LITIJA *
24. 12. 1941
MAJ 1985
ŠTEVILKA 5
2. junija 1985 se bomo na referendumu delovni ljudje in občani občine Litija odločali
2. junija odločno »ZA«
naš skupni napredek
S številkami in besedami je težko izpovedati vse, kar smo s samoprispevkom obnovili in zgradili. Vsakogar pa je že površen pregled lahko prepričal, da je rezultat sredstev samoprispevka prisoten tudi v njegovi krajevni skupnosti. Naša mesta in vasi so spremenile podobo, obnova družbenih objektov, gradnje na novo pa so olepšale in dopolnile podobo našega kraja.
Še vedno nam zvenijo v ušesih besede enega izmed tvorcev naše zgodovine tov. Edvarda Kardelja, katerega delo je v celoti prežeto s skrbjo o delovnem človeku, njegovem življenju in delu. Ob izdaji svoje znamenite študije Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja je zapisal: »Srečo človeku ne more dati niti država, niti sistem, niti politična partija. Srečo si človek lahko ustvari sam."
To je bilo tudi geslo, ki nas je med drugim vodilo ob naši zadnji referendumski odločitvi, 11. novembra 1979. Takrat smo se izrekali za posebne programe krajevnih ikupnosti, imeli smo skupen obsežni program, ki bi ga težko uresničili tudi v primeru, če bi viri za izvedbo referendumskega programa ostali neokrnjeni inče zaostrene gospodarske razmere ne bi obrnile hrbet negospodarskim naložbam. Še hi lahko naštevali. Pa vendar nismo klonili, tudi ob zmanjšanih virih za cca 73% smo zavzeto uresničevali vse tisto, za kar smo se opredelili in kar je bilo v programu, še več, z izvajanjem programa smo indirektno omogočili, da je Krajevna skupnost Jev niča dobila industrijski obrat. Jasno je, da smo zaradi tako zreduciranih virov morali začasno reprogramirati del tistega programa, ki ga nismo mogli uresničiti, pa čeprav še vedno predstvalja elementarno potrebo naših občanov, za kar smo se že enkrat plebiscitarno izrekli ZA. Kljub temu ugotavljamo, da smo postali ob našem skupnem spoznanju bogatejši, da smo pri različnih pogledih skovali potrebno enotnost, tako za skupen program nu ravni družbenopolitične skupnosti kot posebne programe v krajevnih skupnostih.
Program IV. občinskega samoprispevka predstavlja torej kontinuiteto, saj moramo uresničiti del tistega, za kar smo se že enkrat dogovorili, pa smo zaradi spletov neugodnih okoliščin bili prisiljeni
zreducirati. Tokrat se bomo opredeljevali za skupni del programa, ki obsega dokončanje osnovnošolskih objektov v Litiji in na Dolah in za posebne programe krajevnih skupnosti, ki so vsakomur blizu, saj izražajo neposredne potrebe občanov. Nič več, samo to je v sedanjih razmerah realno. Zaključek del na dveh šolskih objektih predstavlja naše realne zmožnosti. Seveda bi želeli več, kulturno dvorano, plavalni bazen in še kaj. Vse to bi zahtevalo novih dodatnih sredstev, kar ne bi šlo brez povečanih obremenitev za združen odelo in žep občanov. To pa v sedanjih razmerah ni sprejemljivo.
Zato odločitev, da prispevamo za našo skupno prihodnost, za prihodnost naših otrok, ne more in ne sme biti vprašljiva, ki bi kogarkoli odvračala od pozitivne odločitve. V času, ko ves svet razmišlja o novih znanstvenih odkritjih, bi bilo vsako razmišljanje, da ni že v rani mladosti potrebno vlagati v znanje, to je takrat ko šolar prestopi osnovnošolski prag, zmotno dejanje, ki bi prav gotovo imelo za posledico njegovo slabše vključevanje v življenje in delo, širše gledano pa resne posledice tudi za naš nadaljnji družbeni razvoj. Le naložba v znanje je prava naložba za prihodnost, z našim odločnim »ZA« omogočimo to našim otrokom. Prispevajmo delček naših sredstev za srečnejši jutrišnji dan. Odgovornost za naš lastni razvoj je v nas samih. Nihče nam ne bo ničesar poklonil. Zato tisto, kar v realnih okoliščinah hočemo imeti, ni le prazno geslo, temveč vsebina našega vsakdanjega življenja. Prav vsi se moramo zavedati te odgovornosti, s tem bomo na najbolj oprijemljiv način počastili tisto, kar nam pomeni 40 let življenja naših ljudi v miru in svobodi in nadaljnji graditvi naše samoupravne socialistične družbe.
Branko Pintar, predsednik SO Litija
Komunisti so »ZA«
Razširjena seja OK ZKS Litija 15. 5. 1985 je bila namenjena predvsem razpravi o uvedbi 4. občinskega samoprispevka. Komunisti so razpravljali zlasti o aktivnostih v občini Litija po sprejetem sklepu o razpisu referenduma. Podprli so program, za katerega menijo, daje docela realen. Priprave intenzivno potekajo, z akcijo pa bo treba čimprej pričeti v tistih osnovnih organizacijah ZK, kjer doslej še ni stekla. Na koncu so sprejeli tudi sklep: občinski komite ZKS Litija zavezuje vse člane ZK, da se neposredno in aktivno vključijo v vseoblike družbenopolitičnih akcij v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih v pripravah na referendum o uvedbi 4. občinskega samoprispevka.
Jelka Belec
Razprave oblikovale dokončen program
Skupna seja OOS in O K SZDL Litija
V začetku maja so na skupni seji delegati Občinske konference SZD L Litija in Občinskega sindikalnega sveta Litija oblikovali in sprejeli dokončen predlog programa 4. občiskega samoprispevka. Predlog so posredovali zboru občinske skupščine Litija s pobudo, naj sprejmejo sklep o razpisu referenduma. Z dokončnim oblikovanjem predloga je bila zaključena večmesečna razprava o predloženem, programu. V razpravah so sodelovali člani skupščin in KK SZDL v KS ter člani osnovnih organizacij sindikatov. V njih so predvsem opozorili na pomanjkljivo reševanje financiranja programov KS. Istočasno pa so se opredelili, da je dokončanje šol v Litiji in Dolah skupna naloga, ki ji je potrebno posvetiti vso pozornost. Mnenja, izpostavljena v razpravah, so bila tudi osnova za dokončano oblikovanje programa. Delegati obeh organov menijo, da bodo tudi občani na referendumu potrdili njihovo mišljenje.
U. A.
Okrajni odbor aktivistov O F okraja Šmartno prireja v sodelovanju z Osnovno šolo Franca Rozmana Staneta Šmartno in DPO krajevnih skupnosti Polšnik, Jablaniška dolina, Velika Kostrevnica, Vintarjevec in Šmartno
PROSLAVO v počastitev 40-obletnice osvoboditve
Proslava bo v soboto, 22. junija, ob 10. uri pred spomenikom na Mamolju. Ob 17. uri pa bo tam partizansko srečanje ob tabornem ognju.
V kulturnem programu bodo sodelovali učenci šmarske šole, pevski zbor s Polšnika ter partizanski humorist Pavle. Vabimo krajane, borce in aktiviste, še posebno pa mladino, da se proslave in tovariškega srečanja udeleže.
Pripravljalni odbor
* *
! Podeljena letošnja srebrna priznanja OF |
★ * ★ * ★ * * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★
★ ★ ★ ★ ★ ★ ★
★ ★ ★ ★ ★
★ * * ★ * * ★ ★ ★
★
*
★ * ★ ★
* ★ ★
* ★
Srečanje na Sitarjevcu
Na predvečer praznika OFso se v veliki sejni dvorani SO Litija sestali delegati družbenopolitičnih organizacij na slavnostnem zasedanju. Po pogovoru predsednika OK ZKS Litija tovariša Bojana Miheliča so osmim zaslužnim občanom podelili priznanja OF. Prejeli so jih: Ivan Baje iz Kresnic, Ma-
rinka Vidgaj s Primskovega, Darinka Ribič in Anton Razpo-
tnik s Polšnika, Jože Godec in Alojz Dušan Gnezda iz Podšentjurja in Mirko Kaplja iz Litije.
Rokavec iz Jesenic, *
i
J. s.
foto: Janez Kabal *
Tudi letošnji prvi maj smo praznovali na moč slovesno. Že na predvečer so po hribih zagoreli kresovi, na sam praznik pa so nas prebudili zvoki godbe na pihala, potem pa so se množice delovnih ljudi napotile na blUžnje vrhove. Praznovali so na Gorišci, Jančah, Zasavski gori in še kje. Slovesno in praznično pa je bilo tudi na Sitarjevcu, kjer je zbranim spregovoril Martin Perme, v kulturnem programu pa so sodelovali litijska godba na pihala in rećitatorji iz Šmartriega. Da niso preveč srbele pete, pa so poskrbeli Ržiški fantje s svojimi veselimi vižami.
X S.
Zvezna štafeta mladosti
1UWit Jfi
Ob letošnjem obisku štafete mladosti in miru so mladi pripravili drugačen sprejem, kot smo ga bili vajeni prejšnja leta. Kljub temu da je štafeta prispela v nedeljo zgodaj zjutraj, smo jo sprejeli množično. V občini so bile tri prireditve; v Litiji pred Centromerkurjem, v Šmartnem na športnem igrišču in v Gabrovki gred osnovno šolo. Posebej bi omenil nenavaden sprejem v Šmartnem, kjer so mladi pozdravili šatafeto kar med nogometnim turnirjem in tako vnesli nekaj svežine ob sprejemih zvezne štafete.
Na osrednji sprejem v Litiji je št tič, delavka iz Lesne industrije Kranjec, 17-letni delavec: »To mije buda za nadaljnje delo. Za glavneg; radi aktivnosti v OO ZSMS Stavbe okviru predsedstva OK ZSMS Li mladinskega prostovoljnega dela,
afeto prinesla Vlasta Gre-Litija, odnesel pa Sandi veliko priznanje in vzpod-i nosilca so me določili za-, kjer sem predsednik, in v t i j a, kjer vodim področje nam je ob tej priložnosti
dejal Sandi Kranjec.
Tekst in foto: Rudi Bregar
»Paradnike 85« sprejel komandant OSTO
W <4h	IV
	!p| j
s	
»Tov. obvezniki, dovolite mi, davamzaželimdobrodošlico po enomesečni odsotnosti iz domačega kraja. V tem času ste preživeli mnogo pestrega in vložili mnogo naporov. V imenu OŠTO se vam zahvaljujem za ves trud, ki ste ga vložili na pripravah za parado in na paradi in s tem prispevali k afirmaciji teritorialne obrambe in obrambnih sil nasploh,« so bile uvodne, pozdravne besede komandanta OSTO, rez. majorja Riharda Urbanca.
Alenka Zidar, Roman Což, Miha Lovše, Demko Vrhovee, Matija Premk in Andrej Muzga so se po napornem mesecu vrnili v bazo. Niso še uspeli uniform zamenjati za civilno obleko in ne urediti vseh vtisov, ko jih je spet čakal nastop. Tokrat majhen, pa vendar pomemben, vdomači občini. Vsi, ki smo prisostvovali sprejemu, smo jim zastavljali vprašanja in čeprav utrujeni in naveličani vsega, so radi odgovarjali. Če povzamem le glavne misli, so njihove priprave trajale od 8. aprila do 10. maja. Do 22.4 so bili v Črnomlju, preostali čas pa v Beogradu. Delavnik seje pričel z jutranjim svitom in končal pozno popoldne. Mesec dni so njihove oči lovile ravno črto in diagonalo in glava se je že sama obračala v pozdrav »na desno«. Vendar vsi ti napori, potrošeni denar in čas so bili dobro naloženi. Nikomur od nas pripadnikov TO, JL A in Jugoslovanov niti za trenutek ni padel ponos. Veličina oboroženih si, kije bila prikazana na paradi '85, je odraz zavzetega dela in pravih smernic. Kanček k uspehu velike prireditve pa je tudi v naših obveznikih. Čestitamo!
Tekst in slika Janez Kobal
r
2. JUNIJA 1985 SE BOMO ODLOČALI O PROGRAMU IV. OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA
ZA ČAS OD 1. VIL 1985 DO 30. VI. 1990
Stara telovadnica v nekdanjem sokolskem domu je že zdavnaj premajhna
Pri stari litijski šoli raste novih dvanajst učilnic.
Šolska zgradba na Dolah je dotrajana, saj je bila leta 1943 požgana in po Učenci lahko vstopajo v glasbeno šolo le skozi vhod, kije vodil v nekdanje vojni le zasilno obnovljena. litijske zapore
Na področju gradnje šolskih objektov bomo dokončali tisto, kar smo začeli
C
Predsednik skupščine občine Litija Branko Pintar ob razpisu referenduma za četrti občinski samoprispevek
Naložba v znanje je najboljša naložba
V začetku junija se bomo občimi litijske občine odločali o uvedbi čelnega občinskega samoprispevka, ki bo nadaljeval prejšnjega, za katerega smo glasovali oktobra 1979. Dvood-stolni prispevek iz osebnih dohodkov je poleg vseh drugih dajatev resda
obremenitev za družinski proračun, toda zavedali se moramo, da nam brez njega v teh, gospodarsko precej težkih časih, prepotrehnih objektov družbenega standarda ne bo uspelo zgrudili, /m besedo o tretjem samoprispevku, ki se izteku konce juniju, o uresničevanju njegovega programu ter osnovnih postavkah četrtega smo poprosili našega župana Uranka Pintar ja.
■• S tretjim občinskim samoprispevkom smo si zastavili kar zajeten šop načrtov, od nove osnovne šole s telovadnico in igriščem na.leži, šole, vrtcu in zdravstvene postaje na Dolah in popravila šmurske šole do otroških vrtcev v.levnici. Gabrovki, Šm ar t nem in Liliji, kinogleilališke dvorane s knjižnico V Litiji in prosvetnokuliunie dvorane na Vačah. Poleg samoprispevka, ki naj bi prinesel 65 milijonov dinarjev, smo računali tudi na nemajhen delež iz svobodne menjave in iz amortizacije nepremičnin: šol in
vrtcev. Toda gospodarstvo je zašlo v težave in po skupni opredelil vi v republiki je največji vir iz bruto osebnih dohodkov presahnil, pa tudi amortizacije je zadnja leta občutno manj, sa/ je se izvajalci dobijo komaj 50 odstotkov. Tako se je zgodilo, da je, če gledamo rast dohodka, izpadlo kar 74 do 75 odstotkov virov sredstev, zato je razumljivo, da nam programa samoprispevka hi uspelo uresničiti v celoti. •<
— Katere objekte pa smo v občini vendarle dobili/
■•Iz samoprispevka sta zrasla otroška vrtca v Gabrovki in ,/evniei, novo ostrešje osnovne šole Sin urino z dvema učilnicama, kabinetom, pionirsko sobo in večnamenskim prostorom, večnamenska stavba s kotlovnico pri šcili na Vačah, ki smo jo zgradili še s pomočjo ostanka sredstev iz drugega samoprispevka, pripravili pa smo tudi dokumentacijo za gradnjo šole in ambulante na Dolah, medtem ko smo od
vrtcu zaradi manjših potreb po otroškem varstvu odstopili. Krajevne skupnosti so sredstva za svoje programe v celoti prejele, veliko težav pa nam je povzročila lokacija nove litijske šole, ki naj bi stala na Ježi. Zaradi intervencijskega zakonu o zaščiti kmetijskih zemljišč smo jo morali namreč prestaviti na Rozmanov trg. Po temeljni javni razpravi v okviru S/.DI. in občinskega sindikalnega sveta smo nato zavrnili gradnjo nove šole, ker bi bilo sredstev premalo, in se raje odloči/i za prizidek z dvanajstimi učilnicami, prostori za tehnični pouk, kuhinjo z večnamenskim prostorom, glasbeno šolo, telovadnico z zunanjimi igrišči, novo kotlovnico ter za prenovo stare šole. Gradnjo smo razdelili v dve zaključeni fazi. Prva, za katero pritekajo sredstva iz tretjega samoprispevka, obsega popravi/o sanitarij v stari šoli, gradnjo kotlovnice, tudi za potrebe sosednjega vrtca, ter prizidek z učilnicami in vso
potrebno opremo. Za gradnjo druge faze računalno na pomoč čelnega občinskega samoprispevka. Sicer pa se bo iz tretjega do konca junija nabralo še nekaj sredstev, ki jih bomo namenili za prvo fazo šole na Dolah, katere investitor je zdaj krajevna skupnost, nekaj pa smo jih že prispevali za delno prenovo litijske dvorane na Stavbah.«
— Čelni občinski samoprispevek je torej pogoj za dokončanje začetih naložb'.'
•> Vse družbenopolitične organizacije in organi, ki so sodelovali pri uresničevanju programa tretjega samoprispevka, so si bili edini, da je začeto treba dokončati in druge naložbe kar se da skrčiti. Na prvo mesto sta prišli šoli na Rozmanovem trgu in na Dolah in tudi javna razprava je pokazala, da ju občani sprejemajo kol del skupnega programa. Istočasno pa si občani v krajevnih skupnostih želijo več sredstev za s voje potrebe in tak o se je izo-
blikoval program, po katerem naj bi I.itijani levega in desnega brega ter Doljani za šoli prispevali po dva odstotka iz osebnih dohodkov, prebivalci ostalih krajevnih skupnostih pol. medtem ko bodo za potrebe v svojih krajih zbirali po odstotek in pol. Vsa dela so skupaj vredna 430 milijonov dinajev. Treba je upoštevati, da druge možnosti, kot da ponovno sežemo v žepe, ni in da bomo s samoprispevkom gradili že danes, še bolj pa jutri nujno potrebne objekte. Dejstvo je, da sta obe šoli, ki pomenita glavnino programa četnega samoprispevka, popolnoma dotrajani in da njuni prostori ne omogočajo sodobnega pouka. Naložba v znanje je najboljša naložba, zato si vsi želimo, da bi referendum uspel, saj bomo s lem pomagali tistim, ki so ' pomoči potrebni, hkrati pa našim otrokom dali možnost za enakopravnejše in uspešnejše vključevanjev družbo.«
Romana Špende
2. JUNIJA 1985 SE BOMO
IV. OBČINSKEGA
Razgovor s podpredsednikom medobčinske gospodarske zbornice Ljubljana tov. Jožetom Dernovškom
Izboljšati pogoje izobraževanja
Kako ocenjujete realizacijo programov dosedanjih prispevkov (s poudarkom na 3. samoprispevku), saj vemo, da zaradi inflacije, dvigovanja cen, celotnega programa nismo mogli uresničiti?
Mogoče je reči, da smo dosedanje programe iz samoprispevkov dobro uresničevali. Res se je zgodilo, da so bile nekatere naloge preobsežne in smo jih prestavljali v naslednje obdobje. Vzroki za tosobili predvsem v pomanjkanju.sredstev, zmanjševanju virov in v nesorazmerni rasti cen in dohodkov za program, kar posebno velja za lil samoprispevek.
Dobršen del programa gre za p otrebe KS v občini, sredstva za s kupne potrebe pa so namenjene za izboljšanje pogojev izobraževanja. Verjetno je to najrealne-jša odločitev?
Vaše vprašanje je istočasno že odgovor. Seveda se v celoti strinjam, da dokončamo program na področju izobraževaja in ga ne drobimo za ostale namene. Prav tako je prav, da občani v KS s sredstvi samoprispevka v toliki meri razrešujejo svoje naloge.
Kako ocenjujete odločitev o razpisu IV. samoprispevka in kako ocenjujete sedanji prečiščeni zelo realni program samoprispevka?
Ves čas sem bil zagovornik nadaljevanja samoprispevka, kajti v tem sem videl edino možnost, da nadaljujemo z
Kdo bo oproščen plačevanja samoprispevka?
Po določilih 8. člena sklepa o razpisu referendumu za uvedbo samoprispevka v občini Litija za čas od 1. 7. 1985 do 30. 6. 1990 se samoprispevek ne plačuje od prejemkov iz socialnovar stvenih pomoči, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, štipednij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oz. na deloVni praksi.
Plačevanja samoprispevka so po tem določilu oproščeni delovni ljudje in občani, katerih stvari msečni dohodek na družinskega člana ne presega 60% poprečnega čistega osebnega dohodka delavcu v SR Sloveniji v preteklem letu. Stvarni mesečni dohodek na družinskega članu se izračunma tako, da se seštejejo vsi dohodki v preteklem letu, prepručununi na mesec, nato pa se vsota deli s številom družinskih članov. Dohodek od kmetijske dejavnosti se izračuna tako, da se letni katastrski dohodek, potrjen na Upravni za družbene prihodke, pomnoži s kokličnikom 5,9 (to je količnik, dogovorjen v republiki za preračun KD— povprečni v S RS), dobljeni znesek pa se preračuna na mesec (deli z 12).
Popvprečni osebni dohodek v SRS za leto 1984 je znašal ,27.762,00 din, 60% od tegu je 16.657,00 din. To pomeni, du bodo delovni ljudje in občani, katerih stvarni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 16.657,00 din, oproščeni plačevanju samoprispevka,
PRIMERI IZRAČUNOV:
Štiričlanska družina (oče, mati, dva otroku), kjer sta obu starša zaposlenu, je imela v preteklem letu 60.000,00 din mesečnih dohodkov. Dohodek nu družinskegu člana je 15.000,00 din, kar pa je manj kot 16.657,00 din, zato sla starša oproščena plačevanju samoprispevka. '
Dvočlanska družina (mati, en otrok), kjer je mati zuposlenu in je imela v preteklem letu 30.000,00 din mesečnega dohodka. Dohodek na družinskega člana je 15.000,00 din inje mati oproščena plačevanja samoprispevka.
Dvočlanska družina (mož in žena), kjer ima mož pokojnino, žena pa je brez dohodkov, je imela v preteklem letu 28.000,00 din mesečnega dohodka kar znaša 14.000,00 din na družinskegu čana in je mož oproščen plačevanja samoprispevka.
Štiričlanska družina (oče, mati in dva otroka) se preživlja z osebnim dohodkom očeta, ki je zaposlen, in z dohodkom od kmetijske dejavnosti. Stvarni mesečni dohodek družine je v preteklem letu znašal 35.008.00 din (34.000,00 din OD očeta in 1.008,00. din od kmetijstva). Dohodek na družinskega člana je 8. 752, OOdin in je oče oproščen plačevanju samoprispevka.
začetim delom, prav tako pa razrešimo nekatere naloge v posameznih KS. Program je glede na sedanje razmere realno zastavljen in ima za to večjo možnost za realizacijo.
Kakšne aktivnosti ste vodili oh razpravah za uvedbo IV. samoprispevka v sredini, kjer delate in živite?
Ker sem deloval v skupnosti III. samoprispevka, sem kmalu spoznal,
Nič ni pretežko, če veš, da so cilji veliki in plemeniti.
da programa ne bo mogoče dokončati (razlogi so znani) in da je bilo treba že kmalu začeti misliti na nadaljevanje takega načina financiranja. Vskupno-sti III. samo prispevka smo si bili o tem zelo hitro enotni. Da bi razprave o nadaljevanju samoprispevka pospešili, je skupnost o tem sprejela tudi sklepe in predlagala dejavnikom vobči-ni, da se do tega vprašanja izjasnijo. Sam sem to problematiko predlagal v razpravo občinski konferenci SZDL.
Sredstva samoprispevka se zbirajo iz dohodka delavcev in združenega dela. Kako vi kot gospodarstvenik ocenjujete samoprispevek in ali bo to predstavljalo za združeno delo kakšno dodatno obremenitev?
Skupaj bomo napravili nov korak za naš skupni napredek! .
Znane so teze o povezavi gospodarstva in družbenih dejavnosti in da eno brez drugega ne more obstajati. Predvsem je pomembno za uspešno razreševanje kadrovskih težav, da je v občini ustrezno rešeno tudi vprašanje družbenega standarda. Neposredno ne bo vplivalo na dohodek združenega dela, zato po tej poti ne vidim kakršnih ovir, da ne bi delavci podprli programa, kajti sredstva bomo izločili iz neto osebnega dohodka.
V dosedanjih programih smo dobršen del sredstev namenili izboljševanju pogojev dela v šolstvu. Kakšen pomen ima s tega vidika občinski samoprispevek. Kako ocenjujete pomen dobrih pogojev izobraževanja?
S programom predvidevamo zao krožiti razvojne naloge na področju osnovnega šolstva v Litiji in na Dolah. V drugih krajih smo to z dosedanjimi samoprispevki že uspešno razrešili.
Tudi tvoj ZA pomeni kamen -ček v mozaiku naših dosežkov.
Na volišče bomo prišli že zgodaj zjutraj, da bomo tako pokazali visoko stopnjo zavesti.
C
Jože Mirtič, direktor Predilnice Litija:
Program je realen odraz se
Na dom boste dobili pismeno obvestilo o vašem glasovalnem mestu in druganavo-dila za glasovanje.
»Celotni problemi gospodarskih težav — nenehna rast cen, visoka stop-nj a inII acij e, obs ežn e družbene daj atve — so posledica tudi slabo realiziranih in precejšnjih odstopanj od družbenih planov, začrtanih v resolucijah. Zato se tudi program 3. samoprispevka ni mogel v celoti realizirali. Tu se postavlja vprašanje skupno zbranega denarja, povečanja cen gradbenih storitev, dokumentacije...«
Celotna družbaje opredeljena, da se del družbene infrastrukture na področju zdravstva, kulture, šolstva, telesne kulture, komunale in prometnih zvez financira z udeležbo občanov in organizacij združenega dela.
»Osebno smatram, da je v danem trenutku to nujno, ker gre le za tisti del investicij, za katere se občani opredelijo kot nujne. Če ne bi bilo dela takšnega združevanja sredstev za izgradnjo tako pomembnih objektov, bi realno še mnogo bolj zmanjševali širši družbeni standard delavcev.«
Predvidena sredstva gospodarstva s povečanjem prispevne stopnje so minimalna, vendar glede na število delavcev v organizacijah združenega de-
Potrebe krajevnih skupnosti so precejšnje, a upravičene
Eva Kovic, Jevnica
Z uspešno izglasovan imi tremi samoprispevki smo doslej Litijani dokazali, da nam ni vseeno, kakšen je naš standard, zlasti na področju družbenih dejavnosti. Tudi s sredstvi, zbranimi s 4. samoprispevkom, bomo gradili šoli v Litiji in na Dolah, precejšen del finančne konstrukcije pa zavzema sofinanciranje posebnih programov krajevnih skupnosti. Stovarišico Evo Kovic, predsednico zbora krajevnih skupnosti občine Litija, sva se pogovarjali ravno o tem delu programa 4. občinskega samoprispevka, o katerem bomo občani Litije odločali 2. junija:
»Potreb v krajevnih skupnostih je veliko, sredstev pa premalo, kajti financiranje krajevnih skupnosti ni dokončno urejeno. V naši občini se veliko delovnih ljudi iz vseh krajevnih skupnosti zaposluje izven občine. Denar, k i ga ti ljudje združujejo v nekaterih samoupravnih interesnih skupnostih (npr. zdravstvenaskupnost),ostaja v občinah, kjer so naši delovni ljudje zaposleni. Tako se denar zbira v večjih
industrijskih centrih. Litija leži ravno na sredi dveh takih centrov — Ljubljane in Zasavja, kjer se naši občani, ki iščejo delo izven občine, tudi največ zaposlujejo. Če hočemo slediti splošnemu razvoju, zlasti na področju družbenih dejavnosti, se moramo tako odločati za druge vire financiranja — za samoprispevek.
Kot sem že omenila, je potreb po krajevnih skupnostih veliko. Iz razpisanih krajevnih programov 4. občinskega samoprispevka lahko razberemo, da želijo krajani urejati lokalne ceste, graditi in dograjevati vodovod, kanalizacijo, javno razsvetljavo, prostore KS, gasilske domove... Nekateri se spotikajo ob višino sredstev, ki bodo namenjena za realizacijo krajevnih programov. Po drugi strani pa vemo, da bo sredstev za dokončanje posameznih objektov še vedno premalo. Treba jih bo oplemenititi s prostovljnim delom, ni pa izključena možnost, da bo vsako gospodinjstvo, priključeno na določeno komunalno napravo, prispevalo še dodatna sredstva. Gradili bomo pač tako, kot smo doslej.
Program je morda res obsežen. Vendar je ravno v tem zagotovilo, da bomo uspeli, kajti vsak občan bo nekaj dobil, vsakdo v programu vidi svoj interes. Prav je tudi, da bomo določen del sredstev združevali zas kupni program. To je znak enotnosti skupnosti, solidarnosti in medsebojne pomoči. Stara šola v Litiji je nujno potrebna adaptacije in dograditve. Odkar je bila leta 1912 zgrajena, ni bilo večjih gradbenih posegov. Tudi centralno ogrevanje je dotrajano. Stanje telovadnice je podobno. Nikoli se ni zbralo dovolj sredstev za temeljitoadap-tacijo. Šola na Dolah je ravno tako stara in je v njej, kot v stari šoli v Litiji, nemogoče opravljati pouk na sodoben način.
Upamo, da se bo tudi tokrat solidarnost ponovno potrdila kot že tolikokrat v zgodovini našega naroda. Ravno v najtežjih trenutkih smo najbolj občutili potrebo po združevanju. Naša skupnost je največ pretrpela v času NOB in povojne graditve. Tedaj se je tudi izkazala za najbolj trdno povezano in enotno. Letos,.ob 40. obletnici osvoboditve, se tega še posebno spominjamo in zavedamo. Zlasti je spomin živ pri starejši h, mladi pa temu zgledu sledijo.«
Alenka Urbane
la so končna sredstva zelo pomembna.
»V naši akciji za 4. samoprispevek seje večina delavcev vcelotnem proceduralnem postopku opredeljevala za samoprispevek. Predvsem zato, ker je skupni program 4. samoprispevka namenjen v največji meri šolski dejavnosti kot primarni osnovi za nadgradnjo na področju znanja in strokovne usposobljenosti.
Družba v razvoju ne more napredovati brez pomembnega prispevka delavcev z visoko osvojenim znamenjem na vseh področjih.«
Iz besed direktorja Mirtiča je moč
C
Jože Grošelj,
Znanje je
«Tretji občinski samoprispevek je bil izrazito izpostavljen vsem gospodarskim in hkrati družbenim razmeram, iz tega pa tudi izhajajo vse težave ob realizaciji tega programa. V času ko smo sprejemali program 3. samoprispevka, smo bili povsem realni. Ko pa smo se lotili realizacijo, so postajali programi vedno manj uresničljivi,« nam je v razgovoru dejal ravnatelj litijske šole.
Meni, da jebilo z zbranim denarjem v tem obdobju precej narejenega, upoštevajoč seveda vedno težje ekonomske razmere. Kot šolnik, uporabnik teh prostorov pa vendarle ni zadovoljen s kvaliteto zgrajenih objektov. Marsikatera investicija je površno zgrajena: strehe, slaba izolacija, tesnenje oken...
»Zato kaže strokovni n adzor nad izvajalci usmeriti v kvaliteto opravljenega dela. Z zornega kota šolstva s 3. samoprispevkom nismo mogli v celoti uresničiti zastavljenih programov. Odločitev, da se ne bo gradila nova šola na Ježi, je bila zelo težka in odločiti smo se morali le za prizidek k stari osnovni šoli..«
Ko so ocenili vrednost gradnje prizidka k stari osnovni šoli, je bilo jasno, da imajo na razpolago le polovico potrebnih sredstev.
»Edini izhod je, d a išče mo solidarno pomoč pri občanih, ki jim solidarnost nikoli ni bila tuja, saj se njihov dinar vlaga v znanje, v hitrejši napredek.«
S sredstvi 3. samoprispevka resda ni bio moč. uresničit i prvotno zastavljenih nalog, kar pa še ne pomen i, d a s mo takrat nfrealno planirali.
»Stroškovnik jedanes zelo težko delati za pet let naprej. Zaradi tržnih gibanj in cenovnih rasti je namreč zelo težko predvidevati konkretno rast cen. Cene so rasle hitreje, kot pa so nam pritekala sredstva samoprispevka. Ob tem pa je največjoškodo utrpel tisti, ki je imel največje investicijske gradnje. Za manjše uporabnike — denimo po nekaj milijonov —so se vendarle lažje in hitreje zbrala sredstva.«
Po ravnateljevih ocenah sta na to vsekakor vplivali inflacija in rast cen, vmes pa so bile tudi napake subjektivne narave. Tako se je program spreminjal že med samo realizacijo, nekatere gradnje pa so po sklepu skupščine 3. samoprispevka in dodatni podpori gospodarstva dobile večjo prednost. ,
»S programi 4. samoprispevka se bodo izboljšali pogoji dela za učence in delavce na šoli, materialna opremljenost šol in delno tudi sanitarno-higienske razmere. V prvi fazi 4. samoprispevka bo treba rešiti problem ogrevanja litijske šole in dokončati prizidek k stari osnovni šoli.«
Druga faza bo obsegala gradnjo telovadnice, s katero bodo bistveno izboljšali pogoje dela za zdrav telesni
Zrno do zrna — pogača, kamen
ODLOČALI O PROGRAMU SAMOPRISPEVKA ZAČDom™
danjega stanja
razbrati optimizem, ki ga spremlja ob vseh teh aktivnostih. Kot sam pravi,je sedanji program 4. samoprispevka realen odraz obstoječega težkega gospodarskega stanja, omejen zgolj na šolstvo in nujne potrebe krajevnih skupnosti, ki pa smo ga vendarle sposobni uresničiti.
»Mislim, da je bil ob pripravi programa prisoten realizem glede na politično razpoloženje in ekonomski položaj delavcev v združenem delu. Predvsem smatram, da ni potrebnih ne vem kakoširokih in filozofskih razprav in pristajanja na kakršnekoli individualne ali skupinske želje, ki se-
gajo iznad realnih možnosti. Program je resnično dovolj realen.«
Besedilo in fotografija: Rudi Bregar
ravnatelj osnovne šole Litija:
J
porok napredka
in duševni razvoj učencev.
»Nemogoče je graditi vzgojno-izobražcvalno delo brez vsestranskega psihofizičnega razvoja otrok. Učenci morajo imeti možnosti za sprostitev in telesnovzgojno aktivnosti v primernih telovadnih prostorih. Sicer pa takšne prostore potrebujejo tudi mladi v društvih, klubih in sekcijah izven rednega pouka.«
Na šoli so razprave za uvedbo samoprispevka potekale znotraj samoupravnih in strokovnih organov. S 27. majem pa se bodo vključili v skupinske roditeljske sestanke, kjer bo skupina učiteljev tudi staršem obrazložil a sedanji program samoprispevka. Tovrstne razprave bodo izvedli tako na matični kot na podružničnihšolah, razredniki pa še na razrednih roditeljskih sestankih.
»Zastavljene naloge je treba v vsakem primeru realizirati. Sicer pa bo šlo kar tri četrtine zbranih sredstev
samoprispevka za krajevne potrebe. Vendarle pa ne smemo pozabiti, da se v Litiji šolajo učenci kar iz devetih krajevnih skupnosti našeobčine.To bi moral biti zelo močan motiv, ko bo do občani na glasovalnih mestih odločali o uvedbi samoprispevka, glede na vložen trud in aktivnosti bi referendum moral uspeti.«
Moč gospodarstva moramo meriti s številom šol in nesamo pošteviludim-nikov. Vedeti moramo, koliko vlagamo v izobraževanje mlade generacije, saj je znanje porok hitrejšega in učinkovitejšega napredka.
»Četrti samoprispevek je rezultat minimalnih možnosti, ki jih občani lahko zmoremo v teh časih. Če bodo občani glasovali za ta optimizem, je to veliko zaupanje in razumevanje. Moralna teža tega denarja, te solidarnosti, ki jo dajemo v težkih ekonomskih razmerah, pa je še toliko večja.«
Rudi Bregar
Posebni programi Krajevnih skupnosti usmerjeni v urejanje bivalnega okolja
Razprave odclovnem osnutku programa IV. občinskega samoprispevka so pokaza le predvsem enot no opredelitev delovni h ljudi in občanov do dograditve osnovne šole zvečnamensko telovadnico in ostalimi pripadajočimi objekti (glasbena šola, igrišča z zunanjo ureditvijo, adaptacija obstoječe šole in pomožnimi objekti) na Rozmanovem trgu v Litiji in osnovne šole na Dolah. Izvenmestne KSsoob pregledu prvih planskih dokumentov SIS, predvsem materialne proizvodnje, ugotovile, da za osnovno urejanje bivalnega okolja ne bo potreb na komunalnem področju, preskrbi in organiziranem družbenem življenju so vodstva omenjenih KS zahtevala večji del sredstev za urejanje le-teh, čeprav se niso odrekla solidarnostnemu združevanju sredstev za realizacijo prepotrebnih investicij na področju izobraževanja, kulture in telesne kulture, ki izhajajo še iz. programa III. občinskega .samoprispevka.
Pri pripravi predloga programa IV. občinskega samoprispevka so bile zahteve omenjenih KS upoštevane. Navedene krajevne skupnosti so pripravile predloge programa porabesredstev 1,5% odOD in pokojnin, le-ti so odraz neurejenih potreb na komunalnem področju in organizirani preskrbi ter dograditvi družbenih objektov. S sredstvi, pridobljenimi od IV. občinskega samoprispevka, bodo KS predvsem urejale vodnooskrbo (Hotič, Jablaniška dolina, Jevnica, Kostrevnica, Kresnice, Polšnik. Šmartno, Štangarske Poljane, Vače in Velika Štanga), razširile telefonsko omrežje (Kostrevnica, Primskovo in Velika Štanga), urejale pokopališča in mrliške vežice (Hotič, Jevnica, Kresnice inSava), uredile trgovine (Gabrovka. Polšnik in Vače), gradile kanalizacijo (Jablaniška dolina. Kresnice in Šmartno), dogradile gasilske domove, razširile javno razsvetljavo, obnovile zadružne domove, urejale javne površine in druge potrebe, ki izboljšujejo bivalno okolje delovnih ljudi in občanov. Razumljivo je, da so posebni programi KS prenizko vrednoteni, toda izvedba le-teh je pogojena še s sredstvi krajevnih samoprispevkov, lastnih prispevkov uporabnikov ter oplemenitena z neutrudnim prostovoljnim delom krajanov.
Zavedati se moramo, da bo realizacija navedenih programov prispevala k celot ne mu razvoju občine in večinoma ne bo obremenjevala gospodarstva, občutno pa bo povečala družbeni standard delovnih ljudi in obča nov.
Zaradi tega je naša obveznost, da se 2. junija 1985 za naš nadaljnji razvoj množično udeležimo referenduma ter se opredelimo »ZA« IV. občinski samoprispevek.
Slavko Rokavec
VOLIŠČA
na katerih bomo v nedeljo, 2. 6. 1985 glasovali na referendumu za uvedbo občinskega samoprispevka
I. KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA (levi breg)
I. Volišče (iraška cesta št. 64 pri Kovaču
Graška cesta, Topliška, Ulica 25. maja. Na griču, Marokova, Zg. Log
2 Volišče Osnovna šola Litija, Bevkova 1: C. Dušana K vedra. Prvomajska, C. Zasavskega bataljona, Vegova, Predilniška, Prisojna, Grumova ulica in Praprošče, Budjurova, Kidričeva, Bevkova in Gubčeva ulica
3. Volilšče Krajevna skupnost Litija, levi breg, Parmova št. 9:
Trg na Stavbah, Ponoviška, Parmova, Cankarjeva in Ljubljanska cesta
II. KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA (desni breg)
4 Volišče AMD Litija:
Podšentjur, Veliki vrh in Širmanski hrib
5. Volišče Turistično društvo Litija, Valvarorjev trg 6:
Valvazorjev trg, Trg svobode, Podkraj, Vrvarska, Rudarska, Jerebova in Levstikova ulica
6. Volišče Zdravstveni dom Litija, Partizanska pot 2: Sitarjevška, Šmarska, Pokopališka pot in l-rtica
7. Volišče Osnovna šola Litija, C. komandanta Staneta št. 2:
C. komandanta Slanega, Maistrova, Ul. Luke Svetca, Brodarska, Ul. Mire Pregljeve, Ulica solidarnosti in Ulica Milana Boriška
8. Volišče Cestna uprava Litija, Grbinska e.: Grbinska cesta. Partizanska pot in Ježa
III. KRAJEVNA SKUPNOST HOTIČ
9. Volišče Gasilski dom Spodnji Hotič Spodnji Hotič in Konj K). Volišče Osnovna šola Zgornji Hotič
Zgornji Hotič, Bitiče, Zapodjc in Jesenje
IV. KRAJEVNA SKUPNOST RIBČE
11. Volišče Osnovna šola Ribče: Ribče in Vernek
V. KRAJEVNA SKUPNOST JEVNICA
12. Volišče sejna soba v Zadružnem domu Jevnica: Jevnica, Kresniške Poljane in Golišče
VI. KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE
13. Volišče Osnovna šola Kresnice: Kresnice
14. Volišče Kresniški vrh pri Smrekarju: Kresniški vrh
VIL KRAJEVNA SKUPNOST SAVA
15. Volišče Zadružni dom Sava: Sava, Lcše in spodnji Log
16. Volišče grad Ponoviče:
Po novice
VIL KRAJEVNA SKUPNOST POLŠNIK
17. Volišče Osnovna šola Polšnik.
Polšnik, Preveg, Stranski vrh. Šumnik, Tepe, Velika Preska, Borovak, Zglavnica. Ren ke
18. Volišče Osnovna šola Mamolj. Mamolj in Dolgo brdo
19. Volišče Osnovna šola Konjšica: Konjšica in Ravne
IX. KRAJEVNA SKUPNOST JABLJANISKA DOLINA
20. Volišče Gasilski dom Breg: Breg in Tenetiše
21. Volišče Gasilski dom Zg. Jablanica:
Gradišče, Gradiške Laze, Sp. Jablanica. Zg. Jablanica, Jablaniški potok, Jablaniške Laze, Selšek, Ceroviea in Bukovica
X. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO
22. Volišče Osnovna šola Šmartno: Šmartno in del Male Kostrevnice do št. 14
23. Volišče Gasilski dom Ustje: Ustje
24. Volišče Gasilski dom Zuvrstnik: Zavrstnik
XI. KRAJEVNA SKUPNOST ŠTANGARSKE POLJANE
25. Volišče Osnovna šola Štangarske Poljane:
26. Volišče Reka — Gozd pri Alojzu Slapničarju: Reka — Gozd
XII. KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA ŠTANGA
27. Volišče Prosvetni dom Velika Štanga:
Velika Štanga, Mala Štanga, Koške Poljane in Račica
XIII. KRAJEVNA SKUPNOST VINTARJEVEC
28. Volišče Dom Tišje Črni potok:
Črni potok, Podroje, Vintarjevec in Riharjcvec
29. Volišče Osnovna šola Javorje: < Javorje, Leskoviea in Vrata
XIV. KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA KOSTREVNICA
30. Volišče Zadružni dom Velika Kostrevnica:
Velika Kostrevnica, Mala Kostrevnica od hiše št. Udalje, Dvor, Lupi-nica, Razbure in Višnji grm
31. Volišče Liberga pri Jožetu Fortuni Liberga, Jelša in Preska nad Kostrevnico
XV. KRAJEVNA SKUPNOST VAČE
32. Volišče Osnovna šola Vače:
Vače, Slivna, Mala sela, Kandrše-del, Klenik, Laze, Potok, Vovše, Široka set, Podbukovje, Cirkuse, Boltija in Ržiše
XVI. KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO
33. Volišče Osnovna šola Gradišče:
Gradišče, Poljane, Kamni vrh, Zagrič, Sevno, Primskovo, Dolnji in Gornji vrh, Vinji vrh, Ježnf vrh, Obla gorica, Stara gora. Mišji dol, Mihelca, .lešče in Mulhe
34. Volišče Sobrače — gasilski dom:
Sobrače, Pusti javor, Selo Sobrače, Vrh pri Sobračah, Rađanja vas
XVII. KRAJEVNA SKUPNOST DOLE PRI LITIJI
35. Volišče nrajevni urad Dole:
Dole pri Litiji, Kal, Prevale, Suhadole in Zavrh
36. Volišče Osnovna šola Gradišče 2/a: Gradišče, Ježevec in Prelcsje
37. Volišče Dobovica št. 3 pri Jožetu Povsem: Dobovica, Radgonea in Zagozd
38. Volišče Kostanjevica št.*3 pri Stanislavu Tralarju: Kostanjev ica
39. Volišče Ravne št. 9 pri Vinku Povšetu: Ravne nad Šentrupertom in Strmec
40. Volišče Velika Goba št. 6 pri Jožetu Grčarju:
Velika Goba, Ljubež v Lazih, Čepljc, Preženjske njive
41. Volišče Sp. Jelenje pri Ivanu Centi: Sp. Jelenje, Gorenje Jelenje
42. Volišče  Selce št. 4 pri Stanislavu Tekaveu: Selce, Slavina, Hude Ravne
XVIII. KRAJEVNA SKUPNOST GABROVKA
43. Volišče Brezovo št. 6,pri Angeli Višnikar: Brezovo
44. Volišče Vodice št. 14 pri Darku Kas tel i cu: Vodice
45. Volišče Osnovna šola Gabrovka: Gabrovka, Klanec in Moravska gora
46. Volišče Tihaboj št.29 pri Antonu Bajcu: Tihaboj, Brglez, Lukovec in Pečice
47. Volišče Tlaka št. 2 pri Antonu Kozlevčarju. Tlaka, Brezje pri Kumpoljah in Gornje Ravne
48. Volišče Moravče št. 14 pri Mariji Božič: Moravče, Ho ho vi ca in Podpeč pod skalo
49. Volišče Gabrska gora št. 9 pri Ignacu Martinčiču: Gabrska gora
50. Volišče Čateška gora št. 1 pri Mariji Potrbin: Čateška gora, Križišče in Okrog
51. Volišče Gobnik št. 20 pri Ani Babšek: Gobnik
52. Volišče Kamni vrh št. 14 pri Alojzu Martinčiču: Kamni vrh in Laze
53. Volišče Nova gora št. 14 pri Mirku Zoretu: 54 Volišče Gasilski dom Javorje:
Javorje
na kamen — palača
100 let
gasilskega društva Litija
Sobota, 8. junija 1985
Občinsko gasilsko mladinsko in pionirsko tekmovanje v Litiji s pričetkom ob 7. uri zjutraj na tekmovalnem prostoru KEGLJIŠČE LITIJA
Nedelja, 9. junija 1985
Občinsko gasilsko člansko tekmovanje v Litiji s pričetkom ob 7. uri zjutraj na tekmovalnem prostoru KEGLJIŠČE LITIJA
Ponedeljek, 10. junija 1985
Ob 17. uri prikaz gasilske vaje DRUŠTVO MLADI GASILEC na Rozmanovem trgu v Litiji
Torek, 11. junija 1985
Od 16. ure dalje propagandne akcije v Litiji in okolici Sreda, 12. junija 1985
Ob 17. uri otvoritev gasilske razstave v avli KINO DVORANE na Stavbah v Litiji
Četrtek, 13. junija 1985
Ob 20. uri tovariško srečanje gasilcev ob kresu na Frtici v Litiji z gasilci sosednjih društev
Petek, 14. junija 1985
Predvajanje filma — ameriški spektakel o dramatični gu-silsko-reševalni akciji »PEKLENSKI STOLP« za šolsko mladino ob 13. uri, za sosednja društva ob 16. uri ter ob 19.30 redna predstava
Sobota, 15. junija 1985
Ob 17. uri zaključek gasilske razstave v avli kino dvorane. Ob 19. uri slavnostna seja Gasilskega društva Litija in' Občinske gasilske zveze Litije v AVLI SKUPŠČINE OBČINE LITIJA
Nedelja, 16. junija 1985
Ob 13. uri koncert Sindikalnega pihalnega orkestra Litija pred spomenikom NOV v Litiji
Ob 13.30 zbor vseh gasilskih enot, enot CZ, enot RK in drugih družbenopolitičnih organizacij za povorko pred spomenikom NOV v Litiji.
Ob 14. uri pričetek povorke do prostora pred trgovino Centromerkur, kjer bo slavnostna prireditev in izročitev novega gasilskega orodnega vozila v uporabo ter razvitje jubilejnega prapora GD Litija.
Po programu slavnostne prireditve pa bo na prostoru KOŠARKARSKEGA IGRIŠČA v Litiji velika vrtna veselica Prosimo vsa društva, da se udeleže vseh prireditev v čim večjem številu v uniformah, z gasilskimi vozili in prapori pa ste vabljeni v nedeljo na zaključno prireditev.
Na pomoč!
Vljudno vabljeni!
Predstavljamo vam lovsko družino Litija
Ker smo lovci poznani občanom le po naših zelenih krojih in puškah, manj pa po delu in skrbi za varstvo divjadi, bi rad na kratko predstavil našo lovsko družino, njen začetek, pomen in njeno dejavnost.
Na območju naše občine je bilo že v predvojni Jugoslaviji močno razvito organizirano lovstvo. Takrat so bila lovišča last veleposestnikov, državnih posestev, zakupnikov občinskih lovišč, obstajali so tudi posamezni lovski klubi. Delo v teh je bilo različno, nekateri so ohranjali divjad in jo vlagali v lovišča, drugi pa so jo lc izkoriščali.
Po osvoboditvi je v naši družbeni stvarnosti dobil lov precej drugačen položaj. Divjad je postala družbena last, lovske organizacije pa so po zakonu o lovu dobile pravico upravljati lovišča. Vsak državljan je imel pravico včlaniti se v lovsko organizacijo, seveda pod pogoji, ki so jih' predpisovali zakon in pravila društva. Prehod na nov sistem ni bil lahek, stara miselnost je bila še marsikje ohranjena, pa tudi krivolovstvo je bilo prisotno.
Danes lahko trdimo, da seje v družbenem sistemu samoupravljanja docela uveljavilo načelo »lov lovcem«. Našim lovcem je povsem jasno, da je lov gospodarska panoga, del narodnega bogastva, da pri tej dejavnosti ni smoter osebno izkoriščanje ali kaj podobnega. Lovci smo dolžni upravljati lovišča tako, kot narekujejo zakon, družbeni dogovor, pravila družine in drugi splošni akti. Pri lovu pa moramo upoštevati še lovsko etiko, ki temelji na poštenosti lovcev.
Lovska družina Litija je bila ustanovljena leta 1946. Ob ustanovitvi je štela nekaj nad 20 članov, število se je postopoma večalo, tako da danes šteje že 60 članov, enega častnega člana in 6 pripravnikov. Ob nastanku je imela lovišče v obsegu 2000 hektarov, po združitvi leta 1954, z lovsko družino Sava in pa ob določitvi
C
KS GABROVKA
Obisk
			
			lisi1
novih meja istega leta, seje lovišče povečalo na 6300 hektarjev.
Lovska družina je osnovna samoupravna organizacija obča-nov-lovcev, v kateri združujejo in uresničujejo interes varstva, gojitve in lova divjadi. Pri svojem delovanju se povezuje z družbenopolitično skupnostjo SZDL,krajevnimi skupnostmi, TKS in Zvezo lovskih družin Zasavja, v kateri so včlanjene tudi ostale LD občine Litija.
Delo družine je načrtovano na podlagi lovsko-gospodarskih načrtov (petletnih) in vsakoletnih planov odstrela, ki jih potrdi organ občinske skupščine, saj je divjad družbena lastnina in dobrina, ki je pod posebnim družbenim nadzorstvom. Ti načrti in plani predvidevajo takšen način gospodarjenja z divjadjo, ki bo zagotavljal tolikšno število divjadi, da bo v ravnovesju s preostalim živalstvom in rastlinstvom v lovišču. Seveda pa je naš program gospodarjenja  sestavljen   na podlagi
J
Uredništvo zabavnega programa Radia Ljubljana je priredilo delavcem KZ Gabrovka, Mizarstva Gabrovka in Kovinarske, TOZD Transportne naprave Dole zabavno razvedrilno oddajo »Obisk«, ki sojo snemali v dvorani OŠ Gabrovka 21. marca letos. Oddaja je bila na sporedu v nedeljo, 19. maja, ob 10. uri na I. programu Radia Ljubljana.
Za urico veselega razpoloženja so poskrbeli:
urednik in voditelj oddaje Vili Vodopivec, Big-band z Jožetom Privškom, pevca Oto Pestner in Simona Vodopivec, igralci Tof, Maja, Rifle in Brane.
Poslušalcem radia po Sloveniji so svoje delovne organizacije predstavili: Bojan Mihelič — Presad, Franc Prijatelj — Mizarstvo in Jože Hribar — Tozd Transportne naprave Dole.
V šaljivi obliki pa je Presad predstavil še Stane Miklič.
RV
lovskega katastra, bonitiranja lovišča ter drugih za divjad pomembnih razmer v lovišču.
Varstvo divjadi, ki je del naravnega bogastva, ni samo skrb lovske organizacije, temveč splošna družbena dolžnost, torej pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov. Lovci zato ne moremo in ne smemo biti odmaknjeni od drugih uporabnikov prostora (gozdarjev in kmetijcev) Lovstvo sodeluje pri delovanju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.
Lovska družina skrbi v okviru Zveze lovskih družin Zasavja in Republiške lovske zveze za izobraževanje lovcev, organizirana so predavanja — seminarji, tečaji. K rasti strokovnega znanja nam pomembno prispevata in pomagata tudi revija Lovec in Zlato-rogova knjižica.
Naša glavna divjad so sedaj srnjad in divji prašiči, pred vojno in še nekaj časa po njej, pa je bila to le mala divjad (zajci, jerebice, race). Litijska lovišča so bila takrat znana tudi po velikem številu divjih petelinov, ki jih pa sedaj
skoraj ni več, v glavnem zaradi intenzivnega izkoriščanja starih gozdnih sestavov.
V vseh letih našega obstoja smo poskrbeli za napredek in razvoj naše lovske organizacije, zgradili smo številne lovske naprave: visoke preže, voljera za fazane, krmišča za prašiče z avtomatsko kr-milnico, krmne njive za divjad. Zaradi škode, ki jo povzročajo srnjad in divji prašiči, smo kmetom kupili za zaščito njihovih polj električne pastirje, zgradili smo lovsko kočo na Mamolju, sami smo zgradili vodovod za potrebe lovskega doma in za del vasi Ponoviče.
Največja pridobitev za družino pa je v letošnjem letu lovski dom na Ponovičah. Ta je plod štiriletnega dela in prizadevanj vseh članov družine in uresničitev naših dolgoletnih želja. Ob tej priliki vabimo vse občane na slavnostno otvoritev, ki bo v soboto, 15. junija 1985, ob 17. uri in se bo nadaljevala z veselico in bogatim srečelo-vom.
Za lovsko družino Litija: Pavle Lebinger
Proslava v Hotiču
5. maja 1985 je bila v Hotiču osrednja občinska proslava v počastitev 40-letnice osvoboditve in praznika KS Hotič.
Ob 11. uri je tovariš Ivan Belec — Beli, predsednik OO ZZB NOV Litija, odkril spominsko obeležje — delo akademskega kiparja Zlatka Rudolfa — v spomin na partizanske pohode prek[ Save, nato pa je stekla proslava, na kateri je govoril nekdanji politkomisar Adolf Jevšnik — Lvov.
V kulturnem programu so sodelovali združeni pevski zbori iz Hodiča, Vač, Kresnic in Jevnice, godba milice iz Ljubljane, učenci PS Hotič, recitatorji, pripadniki TO in čolnarji.
Po proslavi je bilo veselo tovariško srečanje.
J. S.
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA
KRAJEVNA SKUPNOST KOSTREVNICA
Priprave na referendum
Tudi v krajevni skupnosti Kostrevnica se aktivno pripravljamo na uspešno izvedbo referenduma za uvedbo 4. občinskega samoprispevka. Zavedamo se, da so lahko le sredstva iz. tega vira osnova za uspešno gradnjo na vodovodih Višji grm in Razbure, novi trasi ceste Kostrevnica — Jelša — Liberga in sofinanciranje telefonskega omrežja. Z uspešno realizacijo omenjenih nalog bomo v veliki meri izboljšali pogoje življenja v naši krajevni skupnosti, zato skupščina KS Kostrevnica poziva krajane, naj vsi pridejo na glasovalna mesta in glasujejo za uvedbo 4. samoprispevka.
Lojze Sirk
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO
Peta razstava mladih zgodovinarjev
Člani zgodovinskega krožka šmarske šole, ki ga vodi mentor Tone Skrabanja, se že pet let zapored predstavlja v marcu ali aprilu s samostojno razstavo; prvo leto so razstavili stare predmete, drugo star denar, nato stare dokumente, lani stare knjige in letos fotografije. Člani krožka in drugi učenci" so jih prinesli kar 484, vendar so-jih razstavili le dobro polovico. Ob odprtju razstave je Folklorna skupina Javorje izvedla v šolski avli večer ljudskih plesov in običajev.
Obisk
književnika Slavka Pregla
Sredi aprila so všmarski šoli sklenili letošnje branje za bralno značko. Na zaključno slovesnost, tokrat že devetnajsto, so povabili mladinskega pisatelja Slavka Pregla. Čestital je vsem 86 prejemnikom bralnega odličja od 5. do 8. razreda in podelil bralne značke osemnajstim posameznikom, ki so se pri branju še posebej izkazali. Med njimi so več kot tri značke prejeli osmošolci Zoran Polutnik, Matej Baš, Simona Tomažič in Marko Anžur ter sedmošolka Fani Retar. Prav tako so iz njegovih rok prejele knjižne nagrade Bernarda Petrič, Simona Tomažič in Lidija Janežič za sodelovanje na tekmovanju za Cankarjevo nagrado. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili šolarji, je Slavko Pregl dobre pol ure zabaval vse učence višje stopnje, ko jim je pripovedoval o svojem življenju in literarnem delu za mladino.
Zbrali 3000 steklenic
Smarski osmošolci na razne načine zbirajo denar za zaključni izlet in valeto. Izvedli so že več zbiralnih akcij odpadnega papirja, v aprilu pa so se v sodelovanju s tovarno Fructal iz Ajdovščine odločili za steklenice. Tik pred prvomajskimi prazniki so jih oddali kar tri tisoč.
Boris Žužek
KRAJEVNA SKUPNOST VAČE
Okolje — naše ogledalo
Človekovo okolje je danes pogosto predmet razmišljanja tudi preprostega človeka. Želimo živeti v čistem, urejenem okolju. Je naše okolje takšno?
SZDL Vače v spomladanskem in jesenskem obdobju organizira očiščevalni akciji, ki pa sta za urejen in prijeten izgled kraja premalo. Naše okolje mora postati naša vsakdanja skrb.
Dvorišča, vrtovi, okenske police, trg sredi vasi, gozdne jase in odlagališča smeti pripovedujejo, kakšni so krajani. Prispevajmo svoj delež k čistoči in urejenosti kraja! Okolje, naše ogledalo, ne laže.
Prijateljstvo ostaja in se poglablja
Ljubljana je bila 10. in 11. maja vsa praznična in vsa mlada. V njej si srečeval pionirje iz. raznih krajev Jugoslavije. Bili sogostje ljubljanskih osnovnih šol.
Tudi na OS Ledina, ki je pobratena z OS Vače, je bilo ta dva dneva še posebno živahno. Gostili so pionirje iz Mozirja, Raven na Koroškem in Domžal. Pripravili so odprti dan šole in goste seznanili s številnimi interesnimi dejavnostmi, ki bogatijo njihov šolski vsakdan. Seveda jim niso pozabili predstaviti tudi svojih prijateljev iz Vač. Prisrčen sprejem, na katerem so sodelovali tudi predstavniki KS Tabor in Ledina, je pregnal začetno zadržanost in se zlil v prijateljski klepet.
Dva dneva, petek in sobota, sta bila samo njihova. Ledinčani so jih popeljali na svoje domove ter jim razkazali svoje praznično mesto. V soboto so se vsi skupaj udeležili pohoda po Poti spominov in tovarištva.
Povezala so se srca mladih, spletle so se tesne vezi. Za šest učencev z Vač sta bila to dva nepozabna dneva.
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija
razpisuje prosta dela in naloge
1. čistilke
v upravi in dvorani na Stavbah za nedoločen čas.
2. čistilke
v Glasbeni šoli in na Delavski univerzi za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu).
Prijave pošljite na naslov: Zavod za izobraževanje in kulturo, Parmova 9, Litija
Kaj veš o prometu
Na Vačah sicer ni toliko prometa kot v mestih, pa vendar posvečajo prometni vzgoji v šoli veliko pozornosti. Njihovo delo je bilo nagrajeno z uspehom na občinskem tekmovanju Kaj veš o prometu, kijeobsegalo ocenjevalno vožnjo po ulicah Litije, spretnostno vožnjo na poligonu in reševanje prometnih testov. Ekipno so dosegli prvo in tretje mesto, posamezniki pa so dobili medalje za dve prvi in dve tretji mesti. Občinski prvak, Marko Jurjevec, seje udeležil republiškega prometnega tekmovanja v Titovem Velenju. Med 59 tekmovalci je zasedel 13. mesto.
Prometno znanje učenci s pridom uporabljajo tudi kot udeleženci v prometu.
Mili Rogelj
ur*™« ittrtm «r*t«
	
«* MM	
	
"44
rTfff
Tudi učenci 7. in 8. rezreda so poprijeli za lopate.
Vode ne bo več zmanjkalo
Vodovod na Vačah že nekaj let težko dohaja vse večje potrebe krajanov po vodi. Da bi bili z njo vedno dobro preskrbljeni, seje vodovodni odbor odločil za gradnjo vodnega zbiralnika v Rebri nad Vačami. Krajanom bo zagotavljal stalno oskrbo z vodo, hkrati pa tudi večjo varnost v primeru požara. Delo je že steklo, cevi so položene. Krajani Vačbodo predvidoma opravili skupaj 1775 ur prostovoljnega dela in s prispevki zbrali okrog 600.000 din.
Obisk vrtnarjev
Območje GEOSS postaja za obiskovalce vse bolj privlačno. TD Vače si prizadeva, da bi poleg kulturnih in zgodovinskih znamenitosti pokazali svojo prijaznost in lepoto tudi kraji na tem območju. V aprilu je pristavilo droben, a zanimiv kamenček v mozaiku teh prizadevanj. Povabilo je vrtnarja iz Volčjega potoka, naj s svojim, z grmičevjem in cvetjem naloženim kamionom, obišče Vače. Zanimanje krajanov je bilo velika, cvetje, okrasno grmičevje in drevesca bodo krasila marsikateri vrt.
Prodajo bi veljalo prihodnje leto ponoviti, le da bi se parkovnemu cvetju in grmičevju morala pridružiti tudi prodaja cvetja za okna in balkone.
Na tekmovanja v Titovem Velenju
Prestavitev ceste
Cesta med Predilnico in bajerjem bo kmalu postala del tovarniškega dvorišča, saj so pred nedavnim začeli graditi nov del cestišča, ki bo obšel kompleks skladišč in vodni rezervoar. Dela so že v polnem teku.
(Foto: Janez Kobal)
Polšničani sodelovali na področnem srečanju
Združenje gledaliških in lutkovnih skupin Zasavju, ki vključuje vse štiri zasavske občine, je letos prvič organiziralo področno srečanje svojih skupin in prireditev "Naša beseda 1985». Potekalo je v zagorski in trboveljski občini. Iz Litije je sodelovalo samo KUD Polšnik. ki je v dvorani na Izlakah pri Zagorju zaigralo gledališko delo Andreja Hienga "Večer ženinov«.
Sedma pevska revija v Kresnicah
Letošnja občinska revija odraslih pevskih zborov, že sedma po vrsti, je potek ala v novi kresniški dvorani. Nastopilo je 9 zborov z 2 tO pevkami in pevci. Sodelovali so: moški pevski zbori iz Hotiču—Kresnic, Vač. Gabrovki, Polšnika in Lilije mešana zbora iz Jevnice in Smartnega ter ženska zboru iz Gabrovke in Kresnic. Prvič so se na reviji predstavili kot zborovodje Joži Je/nikar. Matija Strehar in Tone Tori. Po koncertu je Zveza kulturnih organizacij Litija izvedla o uspešnosti revije razgovor z zborovodji, na katerem je sodeloval tudi predstavnik Slovenske pevske zveze in strokovni delavec Zveze kulturnih organizacij Slovenije za zborovsko dejavnost Mitja Gobec. Dogovorili so se. da se bodo pred iztekom tekoče sezone še enkrat sestali in se dogovoriti o sestavi programov posameznih zborov za prihodnje leto. Letošnjo občinsko revijo, ki so jo nastopajoči posvetili mednarodnemu letu glasbe, je vzorno organiziralo KUD Kresnice ob pomoči domače mladine in drugih dejavnikov krajevne skupnosti. Pa tudi vaščani so pokazali za ta kulturni dogodek veliko zanimanja, saj so dodobra napolnili prostorno dvorano.
»Pojemo pomladi, mladosti in vam!«
Pod tem gleslom je tekla letošnja občinska revija šolskih zborov v avli osnovne šole Lilija, ki sla jo pripravila Zveza kulturnih organizacij Lilija in litijsko šolsko kulturno društvo. Nastopili so trije otroški zbori, dva iz Litije in eden iz Smartnega, ter po en mladinski zbor z litijske in šmarske osemletke pod vodstvom zborovodij Jožice Juvančič, Lojzke Kori i ni k ter Darinke in Janka Slimška. Za klavirsko spremljavo so poskrbeli učenci domače glasbene šole .ludila Juvančič, Sandra Skoberne in Klemen Potisek.
Zadnja abonmanjska predstava
Peta abonmanjska predstava je bila 19. aprila v nabito polni dvorani na Stavbah. Dobro uro je abonente in druge obiskovalce zabaval Janez Hočevar — Rifle: predstavil je Občins kega s velnika Josefa Svejku, čigar avtor je Tone Fornezzi — Toj. S lem gostovanjem seje iztekla četrta abonmanjska sezona.
Trboveljski gledališčniki v Litiji
Mladinsko gledališče Svoboda II iz Trbovelj, ki ga vodi dolgoletna mentorica Na-nda Guček. je 23. aprilu gostovalo v litijski dvorani. Za učence nižjih razredov iz Lilije in Gabrovke je uprizorilo mladinsko igro Rudija Mlinarja » Največje odkritje« To je bila druga abonmanjska predstava za najmlajše obiskovalce.
r
Harmonikarji nastopili v Zagorju
Na predvečer dneva OF so se v zagorskem Delavskem domu predstavili instrumentalni ansambli zasavskih glasbenih šol. Našo občino je uspešno zastopal harinonikarski orkester Glasbene šole Lilija pod vodstvom dirigenta Jožeta Dobravca.
Revijski koncert na Stavbah
Let usnja revija Zasavske pevske skupnosti poteka v vseh štirih občinah. V Liliji je bil revijski koncert 26. aprila, na katerem se je predstavilo Sest zborov: iz Hrastnika ženski zbor Svoboda I. iz Trbovelj moški zbor Zarja in ženski zbor društva upokojencev, iz Zagorja moški zbor Loški glas. od domačinov pa moška zbora iz Gabrovke in z Vač. Boris Žužek
C
KRAJEVNA SKUPNOST DOLE
J
Že druga uspela prireditev »Dobimo se na Dolah«
6. aprila je bila v dolski dvorani že 2. uspela prireditev Dobimo se na Dolah. V dveurnem programu so nastopili instrumentalisti, plesne skupine, recitator ji. ansambli in dramske skupine. Največ aplavza so poželi harmo-nikaši: Martin Sevšck. Branko Šivavec, Martin Sluga, Henrik in Boštjan Prijatelj, solista Slane Zidar in Lovrenc Kotar, ansambla Dolski fantje in Veterani, plesne skupine z Dol in Gabrovke, solistki Branka in Andreja Božič, člani dramske skupine s skeči, Jože in Zvone Rappl s kitaro in tamburico.
Letos so nastopili amaterji KUD iz Gabrovke. Njihovega sodelovanja smo bili zelo veseli. Dvorana je bila prVmajhna, da bi sprejela vse, ki bi si radi ogledali nastop amaterjev.
Program je bil popestren s šalami, igrami za gledalce. Posebno je bila aktualna šala na račun vodilnih struktur v krajevni skupnosti. Program sla povezovala Jožica Vrtačnik in Jani Brvar. Člani KUD Venceslav Taufar so vložili ogromno truda, da je bila prireditev na zavidljivi ravni.
Jožica Vnačnik
100 let lipe
V okviru kulturnega ledna, posvečenega 100-let'nici Lipe, so se v ponedeljek, 13. maja, v dvorani na Stavbah predstavili najmlajši pevci iz OS »Dušan Kveder — Tomaž« Lilija in OS »Franc Rozman Stane« Šmartno ter učenci Glasbene šole Lilija.
Z recitalom Janka Slimška Pod lipo so predstaviti zgodovino naše Lipe in tako počastili njen visoki jubilej.
Ob tej priliki so v avli dvorane odprli razstavo z naslovom Sto let lipe. ki sta jo pripravila Matična knjižnica in MPZ Lipa.
J. S. Joto: Janez Kobal
Podelitev bralnih značk
Uradno smo s tekmovanjem za bralno značko končali 2. aprila, svečan zaključek s podelitvijo Levstikovih in hežihovih bralnih značk pa je bil 19. aprila. V našo sredo smo povabili tovariša Jožeta Sevljaka, ki so ga učenci sprejeli kot domačina, kajti svojo poklicno pol je pred leti začel prav v Gabrovki. na katero ima. kol je povedal učencem v razgovoru z njimi, nadvse lepe spomine.
Učenci so za uvod izvedli kratek kulturni program, v katerem so sodelovali tudi učenci z Dol. ki so prišli na podelitev v Gabrovko. Potem so besedo prepustili gostu, kije znal učence pridobiti s pripovedovanjem zanimivosti iz svojega življenja in seveda z branjem pesmi, saj je bil naš cilj. da ga spoznamo kot pesnika. Za zaključek je podelil bralne značke, tekmovalcem za nagrado, ostalim pa za vzpodbudo za branje v bodoče.
Našega pesnika bomo lahko spoznali še bolj temeljilo, saj nam je podaril nekaj izvodov svoje pesniške zbirke Rožnata kepa. Učenci so iskreno povedali, da je bilo to eno izmed najprijelnejših srečanj z literarnim ustvarjalcem ob podelitvi bralnih značk.
Aiea Resnik
Slovenski oktet v Litiji
17. aprila so napolnili dvorano na Stavbah ljubitelji petja, saj je ta dan gostoval pri nas znameniti Slovenski oktet.
V bogatem programu, ki ga je povezoval predsednik zbora Bogdan Pogačnik, so člani okteta, predstavili tiste najlepše iz svojega repertoarja.
Poslušalei so se jim za res čudovit glasbeni večer oddolžili z burnim ploskanjem. Želja vseh je bila, da bi se v tej dvorani kaj kmalu spet srečali.
I. S. Joto: Janez Kobal
Litijski mladi tehniki nad pričakovanji
Marsikateremu prebivalcu naše občine je lahko žal. da ni mogel spremljali, 3. regijskega srečanju mladih tehnikov. Leto je romalo ponovno v domžalsko občino in 11. maju so morale pasli odločil ve. kjer se z mladimi delu najbolje in kdo so listi mladi in pespeklivni na področju tehnične dejavnosti, ki bodo svoje znanje pomerili ludi na republiškem nivoju.
Lilijanov in Šmarčanov je bilo za poln avtobus. Vseh vrst modeli in nastrojeni tekmovalci so si želeli medsebojnega srečanja. OD 15 tekmovalnih področij smo imeli zastopnike kar v enajstih panogah, v petih pa tudi zmagovalce. Le-ti se bodo udeležili republiškega srečanja v Ravnah na Koroškem 24. in 25. maja.
Če gremo po načelu najprej rezultati, potem denar, menim, da bo treba v bodoče nekaj sredstev namenili tudi za to področje. REZULTATI:
Mladi fiziki: I. mesto: Gregor Baš. Tumara Povšc (OS Lilija). Elektroniki: L mesto: Zmago Zagore. Mir ko Lo gaj (OS
Lilija). Jadralni avioni: L mesto: Gašper.luvan (OS Litija), 4. mesto: Gregor Mavric (OS Lilija). Modelarske rakete: I. mesto: Nataša Rutar, (OS Litija), 3. mesto: Marjan Planinšek (OŠ Lilija), 4. mesto: Tone Tome (OŠ Lilija). KUP-KIAP: 1. mesto: Boštjan Vehovec, Robert Le mul (OS Lilija). 2. mesto: Matej Baš. Zoran Polutnik (OŠ Šmartno). Sestavljenka F1SCHER: 3. mesto: Martin Kokalj (OS Lilija). Proizvodni proces: 2.-3. mesto: Maljaš Guše k, Mateja Perme (OŠ Šmartno), 2.-3. mesto: Marinka Bučar, Alenka Čarman (OŠ Lilija. Radioamaterji: 3. mesto: Marko Anžur (OSŠmartno).
Podobnih rezultatov na republiškem srečanju ni moč pričakovati. Vsekakor pa se bodo mladi na ta način kalili in izmenjavali izkušnje. Od svojih vrstnikov iz vse Slovenije bodo sprejemali nova odkritja, izume ali njim potrjevali svoja. Zaželimo jim prijetno počutje med ravenskimi pionirji in kar največ dobrih rezultatov.
Tekst in joto: Janez Kobal
C   VI. REPUBLIŠKA PIONIRSKA KONFERENCA V KRANJU )
Prosti čas mladih
12. in \3. aprila 1985 je bila v Kranju VI, republiška pionirska konferenca — tokrat na temo PROSTI ČAS MLADIH. I/, naše .občine sta seje udeležili pionirki Mateja Hostnik in Maruša Kotar i/. Smartnega. Naša največja želja je bila, da povemo, kako radi bi imeli v občini svoj bazen, kjer bi preživeli veliko prostega časa. Druge želje pa so podobne željam pionirjev po vsej Sloveniji. Radi bi računalniške, modelarske krožke, tabornike, svojo kinodvorano, predvsem pa več prostora, kjer bi se lahko igrali.
Tudi v Kranju so pionirji glasno in odločno povedali: »Otroci pohodimo travo, ker nimamo igrišč. Ker smo majhni in nebogljeni, smo zato tepeni. Odrasli pa lažejo, kadijo in grdo govorijo, pa jih nikoli ne dobijo.« Vsa dvorana, v kateri so bili delegati iz vseh
slovenskih občin, je navdušeno ploskala.
Na avtobusni postaji v Kranju so nas domačini lepo sprejeli. Pionirji prometniki so nas v močnem nalivu usmerjali proti celodnevni osnovni šoli Bratstvo in enotnost na Planini. Točno ob 15. uri seje začel zanimiv in bogat kulturni program. Uro pozneje seje začela konferenca s pozdravi gostov. Gostitelji so poskrbeli tudi za razvedrilo. Debelo uro nas je kratkočasil vedno zabavni Andrej Sifrer. Koliko ploskanju, koliko smeha, škoda, da tega niste videli in doživeli!
Zvečer so kranjski pionirji sprejeli delegate na prenočišče. Tudi to je bilo za udeležence konference posebno doživetje.
V soboto so nas pozdravili sonce, zasnežene planine in novo delo. Pionirji so delali po skupi1 nah in se vključili celo v interesne
dejavnosti kranjskih sovrstnikov. Naši Mateji je bil najbolj všeč računalniški krožek, Maruši pa mladi ansambel.
Tudi mentorji smo razpravljali in si izmenjavali izkušnje. Podobni problemi nas pestijo povsod. Manjka nam zunanji h sodel avcev, manjka denarja in še kaj.
Ob dvanajsti uri seje konferenca končala. Poročali so pionirji — vodje petih skupin. Rdeča nit, ki seje vlekla skozi vsa poročanja,je bila »Potrebujemo mentorje, toda ne učitelje, teh smo siti pri pouku. Radi bi, da nas vodijo drugi strokovnjaki, mladinci, vojaki. Toda vemo, da ni denarja, učitelji pa to delo opravljajo zastonj. Pionirji imamo prosti čas takrat, ko delamo po lastnih željah, ko nas nihče ne sekira. Interesne dejavnosti pa s o za nas že obveznost.«
Albitjca Tomažič
************************************
Zapis pogovora pripravil:
Jože Sevljak
Ranjen na pragu svobode
★
★ ★ ★
★
i * ★ ★
i
★
Topel majski zrak je omamno vel skozi odprta okna našega uredništva, ko smo se pogovarjali z nekdanjim partizanom, članom okrajnega odbora OF Šmartno, tovarišem JANEZOM KONJARJF.M, in obujuli spomine na tiste majske dni leta 1945.
Na mizi pred nami je bilo odprto Glasilo občanov, rubrika Še pomnite, tovariši nam je ponujala iztočnico za pogovor. Iz. članka: Osvoboditev Litije smo vedno bolj in bolj prepoznavali anonimnega ranjenca, ranjenega na pragu svobode, čisto blizu domače hiše. Janez, še ves mladeniški in čil, s tistim večnim ognjem v očeh, seje takole spominjal dogodkov.
V tistih majskih dneh smo se z okrajnim odborom OFŠmartno nahajali pod Mamoljem, v vasi Zelenec. S sekretarjem Mojškercem sva se ravno vrnila z Dolenjske, s krajšega tečaja glede prevzema oblasti ob osvoboditvi. Imeli smo širšo sejo okrajnega odbora, kjer je bilo določeno, da se celotni okrajni odbor priključi Dolenjskemu odredu. Sam sem bil določen k štabu odreda, saj sem kot domačin do potankosti poznal ves teren in vse točke, kjer bi lahko prišlo do odpora'. Z obveščevalci bataljona smo že 6. maja obiskali teren, zaupnike, člane vaških odborov, kjer smo dobili potrebne podatke. Eden najmarljivejših je bil tudi Andrei Gorenc z Grbina.
7. maja sem bil na Bogenšpcrku. kjer se je umikala nemška posadka, potem sem se vrnil v Gradišče. Tam so se pripravljale enote Dolenjskega odreda. Skupaj smo se odpravili po Jablaniški dolini do Simončiča, nato mimo žage v Zagorici, kjer se nas je skupina obveščevalcev odcepila in krenila na Mahovno. Prišli smo do nekega bunkerja. Takrat so z vso silo vžgali po nas Nemci. K sreči so krogle švigale bolj pri tleh, da se je vse naokrog prašilo. Hitro smo se obrnili in se začeli umikati, saj borbe nismo mo-
gli sprejeti. Začutil sem udarcev nogo, sam nisem vedel, če sem zadet. Pri Volkovi hiši v Smartnem smo se priključili koloni, kjer smo tudi poročali o akciji. Ker sem težko hodil, so tovariši nekje staknili kolo in me posadili nanj. Peljali so me tako skozi Šmartno, bilo je že skoraj v mraku.
Na vrhu Smartnega, pri kapeli Pun-gart, sem se onesvestil. Že prej meje opozoril neki borec, da mi iz škornje teče kri. Z nosili so me potem prenesli k Francu Gradišku, kjer sta me z ženo Marijo lepo sprejela. Gospodar se je takoj odpravil v Šmartno po voz in konja, za vsak primer, če bi iz Litije pritisnili Nemci in bi se bilo treba umakniti. Spominjam se, kako so se okoli postelje, kjer sem ležal, smukah domači fantiči in me spraševali, če me boli. Zvečer je prišel odredni zdravnik Boris. Ugotovil je, da v členku desne noge tiči krogla. Hotel jo je izvleči, pa ni šlo.
Nemci so srditoščitili umik iz Litije, toda 8. maja so se le umaknili. 9. maja zjutraj je Dolenjski odred vkorakal v Litijo, na vozu pa sem se ranjen pripeljal tudi jaz. Peljali so me k dr. Poldetu Ukmarju, ki je bil znan litijski zdravnik in simpatizer partizanov. Položil
me je na mizo in rekel: »Janez, hočeš injekcijo ali narkozo, ko bom pulil kroglo iz noge? »Odgovoril sem junaško: »Nič ni treba, samo kroglo mi izpulite.Pa mije rekel: »Ti si pa res ko-rajžen.« Odvrnil sem mu: »Zdaj, koje svoboda, je vsak korajžen.« Prikimal je in se nasmehnil, nato pa je vzel zob-ozdravniške klešče in mi izpulil kroglo.
Ker domov nisem mogel, hiša je bil a razdejana, mati pajeslanovalapri Bo-k al ovih. sem se nastanil pri Ivanu Primožiču naGrbinu. Obiskoval meje zdravnik, rano pa je prevezovala njegova medicinska sestra, sicer znana Litijanka Marica Kifner.
Ko sem se pozdravil, trajalo je približno šest tednov, sem se takoj vključil v delo. Prevzel sem funkcijo referenta za notranje zadeve, tajnik odbora jc bil Robert Franc, predsednik pa Jernej Kaplja.
— Sredi pripovedi smo ga zmotili z vprašanjem, ki sev teh dneh kar pogosto pojavlja. Zanimalo nas je, kakšni so bili občutki v tistih prvih radostnih dneh svobode. Janezu je nasmeh preplavil lica.
Občutki so bili nepopisni, veselja je bilo na pretek. No, jaz sem bil malo tudi žalosten, ker sem bil ranjenec, ki se je v Litijo pripeljal, namesto da bi prikorakal. Ljudje so me kot domači-
na burno pozdravljali, tudi kasneje so me obiskovali in se zanimali za moje stanje. Spomnim se, da me je obiskal tudi general Kranjc, česar sem bil še posebej vesel.
tuziazmom smo se tiste svobodne po- J mladi vrgli na izgradnjo naše nove * ljudske oblasti. *
*********************************************************^^
■C
V A CE V PRAZGOD O VINI
Začetek odkrivanja prazgodovinskih izkopanin na Vačah
ODKRITJE VAŠKE SITULE
Leta 1879 se je navdušil za raziskovanje železnodobnih starožitnosti Vač tudi dunajski aristokrat in ljubitelj starin, k nez lirnst z.u Windischgratz: istega leta in še naslednjega je prekopal zlasti dele ledin nad Lazom in Ron-karjeve Drage in pri tem odkril številne grobove, predvsem žarne, z bogatimi pridevki. Windischgr;itzovo raziskovalno delo je kronalo prav
odkritje znamenitega Sklepao ca (pašne spone) z Vač, z upodobitvijo viteškega dvoboja, enkratna umetnina, s figurami, iztolčenimi v tenki bronasti pločevini, je bila najdena desno od kolovoza za Slemško, nekako na ploskem prostoru dolomit nega grebena, pred strmo rebrijo na zahodni strani, po kateri se vije pot na Manj.se. Knez z'u VVindischgratz je zadnjič kopal nad Klenikom, in sicer na grebenu skalnate Rebri, leta 1881, nakar seje posvetil urejanju svoje bogate zbirke vaških izkopanin, ki jo je hran il v svoji razkošni dunajski palači. V aristokratovi lasti so najdbe z Vač ostale vse do njegove smrti v začetku našega stoletja, nakar so z Windi.schgratz.ovo zapuščino prišle v du tujski Dvorni muzej.
Janez Grilc (zgorja levo),posnet kot opazovalec Strmljanovega kopanja gomile na Lestini, maja 1927 (detajl posnetka na plošči, ki ga je naredil fotograf F. Ljubic iz Smartnega pri Litiji).
Leta 18X1 se je velikopotezno lotil nadaljevanja kopanj na Vačah Ferdinand von Hochstetter. Sicer je bil že hudo bolan in se je zdravil v bližnjih Medijskih Toplicah, vendar je kljub temu z neusahljivo energijo velikega znanstvenika raziskal t. i. tumulus (gomilo) I na vrhu Rebri, dokončal pa je tudi izkopavanje Ronkarjevih Drag, kjer je bil, kot smo že videli, isto leto deloval knez zu VVindischgratz. Von Hochstetter je raziskal še dve drugi gomili, eno v bližini »vhoda« v gradišče na Kroni, drugo ob poti na Manjše. Nove najdbe so zaokrožile podobo dunajske zbirke antik z Vač, v gomili I na Rebri je bila odkrita še ena situla, vendar neokrašena. Istega, 1881. leta se je velikim izkopavalnim posegom na grobišču nad Klenikom pridružil še Kranjski deželni muzej, in sicer v osebi preparatorja Schulza in pod nadzorom kustosa Dežmana. Tako se je po nekajletnem zagnanem kopanju iztekalo prvo obdobje raziskovanja prazgodovinskih Vač.
V senci velikih odkritij nad rodnim Klenikom je odraščal in se seznanjal s kulturnimi zakladi minulih tisočletij kmečki mladenič Janez Cirile, p.d. Ple-zetov, doma pri sedanji hiši št. 8). Rodil seje leta 1860. Kot kopač seje udeležil prvih velikih Dežmanovih in von Hochstetterjevih raziskovanj na Dra-gah in Rebri leta 1878. Sodeloval jetu-di- pri kasnejših izkopavanjih na Vačah, med leti 1879 in 1881. Ko je z jesenjo 1881 nastopilo pri raziskovalnem delu zatišje, je mladi Grilc že vedel marsikaj o ilirskih starinah in izročilo minulih časov gaje mikalo od dne do dne vedno bolj. Ker je vedel, da je ostal na ledini Nad Lazom na meji izkopavanj kneza zu VVindischgratza in Kranjskega deželnega muzeja ne-prekopan manjši del zemljišča, je Grilc sklenil, da pozimi zakoplje prav tam. Zima 1881/1882 jc bila sicer mrzla, vendar snega zlepa rti na melo, in prav to je ustrezalo velikemu samouke mu navdušencu. Počakal je še, da so minili božični in novoletni prazniki, nato ni mogel več strpeti. Dne 17. januarja 1882 (na dan sv. Antona, kot pomni izročilo) seje odločil in zakopal na dolgo opazovanem prostoru gozda Nad Lazom, tik na desni strani slemškega kolovoza. Kopal je sorazmerno majhno jamo s premerom dveh do treh metrov, ko je slab meter pod površjem naletel na tako čudovito najdbo, da mu je kar zastal dih: v temnorjavi gozdni prsti so se prikazali obrisi zelenkasto patinirane bronaste posode. Ko je Grilc odstranil prst z. vedrice, so sc prikazale upodobitve mož, konj, vozov in divjih ■ živali. Dvignil je starodavno obredno posodo k dnevni luči in jo obrnil okoli osi in v tresočih se mu rokah so se prikazali čudoviti, dotlej neznani prizori darovanja, gostije in boja atletov. Mladi Grilc seje zavedel, da je odkril
nekaj izjemnega in s trofejo v rokah je pohitel proti domačemu Kleniku. Glas o velikem odkritju je šel od hiše do hiše, končno je segel prav do Ljubljane.
Ob novici, da seje na Vačah odkrilo nekaj velikega, je kustos Dežman nemudoma sedel na vlak in sc odpeljal v Litijo, od tam pa s kočijo na Klenik. Medtem je bila že pomlad in muzealca je skrbelo, kaj se je zgodilo z. najdbo. Dežman seje pripeljal do Plezetovih in z nemim občudovanjem obstal pred umetnino. Mladi Grilc je bil najdbo do tedaj že dodobra očistil in nekatere poškodovane dele slavnostne vedrice spel z bakreno žico, tako da se je situla kopala v sončnihžarkih v vsej svoji neminljivi lepoti. Zdaj so prišla na vrsto pogajanja: Dežman je hotel umetnino odkupiti od najditelja za vsakoceno in jo spraviti v deželni muzej. Ne vemo sicer, kako dolgo sla se pogajal a s rečni najditelj in veliki učenjak, vendar seje dogovor sklenil nedvomno v zadovoljstvo obeh. Se isti dan je velika vaška dragotina za vedno zapuščala domače Vače, vendar ji je bilo prav po De-žmanovi zaslugi usojeno, da bo za vedno ostala na slovenskih tleh, v Ljubljani. Natanko sto in eno leto kasneje po velikem odkritju pa se je situla ponovno vrnila v domači Klenik, in sicer kot povečana kopija izvirne umetnine, kot osrednji likovni motiv spomenika, simbolično posvečenega davnim ilirskim prednikom, plejadi raziskovalcev in neminljivemu življenju v višavah zasavskih hribov. Naveliko dejanje Janeza Grilca pa opozarja popotnika spominska plošča, vzidana v pročelje domačije Plezetovih.
Davorin Vuga
Znamenita situla z Vač, največja umetnina vseh časov, kije kdaj nastala na Slovenskem. Bronasta pločevina, iztoičena v plitvem reliefu in dodelana s kratkimi vrezi dleta. Višin 23.8 cm. Okrog 500pr. n. št. V zgornjem frizu je upodobljen spre vod plemičev: pešcev s konji na povodcih in konjenikov. l\a srednjem frizu je najprej darovanje bogovom, sledi slavnostna gostija, kiji na častnem mestu načeluje sam knez, sedeč v udobnem foltelju in z ielezom v obliki dveh orlovih glav. V spodnjem frizu stopajo z leve proti desni divje živali: lev s človeško nogo v žrelu (idejni vpliv Sredozemlja), košuta, kozorog. Fotografski reprodukciji: Jože Gorjup.
Obisk v domu Tišje
V sredo. 27. 3. 1985, smo imeli vsi učenci OS Primskovo naravoslovni dan. S tovarišico smo se dogovorili že nekaj dni prej, da bomo obiskali knjižnico v OS Šmartno in si ogledali, kakoživijo ljudje v Domu Tišje v Črnem potoku.
Do Smartnega smo se peljali z avtobusom. Potem smo šli v šolsko knjižnico. Knjižničarka, tov. Albinca Tomažič, nam je povedala pravljico o Pajacku in punčki. Po pravljici smo si ogledali knjige. Tako je prehitro minila
prijetna ura v knjižnici.
Peš smo se namenili v Črni potok. Pot je bila za nas zanimiva, saj smo šli po njej prvič. Ze od daleč smo zagledali grad. S hitrimi koraki smo se z zanimanjem približevali Domu Tišje.
Prijazno nas je sprejel tovariš direktor in nas popeljal v sobo. Pripovedoval nam je o zgodovini tega doma. Zvedeli smo, koliko ljudi živi v njem in kako zanje skrbijo. Posebno všeč mi je bilo to, da se dobro počutijo in da jih nič ne boli.
Nato so se prebivalci tega doma zb-
rali vjedilnici, kjer smo jim učenci peli, deklamirali in igrali. Veseli so bili. Zelo so nam ploskali in nas pohvalili. Tudi mi smo bili veseli, da smo jih lahko razveselili in jim krajšali čas.
Ogledali smo si tudi več sob. Vse so bile zelo čiste in lepo urejene. Tudi jaz bi živel v tako lepem in urejenem domu. Ob koncu so nas še lepo pogostili s sokom in piškoti.
Ko smo se peš vračali proti Šmartnem, so mi pogledi uhajali nazaj, misel pa na prijazne ljudi v tem domu.
Želim si še tako bogatih naravoslovnih dni. Matjaž Vidgaj, 4.r.
OS Primskovo
C
TRAGEDIJA PRI PODLESNIKOVIH
13. april — požar je v trenutku upepelil skedenj in pogoltnil komaj triletno Marto
3
Od trenutka, ko so ognjeni zublji lizali streho Podlesniko-vega skednja pa do mojega obiska, je minilo dobrih štirinajst dni. Pravzaprav sem dvakrat že sedel v avto, pripravil blok in fotoaparat, vendar avto ni peljal proti Strmcu 21, vasi Sadeže, kot jo imenujejo prebivalci Št. Lovrenca. Noga je podrhtavala na pedalu za plin, dokler se avto ni ustavil. Tako sem obiskdvak-rat preložil, dvakrat sem imel premalo poguma, da bi obiskal družino svojega prijatelja, mu segel v roke in rekel nekaj tolažilnih besed ob izgubi najmlajše hčerkice.
Podlesnikova poslopja so bila vedno vzorno urejena
Ko sem stopal po razmočeni poti proti njihovi domačiji, je že od daleč prihajal vonj po pogorišču. Kupi ožganega sena, pokriti s krpami aprilskegasnega, so opozarjali mimoidočega, da se je tu nekaj zgodilo. Prav pogled na nesrečni skedenj, ki je zgorel vse do prve plošče, ki je rešila tri krave in teličko, pa je bil ohrabrujoč. Kazalo je navrstopridnih rok pri tej domačiji, na pravega, urejenega gospodarja, kajti vse, kar ni bilo več uporabno, je Jože
zvozil stran od hiše. Vsem domačim so še preveč žive slike usodnega 13. aprila.
In kako se je pravzaprav zgodilo?
Jožeta sem našel v bližnjem gozdu. Že tako droban, se mi je tokrat zdel še manjši, upadel v obraz in s potezami ran, ki jih lahko pusti le huda bolezen ali izguba najbližjega. Tega Jože ni mogel skriti in čeprav se je ob snidenju vedno rad pošalil, se mu to tokrat ni posrečilo.
Hrastov hlod je zapeljal na dvorišče in stopilasva v kuhinjo, kjer nama je teta Angelca, ki sicer živi na Jesenicah, postregla s kavico in šilcem domačega. Predno je Jože začel pripovedovati, mi je v roke ponudil ovojnico s sli kami. Prav zgoraj je bila tista s portretom male triletne Marte, s lortico in svečkami. To je bilo tudi vse, kar je ostalo od nje.
Bilo je malo pred sedmo zvečer. Jože je nosil oblanje iz. stroja, žena Lojzka pajemolzla. Starejša, šestletna Martina je gledala TV medtem ko stare mame, s katero sta bili z malo Marto izredno navezani, ni bilo
doma. Pri Podlesnikovih so bili takrat šestricin teta z Jesenic in Mirko iz sosednje vasi. Jože s*e spominja, kako sta šla z Martino še nakrmit živino, nato pa na skedenj pogledat za jajčka. Prav to opravilo je bilo mali Martini' izredno pri srcu. Ko sta bila na skednju je prosila očeta, naj jo dvigne na »pajki«, čistilec za žito, kajti mala je rekla: »Čem pogledat!«
In to so bile zadnje njene besede, ki se jih Jože spominja. Nato sta šla skupaj pod skedenj in se razšla.
Le nekaj trenutkov zatem, je stric opazil plamen. Vsi so pritekli in začeli reševati. Jože seje dvakrat pognal med plamene, da bi rešil otroka, vendar mu to ni uspelo. Pet voz zrahljane krme je v trenutku zagorelo in ostrešje s krmo vred je bilo naenkrat ogromna baklja. Vdob-rih desetih minutah je streha padla.
Voda »s hriba« in domača »štirna« omejili požar
Pričel se je boj z onjem in vetrom, ki je vse bolj ogrožal bližnje svinjake, staro hišo, delavnico in kozolec. Domači, bližnji vaščani in gasilci so z izredno požrtvovalnostjo omeji-
li požar. K temu je največ pripomogel hidrant pred hišo, ki je bil prav v te namene postavljen. V taki obliki res še ni bil preizkušen in ob aktiviranju se je pokazalo, da bo treba še marši kaj urediti, kajti, ko so ognjeni zublji nad streho, je vsaka minuta še kako pomembna. To je tudi opomin vsem, da teoretično vse znamo, ko pa je potrebno pripravljeno in naučeno uporabiti v praksi, se kaj rado zatakne.
V stiski spoznaš prijatelja
Kar nekajkrat me je Jože opozoril, da ne bom pozabil napisati o pozornosti in pomoči, ki sojo in jo še izkazujejo bližnji in daljnji kmetje od Strmca do Dol pri Litiji. Telefon je zvonil nepretrgoma. Oglašali so se darovalci lesa in spraševali, s čim še lahko pomagajo. Tudi na občini v Litiji bodo pomagali z. olajšavami, zavarovalnica Triglav pa je že nakazala odškodnino. Vse se bo dalo nadomestiti, prav vse in še boljše, bo novo. Nov skedenj bo velik in prostran, a med otroki, ki si bodo na podu našli svoja skrivališča in stikali za jajčki, ne bo nikoli več male Marte.
Tekst in loto Janez Kobal
Požar je upepelil skedenj do prve plošče. Stebre so postavili že po požaru, saj se Podlesnikovi trudijo čimprej odpraviti posledice tragedije
KAJ VES O PROMETU
Nagrajeni spisi ob letošnjem občinskem prometnem tekmovanju za pionirje — Kaj veš o prometu. Glavni del tekmovanja za učence od 5. — 8. razredov sestavljajo trije deli — teoretični del — reševanje prometnih testov, praktična vožnja po mestnih ulicah in spretnostna vožnja na poligonu. Za nižjo stopnjo, od 1. — 4. razreda, pripravimo kviz o prometu. Večina učencev pa že prej riše risbe in piše spise s prometno tematiko, od katerih najboljše razstavimo v avli občinske upravne zgradbe.
Najboljši spis objavimo v Gasilu občanov.
NESREČEN DAN
Igor je bil tistega dne zares zidane volje. Bil je petek, nebo je bilo sinje modro in pomladansko sonce je že privabilo na dan prve zvončke in trobentice.
Ptički so se veselo oglašali na drevju, ko se je ves razigran vračal iz šole. Vedel je, da ga doma čaka nov gramofon, ki si ga je tako dolgo želel. Obetal seje zares prijeten konec tedna.
Igor je edinec in živi s svojimi starši v Ljubljani. Hodi v osmi razred, je marljiv učenec in dober športnik. Ta dan je nameraval še v mesto po nove copate. Toda glasba, ki jo je vrtel na novem gramofonu, je bila tako prijetna, da se mu kar ni dalo od doma. Oče je to opazil in dejal:
»Le pojdi in si kupi copate! Glasbo boš lahko poslušal šejutri in v nedeljo, pa tudi danes boš gotovo hitro nazaj.«
Igor je stekel po stopnicah. Žeje bil na glavni cesti, ki pelje v mesto. Da bi prišel do^ avtobusne postaje, jo je moral še prečkati. Na semaforju ae je prižgala zelena luč, zato je pohitel. Nenadoma je zaslišal močan hrup.
Obrnil se je na desno in......
Proti večeru so na njegovem domu pozvonili miličniki. Odprla je mama in bila neprijetno presenečena: »Pa ne, da je kaj narobe.....«
Novica je bila grozna.
Igorja je zbil avto na prehodu za pešce. Zdaj je v Kliničnem centru in njegovo stanje je zelo kritično....
Starši so pohiteli k njemu. Tam je ležal ves bled in negiben. Okrog njega pa vse polno naprav: za umetno dihanje, za transfuzijo.... O tistegadne je minilo že mesec dni. Igorjevo življenje pa šc vedno visi na nitki.
Za njegovega očeta in mamo se je čas ustavil. Ne vidita več življenja okrog sebe, neopazitapomladi. Živita le še za uro, ko vsak dan odideta v bolnico k Igorju.
V srcu nosita globoko žalost. Obenem pa še nikakor nista izgubila
upanja, da bo njun Igor izbojeval to najtežjo  bitko  v  svojem mladem življenju. Saj mu je komaj štirinajst let.
Sanja Sešak. 6. c.
TUDI ŠOLARJI SMO POTNIKI
Zazvoni. Pouk je končan. Odhitimo iz razreda. Pogled na uro nam pove, da imamo le malo časa do odhoda avtobusa. Vsi vozači hitimo. Pot do avtobusne postaje je kar precej dolga. Kadar se_ nam mudi, se nam zdi še daljša. Če hočemo ujeti avtobus, moramo teči. Vsi upehani prispemo na cilj. Avtobus že stoji na postaji. Ko nas šofer zagleda, se vrata zapro, avtobus pa prav počasi odpelje. Jezni smo. Le zakaj nam ni odprl vrat? Prav gotovo nas je videl, saj je prvi stal že na stopnici. Zavzdihnemo. Sprijazniti se moramo z uro čakanja, v naših želodcih pa kruli. Zdaj se ura ne premakne nikamor. Ogledujemo si izložbe. Nekatere zamika igralnica. Nekaj kovancev pustijo v njej. Končno pripelje drugi, tako težko pričakovani avtobus. Kot neugnana čreda se zapodimo skozi zadnja vrata na prazne sedeže. Glasni smo bolj kot hrup motorja.
»No, boste kaj pokazali karte?« zaslišimo neprijazen sprevodnikov glas. Roke sežejo v torbe. Vsi držimo rumen kartonček, le ena roka ostane prazna. »Kje imaš pa ti karto? Bom še dolgo čakal nanjo?« zahrumi sprevodnik.
»Pozabil sem jo,« odgovori plah • glas.
»Če se ti to še enkrat zgodi, te bom brcnil ven na prvi postaji!« še naprej grmi sprevodnik.
Vsi obnemijo. Sprevodnikova neprijaznost nas je vse prizadela. Ne najdemo besed, s katerimi bi lahko nadaljevali živahen klepet.
Še dobro, da niso takšni vsi sprevodniki in šoferji.
Gorazd ROGELJ, 6. e
IZ MATIČNEGA URADA
Poroke, rojstva, smrti...
Na območju občine se je v aprilu rodilo 25 otrok, med njimi 16 dečkov in 9 deklic.
Na Bogenšperku se je poročilo 17 parov. Med njimi so se poročili:
Na Bogenšperku se je poročilo 17 parov. Med njimi so se poročili:
Marolt Iztok, strojni tehnik iz Zagorja ob Savi, in Razpotnik Irena, delavka iz Kisovca, Podkrajšck Karlo, strojni ključavničar iz Litije, in Žust Nadica, laborantka iz Litije, Vozel Metod, strojni vzdrževalec iz Trbovelj, in Klančar Mojca, delavka iz. Trbovelj, Potočnik Franc, orodjar z Ustja, in Ivanušič Danica,gospodinja iz Po novic, Čamer Boris, elektrikar iz. Trbovelj, in Krajnik Helena, referentka za evidenco iz Kisovca, Gričar Jože, delavec iz Trbovelj, in Kovač Hermina, tekstilni tehnik iz Trbovelj, Rozman Janez, kontrolor iz Zagorja ob Savi, in Strmljan Pavla, delavka iz Breznika, Klančišar Viljem, rudar iz Jablane, in Grilj Anica, slaščičarka iz Moravč, Bajda Marjan, rudar iz. Trbovelj, in Jesenšek Nada, delavka iz Zagorja ob Savi, Sedej Vojko, avtome-hanik iz Litije, in Brezovar Darinka, kuharica iz. Ponovič.
Umrli v aprilu:
Oblak Frančišek, 88 let, iz Radgonce, Podlesnik Marta, 3 leta, iz Strmca, Kovačič Marija, 85 let, iz Smartnega pri Litiji, Curk Jožef, 35 let, iz Dvora pri Bogenšperku, Lozar Julijami, 84, let, iz Črnega potoka, Rozman Angela, 73 let, iz Črnega potoka, Mi-klavčič Franc, 84 let, iz Mišjega dola, Zamik Gabrijela, 85 let, z Vač, Petje Anton, 45 let, iz Zagorja, Berčon Marija, 78 let, iz Litije, Kastelic Marta Marija, 79 let, iz Litije, Podtenek Jožefa, 75 let, s Polšnika, Vidic Alojzija, 90 let, iz Zglavnice.
Maričar: Čož Joža
DO JULON p.o. LETALIŠKA 15 LJUBLJANA
VABIMO VAS,
DA DELATE Z NAMI
V redno delovno razmerje sprejmemo delavke in delavce, ki imajo izkušnje na:
— sukalnih strojih
— snoval nih strojih
— teksturirnih strojih
— na križno previjalnih strojih
— v predilnici
— v navijalnici
— na upravljanju naprav v polimerizaciji, regeneraciji
— na upravljanju naprav na kontinuirni in diskontinuirni liniji
Za ta dela in naloge se zahteva:
II., III. in IV. stopnja strokovne izobrazbe tekstilne usmeritve
II., III. in IV. stopnja strokovne izobrazbe kemijske usmeritve
Če se boste odločili za nas, vam nudimo:
— visok osebni dohodek
— pestro in zanimivo delo z najsodobnejšo tehnologijo na področju predelave sintetičnih vlaken
— možnost napredovanja in izpopolnjevanja
— možnost letnega oddiha v naših počitniških kapacitetah
— možnost vključitve v rekreativne aktivnosti
V kolikor vas zanima naša ponudba, oddajte vlogo v kadrovsko službo DO Julon. Rok prijave jc 8 dni po objavi.
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, DELAVSKA UNIVERZA, objavlja za šolsko leto 1985/86
RAZPIS
I. za vpis v I. letnik srednjih šol po programih srednjega usmerjenega izobraževanja:
1. kovinsko obdelovalna usmeritev
— program obdelava kovin in upravljalec strojev
— program obratni strojni tehnik — tehnolog
2. elektro stroka
— program monter električnih omrežij
3. promet in zveze
— program vožnja motornega vozila
— program organizator notranjega prometa •
prometni tehnik
II. za vpis v osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred)
III. za vpis v programe strokovnofunkcionalnega izobraževanja za delo (tečaje)
— upravljalec lahke in težke gradbene mehanizacije
— tečaj za gostince
— tečaj za delavce v kmetijstvu
— tečaj za voznike viličarjev
— začetni in nadaljevalni strojepisni tečaj
— začetni in nadaljevalni tečaj šivanja in krojenja
— tečaj tujih jezikov (nemški, angleški, italijanski)
— tečaj iz varstva pri delu
— higienski minimum
— plesni tečaj
Vse informacije o posameznih oblikah izobraževanja dobite na Delavski univerzi Litija, Parmova 4, od 7. do 12. ure in od 15. do 16.30.
Na podlagi 46. in 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. I. SRSšt. 18/84), 1. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Litija (Ur. I. SRS št. 11/81) in meril in kriterijev za pridobivanje stavbnih zemljišč družbene lastnine v občini Litija za gradnjo stanovanjskih hiš, obrtnih delavnic in garaž (Ur. I. SRSšt. 11/81) razpisuje Samoupravna komunalna skupnost občine Litija
J A VNI NATEČAJ
za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš v zazidalnem otoku 5 v Kresnicah
i.
S tem natečajem se oddajajo naslednja zemljišča:
1. pare. št. 6/6, travnik 4, 709 m2, k.o. Kresnice
2. pare. št. 6/7, travnik 4, 400 m2, k.o. Kresnice
3. pare. št. 22/12, 15, travnik 4, 401 m2, k.o. Kresnice
4. pare. št. 22/13, 14, travnik 4, 402 m2, k.o. Kresnice
5. pare. št. 22/21, 22, travnik 4, 645 m2, k.o. Kresnice.
II.
Navedena zemljišča bodo opremljena z naslednjimi komunalnimi napravami:
— dostopno makadamsko cesto,.
— vodovodom,
— kanalizacijo.
III.
Komunalni vodi in naprave, navedene v II. točki, bodo zgrajene do 31. 10. 1985.
IV.
Strošek za izgradnjo komunalnih naprav in vodov (makadamska cesta, vodovod, kanalizacija s priključnimi prispevki) znaša 526.740,00 din za posameznega investitorja oz. pridobitelja zemljišča in ga mora vsak pridobitelj zemljišča poravnati do 30. 9. 1985 na račun št. 50150-662-24513 — Samoupravna komunalna skupnost občine Litija.
Manjkajoče komunalne naprave (elektroomrežje in javna razsvetljava) bodo morali pridobitelji zemljišč zgraditi sami.
Odškodnino za pridobljeno zemljišče bodo investitorji poravnavali v višini 160,000 din za m2 zemljišča do 30.9. 1985 na račun št. 50150-783-49009 — Skupščina občine Litija.
Poleg odškodnine za pridobljeno zemljišče morajo investitorji plačati Kmetijsko zemljiški skupnosti prispevek za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, ki ga odmeri upravni organ, pristojen za izdajo lokacijskega dovoljenja.
VI.
Na razpisanih parcelah je po Pravilniku o izvajanju zazidalnega načrta za Kresnice dovoljena gradnja individualnih visokopri-tličnih in atrijskih pritličnih hiš z izrabo terena za klet in podstrešja za mansardo.
VII.
Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja morajo investitorji poravnati vse obveznosti do krajevne skupnosti Kresnice, ki je soupravljalec stavbnega zemljišča.
VIII.
Kandidati za pridobitev zemljišča morajo ob prijavi na javni natečaj plačati varščino v višini 15.000,00 din na račun št. 50150-662-24513 — Samoupravna komunalna skupnost občine Litija ali na blagajni strokovne službe komunalne in stanovanjske skupnosti, Jerebova 6, Litija.
V primeru, da interesent na javnem, natečaju uspe, se plačana varščina všteje v ceno komunalnega prispevka, če pa stavbnega zemljišča ne dobi, se mu varščina vrne.
Če kupec kasneje odstopi od gradnje, varščina zapade v korist Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija, razen v izjemnih primerih (smrt v družini, težja bolezen).
IX.
Pridobitelj stavbnega zemljišča mora pričeti z gradnjo v roku enega leta in jo končati v petih letih po pridobitvi stavbnega zemljišča.
X.
Kandidati za pridobitev zemljišča morajo oddati ponudbo do 20. 6. 1985, najkasneje do 14. ure na Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija, Jerebova 6, Litija. Ponudbi morajo kandidati priložiti:
potrdilo o družinski skupnosti, ki ga izda matični urad; dokazilo o dohodku gospodinjstva v preteklem letu, ki ga izda OZD, kjer so člani gospodinjstva zaposleni; potrdilo o dobi stalnega prebivališča v občini Litija, ki ga izda matični urad;
potrdilo o času zaposlitve v občini Litija, ki-ga izda OZD; dokazilo o času namenskega varčevanja za gradnjo stanovanjske hiše;
dokazilo o plačani varščini.
XI.
O izidu javnega natečaja bodo udeleženci obveščeni do 15. 7. 1985.
XII.
Vse podrobnejše informacije interesenti lahko dobijo pri Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija, Jerebova 6, Litija, aH po telefonu 881-004, Marjana Sladic ali Miro Vidic. SAMOUPRAVNA   KOMUNALNA   SKUPNOST OBČINE
LITIJA
Komisija za izvedbo javnega natečaja
Pojasnilo k prispevku »Črna pika železnici«
V zvezi s člankom, da litijski in šmarski otroci niso mogli potovati v Ljubljano z vlakom, ki ima odhod iz Litije ob 7.31 uri, vam dajemo tole pojasnilo:
V jutranjem času se vozi iz smeri Zidani most —■ Ljubljana večje število delavcev, dijakov in drugih potnikov. Zaradi tega so vlaki izkoriščeni povprečno 100%. Na krajših relacijah od Litije do Ljubljane pa morajo potniki tudi stati, ker nimamo zadostnega števila voz.
Šole oziroma delovne organizacije so dolžne v primeru potovanja večjega števila učencev oziroma skupin prijaviti število potnikov na ŽG — Služba za železniški promet — Vozni red Ljubljana, in to vsaj pardni pred nameva-ranim potovanjem.
Ustavljanja zelenih vlakov na vmesnih postajah ne moremo odobriti zaradi tega, ker so to poslovni vlaki, namenjeni za hitrejši in udobnejši prevoz potnikov med poslovnimi centri. Za navedene vlake velja posebna vozna cena z obvezno rezervacijo sedeža.
Iz navedenega sledi, da železnica ni kriva, da učenci navedenega dne z želenim vlakom niso mogli potovati v Ljubljano. Če bi šole pravočasno prijavile potovanje, bi zagotovil dodatne kompozicije in do tega neljubega dogodka ne bi prišlo.
Direktor službe za železniški promet Milomir Gudurič, prom. ing.
Zbrana sredstva za pomoč lačnim v Afriki
Dne 14. 2. 1985 je bilo na pobudo RO RKS poslano vsem organizacijam sindikata in krajevnim konferencam SZDLna območju občine Litija obvestilo o poteku zbiranja pomoči za lačne prebivalce Afrike.
Delovni ljudje na območju občine Litija so pokazali veliko solidarnost.
Na žiro račun OO RK Litija so nakazali do 8. 5. 1985 naslednji darovalci:
1. OO RK Litija 5.000.—
2. OŠ Dušan Kveder Tomaž Litija, Bevkova 1 13.621,50
3. Obč. odb. ZZB NOV Litija 500.—
4. OOS stan. cest. in kom. podj. Litija 1.400.—
5. OŠ Dušan Kveder Tomaž Litija,
Rozmanov trg 8.994.—
.6. Urbič Slavko, Litija 500.—
7. Sevljak Stane 500.—
8. Kajba Franci 500,—
9. Ponebšek Julijana 200.—
10. Obrtniki—Obrtno združenje Litija 2.000.—
11. OŠ Lojze Hostnik—Jovo Gabrovka 1.000.—
12. KO RK Kresnice 18.100.—
13. OŠ Kresnice 1.000.—
14. OŠ Franc Rozman — Stane, Šmartno 1.000.—
15. KK SZDL Vače 15.110.—
16. Obč. konf. ZSMS Litija 500.—
17. Pletenina Ljubljana—OBRAT JEVNICA 10.010.—
18. Občinski sindikalni svet Litija 21.000.—
19. OŠ Dole 1.030.—
20. IUV, TOZD Usnjarna Šmartno 73.600.—
21. Lesna industrija Litija 97.224.—
22. KO RK Dole 4.000.—
23. OŠ Sava pri Litiji 5.267.—
24. OO OS delavcev na področju
osebnega dela Litija 8.500.—
Skupaj 290.506,50
O direktnem nakazilu na RO RKS Ljubljana pa so nas obvestili:
1. ZD Domžale, TOZD Zdrav, varstvo Litija 10.504.—
2. Predilnica Litija 78.710.—
3. KO RK Jevnica 58.900.—
4. OŠ in KO RK Štang. Poljane 8.600,—
5. OZS H P Gabrovka—Dole 10.420.—
6. Delavke OSIS Litija 1.500.— Skupaj: 168.634,—
Akcija solidarnosti za pomoč lačnim v Afriki še traja.
Rdeči križ Slovenije OBČINSKI ODBOR RK
Datum: 9. 5. 1985
ČESAR NE POTREBUJEŠ, DARUJ RDEČEMU KRIŽU!
Akcija zbiranja rabljenih oblačil, obutve in posteljnine bo potekala na območju celotne Slovenije v četrtek, dne 23. 5. 1985.
OBČANI, SODELUJTE V AKCIJI!
ZAHVALA
V 91. letu nas je zapustila naša draga
ALOJZIJA VIDIC
iz Zg. Zglavnice 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi MPZ Polšnik in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: mož France in vsi njeni
(       ŠPORTNA REKREACIJA )
Za bolj zdrav način življenja
TVD Partizan Litij a je namenjeno predvsem množični rekreativru dejavnosti občanov. Pestra dejavnost tekaške sekcije. Vsak človek naj bi bil tudi telesno aktiven.
Tekaška sekcija TVD Partizan Litija združuje ljubitelje teka v prijetno druščino, ki goji suhi tek in tek na smučeh. To pa še ni vse, saj se člani sekcije poženejo tudi na kolesa, gredo na planinske ture in plavajo. Živijo torej polnokrvno, za boljše zdravje, splošno počutje, normalno težo in prebavo, za dobre medčloveške odnose in še kaj, kar človek potrebuje in kar mu koristi.
Tekačev, kolesarjev in vztrajnih hodcev je tudi v Litiji vsak dan več. Vse več ljudi je končno pričelo dojemati zdrav način življenja z mnogo gibanja. Mar to pomeni, da se že s koraj kronična bolest ljudi z osnovno življenjsko filozofijo »imeti« vendarle nagiba v korist »biti«? Ne samo »imeti« (čim več materialnih dobrin), ampak tudi »biti« (bogatiti se predvsem duhovno), to naj bi bila odslej usmeritev ljudi. Seveda pa do duhovne bogatitve pride lahko le z zdravim načinom življenja — brez zavestnega jemanja strupov (alkohol, tobak...) in zmnogogibnanja, ki v človeku vse njegove funkcije uravnovesi in ga pripravi do stanja sprejemanja novih duhovnih dobrin.
Kako pričeti?
Marsikdo se sicer odloči za pričetek rednega gibanja, predvsem se odločajo ljudje za hojo in tek, vendar vse prevečkrat ostane vse skupaj le pri začetkih. Tek na primer, je za začetek zares naporna zadeva, zlasti za tiste, ki se nikoli v življenju niso ukvarjali s kakšno telesnokulturno aktivnostjo. Težave imajo tudi tisti, ki so predebeli, zaležani, zapiti in zasedeni. Vendar so težave prisotne le v začetku! Če jih kandidat za tekača premaga, ježe skoraj v celoti dobil bitko. Pričet i je treba postopno! Danes 200 m, jutri 500, čez en teden bo šlo morda že l.OOOm. Napredek je namreč zelo hiter. Kdor premaga začetne težave, še sam ne ve, kdaj je kar naenkrat sposoben preteči tudi 3 km ali celo 5 km in več. Tedaj dobi drugačne občutke. Predvsem občutke zmage nad samim seboj, zmage nad neaktivnim in nezdravim življenjem, kar naenkrat se tak človek postavi nad povprečje, kar mu seveda zelo ugaja. Tedaj ga prične spremljati tudi potreba poteku, ki postane njegov sestavni del življenja. Raje se odloči za lahkoten tek kot za posedanje po lokalih in zapravljanje časa. Tudi alkohol in cigarete mu kaj hitro postanejo sovražniki, saj ga pri teku — njegovem užitku — močno ovirajo. Kdor pride do te stopnje, seje že odločil za »zadihano« življenje. Ne bo mu žal.
Kako shujšati?
Veliko ljudi pripelje v tekaške vrste tudi želja po vitkejši liniji telesa. Ni ga boljšega načina za odstranitev trebuha indrugod naloženih kilogramov masti, kot je tek. Vendar je tu potreben vztrajnostni tek, torej na nekoliko daljših razdaljah (kar se doseže s postopnostjo!) in redno vadbo. Ne zadostuje samo 2-krat tedensko. Vsak drugi dan bi bilo najbolje preteči 5 do 10 km v tempu, ki ni prepočasen, vendar pa ne tako hud, da bi bilo treba loviti sapo.
Največja muka pri hujša nju je stanje, ko se človek odloči za rigorozno zmanjšanje količine in hranljivosti hrane, ob tem pa ni tudi telesno aktiven. Pri takšnem hujšanju so rezultati slej ko prej začasni, saj le redkokdo zdrži dalj časa v takšnih »mukah«. Ko se znebi nekaj kilogramov, začne običajno spet jesti po starem. Če pa bo svoj cilj pričel uresničevati s tekom, pa pri tem niti ni nujno, da količino in hranljivost hrane sploh zmanjša, pa bo vseeno shujšal. Ko mu bo tek postal še potreba oziroma navada, pa o »špehu« kmalu ne bo nobenih sledov več.
Kje teči?
Najboljše so mehke gozdne steze in poti. Ni nujno, da je vse popolnoma po ravnem. Sčasoma se človek tako izuri, da mu tudi tek navkreber kar dobro gre. Sicer pa je tako: če tečeš navzgor, boš nato tudi navzdol, kar pa ni tako hudo.
V okolici Litije je dosti gozdnih poti in stez. Ne bojih težko najti. Če pa se iz kakršnihkoli razlogov kdo odloči za tek pocesti, naj izbereban-kino, ki je mehkejša od asfalta.
Kakšne copate?
Za tek si je treba nabaviti prave tekaške copate. V specializiranih športnih trgovinah jih večinoma imajo vedno na zalogi. Podplat je mehak, na peti debelejši, peta je pri nekaterih tudi poševno prirezana. Glavno pa je, da noga pri teku ne udari trdo ob tla, ampak te dotike mehak podplat (zlasti na peti!) močno ublaži. Takobodo tudi sklepi ostali neprizadeti.
EJ
SPORT IN REKREACIJA
V Radencih — odlično
Srebrni kolajni za Černeta in Brodarja. Pikovnik četrti, Tomažič deseti. Kar 20 Litijanov je teklo.
Litijsko TVD Partizan je imelo na tradicionalnem marajonu treh src v Radencih letos izredno močno zastopstvo. Tekov na 21 km in 42 km seje udeležilo deset tekačev — članov tekaške sekcije TVD Partizan, doseženi rezultati pa so več kot imenitni.
V malem maratonu na 21 km je nastopilo tudi sedem tekačev litijskega Partizana. V kategoriji mladincev (14 do 18 let) je Franci Cerne zasedel odlično 2. mesto s časom 1:22,25. V kategoriji članov (18 — 30 let) so nastopili trije tekači (Ivan Taradi 1:29,16, Srečo Prcač 1:33,48 in Boris Jarm 1:51,13), v kategoriji članov (30 — 40 let) Lojze Čarman 1:33,49 in v kategoriji članov (40 — 50 let) Tine Brilej 1:39,59, Marjan Brežan 1:52,39.
V maratonu na 42 km je bil Marjan Brodar drugi s časom 2:55,26, Simon Pikovnik četrti 3:12,33 in Janez Tomažič deseti 3:38,12.
V Radencih seje na tekih zbrala vsa slovenska tekaška smetana, zato so rezultati in dosežki naših atletov še posebej vredni pozornosti. Vsega skupaj se je teka na 10,21 in 42 km udeležilo 1.700 tekačev, iz Litije pa kar 20 (10 iz. TVD Partizan, 10 pa iz drugih organizacij).
Nenazadnje pa omenjeni dosežki spominjajo tudi na tiste litijske čase, ko SO litijski atleti dosegali tako imenitne rezultate, da so imeli v atletiki vidno vlogo v Sloveniji. Ali to pomeni, da se v Litiji atletika ponovno prebuja? Presenetljivo bi ne bilo, saj so iz Litije doslej vznikli že mnogi dobri atleti (in tudi drugi športniki!). Samo objektov doslej nismo imeli in jih tudi sedaj ni. Brez atletskega stadiona, športne dvorane... pa še tako veliki talenti slej ko prej utonejo v povprečju.
T, B.
Turnir v malem nogometu
Športno društvo Vače vabi na turnir v malem nogometu za prehodni pokal, ki bo v soboto, dne 15. 6. 1985, s pričetkom ob 8. uri na igrišču pred Osnovno šolo Vače.
Prijave sprejemamo po tel. št. (061)876-042 popoldne oziroma dopoldne po tel. št. (061) 812-073.
Zadnji rok za prijavo je petek, 14. 6. 1985, do 19. ure, ko bo žrebanje v Osnovni šoli Vače.
Športno društvo
v
Se pojasnilo k članku o delu TVD Partizan Litija
V tretji številki Glasila občanov smo lahko na zadnji, športni in rekreacijski strani prebrali sestavek oz. poročilo tov. Marjete Plaznik o delu TVD Partizan v lanskem letu.
Iz tega sestavka je razvidno, da TVD Partizan res zelo pestro in aktivno deluje na mnogih področjih in to dokaj uspešno, za kar je prejelo tudi zasluženo priznanje. Ne bi sedaj našteval, na katerih področjih si zasluži še posebno priznanje, niti ni to moj namen. Namen mojega pisanja (čeprav z manjšo zamudo) tiči
GLASILO OBČANOV
Ustanovitelj: občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Andrej Kralj. Ureja uredniški odbor: Jote Sevljak (odgovorni urednik), Mija Bernik, Franc Končar, Mojca Lebinger, Franc Mali st., Slavko Rokavec, Boris Žužek, Jelka Belec (lektor Glasila občanov). Uredniški odbor Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej (odgovorni urednik), Mari Merzel, Vid Pra-unseis, Roža Urbane. Predsednik časopisnega sveta: Hil-da Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Peče-nik. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto. Naslov uredništva: Litija, Par-mova 9. tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.
nekje drugje; namreč, omenjeno je tudi, da je TVD Partizan v lanskem letu med drugim organiziralo tudi občinsko prvenstvo v namiznem tenisu, kar pa ni res. Res je, da je bilo organizirano občinsko sindikalno prvenstvo v tej panogi v lanskem decembru (kar je posebej tudi omenjeno v sklopu sindikalnih iger). Po tradiciji je bilo prejšnja leta na isti dan v nadaljevanju tudi prvenstvo za posameznike v vseh kategorijah. Tega pa v letu 1984 ni bilo. Organizator nam je pojasnil, da bo zaradi pre-napornosti in prenatrpanosti prvenstvo v kasnejšem času. Vendar ga doslej še ni bilo.
Vem, da namizni tenis še zdaleč ni prioritetna panoga v naši občini. Vendar pa je bilo prvenstvo za občinski praznik do sedaj tradicionalno. Če pa se spomnimo let nazaj, ko so še obstajali klub in lige po starem sistemu, so tudi igralci namiznega tenisa navduševali s svojimi igrami nemalo naših občanov — ljubiteljev te atraktivne športne panoge.
Smatram, da je velika škoda, če se bo ta tradicija sedaj prekinila, še vedno pa upam, da nisem zadnji, ki mu je v tej disciplini uspelo osvojiti naslov občinskega prvaka, saj je med mladimi še vedno precej zanimanja za šport z belo celuloidno žogico.
Stopar Franc
S AH
LITIJA: Osnovna šola naGraški Dobravi je v tehnični izvedbi ŠK Litija organizirala regijsko pionirsko šahovsko prvenstvo za mlajše pionirke in pionirje za leto 1985.
Prvenstva so se udeležila 4-članska moštva iz Brežic, Krškega, Sevnice, Zagorja in Litije.
V konkurenci pionirk je zmagala ekipa OŠ Sevnica pred OS Zagorje.
Med pionirji je po pričakovanju zmagalo moštvo OŠ Dušan Kveder—Tomaž iz Litije z 11 točkami pred OŠ Brežice in OŠ Zagorje s po 8 točkami in pol, OŠ Sevnica 8 točk in OŠ Krško 4 točke.
Za naše zmagovito moštvo so igrali: Mrzel Andrej, Dolinšek Tinko, Obreza Aleš, Savšek Damjan in Rusjan Simon.
Kolar Srečko
Pionirski košarkarski festival
Košarkarski klub Litija je konec meseca aprila organiziral četrtlinale Pionirskega festivala za pokal Šumi 1985 v košarki za mlajše pionirke in pionirje.
Po zanimivih in borbenih srečanjih sta se v nadaljnje tekmovanje pri pionirkah uvrstili ekipi Kamnika in Gabrovke, pri pionirjih pa moštvi Zagorja in Domžal. Pionirke Gabrovke, ki že nekaj let nimajo pravih nasprotnic v Zasavju, tudi letos vodi prizadevni in marljivi Igor Medvecf
Rezultati: Pionirke:
Gabrovka—Kamnik 20:27 Kamnik—Podbočje 38:21 Gabrovka—Podbočje 41:14
Pionirji:
Zagorje—Domžale 54:31 Podbočje—Domžale 27:57 Zagorje—Podbočje 45:29
MARKO GODEC
Mirno dekle potrebuje sobo za 6 mesecev v Litiji s 1. septembrom 1985. Ponudbe pošljite na Uredništvo Glasila občanov, Parmova 9, Litija. Šifra: »Šivilja«
Cenjene stranke obveščam, da v delavnici na Ponoviški 8 (tel. 882-308) popravljam gospodinjske aparate in hladilne naprave. Naročila sprejemam od 7. — 10. ure dopoldan in od 15. — 17. ure popoldan. Se priporočam! Milan Izlakar, Šmartno 5 a _____J
Vabimo vas na veliko vrtno veselico
Športno društvo Vače prireja v soboto, 22. 6. 1985, veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom. Pričetek ob 19. uri.
Igral bo ansambel Lojzeta Slaka. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno.
Vabljeni!
Prodam strešno opekobobrovec. Informacije potelefonu št. 881 274.
Večjo novo hišo na parceli 1500 m2 blizu Litije, zamenjam za približno enako v Litiji. Pismene ponudbe pošljite na uredništvo Glasila občanov Litija, Parmova 9.
Želim zaposliti vodovodnega instalaterja ali monterja centralnih kurjav (K V ali PK V delavec) za nedoločen čas. OD podogovoru. Podrobnejše informacije dobite po tel. 882-969 oz. na naslovu: Vodovodno instalaterstvo Stane Podkrajšek, Ustje 99, Šmartno pri Litiji.
Iščem žensko za 4-urno dnevno pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pošljite na uredništvo Glasila občanov, Parmova 9, Litija, tel. št. 881-617.
Prodam čebelnjak s 15 panji (na lepem in dostopnem kraju, oddaljenem od Litije okoli 6 km). Informacije po tel. 881-496.
Filmska razglednica
V tem mesecu uvajamo novo rubriko,, ki smo jo poimenovali Filmska razglednica. Njena glavna naloga bo, da vas bo iz meseca v mesec vodila po programu kina Litija. Filme, ki bodo na rednem programu, bo poskušala na preprost, simpatičen način predstaviti vam — obiskovalcem litijskega kina. Morda bo sprva še malo okorna, vendar ji ne smete zameriti, saj so prvi koraki vedno težki. Rubrika pa ni namenjena le šolski mladini, kije bila v teh treh mesecih glavno občinstvo, temveč tudi starejšim obiskovalcem. Program za leto 1985 je namreč sestavljen tako, da bo vsak našel nekaj zase.
Ker se nam z veliko naglico bliža mesec junij, si oglejmo program, ki nas bo počasi popeljal v poletje.
Že 1. in 2. junija si bodo lahko gledalci, ki imajo radi romantične filme, ogledali ljubezensko dramo PREPOVEDANA LJUBEZEN. Verjetno se sprašujete, zakaj prepovedana, a odgovora vam ne izdam, dobili ga boste 1. oziroma 2. 6. v našem kinu.
Za ljubitelje smeha pa se 8. in 9. junija obeta prava poslastica v obliki odlične komedije NORI ZAPORNIKI. Ker pa je smeh za nekatere še hudo naporen, še posebej za mlajše od 15 let, jim bodo dali 14 dni počitnic, za starejše pa bomo 15. in 16. junija zavrteli erotični film EMANUELA II.
Po ljubezni in smehu pa pride še nekaj akcije, in sicer v hong-kongškem filmu ZMAJEVA IGRA SMRTI II, in jugoslovanskem filmu VELIKI TRANSPORT, s katerim bomo počastili 40. obletnico osvoboditve. Filma bosta na programu 22. in 23. junija oziroma 29. in 30. junija.
Ostane nam torej samo še, da vas povabimo v kino in na-svidenje čez mesec dni.
Predstave so ob sobotah ob 17.30 in 19.30 ter ob nedeljah ob 17.30.
Gorazd Mavretič
I   ■   ■   I   I   ■ II