Hase žrfve za domovino. Huda nesreča je zadela poSteno Krepekovo bišo v Vinički vasi pri Sv. Barbari niže M a r i b o r a. Prišla je žalostna vest, nradno po trjena, da je padel na italijanskem bojišča najmlajSi sin Anton, komaj 23 let star. Boril s« je delj časa v Galiciji, a sedaj na itaiijanskem bojišču, kjer ga je zadela sovražna krogla. Bil je bag in pobožen mladenifi. V vsakem pismu, ki ga je pisal svojim domačim, je pisal: »Presvcto srce Jeznsovo ia Marijino me varuje sovražne krogle«. Toda, dragi mi Tonek sedaj te ni več med živimi. Tolaži nas le, da se vidimo nad zvezdami. Krepekovi družini, ki je že colgo let naročena na >Slov Gospodarja«, naše iskreno sožsle! Vojna nam je vzela mladeniča, junaka slovenskoštajerske korenine, Vinceica Klemensbergrr v Partinju pri S v. J u r i j u v SIot. gor. Zasul ga je sneženi plaz dne 7. decembra 1916. Križ nam sveti fcovori, da vid'mo se nad zvezdami. Iz bojidča se nam piže: Žalostno poročilo po ^ilam rodbini Kovačec od Sv. Andraža v Slov. goricab. Sm Jakob Kovačec ;e moral zapustiti svoje ljnbe starSe, brate in sestrice, pa tudi mi svoega najboljšega prijateja. Na tirolski fronti je žrtvoval svoje življenje za dom in cesarja pred hndobnim Lahom v preteklem letu v Dajlepšem cvetu svoje mladosti. Izpolnjeval ie zvesto svoje dolžnosti za cesarja in domovino, Začetka je bil v Galiciji skoraj 1 leto in potem tukaj že 13 mesecev. Rajni je b 1 priden in povsod priljubljen. Težko smo se ločib od njega. K« je umiral, nam je podal vsakemu desnico, rekoč: Videli se bomo pri Bogu! Na sridene v nebesih!- Njegovo trupio smo spremili k zadnjemu pocitku. Rožni renec smo nm djali na prsa v spomin od prijateljev, ki so Se ostali. Iskrfne pozdrave pošiljamo iz naše bojne črte Desetnik Gruber Konrad iz Ptuja; poddesetnk Modrič Jožef iz Poljčan; pešci Krajnc Jožef, Zorjan Anton, Kokotnik Franc, Brglez Konrad. vsi od 3. stotnije domačega domobranskega poika. V Cerkevnjako pri M a 1 i ned e 1 j i je prtminul dne 31. jf nuarja deeetnik Jože! Šrol v starosti 48 let, na posledicah bolezni, ki si jo je nakopal v zvestem izpolnjevanju vojaške službe. Bil je v obče priljubljea in spoštovan mo_. Cetovodja Hvalec Jožef, doma od S v. B a rb a r e v Halozah je padel na južnem bojišču dne 1. novembra 1916. Prtj je bil že odlikovan zmalo srebrno, po smrti p« z veliko srebrno kolajio. Veleposestniku io gostlničarju Jakobu Kr&m berger pri Š m a r j e t i o b P e s n i c i je doSla dne 16. februarja iz Da a;a tužna bržojavka da je isti dan ondi umrl - taCas še r eznane smrt' — njegov komaj 221etni sin Jakob. 0 Božku y. imel še tri dni dopusta po čt gar preteku se je \o tV nenavadno asi/nat in bre/,upen od ljubljeneg<* doma. Tri dai pred smrtjo je še v pisaiu prosr. naj se ga y predpuslnem fasu spornnijo s kako pošiljatvijo. Res nau je vsak čas dob a in skrbeču mati napolnila zabojček, kiterega ma je mlajš! bra tec nesel na pošto. Pa giej, gr zno presereCenje! V istem tr r u'ku, ko se je po poštnem oradu be ležila poš ljatev. zacingljal je telefonski zvon ek in iz telefona to mrniraje zabri;e'e po brzojavu pj snete besede: J kcb K. danes umtl — pnditt! Težko, težko je nesel bratcc zabojček zopet domov, a ž njim Se težje in boleče — smrtco poroCilo. Pet sinov že je posla ote k vojakom:Do movini v bran ter sebi v ča?t! Najstarejšega sin; že pogreša nad eno leto in Jakob mu je že draga žrtev. — Sprejmi o Bog fo mlado življ^nje k seb; v brezkončno veselje, saj to so žitve, ki so imele: Pač malo življenja, a mnogo trpljenja, Prav nič od 8veta, prav nič od mladosti! Oh žrtvam nedolžnim, oh žrtvam še mladim Tam vrni vam Bog tu strte radosti. Vsem slovenskim žrtvam naj bo Bog večnt plačnik!