185
Nekoliko o lovu in lovskih pseh.
Že v starodavnih easih udomačil si je človek uekatereživali, dastolajša življenje na tem svetu. Govedo, ovca iu koza, to so živali, ki si jih človek odbrauuje zaradi živeža iu obleke. Konje m pse si je človek udoma&l, da inu koristijo s svojimi t^lesnirai in umniiTii lastnostmi. Konje potrebuje za ježo in aa vožnjo, a pse za. vedno zveste varuhe svoje hiše. Kersoteživali zeli5ra-
zumneinpom-njive, nauče se lahko mar-sikaj, ako lepo Ž njinii rav-naino. Glavna lastuost skoraj ysacega psaje: zvestoba. Zato je pa tudi človeku med vseini živalmi najljnbši tovd,-riS. Pes mu <5uva hišo iu čiedo, imovino in življeuje, v
nevarnosti bvaui gospo-tlarja,   ter   se nebojinobetiih rau,   zanj   se bori do posled-njpga   diha, zaaj   tutli   po-gioe.
Kerimajo psi poleg dru-gih l^pih last-nosti   posebno
dober voh,
kakor matokatera druga žival, nato jih Ijii4]|5 rabijo za lov divja&ne in drugih divjih zveri.
V starodaTaib 5asih, dokler Ijudje Se niso h\\\ tako izomikani, kakot so dandanes, bil jim je Iov na divjVzveri neobbodna potreba. Patudiše dandanes imamo divje iu p^ludivje airode, ki se po najvee živ6 ob lovu divjih živaii. Takim narodom so dobri lovski psi neprecenljivo blag6, ali bolje rečeno desna roka, ker jim i^vršujejo n&jtežavnejša dela v ohranjenje ujihovega življenja. A tudi v takih deželah, ki so dandaDes že na visokej stopinji izobraženosti in napredka,  bilo je nekdaj grozovitib divjih zveri toliko  Število,  da je bft
186
človegki napredek akoraj nemogoč. Kazven teh svojih prirodnih sovražnikov, imeli so ljudje še druge sovražnike, s katerimi se jim je bilo treba vojevati; v teh krravih bojih pa so jim bili zopet dobri lovski psinajzveatejšizavezniki in pomagaži. Tako so po mnogih krajih iztrebili najhujse zveri, kakor medvede, riae, in še celd leve. V starodarnih časih je bil lov na divje zverine mnogo težavnejši in nevarnejši nego li je daudanes; Ijudje so se morali boriti z divjo zveriao z Dajvečjo nevarnostjo svojega življenja, a danes jini je treba samo dobrega očesa in trdne. roke, in že iz daleč zmagajo najhujšo zvčr. Zdaj je tudi psom njihovo delo miiogo olajšano, ker jini ni treba druzega, nego da poiSCejo sled divje zveii, ter jo prižeufi na <5no stran, na katerej jo pričaknje nevstraSeni lovec. Poprej je bilo to vae drugafie, psi so morali divjo zvcSr napasti in se ž njo tudi boriti, Se le potem so mogli ljudje, oboroženi s strc-livom, kopjem in ostrimi nožmi premagati medfede, rise in leve.
Zna se, da so v takih starodavnih časih. dobre lovake pse mnogo bolj cenili, nego li jih cene dandanes. Konj, pes in sokoli so bile takrat najljubše živali vsaccrau narodu. Tako je tudi Se dandanea pri južnih narodih, ki pre-bivajo na velikih rarainah, recimo pri Arabih, Perzijanih in pri Boduinih v Afriki. Kdor v Aiabiji nbije dobrega lovskega psa, mora gospodaiju dati toliko pSenice, da se ž njo pokrije mrtvi pes, katerega so obesili za rep tak6, da se tal dotikuje z gobcem. V to je pa treba mnogo hektolitrov pšenice, ki je v Arabiji dosti drag&.
Slavni prirodopisec Brehm, ki je žirel Al$ časa T Afriki med Arabi piše o ondotnih lovskih psžh tako-le: nNecega jutra slišim sredi vasi trobiti na rog, in nisem znal, kaj to pmnenja, a psi so Tse to dobro znali. Iz vseh biž so leteli skupaj in kakor bi trenil, bilo je 50 do 60 psov okoLi trobca. Pai so se gnjeli okoli moža, drug je odrival druzega, vsak bi mu bil rad uajbliže. Skakali so okoli ujega, dobrikali se mu, vmes pa lajali in tuiili. Videlo se jiiri je, da komaj Dekaj pričakujejo. Kmalu za njiini prihajajo iz biš mladi možje s sulicami, z motozi in vrviuf. Zdaj sem znal, kaj to pomenja. Zbirali so se na Iot. Vsak mož je iz te gnječe odbral svoje pse, otvezel jih m pcljal pred seboj, ali bolje refeao, psi so vlekli moža a seboj, tako nemirni 30 bili Ni jim bilo trcba daleS hoditi, ker divjačine je povsoddosti. Obstopili sogozd ali kako grmovje ter so spustili pse. Ni trajalo dolgo, in že so imeli lepo fitevilo antilop, zajcev, vsakovrstoih divjih kokoši, vmes pa tudi kako lisico, leoparda in hijeoo. Nobena žival ne ufde tem urnim lovskim psom."
V  prejšuih časih so imeli velike lovske pse, da so lovili in morili ljudi. Ko 80 se v Ameriki bojerali Španjolci z Mehikanci,  šSuvali   so   take psa na uboge Jndijane. Posebno jeden, Bezerilo po imenu, do-egel je pri Španjolcib veliko slavo.   Ta pes je  bil neznano  močan in bistroumen,   vrhu tega pa še strašen sovražuik IndijanOT.   Zatd je bil v velikih časUh in je dobil jesti še jedenkrat toliko, kolikor njegovi drugi pajdaai.    V bitvi ae je  zagnal v naj-gostejžo trumo Indijanov, popadel je sovražnika za roko in ga je gnal avojim gospodarjem. Če ni Sel z lepa, podrl ga je na tla in zadavil. Tega Bezarila je pozneje v boji zadela ostrupena sovražna paSica.
V  najvedjo sramoto vsemu Cloveštvu ao še leta 1798 bahati in  omikaDi Angleži take pse rabili za ostuden in grozoviten lov.   Spuntali so ae namreS sužnji zamorci na otoku Jamajki.   Angleži jih z orožjem niso mogli ukrotiti
187
in zmislili so se teh psov. Naročili so si Ijudi, ki so prišli s teini psi. Za-morci, ki se niso bali angleških vojakov — zbali so se teh psov in ndali so se.
Na otoku Kubi še dandanes pošljejo lovskega psa za sužnjim zatnorcem ali za hudodelcem, ako jita uteče.
Denafinja podoba vam kaže lov z lovskimi pai iz starejših časov, ko so ljudje lovili divj^ zverf s sulicami, z loki ia nožmi, a to pa le s poinočjo dobrih lovskih psov.