Ifi 1 7 9 b ó
Kar manjka našemu času, ni napredek, ki bo šel v čedalje večje čudeže. Kar manjka našemu času, je metoda, ki naj prepreči njegovo samouničenje. Kar manjka našemu času, ni posedovanje zemlje, ampak sladkost, s katero jo je mogoče posedovati. Kar manjka našemu času, ni razvrat, ampak čistost srca...
(Jean Guitton, Portrait de Marthe Robin)
Draga ni več sama
XXIII. ŠTUDIJSKI DNEVI
DSI - TRST - 2., 3. IN 4. SEPTEMBRA 1988
PARK FINŽGARJEVEGA DOMA, OPČINE, NARODNA ULICA 89
Nedvomno spada Draga med tiste vseslovenske pobude, ki so se z leti usidrale v zavest Slovencev tostran in onstran osimske meje, tostran in onstran Atlantika. Različna so mnenja o Dragi in naravno je, da je tako. Tudi organizatorji smo imeli z njo, le priznajmo, enkrat bolj, drugič manj srečno roko. Pa je kljub temu in kljub odklonilnemu odnosu večinskega dela tukajšnje slovenske javnosti in anatemam slovenskih oblasti Draga postala in ostala pojem. Namreč živ in aktualen pojem, eden od tistih, ki se zapišejo v srce, ker nekaj sporočajo, nekoga nagovarjajo. Vprašati se velja, kaj je Drago naredilo tako privlačno, v čem je njena moč.
Najbrž sta ključ njenega uspeha dve besedi: izzivalnost in prijateljstvo.
Draga je tribuna, ki si je upala marsikdaj načeti probleme, s katerimi se slovenska javnost ni mogla ali ni hotela soočiti. Vedno je naglašala prvenstvo narodnega nad razrednim, ob skušnjavi posploševanja ni skrivala svojih krščanskih korenin. Med prvimi je spregovorila o Benečiji, sredi gonje proti Kocbeku je branila človekovo pravico do resnice, svoje mikrofone ja dala na razpolago tudi slovenski opoziciji v emigraciji in še bi lahko naštevali. Skratka, znala je biti izzivalna. Zato se je o njej govorilo in pisalo. Zadnjih pet let slovenske zgodovine nas uči, kako so tabu-teme privlačne.
Potem pa je Draga postala za mnoge Slovence kraj srečanja, ki tudi zemljepisno oddaljenim prijateljem omogoča, da se vsaj enkrat na leto med seboj pomenijo, zasebno ali pa tudi javno. Dragin mikrofon je bil vedno odprt vsem brez izjeme. Zato je bilo morda rečeno, daje Draga nekak slovenski duhovni parlament — morda prevelik kompliment za tribuno, ki se sicer zaveda, kaj predstavlja v slovenskem prostoru, a si ne dalje na 4. strani ■
Petek, 2. septembra 1988
Ob 17.00: Predstavitev predavateljev letošnje »Drage«.
Ob 17.30: MANJŠINSTVO Z EVROPSKE PERSPEKTIVE
Kakšna so pričakovanja petdeset milijonov manjšincev naše celine.
Govori znan slovenski javni delavec.
Po predavanju diskusija in družabnost.
Sobota, 3. septembra 1988
Ob 16.00: Slovesna otvoritev, nato:
GLAS OD DONAVE NA SLOVENSKI TRIBUNI Tradicija in ideologija v usodi srbskega naroda v XX. stoletju, v prikazu renomiranega književnika.
Po predavanju diskusija.
Nedelja, 4. septembra 1988
Ob 10.30: LOČITEV DUHOV: V RAZHOD ALI V PLURALIZEM?
Ob 100-Ietnici goriške revije RIMSKI KATOLIK poskus novega ovrednotenja primorskega misleca, škofa in narodnjaka dr. Antona Mahniča.
Govori priznan strokovnjak.
Po predavanju diskusija in kosilo.
Ob 16.00: KAM PLOVEMO
Za ekologijo duha v slovenskem kulturnem prostoru, zajetem v njegovem zgodovinskem in psihološkem trenutku. Govori slovenski kulturnik.
Po predavanju diskusija, zaključek, družabnost.
Nedeljsko službo božjo bo ob 9. uri v parku na prostem opravil tržaški škof Lorenzo Bellomi.
NAVODILA
XXIII. ŠTUDIJSKI DNEVI bodo 2., 3. in 4. septembra 1988 v parku Fin-žgarjevega doma na Opčinah, Narodna ulica 89. V primeru slabega vremena bodo v dvorani Finžgarjevega doma (tel. 040/211-113).
* * *
POJASNILA IN PRIJAVE: DSI, ulica Donizetti 3, Trst, Italija. Od 29. avgusta do 1. septembra med 17. in 19. uro po telefonu na št. 040/768-189.
* * *
PRISPEVKI za študijske dneve so prostovoljni in jih lahko izročite med »Drago« v pisarni.	* * *
Dopisniki in fotografi se akreditirajo na sedežu DSI do četrtka, 1. septembra.
Vselej hvaležna za odkrito besedo in verodostojno informacijo
(Intervju dr. Andreja Capudra v Književnih listih 15. oktobra 1987)
Študijski dnevi Draga — ki so prvotno potekali v vasici Draga pri Opčinah — so bili ustanovljeni pred dobrimi dvajsetimi leti na pobudo pokojnega prof. Peterlina z namenom, da se v demokratičnem dialogu zbližajo vsi Slovenci, v matici in v zamejstvu, v zdomstvu in izgnanstvu. Od takrat pa do danes se je na tribuni Drage, ki se je medtem preselila v Finžgarjev dom na Opčinah, zvrstilo okoli sto predavateljev, med katerimi najdemo vidna imena slovenske kulture in znanosti kot tudi kakšnega Srba (Stojanovič) ali Hrvata (Matvejevič). Matična Slovenija je v glavnem z nezaupanjem gledala na ta edinstveni eksperiment, ki je utiral pot procesu demokratizacije, kot jo poznamo danes v slovenskem in tudi že v jugoslovanskem prostoru; odtod tudi nihanje v izboru in kvaliteti predavateljev. Sam sem se Drage udeležil prvič pred šestimi leti in od te-
daj zahajam tja kot opazovalec in diskutant; letos sem predaval prvič. Spominjam se, kakšen vtis je name, ki sem prišel iz Slovenije enosmerno vzgojen in politično preplašen, napravila ta nenavadna tribuna, kjer so sodelovali kristjani in komunisti, zdomci in zamejci, bivši domobranci in biyši partizani, od Ljubljane do Melbourna, Buenos Airesa in Toronta..., vsi pa kot ljudje dobre volje in pripravljeni, da pravično ocenijo svoja dejanja in nehanja. Treba je res dosti moralnega in civilnega poguma, da prideš v ta slovenski Hyde Park in se izpostaviš tako pisani publiki - do 300 ljudi -, ki ni včasih prav nič nežna s svojimi vprašanji in pripombami, vselej pa hvaležna za odkrito besedo in verodostojno informacijo. V tem je Draga tudi edinstvena šola slovenskega parlamentarizma. Tu se srečavajo Slovenci, ki se niso videli morda štirideset let, ker jih je uso-
da raztepla na štiri konce sveta; mnogi si vse leto hranijo denar za polet čez ocean; tu je družabnost, prosta diskusija, skavtsko kosilo na prostem itd itd. Vse to je Draga...
Čas je, da Slovenci spričo negotove prihodnosti skušamo na neki način zakopati bojno sekiro, ki je bila tako nesrečno izkopana pred skoraj pol stoletja. Hiša, ki je v sebi razklana, ne more obstajati: za ta uvid ni treba globoke politične modrosti. — Sprašujete me glede pojava slovenskega emigrantskega intelektualca? Misel, ki jo bom izrekel, je verjetno veljavna za obe plati, za domovino in izgnanstvo, za intelektualca in neintelektualca: nihče nima pravice prenašati sovraštvo od prejšnjega rodu na sedanji rod, od staršev na otroke. Kajti iz negativne vere — in to sovraštvo ravno je! — ne moremo ne živeti ne umreti, pa najsi jo še tako dalje na 4. strani ■
TRI ŽALNE ZASTAVE
DRAGA letos sklanja svoje žalne zastave kar trem svojim Imenitnim predavateljem: slovenskemu ameriškemu pisatelju dr. Andreju Kobalu, zgodovinarju dr. Franu Zvvlttru in filozofu dr. Janezu Janžekoviču.
Imenitnost ob imenitnosti.
ANDREJ KOBAL, kremenit Tolminec, prav tako neizpodmakljiv Slovenec kakor brezkompromisen demokrat, ki je z izrednim naravnim talentom lahko zajel usodo z veliko žlico, kot visoko kvotiran obveščevalec v ameriški vojski, kot raziskovalec carskih arhivov na stafordski univerzi, kot živahen pisec Svetovnega popotnika. V Drago je prinašal vzor človeka iz
Andrej Kobal
velikega sveta, a ki veliki svet ni v ničemer okrnil njegove slovenske zvestobe...
FRAN ZVVITTER, eden redkih žlahtnih humanistov starega kova, ki so se rešili v povojno necivilnost in jo blažili s svojo človeško in kulturno kvaliteto. Po srčni poklicanosti zgodovinar, gimnazijski in visokošolski profesor, raziskovalec najpomembnejših vprašanj slovenske zgodovine od 18. do 20. stoletja, uveljavitelj socioloških metod v slovenskem zgodovinopisju. Predvojni levičar in medvojni partizan, a povojni humanist, ki je v kritični odmaknjenosti nosil v sebi rastoče razočaranje nad dejanskostjo, v katero se je rušil njegov čisti socialistični ideal...
Fran Zwitter
JANEZ JANŽEKOVIČ, človek z mogoče najbolj akademskim profilom med našimi vrhunskimi intelektualci, čeprav za povojno Slovensko akademijo znanosti in umetnosti nevreden, da bi bil njen član.
Maritainov učenec, s potezami klasične Francije v svoji duhovnosti in slogu, visokoumni ukvarjalec s poslednjimi rečmi, predstavitelj tujih miselnih velikanov, vzoren visokošolski učitelj, a ob tem neomajen slovenski domoljub, očarljivo skromen človek, tenak prisluškovalec življenju v njegovi pisanosti, ljubitelj narave, za oddih čebelar in urar, socialistično usmerjen kristjan, a v nerežimski distanci, vzoren duhovnik...
DRAGA se ne bi mogla pokloniti izbra-nejši trojki svojih predavateljev in prijateljev.
Janez Janžekovič
Teme in predavatelji Drage 1966/87
3.	- 4. septembra 1966:
Dr. Anton Kacin: Položaj Slovencev danes Dr. Valentin Inzko: Slovenci na Koroškem Dr. Matej Poštovan: Slovenci na Primorskem
Dr. Janez Janžekovič: Znanost in svetovni nazori
Dr. Janez Janžekovič: Vprašanje človeške bitnosti in religije
Dr. Aleš Lokar: O tehniki sožitja in sodelovanja med ljudmi z različnim svetovnim nazorom
Dr. Matej Poštovan: Dialog v svetu Dr. Reginald Vospernik: Kulturno duhovne razmere med mlajšo koroško generacijo
Dr. Drago Štoka: O problematiki slovenske mladine na Tržaškem
2.	- 3. septembra 1967:
Dr. Toussaint Hočevar: Današnji slovenski položaj in perspektive za bodočnost P. dr. Roman Tominec: Vloga krščanstva pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in kulture v 1200 letih. Ali more to vlogo krščanstvo nadaljevati?
Dr. Samo Pahor in Emidij Susič: Analiza sociološkega sestava zamejskih Slovencev
Dr. Drago Legiša: Kako približati današnjemu prebivalstvu naše javno delovanje
Dr. Matej Poštovan: Slovenski zamejski katoličani in njihovo javno delovanje po koncilu
Dr. Vinko Zwitter: Pokoncilski položaj koroških Slovencev
Dr. Martin Kranner: Pogledi in praktične izkušnje na Goriškem
31. avgusta in 1. septembra 1968:
Dr. Janko Pleterski: Združena Evropa in Slovenci
Dr. Ludvik Vrtačič: ABC slovenske problematike v obdobju združevanja Evrope Dr. Feliks J. Bister: Slovenec med Vzhodom in Zahodom - Dediščina - Samo-spoznavanje - Možnosti Dr. Alojz Tul: Združena Evropa in narodna manjšina
Dr. Vekoslav Grmič: Dialog cerkve s svetom
Dr. Vekoslav Grmič: Vzroki mednarodnega ateizma
Dr. Vladimir Klemenčič: Izseljevanje, problem Slovenije in Slovencev Dr. Valentin Inzko: Koroška in Izseljeniški problemi
Dr. Franc Mljač: Prispevek k razpravi o izseljevanju - Kanalska dolina Dr. Rado Bednarik: Problem izseljevanja na Primorskem in v Beneški Sloveniji Bogo Samsa: Izseljevanje iz tržaške pokrajine
Izidor Predan: Beneška Slovenija Dr. Alojz Rebula: Slovenci med domom in svetom
30. - 31. avgusta 1969:
Dr. Fran Zwitter: Prelomna razdobja v zgodovini Slovencev v XX. stoletju Dr. Janko Zerzer: Koroški plebiscit - Ozadja in posledice
Dr. Rudolf Klinec: Manjšinska problematika v luči naravnega prava, krščanske etike in cerkvene zakonodaje
Dr. Drago Klemenčič: Verski položaj na Slovenskem
Dr. Maks Šah: Socialna preobrazba družbe s posebnim pogledom na zamejstvo Dr. Boris Pahor: Za novo slovensko elito Dr. Dušan Nendl in Franc Jeza: Kakšno pot naj izbirajo Slovenci za najboljšo mednarodno uveljavitev
5.	- 6. septembra 1970:
Dr. Jože Goričar: Socialna preobrazba slovenske družbe
Ciril Zlobec: Današnja slovenska idejno kulturna stvarnost
Prof. Tomaž Pavšič: Kulturna povezanost Dr. Emidij Susič: Mednarodna povezanost Dr. Maks Miklavčič: O etičnem potencialu in stiski malih narodov pri sodobnem razvoju enotenja človeške družbe Dr. Matej Poštovan: Etični potencial in stiska malih narodov
Prof. Edvard Kocbek: Zaprtost in odprtost sodobne slovenske kulture Inž. Vladimir Vremec: Idejno-kulturna stvarnost v zamejstvu in zdomstvu Lev Detela: Odprtost in zaprtost slovenske kulture
4.	- 5. septembra 1971:
Dr. Jože Velikonja: Današnja vloga zdomske Slovenije
Dr. Drago Štoka: Perspektive slovenske narodne skupnosti v zamejstvu Dr. Jurij Zalokar: Nekaj pogledov na psihologijo raznarodovanja Dr. Gorazd Kušej: Novosti o družbenopolitični ureditvi Jugoslavije Dr. Vladimir Murko: Politično-ekonomski položaj Slovenije po zveznih ustavnih dopolnilih
Dr. Ludvik Vrtačič: Kritične pripombe k ustavnim spremembam v Jugoslaviji
2.	- 3. septembra 1972:
Inž. Boris Sancin: O idejnem pluralizmu Dr. Lojze Šuštar: Svoboda vesti kot izraz človekovega dostojanstva Dr. Jožko Tischler: Oris stanja narodne skupnosti na Koroškem Župnik Emil Cencič: Oris stanja narodne skupnosti v Beneški Sloveniji Dr. Damjan Paulin: Oris stanja narodne skupnosti na Goriškem In Tržaškem Prof. Alojz Rebula: O spremenljivosti in nespremenljivosti vrednot
1.-2. septembra 1973:
Prof. Janko Messner: Generacijska problematika na Koroškem
Župnik Valentin Birtič: Družina v Beneški Sloveniji
Dr. Ivan Hribernik: Kako gleda zdravnik na ljubezen v družini
Dr. Danilo Sedmak: Generacijska problematika na Tržaškem
Dr. Anton Trstenjak: Stara in nova podoba družine
7.	- 8. septembra 1974:
Dr. Bratko Kreft: Cankar In slovenstvo Bogo Samsa: Dve mednarodni konferenci o manjšinah
Prof. Samo Pahor: Kaj moramo storiti, da se bodo naše razmere spremenile
Dr. Drago Štoka: Tržaška mednarodna konferenca o manjšinah Dr. Valentin Inzko: »Skupna Koroška« Dr. Peter Urbanc: Slovenci v Kanadi Dr. Janez Zdešar: Slovencl-zdomci v Nemčiji
Dr. Andrej Kobal: Slovenec v svetu
6.	- 7. septembra 1975:
Dr. Drago Legiša: Mednarodna konferenca v Helsinkih in slovenska stvarnost Dr. Pavel Apovnik, dr. Damjan Paulin, dr. Rafko Dolhar in dr. Zorko Harej: Pomen samostojnega javnega nastopanja (okrogla miza)
Dr. Rudolf Klinec: Kako je duhovščina pripravljala osvoboditev slovenskega naroda na Primorskem
Dr. Venceslav Tuta - dr. Rado Bednarik:
Tudi ti so polagali temelje svobodi
4.	- 5. septembra 1976:
Franček Križnik: Marksizem in svoboda Dr. Kazimir Humar: Dileme svobodnega tiska
Prof. Boris Pahor: Troje velikih sporočil (Kette - Cankar - Kosovel)
3.	- 4. septembra 1977:
Saša Martelanc: Slovenska misel, vzpluj Dr. Lojze Ambrožič: Luči in sence v pokoncilski prenovi
Vinko Ošlak: Med srhom Kapitala in žarom Evangelija (Tri orodja za enajsto tezo)
2.	- 3. septembra 1978:
Dr. France Bučar: Ideologija in demokracija
Dr. Anton Ilc: Od poskusa totalnega uničenja do zarje novega krščanstva Dr. Zorko Harej, Stojan Spetič, prof. Maks Šah in prof. Jože Pirjevec:
Ob dramatični 30-letnici: Kominform In slovenstvo (okrogla miza)
1.-2. septembra 1979:
Prof. France Vodnik: Bohinj: ob 40-letnici neke vizije
Dr. Oskar Simčič: Narodnost v teologiji In Cerkvi proti letu 2000 Sergij Pahor: Slovenski matični zamejski in zdomski trenutek
30. - 31. avgusta 1980:
Škof Lorenzo Bellomi: Vera in kultura za svobodnega človeka
Marij Maver: Slovenstvo v svoji kulturno politični informaciji danes Prof. France Perko: Slovenska cerkev iz preteklosti v prihodnost
4.	- 5. - 6. septembra 1981:
Dr. Katica Cukjati: Med domovino in zdomstvom
Dr. Tone Stres: Pod današnjimi miselnimi zvezdami
Prof. Marino Qualizza: 100 iet Slovencev ob zahodni narodnostni meji Viktor Blažič: Problemi razvoja, narodna zavest, pluralizem
dalje na 4. strani ■
Vselej hvaležna za odkrito besedo in verodostojno informacijo
opravičujemo in utemeljujemo s podatki, ki se nam zdijo veljavni za vse čase in za vse ljudi, preprosto zato, ker so naši. Prihajajo pa generacije, ki imajo svoje skrbi, muke in veselje, in z njimi se bo, pa naj hočemo ali ne, obrnil list zgodovine,
Če pristanemo na pluralizem med ljudmi, se temu po domače pravi strpnost, ki jo po mojem najbolje povzema izrek: ne stori
V pripravi je zbornik
DRAGA *87
s predavanji in diskusijo lanskih študijskih dni.
drugemu nič takega, kar ne želiš, da kdo drug stori tebi! Ta strpnost pomeni, da ima vsakdo pravico negovati svoj osebni, narodni, verski in človečanski spomin. Pomeni, da ima vsak pravico do svojega prepričanja, do svoje vere, s pristavkom, da moram svojo vero oziroma stališče razbistriti do take mere, da bo sprejemljiva tudi še za koga drugega. In tu trčimo ob politični problem. V današnjem slovenskem trenutku pod pluralizmom pojmujemo predvsem svobodo govo-
Draga ni
domišlja, da bi morala biti merodajna za kogarkoli.
Draga bo ohranila svojo svežino, dokler jo bosta označevali ti dve temeljni potezi, dokler bo znala odpirati nove perspektive, dokler se bomo na njej srečevali z željo, da si kaj povemo. Vemo, daje to vedno teže. Odkar se je začel tudi vzhodno od Fernetičev širiti prostor za svobodno misel, Draga ni več (pravzaprav nikoli ni bila povsem) sama. V izzivalnosti in pogumu jo preraščajo drugi, drznejši duhovi. Slovenski narod doživlja enega svojih milostnih
ra: kaj vse se danes v Sloveniji lahko reče, kar je bilo še pred nekaj leti popoln tabu! A ta besedna evforija ni dovolj. Treba ji je legalne podstave oziroma pravne zaščite: od svobode besede k svobodi združevanja... in lepo naprej po tisti poti, ki jo nakazujejo pri nas precej prezirane, »klasične« človekove svoboščine.- Glejte, ko prebiram zgodovino narodov in civilizacij, vidim, koliko so si prizadevali najboljši in najbistrejši ljudje vseh časov za vzpostavitev pravičnih zakonov, ki naj bi urejevali življenje posameznika in skupnosti: velike civilizacije so velike ravno po učinkovitosti svoje zakonodaje. Mi pa smo z neko nepojmljivo lahkotnostjo vrgli vse to čez krov: država naj odmre, zato da bo živela neka abstraktna družba, v kateri pa se krasno znajdejo spretnjakoviči vseh vrst... Ta reč seveda ni prišla čez noč. Preveč smo imeli, kot pravi francoski politični pisec Montesquieu, »roko pri državni blagajni, v svoji lenobi smo se šli upravljanje javnih zadev, svojo revščino smo mašili z luksuzom in razvratom...« Pride pa čas, »ko ljudstvo izgubi vse, tudi sadove lastne korupcije«. (Duh zakonov, Vlil, 2 Ženeva 1748). — Pod pluralizmom si v dani situaciji zamišljam predvsem pravične zakone, ki bodo dajali možnosti vsem in prednosti nikomur. In ne kaže nam drugega, kot da te osnovne pridobitve evropske civilizacije sprejmemo in jih tudi spoštujemo: služi zakonom in zakoni bodo služili tebi!...
več sama
trenutkov. Dogodki se kot na tekočem traku vrstijo pred našimi očmi in prehitevajo našo zamejsko opazovalnico. V takem vzdušju je vedno teže povedati kaj novega, vedno teže je zadeti v živo. A naposled je tudi za organizatorje Drage, bolj kot še tako briljanten uspeh te prireditve, največje zadoščenje prav pogled na prerod, kateremu gre, kot kaže, naproti slovenski narod. Ce je Draga k temu prerodu prispevala še tako majhno zrno, je to že uspeh, na katerega smo lahko pred vsem narodom ponosni.
Teme in predavatelji...
3.	- 4. - 5. septembra 1982:
Ivo Jevnikar: 35 let političnih in pravnih bojev Slovencev v Italiji Prof. Svetozar Stojanovič: Marksizem kot družbena teorija in ideologija Vinko Ošlak: Mit revolucije v delu današnje teologije
Prof. Franc Rode: Duhovni tokovi v današnji Evropi
2.	- 3. - 4. septembra 1983:
Prof. Martin Jevnikar: Pregled slovenskega revialnega tiska
Dr. Reginald Vospernik, prof. Alojz Rebula in Vinko Ošlak: predstavitev prve številke Celovškega zvona Dr. Ljubo Sire: Slovenija v osemdesetih letih
Dr. Janez Vodopivec: Kvas novega krščanstva
Dr. Reginald Vospernik: Na razvodju dveh kultur
31. avgusta, 1.-2. septembra 84:
Prof. Jože Velikonja: Kje, domovina, si? Bojan Štih: Vprašalna pola sodobnega slovenstva
Prof. Niko Prijatelj: Med vero in nevero Prof. Tomaž Simčič, Marko Tavčar, Peter Močnik in prof. Emidij Susič: Ključna vprašanja slovenstva v očeh mlade zamejske generacije (okrogla miza po anketi)
30. avgusta -1. septembra 1985:
Gregor Batagelj: Štirideset let slovenskih daljav in bližin
Prof. Boštjan M. Zupančič: Slovenija konec 20. stoletja: prehod v novo dialektiko?
Ivan Štuhec: Med Getsemanijem in Taborom: žar in stiska kristjanovega upanja Dr. Marko Dvorak: Duma 1985 — anatomija nekega zdomstva
5.	- 7. septembra 1986:
Dr. Franc Miklavčič: Slovenska cerkev med Bogom in cesarjem Dr. Predrag Matvejevič: Matične dileme med narodnostjo in državljanstvom Dr. Drago Ocvirk: Blagodejna odvečnost krščanstva
Milan Apih: Po plovbi čez Rdeče morje
4.	- 6. septembra 1987:
Dr. Rudolph M. Sussel: God bless Slovenia Dr. Andrej Fink: S Prešernom pod Južnim križem
Dr. Bruno Korošak: Krščanstvo in eshaton Dr. Andrej Capuder: Pot v obljubljeno deželo
00 Draga ’88 - Supplemento al n. 5/6 del j® mensile MLADIKA - giugno 1988. Sped. ^ In abb. postale Gr. III/70. - Autorizzazione S Direzione PT di Trieste. Priloga št. 5/6 ^ MLADIKE. Odgovorni urednik Marij Ma-CC ver. Registrirano na sodišču v Trstu, Q št. 193. — Tiskala tiskarna Graphart.
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
č 67
II 117 9801988
999430057,Pl
COBISS s