Letos, 8. oktobra 1977, mineva šestde set let od smrti dr. Janeza Evangelista- Kreka. gonilne sile krščanskega socializ ma in pobudnika zadružništva na Slo venskem. Krekov oče Valentin je bil do ma iz Selc; tu je tudi Krek, sicer rojen 27. novembra 1865 pri Sv. Gregorju nad Sodražico, preživel mladost od svojega devetega leta naprej. Ker je Krek tudi osnovno šolo končal v Skofji Loki, je prav, da se ga Skofjeločani spomnimo po sebno še, ker se je tudi kasneje mnogo- krat vračal v naše kraje, v Selca in na Prtovč pod Ratitovcem. Krekovo življenje je bilo prežeto z de lom na praktičnem in teoretičnem pod ročju. Krek je bil duhovnik, profesor na ljubljanskem bogoslovju, deželni in dr žavni poslanec, utemeljitelj Slovenskega katoliškega delavskega društva in Slo venske katoliške delavske zveze, organi zator zadrug, delavskih ter kmečkih stro kovnih, izobraževalnih in gospodarskih organizacij. Celo njegovi politični nas- SPOMINU DR. JANEZA EVANGELISTA KREKA 282 Dr. Janez Ev. Krek protniki so ga visoko cenili in spoštovali. Ivan Tavčar je izjavil kmalu po njegovi smrti, da večjega človeka Slovenci še ni smo imeli, Ivan Hribar pa je prispeval največji znesek za izgradnjo njegovega spomenika. Vse njegovo delo je imelo en sam cilj: zaščita malega kmečkega in de lavskega polproletarca pred kapitalisti čnim izkoriščanjem. Obenem moramo po udariti, da je bil izrazit nasprotnik ger- manizacije na Slovenskem in vnet pristaš jugoslovanske ideje. Vse to aktivno delovanje na družbenem praktičnem torišču mu je omogočala vse stranska teoretična podkovanost. Bil je seznanjen s filozofijo (ki jo je tudi pre daval), sociologijo in ne nazadnje z eko nomsko teorijo od njenih začetkov do svojega časa. V svojem najbolj znanem in najbolj dognanem delu Socializem, ki je izšel 1901, je med ostalim opisal tudi raz voj ekonomskih teorij in jih v glavnem tudi kritično ocenjeval. Tako popolnega opisa Slovenci do razdobja po drugi sve tovni vojni nismo imeli. V svojih teorijah o ekonomski znanosti je Krek pričel z antiko (omenja Platona), nadaljeval s srednjeveškimi učenjaki, pri čemer je zlasti poudaril Tomaža Akvin- skega, ki ga priznava za največjega cer kvenega učitelja (od tod tudi njegov ne- otomistični pogled na svet), obdelal zgodnji utopični socializem, zlasti Mora in Campanello, obravnaval merkantilizem in fiziokratizem in v svojih nadaljnjih iz vajanjih obsodil ekonomski liberalizem in klasično politično ekonomijo, ki je bdla že v svoji filozofski in socio-ekonomski osnovi napačna, ker je njen temelj v iz koriščanju malega človeka. Krek je naj bliže utopičnemu socializmu St.Simona, Fourierja in zlasti Owena, čeprav je nji hova teorija protireligioano nastrojena. Krek sicer ta odnos do religije obsoja, vedar ideje utopičnega socializma v vseh ostalih pogledih v njegovem razglablja nju zelo visoko kotirajo; po vsej gotovo sti lahko tudi njega štejemo za utopične ga socialista odnosno naslednika teh idej. Celo več. Trdimo lahko, da je Krek spoznal pravilnost Marxove misli, a se ji je uprl. Zanj je vsekakor preveč radi kalna in revolucionarna, Krek pa revo lucijo odklanja in zahteva pravično ure ditev s pomočjo države (ki mu pomeni nadrazredno institucijo!) in pri tem spo minja na sistem državno urejenega kapi talizma. Kapitalizem kot liberalistično za mišljen sistem je za Kreka nepotrebno zlo, ki ga je treba odpraviti. Krek prav zaprav prekorači misel krščanskega soci alizma, vendar odkloni revolucionarno marksistično gledišče, ker ne priznava ne dialektike ne materializma (torej tudi dialektičnega materializma ne). Proti slednjemu nastopa, ker v njem vidi uni čenje osebne svobode in slovenske narod nosti (to teorijo izpelje iz nacionalističnih tendenc nemške socialne demokracije), proti marksizmu pa nastopa Krek tudi kot oficialni predstavnik katoliške cerkve. Krek se v svojih razmišljanjih o marksi zmu kot idealist ni strinjal že z osnovno filozofsko poanto, dialektičnim materia- lizmom, zato ni čudno, da ni spoznal no vih kvalitet, ki jih prinaša socialistični sistem na podlagi marksistične teorije. Uničenje osebne in verske svobode in og rožanje slovenske narodnosti s strani nemške imperialistične narodne družbe so bili navidezni elementi, na katerih je gradil obrambo proti novemu nauku. Bi stva pa, čeprav mu je bil izredno blizu. Krek ni spoznal (ali pa ga ni hotel spoz nati). Ker se je tu oddaljeval od pravil nega mišljenja, je povsem jasno, da mu je tudi teorija vrednosti ostala zameglje na, čeprav pa je udeležbi dela v novi vrednosti dajal večjo prednost kot ka pitalu. 283 Vseeno premalo. Človek, ki je izrazito obsojal kapitalistično izkoriščanje in pisal celo o soupravljanju delavcev v podjetjih, je bil premalo revolucionaren, da bi da nes njegove ekonomske ideje mogli oce niti kot pozitivne. Vseeno pa bo ostal Slo- vencem v spominu kot eden naših prvih ekonomskih teoretikov in pomemben de javnik naše polpretekle nacionalne zgo dovine. Janez Tušek 284