f GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 5. AVGUSTA 1960 it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI it LETO IX. — ŠTEV. 32 POVEČANJE PROIZVODNOSTI IN STORILNOSTI DELA fif * ' , i 1 8S? lili» Sili íXk-'Kí.^-' Minulo soboto sta oba zbora OLO Koper razpravljala tudi o izvajanju okrajnega družbenega plana v letošnjem prvem polletju. Odborniki so že nekaj dni pred to sejo proučili obsežno gradivo, ki je bilo zbrano v Biltenu Okrajnega ljudskega odbora, podrobnejšo analizo sedanjega stanja gospodarstva pa je na seji prebral podpredsednik OLO Koper inž. Peter Aljančič. Iz njegovega eks-pozeja povzemamo nekaj najbolj značilnih ugotovitev: Gospodarske organizacije našega okraja so v prvem polletju že dosegle realizacijo predvidenih planskih nalog v vrednosti okrog 32 milijard dinarjev, se pravi za i1 milijard dinarjev več kakor v nskem prvem polletju. V zvezi s tem je bilo tudi vnovčenje prodanega blaga in opravljenih storitev za 22 odstotkov večje. Če pa te ugotovitve primerjamo z nalogami družbenega plana, ugotovimo, da je bil ostvarjen s 44 odstotki in da bo v drugem polletju potrebno povečati tempo proizvodnje predvsem v industriji ter rudarstvu in v kmetijskih zadrugah. Industrijska proizvodnja je bila v letošnjih prvih šestih mesecih v primerjavi z njenim razvojem v lanskem prvem polletju za 59 odstotkov večja ali za 16 odstotkov iznad dinamike, predvidene za letos. Na splošno je letošnje povečanje proizvodnje za 30 odstotkov večje, kot je bil njen porast v letih 1953 in 1959. Kljub temu t>a so nekatere panoge industrije v zaostanku glede izvajanja planskih nalog; tako predvsem kemična industrija, ki je dosegla 31,3% plana, industrija gradbenega materiala 30,3 %, tekstilna industrija 40,3% in kovinska industrija 42,1 %, medtem ko so druge panoge industrije dosegle znatno večji gospodarski uspeh. Zanimivo je pri tem omeniti, da materialni stroški nesorazmerno hitreje naraščajo od obsega proizvodnje in storitev. Ti stroški so se namreč povečali napram V ponedeljek zvečer sta se vrnili z avtomobilske ceste zadnji koprski brigadi — VI. koprska MDB »Rudi Brkine« in VII. koprska MDB »Bazoviške žrtve«. Na postojnski železniški postaji so priCaltali brigadirje predsednica OK LMS Koper Marija Vogričeva, predstavniki okrajnih političnih forumov in delegati občinskih komitejev mladine našega okraja. Z godbo na čelu je krenilo proti središču mesta vseh 160 mladih graditeljev, ki so imeli v središču mesta slavnostni sprejem. Po raportu obeh komandantov in slavnostnih nagovorih so postojnski pionirji predali bri- adirjem šopke cvetja. Kot smo že poročali, sta delali obe brigadi na odseku avtomobilske ceste pri Malošištu in Vranju. Za vestno delo in častno izpolnjeno nalogo sta obe brigadi prejeli več priznanj: VII. koprska se je vrnila trikrat udarna, enkrat specialno pohvaljena in pohvaljena, medtem ko je VI. brigada, ki je bila na avtomobilski cesti NA NAŠI MEJI Z BOLGARIJO LJUDSKO SREČANJE Na jugoslovansko-bolgarski meji v bližini makedonskega mesta Delčeva se je v nedeljo zbralo okrog 40.000 Jugoslovanov in Bolgarov iz bližnjih obmejnih krajev na tradicionalno ljudsko srečanje. Množica ljudi je prisostvovala številnim prireditvam, na katerih so nastopali pevski zbori in instrumentalni ansambli. Srečanje je potekalo v prijateljskem vzdušju in ga prirejajo najmanj enkrat na leto. lani za 26 odstotkov, medtem ko se je realizacija povečala le za 22 %. Vzroke za to je treba iskati v objektivni podražitvi nekaterih izdelkov, pa tudi v povečanju materialnih stroškov, ki imajo značaj osebnih prejemkov. Ti so v primerjavi z letom 1958 desetkrat in z letom 1959 dvakrat večji. Zato bi bilo potrebno izdelati podrobno analizo gibanja gospodarstva v letošnjem prvem polletju na osnovi periodičnih obračunov, da bi ugotovili, če je porast proizvodnje vsklajen s porastom narodnega dohodka, in če se ta razvija v skladu s proporci družbenega plana. Takšno ugotavljanje je tembolj potrebno za nadaljnje določanje višine sredstev, namenjenih razvoju gospodarstva in življenjske ravni, kakor tudi višine sredstev za osebne dohodke proizvajalcev. Letošnje vreme je močno škodovalo kmetijstvu, zato tudi niso bila dosežena pričakovanja o izpolnjevanju družbenega plana za prvih šest mesecev. Razen tega so škodljivo volivala tudi dejstva, da so bile površine, na katerih bi pridelovali vrtnine, zmanjšane za 8 %, čeprav bi se morale povečati, da smo povečali njivske površine s krmnimi rastlinami le za 4 %, namesto za 18 % in da imamo sedaj za 84% več neobdelane zemlje in ledin. Vse to je posledica izredno hitre spremembe strukture lastništva, ker privatniki hitreje opuščajo gojenje po-vrtnin, kakor pa jih uvaja družbeni sektor. Bilo bi zatorej prav, 2 meseca, proglašena za šestkrat udarno in enkrat pohvaljeno. Obe omenjeni brigadi sta bili zadnji iz koprskega okraja, ki sta se udeležili gradnje jugoslovanske magistrale. Iz našega okraja se je udeležilo te zvezne akcije letos skupno 347 mladih graditeljev, ki so v treh samostojnih brigadah in eni kombinirani brigadi 'dostojno zastopali mladino koprskega okraja. če bi kmetijska posestva in ekonomije kmetijskih zadrug z večjo prizadevnostjo prevzemala v obdelavo njivske površine, (ki sp najbolj primerne za gojenje intenzivnih, gospodarsko visoko rentabilnih vrtnarskih kultur. Analize so pokazale, da je bil plan kooperacije med privatni-(Nadaljevanje na 3. strani) Sredi poletja nastane velika izmenjava ljudi med posameznimi področji, kar naj predvsem služi regeneraciji in krepitvi duha in telesa med letnimi počitnicami. Staro In mlado gre tedaj z morja v višine in z višin na morje. Začenjamo že pri mladih in najmlajših. Ker za vse seveda ni dovolj prostora v zidanih objektih, pridejo prav tudi šotori. Najbolj so jih veseli seveda taborniki, ki so si tudi letos postavili svoje platnene strehe na obali. Več o tem preberite na drugi strani tn3a Ko je tudi ObLO pravljal o bodočem gostinskega podjetja karan, je bilo dokončno sklenjeno, da bo to podjetje prevzelo S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER I Koper raz-upravljanju Turist An- V hrpeljski občini so v začetku leta planirali, da bo letošnji celoletni dohodek gospodarskih organizacij družbenega sektorja dosegel vrednost dve milijardi 250 milijonov 806 tisoč dinarjev. Ko pa sta minulo soboto razpravljala oba zbora občinskega ljudskega odbora v Hrpeljah o polletnem izvajanju planskih nalog, sta ugotovila, da je bil predvideni celoletni plan realiziran v višini 36,8 'It, se pravi v vrednosti 827 milijonov 112 tisoč dinarjev. Pri tem je treba upoštevati, da je bil lanskoletni plan za 39 odstotkov manjši od letošnjega, kar ob medsebojni primerjavi kaže na povečano dinamiko gospodarske dejavnosti v občini. Podrobnejša analiza izvajanja plana po posameznih gospodarskih panogah pa opozarja na precejšnja nesoglasja. Tako je industrija dosegla le 27,9 '/t predvidenega plana, gradbeništvo 32 %, trgovina 41,3 'It, kmetijske zadruge 43,5 'It, promet 49,9 'It, gostinstvo 47,8 "h, gozdarstvo 50 'It in obrt 51 odstotkov. Stanje v kmetijskih zadrugah po dosedanjih podatkih kaže, da bo v kmetijstvu letošnji plan lahko prekoračen, saj je odkup kmetijskih pridelkov šele v drugi polovici leta in le-ta v največji meri pokaže, kako so letos gospodarile zadruge in izvajale svoje osnovne naloge glede povečanja kmetijske proizvodnje. Oba zbora ObLO Ilrpelje sta v razpravi dala poseben poudarek uspešnemu razvoju trgovine, gostinstva in obrti. Posebno je vplivala na uspešno izpolnjevanje planskih nalog obnova žagarskega podjetja Jelka v Kozini in tudi nekatere organizacijske spremembe v gostinstvu ter trgovini, ki sta letos začela bolje poslovati. Vsekakor pa še ne moremo biti zadovoljni in potrebno bo stalno izboljševati poslovanje predvsem v obrtnih podjetjih in zadrugah. Na seji obeh zborov so odborniki med drugim tudi sprejeli sklep o izdaji kreditnega poroštva Kovaško-kleparskemu podjetju v Hrpeljah ter sklep o najetju naknadnega posojila za gradnjo opekarne v Obrovu. Avtoturistično podjetje Slavnik. Oba delavska sveta sta se namreč že sporazumela za pripojitev Turist Ankarana k podjetju Slavnik in to bo prvi primer v našem okraju, ko bo avtoprevozniško in turistično podjetje upravljalo tudi gostinski obrat zaradi nadaljnje krepitve turističnih organizacij, kot sta ti dve podjetji. Po drugi strani pa bo gostinski obrat laže premostil marsikatero težavo, ki mu je bila v preteklosti v škodo, saj bo imel v tesni povezavi z eno izmed največjih prometnih organizacij večje možnosti dotoka turistov skozi vse leto. Občinski ljudski odbor Koper je na svoji seji v četrtek minuli teden sprejel razen tega sklepa tudi sklep o ustanovitvi komunalnega podjetja Klavnica v Dekanih. Dosedanje klavnice v Kopru, Izoli in Piranu že dolgo ne ustrezajo zahtevam po sodobno urejeni klavnici in novo podjetje, za katerega bo osnovna in stalna obratna sredstva zbral Občinski ljudski odbor Koper, bo opravljalo obrtne storitve klanja živine in drobnice, njeno odiranje in razsekavanje, v načrtu pa je tudi, da bo začelo s predelovanjem mesa. PRVI FOLKLORNI FESTIVAL JE NAŠEL MESTO NA NAŠI OBALI Pod geslom JUGOSLAVIJA PLESE IN POJE z obveznimi fanfarami in ognjemetom se je začel v torek, 2. avgusta, na koprskem glavnem trgu I. jugoslovanski folklorni festival. Slavnostnemu uvodu in otvoritveni predstavi je prisostvovalo izredno številno občinstvo, predstavniki oblastnih, političnih in kulturnih forumov ter gostje, med katerimi je bil tudi predsednik Ljudske skupščine LRS tovariš Miha Marinko. To najimenitnejšo prireditev letošnje četrte sezone poletnih Primorskih prireditev je slavnostno otvoril predsednik Okrajnega sveta za kulturo in prosveto tovariš Stane Skrabar. Vrsta naših festivalov je obogatena z novo obliko: s folklornim festivalom, ki je dobil svoje prizorišče ob slovenski obali, od Kopra in Ankarana, preko Izole in Portoroža do Pirana, ob sotočju treh narodov, na obmejnem, turistično pomembnem ozemlju, ki sprejema na letovanje na tisoče in tisoče delovnih ljudi iz vse Jugoslavije in tudi številne tuje turiste. V kratkih šestih dneh bomo imeli priložnost spoznati bogato zakladnico jugoslovanskih plesov in ljudskih pesmi, posre- Na otvoritveni predstavi I. jugoslovanskega folklornega festivala v torek, 2. avgusta, v Kopru je nastopil Zbor narodnih plesov in pesmi Hrvatske LADO iz Zagreba (na sliki). V daeh do 7. avgusta se bodo zvrstili še drugi udeleženci festivala, folklorni ansambli iz Beograda, Skopja, Sarajeva, Sub >tice in Ljubljane na prizoriščih v Izoli, Ankaranu, Portorožu in Piranu. Najmogočnejša manifestacija tega festivala bo v nedeljo, 7. avgusta, v Kopru, ko bodo prvič skupno nastopili naši trije poklicni ansambli LADO iz Zagreba, KOLO iz Beograda in TANEC iz Skopja dovali nam jih bodo člani in članice folklornih ansamblov iz Beograda, Zagreba, Skopja, Sarajeva in Ljubljane, doma in v tujini visoko renomirani folklorni ansambli, ki po svojih močeh ohranjajo in razvijajo jugoslovansko folklorno zakladnico ter seznanjajo z njenim bogastvom države in narode vseh kontinentov. Kot prvi se nam je predstavil Zbor plesov in pesmi Hrvatske LADO iz Zagreba. O njegovih uspehih in kvalitetnem izvajanju beremo in slišimo že deset let, odkar je bil ansambel ustanovljen. S svojimi nastopi so navdušili največje dvorane sveta ter najbolj razvajeno občinstvo, odnesli nagrade na mednarodnih tekmovanjih in festivalih, pripomogli do zmagoslavja naše ljudske umetnosti. Ansambel se odlikuje po tehničnem znanju in precizni izvedbi plesalcev, pevcev in glasbenikov, imajo inven-ciozne koreografe, ki s potrebno pieteto, vendar tudi drzno, stili— zirajo ljudsko izročilo, Ime so si nadeli po slovanskem mitološkem bitju Ladu, ki simbolizira buj-nost, obilnost in plodnost, ljud-(Konec na 5. strani) ZADNJA VEST FAFANGEL IN KOSMINA NA OLIMPIADO V NEAPELJ! Predsedstvo olimpijske komisijo za jadranje je obvestilo v ponedeljek zvečer republiško jadralno komisijo, da bosta zastopala Jugoslavijo na olimpiadi v Neaplju v tekmovanju jadrnic »Star« Koprčana Mario Fafangel in Janko Kosmina. Tekmovala bosta z jadrnico Cha-cha III. KAKO NA POSTOJNSKEM REŠUJEJO VAŽEN PROBLEM V razpravah o vsebini in oblikah dela nove organizacijske oblike SZD.L, krajevne organizacije, so na Postojnskem sklenili poiskati in urediti prostore, da bo lahko prišla družbeno-politična aktivnost državljanov do polne veljave. Nove krajevne organizacije ne bodo več obdržale splošnih konferenc in sestankov kot edino obliko svojega dela, ampak bodo iskale nove načine. Med te- PISMO UREDNIŠTVU I5rez disciplino seveda ne gre. Potrebna je tako v taboru kot pozneje v življenju, zato se ji je treba čimprej privaditi — najlepša priložnost pa je prav zdaj na taborjenju sredi lepe narave in prijateljev, ki med seboj tekmujejo, kdo bo bolje opravil svoje dnevne naloge. Vse pa uči, vodi in nadzoruje v divaškem taboru stari in izkušeni taborniški lev Vatomika Tovariš urednik! TT in Vjesnik u srijedu sta iisak zase že večkrat pokazala na hude napake v našem gostinstvu na ta način, da so anonimni novinarji hodili po raznih restavracijah in gostiščih naših turističnih krajev, tamkaj naročali pijačo in iedila. pri tem pa merili na minute in sekunde in pozneje javno objavljali, po koliko EN DAN MED TABORNIKI V KO ONIJAH NA SLOVENSKI OBALI Komajda je verjeli, da skrivajo miljski hribi med Debelim rtičem in Ankaranom v svojih zelenih nedrih več kot tisoč pet sto sonca in morja željnih tabornikov in otrok v kolonijah pod šotori. Ce prištejemo tem še mlade letoviščarje vzdolž vse slovenske obale in pomnožimo vse skupaj s tri, štiri ali pet — kolikor izmen se pač zvrsti v poletnih mesecih — zares lahko trdimo, da je naša obala ena samcata kolonija mladine, ki preživlja tukaj radostne dni v igri in koristnem delu ter najbolj neposrednem stiku z naravo. Ker so prijazni in gostoljubni taborniki povsod raztegnili naš obisk kolikor se je le dalo, smo se tokrat srečali samo z mladino našega okraja. Najprej pa se želimo oddolžiti otrokom iz Postojne in Ilirske Bistrice, ki so nam poslali pred dnevi s svojega taborjenja na Debelem rtiču pisanje, kjer pravijo, da je v prvi izmeni preživelo tukaj 86 otrok padlih borcev nadvse prijetne počitnice. Organizaciji ZWI in ZB NOV ter predstavnikom ObLO so za materialno pomoč in lepa darila zelo hvaležni ter se jim za izkazano skrb in ljubezen toplo zahvaljujejo. Žal njihovih naslednikov v drugi izmeni nismo našli »doma«, zato pa nam je bila sreča naklonjena drugod. Ponekod so tabori strnjeni in zares nam ni bilo lahko najti »naših«, kajti tu so še Skofjeločani, Celjani, Jeseničani, Litijčant in kdo bi jih vse naštel. »KRPANOV ODRED« PIVCANOV — Samo 37 nas je, od čebelic navzgor, je dejal taborovodja Jadran, in to je najbrž ojunačilo naše sosede Jeseničane, da so nam ponoči zaplenili zastavo. Seveda smo izkopali bojno sekiro in jim ponoči podrli vrsto šotorov na glave, se je ob navdušenem odobravanju svojih »bojevnikov« pohvalil Jadran. Vseh teh polomij so kajpak krivi zaspani stražarji. Pred dnevi so Pivčani z velikimi ceremonijami in ob sodelovanju mi-skiranih gusarjev splavili svoj kanu. Sosedje jim bojda nemalo zavidajo to indijansko plovilo. Svojo samostojnost so pokazali s tem, da se vzdržujejo domala sami, kajti razen delne pomoči podjetja »Javor« v Pivki in RK letos niso dobili nobenih dotacij. Pravijo, da jim dnevi prehitro minevajo in kmalu bodo morali odstopiti svojo planjavico naslednikom. Hudo jim bo po skupnih tabornih ognjili, prireditvah in tekmovanjih ter po tovariših iz soseščine. VOJKOVCI IZ DIVAČE IMAJO NAJLEPŠI TABOR IN — KLAVIR Na čudoviti planjavici vrh hriba imajo svoj tabor divaški taborniki Vojkovega odreda. Mnogo jih je in hudo ponosni so na svoje vzorno urejeno naselje. Seveda se tudi tukaj spremeni bogato dnevno življenje, polno sonca, kopanja in tekmovanj, v večernih urah v vrsto razburljivih peripetij s sosednjimi rodovi. Prav pred dnevi so pokadili »pipo miru« s Postojnčani, kajti ponoči je v obeh taborih enostavno zmanjkal lep del opreme. Naslednji dan so seveda vračali eni in drugi plen tako, da so odposlanci prehodili vsak pol poti in šele po dolgih pogajanjih predajali lonce, kožice in podoben inventar lastnikom. — Pred nedavnim so nas obiskali celo divaški lovci, je dejal taborovodja Vatomika, drugače Janez Cen- Iz Ilirske Bistrice Pretekli teden so imeli v Ilirski Bistrici predstavniki podjetij posvetovanje, kako bi postavili obrat družbene prehrane za svoje delavce. Dogovorili so se, da proučijo možnosti za ustanovitev takega obrata, ki bi naj imel zmogljivost za 200 oseb. Pozneje ga bodo po potrebi povečali. Poslovni prostori za tak obrat so, investicije za opremo pa bodo znašale približno 3 milijone dinarjev. J. žek, — in nam prinesli lepo darilo. Zahvalite se v našem imenu še enkrat divaškim lovcem za srnjaka, ki smo ga tisti nepozabni večer skupno spekli na ražnju. Sosedje divaških tabornikov pravijo, da se bodo svojih veselih tovarišev iz Divače še dolgo spominjali. In Vojkovci? Verjetno bo njim še najbolj hudo po prijetnih večerih, ki so jih tukaj prebili ob zvokih harmonike in zvenečega klavirja. Da, Vojkovci imajo v taboru celo miniaturni klavir in nanj so nemalo ponosni. V NARAVO PO ZDRAVJE V hrastovem gozdiču nad ankaran-skim kopališčem je kot na mravljišču. Tukaj preživljajo počitnice otroci iz Sežane in Hrpelj. OO ZB Koper je uredil v tem zavetju prelep tabor, kjer se iz leta v leto shajajo otroci padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Taborovodja Vili Lapanje, ki vodi mladež na taborjenjih že vrsto let in je znan med otroki samo po imenu »očka«, pravi, da so letos uspešno uvedli otroško samoupravljanje. Med taborniki je vzorno sožitje, čeprav znaša razpon v letih od 12 do 25 let. Šli smo še po sledovih ljubljanske ekipe RTV, ki je snemala v taboru RK. Ker smo o tem »taboru zdravja« že pisali, samo to, da je sedaj tukaj III. izmena 174 otrok iz vseh okrajev Tokrat carinikovo natančno iskanje ni rodilo sadov. To je bilo tudi pričakovati, kajti avto ima tablo »Roma«. Več uspeha je navadno v tistih z oznako »S«, »H« ali »TS«. Cariniki pravijo, da za vsak tip avtomobila natančno vedo, kje imajo skrite »bunkerje« tihotapskega blaga »Jugoslavija je bila in je pobornlk odpiranja meja in dejanskega mednarodnega sodelovanja .. . Predvsem pa smo v Jugoslaviji pristaši dela, akcije, ne besed. Smatramo, da je treba takoj izkoristiti vsako možnost, ki resnično pospešuje mir, podpreti vsak korak v tej smeri in ga tudi storiti.« To sta dva kratka citata iz govora tovarišice Vide Tomšičeve ob veličastni proslavi 15-letnice osvoboditve v Begunjah. Prav gotovo lahko smatramo tudi maloobmejni promet za instrument miroljubne politike, za preizkusni kamen resnično miroljubnih sil v graditvi aktivne koeksistence. Kljub temu da veste, da so dnevno polni vsi številni avtobusi, ki vozijo v Trst ali na blok pri Škofijah, da vozijo ladje in da drvijo po cesti proti Trstu vrste osebnih avtomobilov, vas preseneti statistični podatek, da je bilo v prvih šestih mesecih tekočega leta v maloobmejnem prometu 2,544.740 prehodov s propustni-caml. Od tega števila je bilo 1.325.G23 Jugoslovanov in 1,210,117 Tržačanov. Kot po navadi je bil največji promet na bloku pri Škofijah. V primerjavi z lanskim letom pomeni to za isto razdobje približno sto tisoč prehodov več. In to kljub temu, da so v Italiji pocenili bencin, da se je naše meso podražilo in da so tako naši kot italijanski cariniki bolj strogi, Torej ne gre samo za tisto drobno izmenjavo in nakupovanje cenejšega potrošnega blaga, ampak za neke človeške stike, ki so jih navezali med seboj ljudje obmejnega pasu, medsebojno spoznavanje. Upajmo, da se je polegla tista prva tiha ihta golega Slovenije. Pridobitev zadnjih dni: tobogan in gugalnlce na igrišču ob morju. ZIBELKA MEDNARODNEGA SOŽITJA V prvi polovici julija je odpotovala v Avstrijo večja skupina naših otrok, ki letujejo v bližini Graza. Po medsebojnem sporazumu je povabila v Slovensko Primorje Zveza prijateljev mladine enako število avstrijskih otrok, ki Imajo v domu te organizacije v Strunjanu svojo kolonijo. Stvar sama po sebi ne bi bila nenavadna, če v tej koloniji ne bi letovali tudi naši otroci. Pod skupno streho živijo s svojimi novimi prijatelji iz Avstrije namreč otroci iz Pomurja, čeprav površen opazovalec te posebnosti ne bi niti opazil. Otroci so se med seboj tako stopili, kot da bi še včeraj trgali hlače v isti šoli. Za igro, pravijo, ni treba nobenega znanja tujih jezikov in tudi smeh, ki odmeva v sobah in na dvorišču prenovljenega samostana, ne razlikuje naših otrok od mladine iz sosednje države. Predstavili so nam tudi svojega »admirala«, malega Lottmanna iz Avstrije, ki je letos prvič na morju. Ko je prvo jutro slišal pod oknom rigati oslička, je spravil pokonci vso svojo druščino, češ — ladja je priplula v pristanišče. Osliček je tako postal ladja, zlobneži pa so ga kar prekrstili v »Lottmannovo ladjo«. Da, otroci! Povsod so enaki: prisrčni in vedri ob vsakem času, kajti zanje obstoji samo svet igre. Kujejo pristna prijateljstva in jim je bore malo mar za umetne pregrade med ljudstvi in narodi sveta. BORO BOROVIC časa so morali v posameznih lokalih čakati, da so bili postreženi. Če se prav spominjam, je bil kot najhujši primer naveden lokal, kjer je bilo treba gostu čakati pol ure na postrežbo. Vsekakor zelo koristna akcija našega tiska za odpravljanje tistih hudih napak v našem gostinstvu, ki dostikrat podirajo vso rentabilnost za dvig gostinstva in turizma vloženih ogromnih investicij družbe. Skoda le, da takšne akcije našega tiska marsikje pomenijo zgolj bob ob steno. Jugoslovanski rekord v hitrosti postrežbe je sedaj porušil koprski »Galeb«, kajti zvečer po otvoritvi I. jugoslovanskega folklornega festivala je prireditelj ob koncu zakuske, prirejene udeležencem tiskovne konference — razni jugoslovanski novinarji in vodje sedmih renomiranih folklornih ansamblov — naročil še za svoje goste črne kave, jih trikrat urgiral, posredoval zanje v kuhinji in pri točilni mizi ter nazadnje le dosegel, da je bila naročena kava prinesena na mizo. Od naročila do »dobave« teh črnih kav pa je kljub temu, da so razen gostitelja tudi gostje sami večkrat urairali izvršitev naročila. trajalo več kot eno uro! Kopru je torej pripadla čast, da je porušil jugoslovanski ao-sli.nski rekord za 700 odstotkov. Ker pa je bila 7.akuska za udeležence novinarske konferenc že vnavrej dogovorjena, mize zavjo vnaprej rezervirane ifd., skratka, ker je bilo aostinsko vodietnp »Galeb« ima^rpj vripravljpno na to za.kusko. je ir-nati. r>n bodo v hndoče tamkaj, ko bo š'o za nc-nriiavljene anste. s še boli učinkovito oraanizariin postrežbe še v večn rn."rr rušili podobne no-stivsko rtlmr^n r*ns i~>n pri. fpm ~n.vimn vredvnm to. čp bo občina ¡Sr> n.nnrpi mimo nlpdnla tat-švn •prr^ntn.hjlTirt t-P^rnoTiaviP. S. Š. mi bodo razna pomožna tele^fe. kot sekcije, podružnice, komis^^k in odbori. Za vse to pa potrebi?*®^ jejo prostor. Na Postojnskem so ugotovili, da bi med 31 krajevnimi odbori v 16 primerih prostor bil na razpolago, vendar gre v večini primerov za razumevanje ali nerazumevanje krajevnih zadrug in podjetij ter drugih, ki imajo navadno v teh prostorih svoja skladišča. Z majhnimi adaptacijami bi lahl to tc prostore usposobili za družbene organizacije. Tak primer je v Pivki, v Jurščah (kjer podjetje Javornik noče izprazniti skladišča), v Dolanah, kjer ima kmetijska zadruga spravljeno razno orodje in škropilnico itd. Lep primer so dali v Razdrtem, kjer so za ureditev tega potrebnega prostora zbrali 110,000 din lastnih sredstev in tudi prostovoljno delali. Pri dokončni ureditvi bo še nekoliko pomagal občinski odbor SZDL, želeli pa bi si tudi več razumevanja Uprau^k za ceste iz Ajdovščine. VELIKO ZBOROVANJE V soboto zvečer sta priredili v Trstu Vscdržavno združenje italijanskih partizanov in Vsedržavno združenje političnih preganjancev zborovanje, na katerem so proslavili 17. obletnico padca fašizma. V slovenščini je govoril Karel Šiškovič, kt je med drugim omenil, kako številne so bile žrtve tržaških antifašistov obeh narodnosti in da je potrebna enotna borba slovenskih in italijanskih antifašistov proti vsem nazadnjaškim silam. Prof. Sema pa je ob tej priložnosti obsodil voditelje sindikata CISL, ker niso hoteli sodelovati z enotnim stališčem tržaškega delavstva ob zadnji protestni stavki. KMEČKI TABOR NA OPCINAH Kmetijska zadruga v Trstu bo priredila med 13. in 15. avgustom na Opčinah II. kmečki tabor z razstavo kmetijskih strojev in semen, umetnih gnojil, krme ter pridelkov poljedelcev, vinogradnikov in vrtnarjev iz tržaške okolice in Krasa. Posebno pozornost bo brez dvoma vzbudila razstava takšnih kmetijskih strojev, ki so najbolj primerni za obdelavo zemlje na Tržaškem. NEVSAKDANJA SPLAVITEV LADJE Minuli teden so v ladjedelnici Fel-szegy izdelali iz dveh samostojno zgrajenih delov 2B-tlsoč tonsko ladjo Olin Mathieson, ki je dolga 212 m in namenjena za prevoz suhega tovora ter mineralnih olj. Oba dela so nato sestavili v Tržaškem arzenalu, kjer je bila ladja splavljena. SLIČICE IZ MALOOBMEJNEGA PROMETA Nad dva in pol milijona prehodov v pol leta iskanja cenejših potrošnih dobrin in varljivega upanja nekaterih ljudi, da bo pomenil maloobmejni promet novi vir lahkega in velikega zaslužka. Pri tej ugotovitvi pa se človeku vsiljuje misel, da še nismo toliko napredovali, da bi prometne zveze prilagodili še čemu, razen da so v skladu z obratovalnim časom trgovin in poslovnim urnikom uradov. Nikomur ne pride na um, da bi bili tudi ljudje, ki bi nekaj svojih zamenjanih dinarjev porabili za to ali ono prireditev, seveda pa bi se morali zato vračati domov v poznejših urah. Take zveze pa so le ob redkih dneh. Marsikoga moti pri vsem tem 5e ves formalni postopek na obmejnem bloku, čakanje v vrstah in ravnanje obmejnih organov in carinikov. Nekaterim stvarem se je težko izogniti, n. pr. gneči in čakanju. To nam je razumljivo, če je pri današnjih prometnih zvezah bilo samo v juniju 140.771 prehodov (Škofije 208.700, Fer-netiči 138.800, Pesek 2G.300, Lipica 11.800, Prečnlk 10.700, Šentjernej 10.600, Repentabor 9.500 in Cereji 5.300), razen tega pa še mednarodni promet in potni listi. Za ravnanje obmejnih organov in carinikov na obeh straneh pa so v glavnem odgovorni tisti, ki gledajo maloobmejni promet v luči večjega ali manjšega tihotapstva in ga imajo za vir nedovoljenega zaslužka. V črni knjigi prekrškov naših carinskih organov so presenetljivi podatki. Niso sicer zaskrbljujoče številni, značilno pa osvetljujejo početje nekaterih ljudi, doma z obeh strani meje. Tu ne gre samo za tiste prekrške manjšega formata, ko ro^ia skrit kak tisočak, nekaj več mesa in cigaret pa kaka kombineža ali par najlonk. Naleteli so že na nekaj organiziranih mrež prenašanja in preprodaje raznega blaga, med katerim je najbolj pogosto perilo, rute, nogavice, ure in podobno. Našli so se celo ljudje, ki so se začeli ukvarjati s tem poklicno, drugi pa so spet bili le nevedno orodje v njihovih rokah. Za take posle navadno uporabljajo ' osebne avtomobile in druga motorna vozila, zgodilo pa se je celo, da je neki mornar uporabil v take namene "ovorno ladjo, šofer nekega avtopre-vozniškega podjetja pa službeni avtobus. Ce k temu prištejemo še vse tiste manjše osebne poskuse, lahko razumemo, da so podvrženi vsem strogim predpisom in včasih neljubemu ravnanju in osebnim preiskavam milijoni državljanov zaradi tistih nekaj sto. Ko se bomo vsi zavedali, da maloobmejni promet ni za to, bo bolje. Gre za veliko več: za odpiranje meja in dejansko mednarodno sodelovanje. Z. L. TOMOSOVI MOTORJI TUDI V TURČIJI Minuli petek je tramperska ladja »Biograd« vkrcala v koprskem pristanišč večje število različnih tipov motornih koles tovarne TOMOS, namenjeni Turčiji. Motorji bodo razstavljeni na letošnjem jesenskem velesejmu v Izmir in bodo izročeni turškim kupcem, ki se vedno bolj zanimajo za Tomosove izdelke. Vrednost te pošiljke znaša okrog 50 tisoč dolarjev D Z dosedanjimi izkušnjami v drugo polletje (Nadaljevanj« 1. stran;) mi proizvajalci žita :n kmetijski-li zadrugam; znatno prekoračen da predvidenih načrtov o izva-tinju kooperacije v pridelovanju vrtnin ter krmnih r.i.-tiin nismo realizirali. Vzrok ti; »bosti je potrebno : kat; predvsem v tem, ker kmetij.-ke zadruge premalo sodelujejo s privatnim; kmetovalci glede .skupne uporabe sodobnih proizvajalnih sredstev. Razveseljivo pa je, da se je sta-lež gove'e živine že povečal vsaj za 1500 glav, a ¿..1 .še ne moremo biti zadovoljni z izvajanjem načrtov glede pitanja živine, predvsem telet. Sedaj je v pitališčih okrog lOtJO telet in odkup telet se jo zaradi prepovedi klanja zmanjšal od 3429 glav v lanskih prvih šestih mesecih na 4G4 glav letos. Osnovna naloga kmetijskih zadrug in kmetijskih posestev bo torej razen povečanja živinorejsko proizvodnjo takojšnja izdelava akcijskega programa jesenske setve in obdelava 1300 ha zapuščene zemlje. Zelo pomembna gospodarska iejavnost našega okraja io promet. Njegovo storitve so letos za 56 "/o večje, kot so bile v lanskem prvem polletju, predvsem zaradi izredno velikega porasta prista- n.-k" dej .vno.-u. Nekoliko slab.-«; je b., j s cestnim prometom, k. je dosegel le 37 " o — medtem ko jo pr:.-t,.n;ški zabeležil 72 , predvidenega plana za letošnje leto in to samo na račun dejavnosti pod-;etja Pr.staniiča Koper. V prihodnje bo torej potrebno razmisliti o bolj-em izkoriščanju prevoznih sredstev in o tesnejšem sodelovanju me i ..vtotunstičnim. podjetji ter turističnim: m gostinskimi organizacijam: ::i gospodarskimi podjetji, katerih poslovanje je tesno povezano ka-mionskimi prevozi blaga. Glede razvoja turizma in gostinstva smo že poročali, zato bi iz poročil ¡n razpravo omenili le priporočilo odbornikov o nadaljnji ureditvi gostinskih obratov ter o boljšem Izkoriščanju vseh možnosti za več j: domači in tuji turistični promet. V zvezi z obrtništvom pa je bilo govora o premajhnem koriščenju investicijskega sklada in o hitrejšem reševanju vseh problemov okrog organiziranja novih obrtnih obratov. Podatki o izkoriščanju zmogljivost: podjetij! in razvoju proizvodnjo ter zaposlenosti delovno sile v prvih šestih mesecih letošnjega lota pa dokazujejo znatno povečanje storilnosti dela v VIHI panogah ¡:o>po Jarstva, razen v gradben tvu. Tako je v industriji zabeležena /a 45 •večja storilnost. kljub temu, da je na novo zaposlenih manj, kot je bilo predvideno. Gre pač /a ugotovitev, da je boljša organizacija de"a, b iljš.i opreinlj no-1 gosDodarsk:h pod o-tij in n v. nje del . po ti n- ku nudi v ■'■•■o vzpodbudo članom delovnih kolektivov. Oba zbora OLO Koper sta tudi razpravljala o izvajanju proračuna v letošnjem letu ter pr; tem opozorila, da je dotok proračunskih sredstev slabši, kot je bilo predvideno, kakor tudi. da jo proračunska potrošnja nekoliko hitrejša. '/, do naj b; občinski ljudski odbori v drugem polletju vskladii: proračunske izdatke s proračunskimi dohodki in vrnil; bankam kredite, ki so jih najeli za izvajanje proračunov. -vojlh po- (íroslstn'no trgovsko podjetir M.AVIOA v Kopru je If dni m'pr'n v sklailiWih razstavo najra/llfnejšega Industrijskega blaga. Ki (M lahko Ijubnlh kolK'inili In v ra/llinih uvedbah nudi trgovskim podjetjem nadrobno. Namen te zanimive ra/stave J»■ predvsem. seznaniti komercialne kroge : .iMir-Umeriti naših proi/vajaleiv tekstila, pohištva, elektrlfnih strojev In drugih gospodinjskih Izdelkov, ki Jih lahko naro.'ajo preko podjetja .Slavila-, d.v t>l povečali pestrost izbire blaga v maloprodajni mreli. Naša -lih i kije detajl te razstave OBISK PRI PRIDNIH KUAŠEVOII V KOMNU Brez zamude v jutrišnji dan PIRANSKO GOSPODARSTVO V PRVEM POLLETJU terja hitrejše izpolnjevanje plana V petek, 29. julija, je bila v Domu družbenih organizacij v Piranu 30. seja Zbora proizvajalcev ObLO Piran, na kateri so podrobno razpravljali o izvajanju letošnjega občinskega družbenega plana. Uvodno poročilo je podal podpredsednik občino Ivan Koro-¿ec, ki je med drugim omenil, da so gospodarske organizacije piranske komune ob zaključku prvega polletja realizirale 48,6 "Io letošnjega plana in ostvarile pet milijard dinarjev dohodka. Najbolje je plan doseglo gradbeni- NOVO POSLOPJE TOVARNE BETI Tovarna trikotaže neti v Metliki se je te dni vselila v nove prostore, ki merijo skupno 4370 kvadratnih metrov. Ta tovarna sodi med srednje velika podjetja tekstilne stroke in Je znatnega pomena za gospodarstvo v Bell krajini. %' VOJVODINI SO ZAKUVClLI ZETE V Minuli teden so v Vojvodini zaključili z žetvijo pšenice na 4B0 hektarih. Povprečen hektarski donos pienlce je presegel -io metrskih -lotov, ponekod pa so Je pridelali celo več kot GO metrskih stotov na hektar. Proti pričakovanju Je bila letošnja žetev tako bogata, da obratna sredstva v višini -l milijarde dinarjev, ki so Jih spomladi dobila podjetja za odkup pienlce, ni: bodu zadostovala, posebno Se, ker bodo zadruge prevzemale pšenico tudi od zasebnih kmetovalcev. DAI.MACIJA IZVAŽA SADJE IN POVHTNINO Dalmatin ka tla so sicer kraškega Izvora in zato kaj malo primerna za pridelovanje sadja In povrtnlnc. vendar pa Je okrog Splita. Zadra in Dubrovnika uspelo urediti plantažne nasade. Zato Je zlasti pozimi in spomladi Dalmacija velik izvoznik zgodnjih vrtnin In sadja. Največ tega blaga Sicer potrošimo na domačem tržišču, znatne količine pa Dal-matlncl prodajo v Avstriji In Zahodni Nemčiji. Tako so letu . v ti dve državi ie Izvozili okrog 100 vagonov razne povrtnlne ter krompirja ln zgodnjega zelja. Sedaj pa pripravljajo izvoz večjih količin paradižnika ter okrog 100 vagonov visenj. 37 MII.IIAKD DIN \RJIV ZA KMI.TUSKO OPREMO Združenje m mehanizacijo m keml/acljo kmetijstva KI.RJ bo predvidoma porabilo prihodnje leto okrog 37 milijard dinarjev za nabavo kmetijske opreme. Vse kaže. tla bo leta 154! nabavljenih okrog 3300 traktorjev, več kot :ooo kombajnov ter precejšnje Število prevoznih sredstev za živinorejo V To M \KF.DONI II .11 TRGATEV dni so Makedoniji .'I •■ trgatvijo grozdja Ver. «•;•• > bodo letos pridelali na 33 tisoč hektarih okrog 100 tisoč ton grozdja, ra katerega r zanimajo tudi nekatero evropske državo štvo (61,8 °/o), sledita pa mu komunalna dejavnost in promet. Najslabše se je razvijalo kmet;j-stvo. Res jo podjetje Cvetje; že doseglo skoraj 67 odstotkov letošnjega plana, vendar je njegov delež v celotnem planu kmetijstva majhen, ker novo ustanovljeni kmetijski kombinat še ni začel v celoti izpolnjevati svojih nalog. Razen članov Zbora proizvajalcev so v razpravi sodelovali tudi vodilni uslužbenci raznih gospodarskih podjetij in člani občinskih sekretariatov Zveze komunistov in Socialistične zveze, ki so še posebej kritično omenili, da ni b:lo povečanje realizacije le posledica povečane produktivnosti dela, pač pa tudi rezultat investicij, ki so bile vložene v izgradnjo podjetij v minulih letih. Bo pa potrebno v prihodnje v nekaterih gospodarskih organizacijah izboljšati interno delo in utrditi strukturo poslovanja. Ob zaključku seje ie Zbor proizvajalcev nakazal nekaj smernic za odpravo pomanjkljvosti in predvsem priporočil hitreiši tempo v izvajanju planskih nalog. Jule Komenčani, pogorelci na 154 domačijah, so pričakali svobodo s krampi in lopatami v rokah. Ljudska oblast jim je pomagala in danes ima že 126 družin nove ali obnovljene domove in nova gospodarska poslopja. — Veste, naši Kraševci so navezan. na zemljo kot klopi, ve povedati upravnik komonsko zadruge tovariš Kofol. V isti sapi vam bo tudi povedal, da je večina prebivalcev polproletareov ter si želijo zaposlitev čim bliže svojih domov. To je bil tudi razlog, da so usmerili v Komnu vse napore za ustanavljanje obrtnih delavnic. Obrt se je razmahnila posebno v zadnjem letu, ko so bili priključeni k sežanski občini. Kor je na tom področju delovne sile na pretek, ni bojazni, da zasnovanega dela no bi uspešno dokončali. Zato ni čudno, da vidijo prav v obrti zagotovilo za nadaljnji razvoj Komna in okolice. In kmetijstvo? Komenska KZ ima sedaj resda samo 30 ha obdelovalne zemlje, toda z umnim gospodarjenjem jim je kljub zelo razparceliranim zemljiščem uspelo položiti trdne temelje napredni kmetijski organizaciji, ki ima čedalje večji ugled in vsak dan več novih pristašev. Ze sedaj vzorno sodelujejo s 380 zasebnimi kmetovalci, hkrati pa ustvarjajo lastno živinorejsko bazo. V kratkem razdobju so obnovili 6 ha vinogradov in sadov- njakov. v daljnosežnejših načrtih pa predvidevajo obnovo nadaljnjih 35 ha vinogradov. Ce omenimo še odkup kmetijskih pridelkov, klavne in plemenske živine ter vina, jim tudi dobro vodeno trgovino z reprodukcijskim materialom in 2 mesnici lahko pri-p.šemo za rezultat dobrega gospodarjenja. Sicer pa s tako marljivimi ljudmi kot so Komenčani, ni težko shajati. Domala vse komunalne probleme rešijo z najmanjšimi investicijami. Največkrat si pomagajo s prostovoljnim dolom ter so samo letos opravili 8.500 ur za objekte skupne uporabe brezplačno. Vodovodno omrežje, več kilometrov cestišč, odstranjevanje ruševin ¡n podobna večja dela so postala že domena domačinov. Posebno se je odlikoval kolektiv podjetja Aluminij , katerega člani so k že omenjenim prostovoljnim uram prispevali 3.000 ur za ureditev 600 m cestišča za omrežje vodovoda in za gradnjo nove livarne. Zatorej se ne čudite, če pripada levji delež v prizadevanju za izboljšanje nekoč tako trdega življenja Komončanom samim. Nič več jih ne razjeda skrb za jutrišnji dan in tudi skopa zemlja ni več edina, ki jim odmerja kruh. Na porušenih pregradah ■ Komenske republike«, kot so imenovali še pred nedavnim ta NAS GOSPODARSKI KOMENTAR Pol S&igš /a zm mmmB Gospodarski razvoj v letošnji prvi polovici leta se razvija po predvidenem načrtu. Proizvodnja je svoje naloge celo presegla za 4 odstotke in lahko pričakujemo, da bo Sla po tej poti dalje. Posebno ugodno jc treba sprejeti poročila o dobri žitni letini. Po naših najbolj rodovitnih predelih jc žetev ie končana in rezultati niso sorazmerno nič slabši kot lani. ko srno prvič dosegli tako visoke pridelke žita, da smo se osamosvojili in nam ni potreben uvoz. To i-plira seveda na našo plačilno bilanco in sploh na zunanjo trgovino. Saj vemo, da je ie pred leti dosegala postavka za uvoz iit in žitni desetine in desetine milijonov dolarjev. Novo, kar je treba zabeležiti v tej zvezi, pa jc dejstvo, da uspehi r kmetijstvu niso več tako odvisni od vremena in da so ie rezultat velikih vladanj v to gospodar t!; >> vejo, prisebno j>a rezultat vedno večje uporabe agrotehničnih pr:;y>n:->č-kov. Vse tii pa jc zopet posledica sprememb na vasi, kjer sc razdrobljenost :w zaos:r.l •..: o!>d 'liirc umika velikim porršmam i", napredku. Poročila o gosrpodarskem r-gledu porrročiti ponekoa tudi po deviznem učinku. Ta jc po prvih podatkih celo boljši od lanskega. Končni rezultati bodo verjetno pokazali, da se je spremenila struktura tujih turistov, tci:o da je padlo število tistih, ki malo trošijo, porastlo pa je število tistih, ki jih jc manj. a potrošijo več. Gleddomačega turizma povedo številke, da je znatno poraste I. -dt- na Kr -'.i zakopan kraj, vstajata napredek in vzajemno delo še lepšemu jutrišnjemu dnevu :: roko V roki naproti. (bb) TEDENSKA GLOSA KAJ ME BRIGA, SAJ NI MOJE... Okrog prvega sredi teh vročili poiettu/i uui je bilo ¡>ravo i preseljevanje narodov, riusti ' zaledja na morje in obratno. Ker k nam še ne pelje iv-lezmea, morajo pav avtobusi ! oprat.'iti use prevoze. Zato so ¡ bili in so .še ie dni avtobusi dovesedno nabiti. Peljemo se v tako nagnete- | nem ai tobusu iz Ljubljane na našo obalo. Lepi avtopulman Mercedes ima ob sedežih ob prehodu dvižna naslanjata za komolce. V gneči so prijtrav-na za stoječe potnike, ker sc lahko vsaj deloma naslonijo nanje. Za pravo sedenje .ere-lia niso, ker bi ne zdržala teže odraslega človeka. Xa to je sprevodnik oporo-ril nekaj potnikov, ki so si skušali pomagati z naslonjalom kot zasilnim sedežem: - Oprostite — taJco in tako. . . Vem, da se vsi radi vozite v lepem avtobusu. Naj torej ostane lep in cel ie ca jutri, ie za druge potnike... Ljudje smo uvidevna bitjci. če se k nam človek Icjxt obrne. Zato jc večina poslušala sprevodnikovo prošnjo. Samo eden je bil trmoglav. Malo se jc sicer premaknil, pri tem pa zagodrnjal: Kaj me briga! Saj ni moje! K sreči j ta nismo vsi tak: danes — po petnajstih letih skupnega življenja v hudem boju za lepše dni smo se navadili spoštovati skupno premoženje. Zato je izpad trmo-fflarca ribtirf:! močan protest, da se je mahoma v polnem avtobusu ;naiel — osamljen In ker jc ie t> letih, bo verjetno sredi vseh milijonov naši h ljudi ostal do konca svojih dt:i osamljen. rb SEKTORSKO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV V SEŽANI Preizkušnja znanja in spretnosti jah. To pa ukrepov. bil tat nar i •:'".<■> .....-'•■:"■::•'. r tzpre. •■- Ijanj turistična sezona. Prvi rezultati kaiejo na padec tujskega Preteklo nedeljo Je bilo \ SeJ.inl tekmovanje traktoristov sr/anske in brpeljske občine. Sedem tekmovalcev se Je s traktorji In dvoosnlml prikolicami pomerilo med seboj v spretnostnl Vožnji In v oranju ter teoretičnem znanju v agrotehniki, uporabi gnojil, /ašfltnlh sredvtev, vzdrževanju strojrv. motoro/nanstvu In poinavanju crstno-prometnlh predpisov. Tekmovanje Je vzbudilo mrd kmečkim prebivalstvom veliko zanimanje, tekmovalci so v celoti Izpolnili pričakovanja kmetijsko-tebnif ne komisije pri Okrajnem odboru I.Judske tehnike In so dosegli okrajne In republiške norme /a udeležbo na okrajni m oz. na republiškem trkmo-\anju traktoristov, ki bo konrr avgusta \ Mur-,ki Soboll. Ite7ultati: I. Jožko Kante 37', toZk. 3. Alojz S.lksld.l 330 tofk, 3. In 1. inevto delila Miro llollf In Stanko Medved, \ ak po 3V. tofk. 5. ! Hip Trheian 191 toik. Prvih pet tekmovalcev je bil» nagrajenih z denarnimi nagradami, medtem ko Je prvo plasirani Kante prejel pokal OO I.T. /e na • klor I.' in tekmovanju v Postojni ve Je izkazalo, da Je za kmetijsko mehanizacijo veliko zanimanje tudi med mladino, vaj io pionirji dosegali po /nanju odravle traktoriste. Zato kale, da hI morali s pionirji In mladino »Ivtrmatlfno delati na tem področju. Veljalo bi osvojiti predlog OO I.T Koper, da bi že naslednjo leto organizirali tekmovanje mladlnr v »pretnostnl vožnji, oranju In uporabi druge kmetijske mehanlzarlje. M. S. ÄK'vr- PU: ■ ^ ;>■>-■'v - «P Poročali smo že o partizanskem slavju v Skopem pri Dutovljali na Krasu. Na sliki; spomenik, ki so ga vaščani postavili svojim padlim Reševalna postaja v Sežani je med Kraševci dobro znan zavod, saj se obračajo nanj v vseh nezgodah in obolenjih, njegovi avtomobili pa skrbe tudi za prevoze porodnic V bolnišnico. To je tudi razlog, da je reševalna postaja deležna vsestranske pomoči, zlasti učinkovito pa je priskočilo na pomoč podjetje Jadran v Sežani. Sicer pa si oglejmo poslovanje reševalne postaje za preteklo leto. Trije reševalni avtomobili so prevozili skupno 95.000 km, število izvršenih prevozov je znašalo 1237. Prevozna cena za kilometer je bila 60 din, po prvem aprilu letos pa povišana na 65 dinarjev. Število reševalnih avtomobilov sicer zadostuje, vendar sta dva Pred nedavnim je trgovsko podjetje »Oskrba« v Postojni odprlo v Hruševju novo obnovljeno trgovino z mešanim blagom. Trgovina je lepo in praktično urejena, blago je razporejeno po policah, kjer je na pogled vsakomur dostopno. Trgovsko podjetje »Oskrba« Postojna je začelo načrtno obnavljati svoje poslovalnice v mestu in na podeželju. Tako sta bili v Postojni lepo obnovljeni »Galanterija« in (Mlekarna, 'obnovljene pa so b!le tudi trgovine v Razdrtem, Hraščah in Hruševju. Podjetje pa namerava letos obnoviti še poslovalnice v Prestran-ku, Planini in drugod, kjer je inventar skrajno iztrošen in večinoma še izposojen. ¡Cúj ftUUUfù sega dela sam. Zato so ljudje prisiljeni obiskovati zobne ambulante v drugih krajih, nekateri pa se vozijo celo v Ljubljano. Kakšno zgubo časa pomeni to za Sežančane in okoličane, si lahko predstavljamo. Če je stanovanje res edini problem, da ne morejo dobiti stalnega zobozdravnika, menimo, da bi s skupnimi močmi in predvsem v sodelovanju z ObLO Sežana ta problem že kako rešili. Sežančani in javno kopališče V Sežani bi težko našli človeka (seveda z izjemo tistih, ki imajo nova stanovanja s kopalnicami), da ne bi nergal, zakaj to mesto z več kot 2000 prebivalci še danes nima javnega kopališča. Resda ima večina delavcev možnost kopanja v kopalnicah svojih podjetij, toda tukaj so še člani družin in ljudje, zaposleni v ustanovah in gospodarskih organizacijah, ki te pridobitve še nimajo. Mnogi pravijo, da tak komunalni objekt ne bi stal mnogo denaria, saj bi bili Sežančani zadovoljni s povsem skromnim kopališčem, mogoče le s prhami. Ljudje bi bili pripravljeni odriniti celo večjo vstopnino, samo da bi se rešili »škafov«. Kompas in avtobusna postaja Direkcija Turističnega podjetja Kompas se je dogovorila z občinskim ljudskim odborom v Postojni za delno ureditev avtobusne postaje. Podjetje bo nastavilo dva človeka, ki bosta skrbela za točen odhod avtobusov, prodajala vozne listke in napovedovala odhode. Poskrbeti bo treba tudi za primerno razviden vozni red — kajti marsikdo se ne snozna iz voznih redov najrazličnejših prevozniških Dodietij, razen tega pa so ti razporedi raztreseni v veži bifeja. Da je vsaj skromna avtobusna postaia velika nujnost, do-ve že podatek, da gre skozi Postojno okrog sto rednih avtobusnih nros. razen tega še izredni in izletniški avtobusi ter okrog tri tisoč osebnih avtomobilov. samo posledica privlačnosti slovenske obale, marveč tudi vztrajne propagande naših turističnih organizacij. Tako je sodelovala Koprska turistična zveza letos pri obisku uslužbencev jugoslovanskih potovalnih uradov v Postojni, Kopru, Ankaranu, Portorožu in Piranu. Udeležila se je po svojih predstavnikih več važnih posvetovanj o izboljšanju našega turizma ter poskrbela za udeležbo na velesejmih S propagandnim materialom je zastopana te dni na Gorenjskem sejmu v Kranju, kjer ima tudi svojega stalnega zastopnika. Gorenjski sejem, ki postaja leto za letom pomembnejša ustanova, posveča največjo pozornost prav turizmu v Sloveniji in ima tudi posebno turistično borzo. Prav tako je pomembna udeležba na Mariborskem tednu, saj prihaja prav od tam veliko ljudi na letovanje ob naši obali. Tuja konkurenca zahteva tudi propagando na tujem. Pri tej sodeluje Koprska turistična zveza v okviru propagandne skupnosti >.Gore-kras-morje« s prospekti v štirih tujih jezikih, slikovnim materialom in drugimi sredstvi, kakor tudi z organiziranjem obiskov zastopnikov tujih potovalnih uradov in dajanjem informacij. Koprsko turistično olepševalno društvo pa je izdalo te dni prospekt Kopra, Ankarana in Izole. Prospekt predstavlja skupno vse tri kraje in je sploh prvi, ki vsebuje poleg značilnih slik tudi zgodovinske podatke in informacije o zgodovinskih in drugih znamenitostih Kopra in Izole ter navodila za izlete na okoliške postojanke. Izšel je v slovenščini, angleščini, nemščini, francoščini in italijanščini. Natisnila ga je Tiskarna Primorskega tiska. Namenjen je domačim in tujim turistom ter potovalnim uradom. R. KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA ^ KULTURA PROSVETA £ KULTURA PROSVETA tAT KULTURA NAJPOMEMBNEJŠI DOGODEK LETOŠNJIH POLETNIH IGER LETOŠNJI FILMSKI FESTIVAL V PULJU JE KONČAN Slavnostni začetek I. jugoslovanskega folklornega festivala — Otvoritvena predstava Zbora narodnih plesov in pesmi Hrvatske LADO iz Zagreba — Nastopi še v Portorožu, Piranu, Izoli in Ankaranu —• Zaključni nastop v Kopru (ansambli LADO, KOLO IN TANEC) v nedeljo, 7. avgusta (Nadaljevanje s 1. strani) ska domišljija pa mu je še nadela lik ljubezni in lepote. To so pa vsi tisti atributi, ki bi jih lahko uporabili tudi za splošno oznako našega folklornega ljudskega izročila. Ansambel LADO iz Zagreba se nam je predstavil s programom, ki ga doslej še niso izvajali in so ga naštudirali za turnejo po Južni Ameriki. V izredno tehnično dognani izvedbi plesalcev in včasih svobodno stilizirani koreografiji smo spoznali plese domala vseh jugoslovanskih narodov: La-darke iz srednje Hrvatske, istrski Balun, Vrličko kolo iz dalmatinske Zagore, plese žitorodne Bačke, vzhodne Srbije, hrvatske Posavine, makedonske komitske igre, Tanac s Krka in Lindjo iz okolice Dubrovnika, gorenjske ljudske plese, fantovsko junače-nje iz Banata, dalmatinska kola, banatske plese itd. Plese so sprem- ljali godbeniki z ustreznimi instrumenti, vmes pa so pevci zapeli nekaj značilnih ljudskih pesmi. Gotovo bi veljalo omeniti še originalne in zelo bogate narodne noše, ki dopolnjujejo umetniški užitek. Za lepo izvajanje številno občinstvo ni štedilo s ploskanjem, pogosto tudi med plesom, ko je bil tempo izredno živahen in figure bravurozne. Lepo uspel začetek obeta tudi dober potek festivala. Če bo vreme naklonjeno, kot je bilo v začetku, ko pišemo te vrstice in zaključujemo redakcijo našega časopisa, je uspeh zagotovljen. Ob naši lepi obali imajo domači in tuji turisti, dopustniki in tudi domače občinstvo nevsakdanjo priložnost spoznavati bogato zakladnico jugoslovanske folklore. Kot bi stara babica odprla čudodelno skrinjo in pričarala iz nje v slikovito nošo odeto mladost in po- NAŠI ŠOLSKI PROBLEMI Novo osnovno šola na koprski Na zadnji seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev v Kopru so odborniki poslušali izčrpno poročilo predsednika Sveta za šolstvo tovariša Petra Martinca o dosedanjih uspehih in tudi težavah pri izvajanju šolske reforme in prilagoditvi šolstva potrebam in zahtevam socialistične družbe. Poročilo je govorilo o organizaciji šolske mreže, učencih, učnem in vzgojnem kadru, o materialnih vprašanjih, učilih in opremi, o materialnem stanju učiteljstva, o šolski pre- EDEN IZMED KOPRSKIH PROBLEMOV, KI TERJA Bomo imeli do jeseni gledališko dvorano? Že dolgo vemo, da gledališka dvorana v Kopru terja nekatera nujna popravila, da pa bi bilo razen tega dobro tudi razširiti oder in okrepiti svetlobni park, kajti oboje ne ustreza več sodobnim zahtevam odrske umetnosti. Sodu je izbil dno neljub dogodek ob gostovanju simfoničnega orkestra Centralnega doma JLA iz Beograda, ko je pregorela jeklena žica in je velika luč treščila med orkestraše in se je le slučaju zahvaliti, da ni bilo ranjenca ali celo smrtne žrtve. Organi Tajništva za notranje zadeve so stvar takoj raziskali in izdali prepoved uporabe dvorane. Z njihovim sklepom je soglašala tudi republiška komisija in tako je prepoved končnoveljavna. Zahteva: popravilo in varna ureditev električne napeljave. Zdaj gre za to, kdo bo prevzel to popravilo in predvsem, kdo ga bo plačal. Ugotovili so, da niti koprski ObLO in seveda še manj Zavod Primorskih prireditev nista pravna lastnika gledališke dvorane in se zato otepata odgovornosti in finančnega bremena. Seveda ni naša naloga, da bi zdaj ugotavljali in iskali pravno osebo, pač pa nas zanima dejstvo, da se bliža jesen, ko bi se morala začeti zimska sezona in ko ne bodo več mogoče predstave na prostem. Takrat pa nas zna doleteti usoda Postojne ali Pirana, ki sta že dve leti brez dvorane in zato tudi brez vseh kulturno-umetni-ških prireditev. To bi bil verjetno velik udarec za vse tisto številno koprsko občinstvo, ki je že' navajeno na bogato zimsko sezono raznih gostovanj in domačih prireditev. Upamo, da bodo pristojni fo-' rumi našli ustrezno rešitev tudi za to vprašanje in da nam ne grozi pozimi velika kulturna suša. let današnje Jugoslavije. Vse nam je tako blizu in domače, izročilo iz davnine in temperamentni polet od danes, tujci pa strmijo nad našo polnokrvnostjo in radoživostjo. Ko že utihne zadnje navdušeno ploskanje in izvajalci s prikloni in rožami zapuščajo oder, še zadnjič ujamemo poblisk reflektorja na državnem grbu in simboličnem napisu: JUGOSLAVIJA PLEŠE IN POJE. Z. L. Vsakoletni lilmski festival v Pulju je zaključen in razglasili so najboljše filme, režiserje, scenariste, snemalce in igralce pretekle sezone. Za najboljši film je žirija proglasila film DEVETI KROG režiserja Franceta Stiglica v* proizvodnji Jadran-filma iz Zagreba. Film je prejel nagrado »Zlata arena«. Za drugi najboljši film so proglasili film istega •podjetja VOJNA režiserja Veljka Bu-lajiča, kot tretji najboljši film pa so izbrali TRI ANE v režiji Branka Bauerja in proizvodnji Vardar-filma. Nagrado za režijo in »Zlato areno« je dobil letos Veljko Bulajič za film »Vojna, Zora Direnbah nagrado in »Zlato areno« za scenarij filma »Deveti krog« in Ivan Marinček za fotografijo v filmu »Deveti krog«. Isti film je odnesel tudi nagrado za glasbo, dobil jo je skladatelj Branimir Sakač. Nagrado za scenografijo so podelili Dušku Juričeviču za film »Vojna«, nagrado za ozvočenje pa Franji Jurjec za film »Akcija«. Za igralske stvaritve je žirija podelila nagrado za najboljšo moško vlogo in »Zlato areno« Antonu Vrdo-ljaku za vlogo v filmu »Vojna«, za najboljšo žensko vlogo pa Dušici Zegarac za vlogo Ruth v filmu »Deveti krog«. Za najboljši epizodni vlogi sta dobila nagradi Branko Tatič (»Deveti krog« in »Tri Ane«) in Svet-lana Miškovič (»Tri Ane«). Posebno so še nagradili najboljšo vlogo v filmski komediji, mladinski film in dodelili posebne diplome Ce-saru Zavattiniju za scenarij filma »Vojna« in poljski igralki Ivi Krzy-zewski za vlogo v filmu »Vojna«. hrani, o povezavi šole z zaledjem, o družbenem upravljanju v šolstvu, o manjšinskem šolstvu, o štipendiranju, o nižji glasbeni šoli, vzgojnih zavodih in predšolski vzgoji. Med najvažnejšimi trenutnimi nalogami je prav gotovo vprašanje šolskega prostora, ki ga v razvitejših šolah manjka, medtem ko v nižeorganiziranih šolah preostaja. Poročilo med drugim pravi takole: Najaktualnejši je ta problem v Kopru, kjer je naraslo število učencev od leta 1954-55 do leta 1959-60 od 668 na 1603 ali za 131 '/•, medteni ko se je učilniški prostor povečal obenem z učilnicami, najetimi v drugih stavbah, za komaj 50 */». Danes odpade na enega učenca v Kopru 0,70 m: učilniškega prostora, medtem ko zahtevajo predpisi najmanj 1,5 m:. Ker je problem učilniških prostorov prav tako pereč na drugih koprskih šolah, ki ne morejo dati nikomur na razpolago svojih prostorov, bo mogoče jeseni urediti pouk le z uvedbo tretje izmene v nekaterih razredih. Za nemoten pouk v dveh izmenah bi moralo biti v Kopru na razpolago vsaj 26 učilnic za razredni pouk, poleg vseh drugih specialnih učilnic. Na skupnem sestanku republiških, okrajnih in občinskih predstavnikov je bilo sklenjeno, da bodo zgradili v Kopru novo poslopje s 16 razrednimi učilnicami namesto doslej predvidenih 10. V ta namen bodo prevzeli že preizkušeni in odobreni projekt osemletne šole v Planini pri Kranju. Po vsestranskem razmotrivanju je bilo mogoče le na Bonifikl dobiti primerno lokacijo. Ta šola bi postala v bodoče osrednja šola, medtem ko bi morda v Semedeli zgradili začasne šolske prostore za nižje razrede, dokler ne bi tudi tam prišlo do gradnje šolskega poslopja za kompletno osemletko. Po zgraditvi novega šolskega poslopja na Bonifiki bi prostore šolskega poslopja na Belvederu še nadalje uporabljali v šolske namene s tem, da bi uredili specialne učilnice in delavnice ter kabinete poleg potrebnega števila razrednih učilnic. Medtem ko bi imela šola na Bonifikl kapaciteto okrog 1.100 učencev, bi sedanja stavba na Belvederu prevzela ostale učence. V razpravi so odborniki poudarili, da pri reševanju raznih vprašanj okrog šolstva premalo koristimo izkušnje drugih občin, okrajev ali celo republik in da je najti v nekaterih novih šolah primere slabega in neodgovornega vzdrževanja inventarja in šolskih prostorov. Nadalje so se odborniki še zadržali pri vprašanju šolske in mlečne kuhinje. To vprašanje rešuje sicer posebna komisija, vendar bi bilo treba o tem spregovoriti še na zborih volivcev. Zaključki, ki so jih sprejeli odborniki, postavljajo pred naše družbene in upravne organe v šolstvu nove naloge z željo, da bi usposobili mladi rod za dobre strokovnjake in bodoče upravljavce v našem družbeno-politič-nem in gospodarskem življenju. Pretekli teden so vrnili poreški grafičarji svojim koprskim kolegom pri Primorskem tisku obisk in so si ob tej priložnosti ogledali novo tiskarno Primorskega tiska, tovarno Tomos, njihovi koprski prijatelji pa so jim razkazali tudi druge znamenitosti Kopra. Na sliki: grafičarji iz Poreča pred novo tiskarno CZP Primorski tisk reforma študija na akademiji za igralsko umetnost Na Akademiji za igralsko umetnost so profesorski zbor in Študentje izdelali obširno priporočilo, v katerem so po principih reforme visokošolskega študija predložili uvedbo 3-stopenjskega študija in razširitev dejavnosti, akademije še na področje filma, televizije In radia. Zato se bo Akademija v bodoče tudi imenovala Akademija za gledališče, film, televizijo ln radio. Študij se bo razvijal v treh smereh: prva bo izrazito umetniška, kjer bodo vzgajali študente v igralce, režiserje in dramaturge, druga smer bi predstavljala novo osnovani pedagoški oddelek, ki bi dal bodoče predmetne učitelje in profesorje za estetsko vzgojo, m tretji oddelek, ki bi predstavljal podiplomski študij. Prvi oddelek bi hkrati pritegnil kostumografe, scenografe in filmske ter televizijske snemalce, drugi oddelek pa bi organiziral posebne tečaje za dodatno izobrazbo s področja ljudske pro-svete Ipd. Tako bi dejavnost nove Akademije bila prilagojena potrebam družbe. ŽENA m DOM iz ZDRAVSTVO IN VZGOJA ^rOTROK IN DRUŽINA i Zopet je zaključeno šolsko leto in prišel je tako zaželeni čas počitnic. Organizatorji letovanj imajo polne roke dela ob pripravah, otroci pa se vesele in z neučakanostjo pričakujejo počitnic. Starši seveda zopet skrbijo, kaj vse bo potreboval otrok v svoji garderobi, ko bo odhajal na letovanje. Mnogokrat je v prevelikih kovčkih vse preveč opreme — ter marsičesa odveč. »SODOBNO GOSPODINJSTVO« STEV. 5/G0 Peta letošnja številka »Sodobnega gospodinjstva« poroča obširno o razstavi »Družina in gospodinjstvo I960«. Tina Maležič piše o novih nalogah, ki stojijo pred nami v zvezi z delovanjem šolskih mlečnih kuhinj. Pripraviti je treba vse potrebno, da jeseni ne bo nohenega šolskega otroka brez malice v šoli. O pravem času ob*a' Ija revija napotke staršem, kako naj opremijo otroka, ko odhaja na letovanje. Gospodinjam, ki perejo v mehaniziranih hišnih pralnicah, bodo dobrodošli recepti za pranje v Himo pralnem stroju. Zanimiv je prispevek o novem izdelku Tovarne emajlirane posode v Celju, ki je pričela izdelovati emajlirano omarico, kombinirano s pomivalnimi koriti. Potrošnikom sta namenjena prispevka o vzdrževanju plastičnih oblog v stanovanju in o možnostih reklamiranja pri nakupu tekstila. Ta številka objavlja tudi izide preizkušenj golaževih konserv, ki jih je-preizkušala grupa prehrambenih strokovnjakov. Strokovnim mnenjem o zunanji opremi, kvaliteti konserv, embalaži, ceni in uporabnosti so priključeni tudi preizkušeni recepti za pripravo golaževih konserv. OBZORNIK 60, štev. 7 Iz vsebine: Erskine Caldwell: Poslednja obletnica; Ludovilta Kalan: Ob košnji. Hip utehe; Jaroslav Hašek: Borec za ljudske pravice; Dr. G. Koutli: Moderni sužnji v Južni Afriki; B. B.: Shakespeare, največji pesnik človeka; Dva Shakespeareova soneta; Vaclav Clbulka: Zgodba o medvedih; Ambrose Bierce; Jezdec na nebu, Colette, poznavalka žensk; Virgil Barker: Peter Bruegel starejši; Willy Ley: Potovanje po vesolju; Abd el-Kader, borec za arabsko Alžirijo; Heinz Haber: Naš prijatelj atom; G. d'Ayala Valva: Ultrazvok; Roda Roda: Moja prva žena Brigita;U. Dunkel: Človek odkriva nove živali; Dr. James A. Oliver: obilne kačje pojedine; Starinska In moderna očala; Domača kozmetika; Dr. M. N.: Pot do zdrave, častitljive starosti; Slikovna priloga: Peter Bruegel starejši. Kaj vse naj da mamica otroku s seboj na letovanje bomo skušali našteti — torej najpotrebnejša oblačila, obutev in ostale potrebščine. Ze šolski zdravnik odloči pri zadnjem zdravniškem pregledu, v kakšno letovanje bo odšel otrok — ali višinsko ali obmorsko. Veliko število zdravih otrok, starih nad 10 let, pa odide na taborjenje. Garderoba, katero vzame otrok s seboj, se pa mora prilagoditi podnebnim razmeram. Toaletne potrebščine, kot milo v škatlici, zobno krtačko v škatlici, zobno pasto, kozarček, glavnik, vse to naj bo v vrečici, tako da se posamezni predmeti ne porazgubijo. Poleg omenjenih potrebščin naj ima otrok s seboj še dve brisači, in dve slabši zarobljeni krpi (ki jih bo uporabljal za brisanje nog). Tudi vrečko s priborom za čiščenje čevljev ne smemo pozabiti, prav tako tudi ne majhne vrečke z najnujnejšimi šivalnimi potrebščinami. Telesno perilo jireračunajmo tako, da bo imel otrok možnost dvakratnega preoblačenja (3 spodnje hlačke — 2 triko srajčki) nato 2 pižami ali 2 spalni srajčki. Tudi nekaj robcev pridajmo. Za višinsko letovanje in taborjenje pa je dobro oskrbeti, otroku trenirke, katere mu bodo ob hladnih večerih in jutrih zelo koristile. Poleg perila dopolnimo garderobo še z obleko, ki naj bo iz pralnega blaga, za deklice 1 do 2 oblekel oz. krilca in 2 bluzi, za deč- ke pa 2 platnenih hlačk ter 2 do 3 srajčke. Kopalnih hlačk ne smemo pozabiti. Najprimerneje je, da damo otroku 2 para kopalnih hlačk, da si jih lahko preobleče takoj po kopanju. Pri otrocih, ki bolehajo za vnetjem srednjega ušesa, pa dodamo še kopalno čepico. Misliti moramo tudi na vremenske neprilike, ki so prav tako ob morju; marsikdaj se ozračje zelo ohladi, tako da potrebuje otrok tudi volneno Jopico, ruto oziroma čepico, če mogoče še vetrni jopič ali gumirano pelerino; to velja za morje kot tudi višinske predele. Za obutev mu oskrbimo 1 par močnih čevljev in 1 par copat. Poleg čevljev naj ima še 1 do 2 para kratkih nogavic ter 1 par dolgih nogavic oz. žabice. V kovček oz. nahrbtnik damo otroku še nekaj pisalnih potrebščin, nekaj dopisnic in dva obešalnika. Otroci, ki odhajajo na taborjenje, pa naj imajo s seboj še odejo in 2 topli rjuhi. V nahrbtnikih, ki jih vzamejo s seboj na taborjenje, naj si otroci sami narede morda iz lepenke mape, v katere zlože perilo in obleko, da se ne mečka. Vsi predmeti, ki jih vzame otrok na letovanje, naj bodo označeni. V nahrbtniku oziroma kovčku mora biti tudi seznam predmetov z imenom ali naslovom lastnika, da ne pride do neljubih zamenjav. Starše skrbi tudi potovanje, skrbi jih, kako bo z otrokovo prehrano. Zato mu moramo dati s seboj nekaj suhe hrane in manjšo steklenico limonade. Vse to naj ima otrok v vrečici, katero pa ima posebej v mreži, da ne bo odpiral kovčka oziroma nahrbtnika, kadar bo potreboval hrano. (Po »Sodobnem gospodinjstvu«) iiil i ... . ;< f-i: Sr-:hV*t j. • ? '.i . .,", •• . itr•y;..-5. --..v. -•"'•*;::•.••. v •.,>.■ ■;.■•,•■, m i: •j.'. t. t! > ■ ■{/////; ■ v.'üj Naslov te zamisli je: za tri in za trllntrldesetletne. Torej za mamico in za hčerko enako obleko. Zamisel je praktična, ker tako prihranimo pri blEgu in ga porabimo precej manj NEDELJA, 7. avgusta: 8,00 DomaČe novice — 8,05 Kmetijska oddaja: Vključevanje mladine v kmetijske šole — KZ Ajdovščina in njeni problemi — Izkušnje drugih — 8,30 Za dobro jutro vam bodo zapeli in zaigrali .... — 9,00 Nedeljska reportaža: Vse to ni bilo potrebno — 9.15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Doris Day — 12,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15,10 Poje Gorenjski vokalni kvintet — 15,30 30 minut z velikimi revijskimi orkestri. VSAK DAN je ob 7;15 in 7,40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7,30 Poročila, Poročila so še ob 13,00 in 15,00. Ob 13,40 so Kmetijski nasveti, ob 15,10 pa Zabavna glasba, vmes reklame. PONEDELJEK, 8. avgusta: 13,45 15 minut z ansamblom Mojmlra Šepeta in Jožeta Kampiča — 14,00 S popevkami doma in na tujem — 14,30 Športni pregled — 14,40 Z orkestrom Michel Legrand: V spomin na Rim — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Ruske narodne pesmi. TOREK, 9. avgusta: 13,45 Odlomki iz oper — 14,30 Mladi mladim na počitnicah (Otroški zbor osnovne šole v Dornberku in pionirji glasbene šole v Tolminu) — 14,50 Glasbena medigra — 15,30 Melodije iz filmov. SREDA, 10. avgusta: 13,45 Igra kitarist Chet Atkins — 14,00 Operetne melodije — 14,30 Kulturni zapiski — 14,40 V ritmu polke in valčka — 15,30 20 minut z domačimi pevci — , 15,50 Igra kvintet Art Van Damme. ČETRTEK, 11. avgusta: 13,45 Nekaj priljubljenih opernih melodij v izvedbi orkestra Arturo Mantovani — 14,00 Glasba po željah — 15,30 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev. PETEK, 12. avgusta: 13,45 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Domače aktualnosti: Komune in pomorstvo — 14,40 Bosenske in hercegovske narodne pesmi v priredbah Frana Mačejovskega in Mladena Pozajiča pojeta moški in ženski zbor RTV Ljubljane p. v. Milka Skoberneta. SOBOTA, 13. avgusta: 13,45 Domači odmevi — 14,30 primorski tednik — 14,45 15 minut z orkestrom Stanley Black — 15,30 Kar hočete — pisan spored ritmov in popevk. OBIŠČITE IV. MEDNARODNI SEJEM TEHNIKE Z RAZSTAVO NUKLEARNE ENERGIJE V BEOGRADU od 23. VIII. do 2. IX. 1960 Sodobna tehnika za vse panoge gospodarstva in javne službe ^ Kaj je atom in kako služi človeštvu ■fa Tehnika v gospodinjstvu in vsakdanjem življenju Popust na železnici in ladjah •fc Ne zamudite priložnosti! 4 MOŠKE VAJENCE V UK: za kovinsko stroko, tekstilno stroko, drogerijsko stroko in električni material sprejme Trgovsko podjetje »JADRO« PIRAN. Po novem odloku Trgovinske zbornice LRS traja učna doba samo 2 leti. Stanovanje preskrbljeno. Pismene ponudbe na naslov. KOPER, Letni kino Vojko: 5.—7. avgusta ameriški barvni einemaseop film HUDIČEV VRT; 8.-9. avgusta španski film DOBRODOŠEL, Mit. MARSHALL; 10.—11. avgusta argentinski film DVOJE BREZ SONCA. PIRAN, »Garibaldi«: 5. avgusta ameriški barvni einemaseop film PRINC IGRALCEV; Letni kino: Jugoslovanski film TRI ČETRTINE SONCA; »Garibaldi«: G. avgusta ameriški barvni vistavision film TETOVIRANA ROZA; Letni kino: ameriški barvni einemaseop film PRINC IGRALCEV; 7. avgusta: »Garibaldi«: ameriški barvni einemaseop film OSVAJALEC; Letni kino: ameriški barvni vistavision film TETOVIRANA ROZA; 8. avgusta: »Garibaldi«: jugoslovanski film TRI ČETRTINE SONCA; Letni kino: ameriški barvni einemaseop film OSVAJALEC; 9, avgusta; »Garibaldi«: italijanski film LJUBEZEN IN POČITNICE; Letni kino: jugoslo- . vanski film VRATA OSTANEJO ODPRTA; 10. avgusta: »Garibaldi«: jugoslovanski film VRATA OSTANEJO ODPRTA, Letni kino: ital. film LJUBEZEN IN POČITNICE; 11. avgusta: »Garibaldi«: ruski film ZERJÀVI LETE; Letni kino: francoski vistavision iilm TI STRUP. PORTOROŽ, Ljudski dom in Letni kino: 5. avgusta ameriški barvni film DIVJA LETA; G. avgusta jugoslovanski film TRI ČETRTINE SONCA; 7 avgusta ameriški barvni vistavision film PRINC IGRALCEV; 8. avgusta ameriški VV film TETOVIRANA ROZA; 9. in 10. avgusta ameriški barvni einemaseop film OSVAJALEC; 11. avgusta italijanski film LJUBEZEN IN POČITNICE. IZOLA, kino »Zvezda«: 5. avgusta španski film DOBRODOŠEL, MR, MARSHALL; G. in 7. avgusta ameriški barvni vistavision film TRIJE NASILNEŽI; 8. in 9. avgusta argentinski film DVOJE BREZ SONCA; 10. in 11. avgusta francoski einemaseop film LJUBIMCI, ŠKOFIJE: G, avgusta španski film DOBRODOŠEL, MR. MARSHALL; 7, avgusta argentinski film DVOJE BREZ SONCA; 11. avgusta francoski barvni film OBCESIJA. ŠMARJE: 6. avgusta argentinski film DVOJE BREZ SONCA; 7. avgusta španski film DOBRODOŠEL, MR. MARSHALL; 10. avgusta francoski barvni film OBCESIJA. POSTOJNA: 5.-7. avgusta ameriški barvni einemaseop film VITEZI OKROGLE MIZE; 9—10. japonski film ULICA SRAMU. PRESTRANEK: 7. avgusta ameriški film PREKO MNOGIH REK. SEŽANA: 5. avgusta francoski film 'ZAKON JE ZAKON; G—7. avgusta jugoslovanslco-francoski film MI-HAILO STROGOV; 9,—10. avgusta ameriški film -TROJE BESNIH; 11. avgusta francoski film MONTPARNASSE 19. PIVKA: G.—7. avgusta italijanski film FXLUMENA MARTURANO; 10,—11. avgusta italijanski film NAVADNO NEPOZNANI LOPOVI. Za spremembo pojdimo malo na naše »planine« —• tako na primer na Stjak, od koder je prekrasen razgled po Vipavski do lini, na Kras in vse do morja. Prekrasen razgled in lepo je po vsej vasi, dokler ne prideš — do šole. Tamkaj pa se lepota neha, vsaj kadar vstopiš. »Razveselita« se ti nos in oko, da je veselje. .Vse po hodniku in prostorih na obeh straneh. Pa dvoranica-drvarnica, pa sanitarije in vsi drugi prostori spodaj in zgoraj. In da ne pozabim še mlečne kuhinje, kjer se še lahko posladkaš s posušeno marmelado v konservni škatli ali pa obližeš vilice, ki so jih pozabili pomiti. Morda bi lahko dobil še kaj drugega, ko ne bi vsenaokrog preveč gospodarile miši, ki so priboljške že pospravile. Pri tem si lahko misliš, da je verjetno hkrati z učitelji in učenci odšel na počitnice trudi ves šolski odbor v vasi — čeprav bi bil vsaj ■ . _ - • za slovo lahko malo pospravil (ali vsaj dal pospraviti ...). Cel kup pritožb imam spet čez gostinske lokale in njihove delavce. Skoraj se mi ne zdi pametno, da bi jih zdaj pral — pustimo to, da mine sezona, pa bomo potem posvetili vsem grešnikom nekaj lekcij na podlagi zdaj doseženih izkušenj. Pa res ne gre samo za cene ali samo za postrežbo ali samo za kvaliteto jedi in pijač, ne samo za hotelske storitve in podobno. Enega in drugega je dovolj. Radi bi le dosegli, da ne bomo morali mi — navadni državljani, potrošniki in koristniki gostinskih storitev samo deloma —• plačevati prek ljudskih odborov slabega gospodarjenja, še slabšega zaradi nerazumljivo ne-zainteresiranega odnosa nelcate- LJUDSKA UNIVERZA OKRAJA KOPER prireja v šolskem letu 1960-61 naslednje tečaje in predavanja: I. Center za delo z izrednimi študenti: a) Pripravljalni tečaj za sprejemne izpite na pravno fakulteto — Pripravljalni tečaj za sprejemne izpite na ekonomsko fakulteto — Pripravljalni tečaj za sprejemne izpite na višjo komercialno šolo, POGOJI: Kandidati morajo imeti najmanj popolno osemletko ali njej podobno šolo in 4 leta staža v gospodarstvu aH državni upravi. b) Predavanja za I. letnik pravne fakultete — Predavanja za II. letnik pravne fakultete — Predavanja za I. letnik ekonomske fakultete. POGOJI; Vpis na dekanatu ustrezne fakultete. II. Strokovno izobraževanje: Začetni stenografski tečaj — Knjigovodski tečaj — Tečaj za lcinoope-raterje za ig mm filme. III. Sola za tuje jezike: Nadaljevalni tečaji: angleški, italijanski, nemški in francoski. Začetni tečaji: angleški, italijanski, ruski, nemški in esperanto. VPIS: Interesenti naj dostavijo pismene.prijave na naslov: LJUDSKA UNIVERZA OKRAJA KOPER — Kre-ljeva ulica 5, Koper, do 31. avgusta. Informacije in pojasnila dobite pri LU okraja Koper, telefon št. 162, vsak dan od 8. do 14. ure. DOBRO OPREMLJENO SOBO, na razpolago od 15, avgusta dalje, dajemo v najem dobro si-tuirani ženski. Ponudbe poslati na upravo Jadrana pod »Udobnost«. ZAMENJAM SOBO V KOPRU za Izolo—P;ran. Ponudbe: Koper, Resi jeva 1. OTROŠKO POSTELJICO belo, z žimnico ugodno prodam. R. Bo-rovič, Zobna ambulanta, Koper. OB PRIHODU V TRST ne pozabite obiskati dobro znano trgovino Časa DELLTMPERME-ABILE V ULICI S. NICOLO 22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse vrste vetrnih jopičev, bund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi poseben popust. POZIV Pozivamo vse delavce, ki so bili zaposleni v našem podjetju v letu 1959, da do 31. oktobra 1960 dvignejo ostanek osebnih dohodkov po končnem obračunu za leto 1959. »DELAMARIS« Kombinat kons. industrije Izola rih gostincev do gosta in do svoje službe. Seveda k sreči ne velja to za vse ali vsaj ne za večino izmed njih, vendar pa jih je še veliko, ki bi bili verjetno bolj prizadeti, če bi bila hkrati z izgubo v podjetju neposredno prizadeta tudi njihova plača. Vsekakor pa se meni, Vanetu, zdi, da so prav po gostinskih podjetjih organi delavskega samoupravljanja premalo uveljavljeni. Zaradi sezonskega značaja dela? Za radi nenehnega -rehajanja iz podjetja v podjetje? Zaradi zanašanja na pomoč skupnosti? Kdo bi vse to vedel, dejstvo je le, da bo treba še veliko in temeljitega pranja in tudi carskih rezov, preden bodo stvari na svojem mestu tudi na tem področju. Velika sreča je, da imamo tudi dobre in celo prav dobre zglede gospodarjenja v podjetjih, kjer razen tega veliko napravijo tudi za odpravljanje napak svojega strežnega osebja ■in podobno. Kaj če ni morda prav v tem kal uspehov in skrivnost, ki bi jo tako radi odkrili? Isto velja za trgovino. Posebno za trgovino s sadjem in zelenjavo. Letos je ta preskrba nekoliko boljša — vendar pa še ne per-fektna. Stojnice za sadje v Ankaranu in drugod na obali so še vedno prazne ob nedeljah popoldne, ko bi bilo morda največ prometa. in ko si kopalec na peščini ali pešec na razgretem pločniku najbolj zaželi sočno breskev ali hruško. Posebno je bilo hudo mamici, ki ni moala. vsaj z enim sadežem nostreči svojemu malčku, ko sta šla mimo praznega »Štan-ta« in je fantiček spraševal: »Mamica, zakaj ni več breskev?« Dru"o pa prihodnjič, ker me že lovi pomanjkanje — prostora. Do tedaj pa vsi prav lepo pozdravljeni! Vaš Vane Mapsveei vremena za čas od 5. do 12. avgusta I960 Področje visokega zračnega pritiska se je v zadnjih dneh ustalilo in zato smo šele sedaj vstopili v pravo poletje s povečanjem temperature zraka. Topli dnevi bodo v vsej prvi polovici avgusta, vendar pa niso izključene krajše spremembe vremena, saj so sredi poletja v naših krajih krajevne padavine, posebno v popoldanskih urah, dokaj pogoste. Za konec avgusta predvidevajo vremenoslovci ponovni padec temperature zraka in morja. NOVE REVIJE OBZORNIK G0, štev. 8 Iz vsebine: Mulk Raj Anand: Kašmirska idila; Pesmi neznanih pesnikov Daljnega vzhoda; Arnošt Lustig: Grižljaj; Kako je živela »Sveta Rusija«; B. B.: Goethe; Goethe: Iz pesmi »Božan-skost«; Peter Vorina: Ali je angleški film premagal krizo? W. Somerset Maugham: Biserna ogrlica; A. R. Ferrarest: Sulejman Veličastni in ruska sužnja Roselana;Horst Miinnich: Sušna in deževna doba ob Poprovi obali; Heniz Bertram: Drama ob jezeru; Ulrich Dunkerl: človek odkriva nove živali; Plemelj: Obisk; Ple-melj: Vodovodna pipa; Domača kozmetika; Slikovna priloga: Angleški film. Urad za najdene predmete pri ObLO Koper bo priredil 17. avgusta 1960 ob 15, uri V prostorih Okrajne gasilske zveze v Kopru, Titov trg 3 javno razprodajo najdenih predmetov (kovčki, aktovke, ženske jopice, ure itd.). Urad za najdene predmete ObLO Koper AVTOTURISTICNO PODJETJE SLAVNIK KOPER bo s G. avgustom na željo potnikov vzpostavilo šolsko avtobusno progo KOPER—GRAClšCE, ki bo obratovala ob delavnikih po že objavljenem voznem redu. Od 8. avgusta dalje bo ob delavnikih, razen v sobotah, ukinjena avtobusna proga PIRAN—KOPER—PIRAN z odhodom iz Pirana ob 23,00 in po-vratkom iz Kopra ob 00,05. Upravni odbor preskrbovalnega podjetja »SNEŽNIK« Ilirska Bistrica razpisuje mesto računovodje. Pogoji: Visoka strokovna izobrazba in 2 leti prakse v stroki. — Višja strokovna izobrazba in 4 leta prakse v stroki. — Srednja strokovna izobrazba z opravljenim strokovnim izpitom in 2 leti prakse v stroki na vodilnem mestu. — Nižja strokovna izobrazba z opravljenim strokovnim izpitom za knjigovodje z 10-Ietno prakso v knjigovodstvu, ter da je bil najmanj 5 let na vodilnem delovnem mestu kot vodja računovodstva. Prošnjo z opisom dosedanjega dela dostaviti upravnemu odboru v roku 10 dni po razpisu. Preskrb ovalno podjetje »SNEŽNIK« Ilirska Bistrica Komisija za štipendije pri upravnem odboru Splošne plovbe Piran razpisuje za šolsko leto 1960-1961 naslednje štipendije: 2 EKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA 2 VIŠJA KOMERCIALNA ŠOLA MARIBOR 4 VIŠJA POMORSKA ŠOLA RIJEKA (ekonomski odsek) 2 VIŠJA POMORSKA ŠOLA RIJEKA (radiotelegrafski odsek) 1 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO LJUBLJANA 5 SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA KOPER ALI LJUBLJANA Prednost imajo slušatelji višjih letnikov z boljšim učnim uspehom, otroci kolektivov in tisti, ki stanujejo blizu sedeža podjetja. Prošnje poslati upravi podjetja v Piranu, Župančičeva ulica 24, do 20. avgusta 1960. Uporabite jo pri kuhi zelenjavne juhe, enolončnice (mi-neštre), omak in prikuh ElESMA VZGOJA Tir § P O K T ft ŠAH ft TEliS^A VZGOJA ft SPORT ŠAH ^r TELESNA VZGOJA ft š P O tj ODPRTO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE JADRNIC »SNIPE« o w o v Od srede do nedelje je bilo v Koprskem zalivu državno prvenstvo jadrnic Snipe, ki je imelo tokrat mednarodni značaj. Udeležili so se ga namreč tudi gostje iz Italije in iz Francije. Na startu se je pojavilo vsega skupaj 22 jadrnic, od tega 1 iz Pariza, 3 iz Trsta, 1 iz Milj, 5 iz Kopra, 2 iz Izole, 1 iz Pirana, o iz Splita, 3 iz Reke in 1 iz Lovrana. Tekmovalci so prevozili pet regat. V prvi je zmagal Tolfaloni (Trst), v drugi Zoričič (Split), v tretji Tomič (Split), v četrti Grego (Reka) in v peti Babič (Reka). Naslov državnega prvaka je osvojil Zoričič, med domačini pa sta bila najboljša Cok in Majerič. v M PRVA REGATA ZA TRZACANA 2e prva regata je bila huda preizkušnja za tekmovalce. Pihal je namreč močan jug, ki nt obetal nič dobrega. Ko so bili tekmovalci nekako na sredi poti, jih je zajela nevihta z burjo. Nekateri niso vzdržali v borbi z valovi in so morali priskočiti na pomoč motorni čolni. Mnogo odobravanja pa je požela francoska posadka Courteaud-Maniere zaradi svoje požrtvovalnosti. Francoza sta bila precej časa med vodečimi, 100 metrov pred ciljem pa je njuno jadrnico zadel močan rafal vetra in jo prevrnil. Vse je kazalo, da bosta ostala Francoza v prvi regati brez točk. Tega mnenja je bila tudi posadka motornega čolna, ki jima je hotela nuditi pomoč. Toda Francoza sta pomoč odklonila in napravila redek podvig: s plavanjem sta potiskala jadrnico vse do cilja in osvojila petnajsto ;nesto. V tej regati je odlično krmaril tudi ■Coprčan Cerkvenik. Mnogi so mislili, da se bo resno potegoval za eno izmed prvih mest, žal pa je pozneje povsem razočaral. Izidi prve regate: 1. Hazel (Toffaloni, Trst), 2. Libur-nia (Silla, Trst), 3. Delfin (Cerkvenik, Koper), 4. Grlica (Zoričič, Split), 5. Delta (Grego, Reka). FAVORITI NA NEPROSTOVOLJNEM KOPANJU Po prvi regati je kazalo, da se bo razvijala ostra borba za prvo mesto med obema Tržačanoma, državnim prvakom Gregom, Koprčanom Cerk-venikom in drugoplasiranim z lanskega prvenstva Zoričičem. Toda burja, ki je pihala s hitrostjo 30 km na uro, v sunkih pa do 50 km na uro, je prekrižala vse račune. Vsi favoriti so se namreč prevrnili v morje, ali pa so bili diskvalificirani zaradi raznih nepravilnosti. Tak'o si je Zoričič nabral toliko točk, da ga v naslednjih regatah nobeden ni mogel ujeti. V tej regati se je pokazalo, kako slabo so pripravljeni domačini. Mnogi so pričakovali, da bodo prav Koprčani najbolje poznali morje in veter, toda zgodilo se je obratno: na splošno presenečenje so bili namreč prvi deležni neprostovoljnega kopanja. Prvenstvo je pokazalo, da bodo morali iti domačini večkrat na morje in vaditi tudi takrat, ko burja razburka gladino in ne samo ob lepem vremenu! Ta naša ugotovitev pa seveda ne velja za vse. Prav v tej razburljivi regati sta se močno uveljavila mlada koprska jadralca Cok in Korošec. Tudi njima je burja večkrat močno nagnila jadrnici, pa sta se v zadnjem trenutku ujela in dosegla cilj. Sploh so v tej regati zmagovali tisti, ki so bili najbolj drzni in se niso takoj vdali v usodo, če jim je veter prevrnil jadrnico. Izidi druge regate: 1. Grlica (Zoričič, Split), 2. Falco , oziroma so planirano kvoto bruto proizvodnje za leto 1960, ki znaša 50 milijonov dinarjev, že presegli v prvem polletju za celih 36 milijonov dinarjev. V primerjavi z letom 1959, ko so imeli samo 28 milijonov bruto proizvodnje, po- meni letošnja realizacija res očiten napredek. Kolektiv pa se tudi s tem ne zadovoljuje. Nenehno iščejo nove možnosti za proizvodnjo najbolj iskanih predmetov, Za prihodnje leto napovedujejo specialni izdelek, ki bo prijetno presenetil naše kmetijce, Sicer pa se je v kmetijstvu že uveljavilo nekaj praktičnih izdelkov »Aluminija«, med temi posebno samodejni napajalnik, ki je neprecenljiv zaradi svoje enostavne konstrukcije, delovanja in montaže. (bb) V začetku julija je skupina piranskih pionirjev napravila izlet po avstrijskem delu Koroške. Ogledali so si Ziljsko dolino, Rož, Baško, Vrb-sko in Osojsko jezero ter vso Pod-juno. Ustavili so se tudi na Gospo-svetskem polju ob vojvodskem prestolu, ki v senci prastarih dreves, visoko ograjen spominja na naše prednike. Pionirji so si nato v Celovcu ogledali muzej in se v etnografskem oddelku seznanili z ljudsko kulturo Slovenske Koroške. Lepo so bili sprejeti tudi v Slovenski prosvetni zvezi, slovenski knjigarni, v uredništvu Slovenskega vestnika v Celovcu, v dvojezični gimnaziji ter v slovenski kmetijski šoli v Podravljah. Obiskali so tudi spomenik padlih partizanov v Šempetru v Podjuni in član Slovenske prosvetne zveze jim je pripovedoval o fašistični skrunitvi tega spomenika. Nadvse prijetno so bili piranski pionirji presenečeni v Bilčavesi, kjer jih je sprejel domači mladinski pevski zbor, Polni nepo, v Italiji za 84% in v Norveški za 87 °/u. Neko podjetje v Južnem Ock-lendonu v Angliji je začelo izdelovati zanimivo novost^g«. kombinacijo motornega koles^Hs in čolna. Na gornji sliki j^^ motorno kolo s prikolico, na dolnji pa se vidi, kako služi sam čoln. Verjetno se bo novost obnesla zlasti pri športnih ribičih in za izlete in dopuste nasploh razmišljanju na mlada leta: na večletno tlako v rudniku ob Donu, iz katerega so me osvobodili rdečearmejci, na leta, ko sem propadel s krčmo v Trstu, na težke čase tovor-jenja lesnega oglja v Trst pa vse do najtežjih dni fašističnega divjanja, ko mi je ta svojat zaplenila celo kozo. — Vam menda nobena bolezen ne pride do živega, smo ob koncu pobarali očeta Turka. — To drži samo delno; pred leti me je hudo nadlegoval revmatizem. Pozdravil sem ga s čebeljimi piki. Močno naduho pa odpravim tako, da se zakopljem v zemljo na vrtu. E, da, zemlja potegne iz telesa še tako hudo bolezen. Poznam tudi moč zdravilnih zelišč, zato sem sam sebi zdravnik, se je z veselim nasmehom poslovil samotni mož iz Staroda. (bb) 100 let zapora Neka 38-letna knjigovodkinja pri U. S. Knitwear Co. v Port Chesterju (New Jersey), je v razdobju zadnjih sedem let poneverila visoko vsoto pol milijona dolarjev. Ameriška zakonodaja predvideva za poneverbo takega zneska najmanj 100 let zapora. Varnostne sile Organizacije Združenih narodov so že nastopile svojo službo v Kongu. Med njimi so tudi oddelki JLA. Na sliki so maroški vojaki v službi OZN ob prihodu v Matadi — mesto, ki so ga demolirali belgijski padalci, preden so ga morali zapustiti. To pristanišče južno od Leopoldvillea so že zavzeli domačini in so ga Belgijci nekaj dni zaman napadali. Sile Združenih narodov so za zdaj prinesle mir v Kongo, s čimer je bila še enkrat potrjena splošna želja večine ljudi na svetu za mirno urejevanje svetovnih sporov in trdna odločenost, da se ta mir ohrani s skupnimi napori Najnovejša metoda reševanja utopljencev je s takole cevko, kot jo vidite na sliki. Izdelana je iz plastične mase, med poglavitnimi njenimi prednostmi ga je, da onemogoči žrtvi, da bi se zadušila z lastnim jezikom, ker jo je treba položiti na jezik. To metodo so baje poznali v Amsterdamu že v 18. stoletju, toda le redki zdravniki v Evropi so jo uporabljali pri dojenčkih. Zdaj Izdelujejo v Ameriki na stotine tisočev takih cevk in pravijo, da so Izrinile uporabo umetnega dihanja pri prvi pomoči utopljencem ducat in dva m02a V Los Angelesu je pred dnevi vložila tožbo za ločitev od svojega — nič manj ln nič več kot — štirinajstega moža 49-letna Mine Avery. Na vprašanje časnikarjev, kakšne načrte ima za bodočnost, je izbirčna žena odgovorila, da je spričo stalne zaposlitve s porokami in ločitvami izgubila vsak smisel za kakršnokoli drugo delo. Čudežna vinska trta raste v krimskem sovhozu »Srdak«. To je plemenita sorta »kokur«, ki ob neverjetni starosti osemdesetih let daje na majhni površini okrog sovlioznega dvorca blizu sedem sto kilogramov jagod. Prav tako staro trto vrste Izabcla imajo na turistični postaji v Simferopolju milijon splavov letno v zda — Zakoni proti splavom so le farsa, kajti v deželi je letno najmanj milijon splavov, je dejal psihiater kalifornijske univerze v Los Angelesu dr. Jcrome Kummer in s tem opozoril ameriško javnost na ta velik problem. Po njegovi izjavi se vsaka tretja ali četrta žena, ki ima enega ali več otrok, odloči za ta korak. Ker je preprečitev poroda, razen v določenih primerih, tudi v ZDA prepovedana, se številne žene zatekajo k raznim maza-čem; zato ni čudno, da umre letno okrog 5 tisoč žena zaradi splavov. Zanimiva je tudi trditev profesorja Kummerja, da so splavi najbolj razširjeni med univerzitetno izobraženimi ženami.