SS dolenjka d.d. NOVO MESTO SUPER CENE v vseh prodajalnah »Dolenjke« z živilskim blagom: olje Zvezda 1/1' . 199,90 sit/kos sir JOŠT ......... 899,50 sit/kg gosi ............. 849,50 sit/kg race ............. 549,50 sit/kg Pričakuje vas »Dolenjka - moja trgovina*! n mv n Št. 43 (2515), leto XLVIII«Novo mesto, četrtek, 30. oktobra 1997 • Cena: 200 tolarjev ISSN 0416-2242 Trebanjska pravila nezakonita Na izredni seji trebanjskega sveta sprejeta pravila za izvolitev elektorjev za volitve člana državnega sveta so nezakonita, je razsodilo Ustavno sodišče Republike Slovenije 9 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj DOLENJSKI LIST ALI VESTE, DA PRALNI STROJ GORENJE porabi 20 odst. manj energije in vode kot tisti, izdelan pred letom 1990 izrabi prašek 99-odstotno lahko najceneje kupite v TIKI Trebnje TREBNJE - Ustavno sodišče Republike Slovenije je na pobudo svetnikov opozicijskih trebanjskih svetnikov (Zvonke Falkner, Franca Jevnikarja, Janeza Kovačiča, Igorja Teršarja, Jožeta Venclja, Ivana Vovka in mag. Franca Žnidaršiča) 22. oktobra soglasno sprejelo odločbo, da se odpravijo Pravila za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana Državnega sveta ter za določitev kandidata za člana Državnega sveta Republike Slovenije, ki jih je sprejel Občinski svet Tčebnje na (2. izredni - op. P. P.) seji, to pa pomeni tudi odpravo vseh doslej izvedenih volilnih opravil, kajti odprava deluje za nazaj. BORŠTNIKOV PRSTAN IVI ZUPANČIČ MARIBOR - V nedeljo, 26. oktobra, se je končal 23. festival slovenskega gledališča - Borštnikovo srečanje. Na ta slavnostni dan so podelili nagrade, med njimi tudi Borštnikov prstan, ki velja poleg Prešernove nagrade za najvišje slovensko priznanje za življenjsko delo v gledališču. Dobitnica letošnjega Borštnikovega prstana je upokojena igralka SNG Dra-me Iva Zupančič. Zupančičeva, ki je po rodu iz Trebnjega, je na odre slovenskih gledališč stopila v sezoni 1951/52 in ustvarila dolgo vrsto izvrstnih vlog, za katere je prejela tudi številna priznanja, od Sterijeve nagrade in nagrade Prešernovega ^klada do Borštnikove in Zupančičeve nagrade. Ustavno sodišče je ugotovilo, da ni sporno, da so bili člani občinskega sveta o seji obveščeni tako, da so bila le nekaterim članom (vladajoči koaliciji) vročena vabila osebno, medtem ko so bila drugim članom (opoziciji) posredovana po kurirju na naslov stalnega bivališča v kratkem času po končani redni seji. “Ob upoštevanju rokovnika izvajanja volilnih opravil za volitve članov Državnega sveta, ki predvideva, da morajo biti elektorji izvoljeni najkasneje do 27.10 1997, ni bilo nujne potrebe za sklic izredne seje in člani občin- skega sveta 1.10.1997 tudi niso mogli predvidevati, da bo ta še isti večer sklicana. Ne glede na to, ali je v konkretnem primeru šlo za manipulacijo ali ne, pa navedeno dejansko pomeni, da vsem članom občinskega sveta ni bila dana možnost udeležiti se seje, na kateri so se sprejemala Pravila. Zato tudi kvorum za odločanje ni mogel biti oblikovan v skladu s 35. členom Zakona o lokalni samoupravi, čeprav se je seje od 25 članov občinskega sveta udeležilo 14 članov tega organa, kar je sicer več kot polovica. Drugačna razlaga 35. člena Zakona o lokalni samoupravi bi omogočala zlora- be, kar pa v demokratični državi prav pri postopkih sprejemanja pravno obvezujočih odločitev in še posebej v postopkih v volilnih zadevah ne more biti dojmstno. Zato so bila Pravila sprejeta na način, ki je v neskladju z zakonom,” je svojo odločitev utemeljilo sodišče. REVOZOVI DELAVCI ZA SOUPRAVLJANJE NOVO MESTO - Na ponudo sindikata SKEI so od 8. do 10. oktobra v Revozu potekali zbori delavcev, ki se jih je udležilo dobrih 60 odst. zaposlenih in skoraj vsi so se izrekli za predlagani načrt za oblikovanje sveta delavcev in s tem za soupravljanje v podjetju. Sedaj poteka v Revozu, kandidacijski postopek za člane sveta delavcev, volitve v ta organ pa bodo predvidoma 25. novembra. V SPOMIN NA PADLE V DOLINI KRKE - Medobčinski odbor ZZB Novo mesto in odbori enot 7. korpusa so pri spomeniku na Cviblju pripravili v soboto, 25. oktobra, žalno slovesnost, s katero so počastili spomin na 1-200 borcev, civilne žrtve in tudi na vse svobodoljube iz tujih držav, ki so kot borci enot 7. korpusa padli v bojih v dolini Krke. Zbranim je spregovoril obrambni minister Tit Turnšek: "Slovenija prevzema svoj del odgovornosti za evropsko in svetovno varnost, kot ste ga takrat ti, ki tukaj ležijo, in vi, borke in borci, prevzemali svoj del odgovornosti za zmago nad fašizmom in nacizmom. ” Dodal je, da se moramo zavedati, da se za našo svobodo in neodvisnost nihče ne bo boril, če se ne bomo borili mi sami. "To ste dokazali vi v letih 1941-45, to smo skupaj dokazali tudi leta 1991,” je dejal. Nato so delegacije glavnega odbora fdruženja borcev NOB, območnega odbora ZB Novo mesto, krajevnega združenja ZB Žužemberk, enot 7. korpusa ter diplomatski predstavniki sosednjih držav in Rusije položili vence. V kulturnem programu so sodelovali moški pevski zbor iz Žužemberka, učenci OS Žužemberk pod vodstvom Magde Kastelic in Mestna godba občine Novo mesto. Sodeloval je tudi častni vod slovenske vojske. (Foto: S. Mirtič) SIMONIČU V SPOMIN -Pred ploščo stojijo (od leve proti desni) župan Bukovec, gospodar hiše, na kateri je plošča, Slavo Simonič in prof. Jože Dular. V spomin geografu in zgodovinarju VINJI VRH - V soboto je prof. Jože Dular iz Metlike na Vinjem Vrhu pri Semiču odkril na pročelju hiše, kjer je nekdaj stala rojstna hiša Ivana Simoniča, ploščo v spomin temu belokranjskemu zemljepiscu, zgodovinarju in leksikografu. Ploščo, ki je bila odkrita skoraj 18 let po Simoničevi smrti, je postavilo Belokranjsko muzejsko društvo. O življenju in delu Ivana, enega izmed osmih otrok, ki se je Matiji in Neži Simoni-čevima rodil leta 1905, je spregovoril predsednik Belokranjskega muzejskega društva Leon Gregorčič. Ivan Simončič je med svojim službovanjem po različnih slovenskih krajih vestno zbiral različno gradivo. Sodeloval je tudi pri nastanku nekaterih enciklopedij in leksikonov. Hkrati z odkritjem spominske plošče je izšla tudi njegova knjižica Sole in gradovi, ki jo je pripravil in uredil prof. Jože Dular, opremila Mladena Brancelj, izdalo pa Belokranjsko muzejsko društvo v Metliki. V hiši Simoničevih sorodnikov so odprli spominsko sobo o njegovem življenju in delu. Po slovesnosti pa je bil v bližnji cerkvi sv. Trojice koncert, na katerem so se predstavili dramski igralec Jurij Souček, čelist Vladimir Kovačič in moški pevski zbor sv. Štefan iz Semiča. M. B.-J. Berite danes stran 4: •Ko dobrodelnost pade na izpitu stran 5: • Učitelji v strahu za svoje zdravje stran 6: •Raje sprti kot spravljeni svetniki stran 7: • “Postali bomo pravi megacenter” stran 11: •Po tisoče mark s šokerjem in pištolo stran 18: •Vsem Slovencem gnado, mir, milost... stran 19: • Okrepljeni z žganci prvič po Lavričevi poti 00 • Kdor misli, da bo zlasti z nasiljem napel človeka na en in isti vzorec, je v hudi zmoti. (Finžgar) Krka še boljša kot lansko leto Uspešno Krkino poslovanje v letošnjih devetih mesecih - Skupaj z Zdravilišči 36,4 milijarde tolarjev prihodka - Največ prodajo v države nekdanje SZ - 400 tolarjev na delnico NOVO MESTO - V letošnjih devetih mesecih je novomeška Krka naložbe in razvoj, o čemer smo ustvarila skoraj 34 milijard tolarjev oziroma 215 milijonov ameriških dolarjev prihodka. Večino svoje proizvodnje je Krka izvozila, največ v sproti poročali. A. B. SKB BANKA D.D. Vabimo vas na predstavitev delovanja SKB NET (Internet elektronsko bančništvo), ki bo dne 4.11.1997 od 10. do 17. ure v prostorih SKB banke, d.d., Novi trg 3 (I. nadstropje). _______________________y KATICE ZA GIMNAZIJCE ČRNOMEU - V petek, 24. oktobra, je Glasbena mladina Bele krajine za dijake prvih treh letnikov tukajšnje gimnazije organizirala nastop skupine Katice iz Ljubljane. Skupina je predstavila ljudske pesmi, plese in nošo ter navdušila dijake. Prvi november A preden bo vse gnilo, opuščeno, prižgali bomo upanja še sveče, . in preden vre dokončno bo ledeno, odeli bomo v rože jih ljubeče. Morda v razsulo vera je vložena, da mrtvim sveča, sebe v mrazu žgoča, je klic v pomlad, ki v mrkost zasajena je s cvetjem pesem z upom ljubkujoča. Vse je morda... A zima kliče, trka, ponuja zrelost in gnilobo vsega, vdihava vlago v zemljo in jo srka. V obzorja vse izhode nam zapira, spomin kot sadež dobrega in zlega čas v kašči si miru kot kmet prebira. JANEZ KOLENC države nekdanje Sovjetske zveze. Dobro je poslovala tudi družba Krka Zdravilišča, ki je v tem obdobju z zdraviliško-turistično dejavnostjo iztržila blizu 2,5 milijarde tolarjev, kar je 12 odst. več kot v lanskih devetih mesecih. UČ1TE1JI NEMŠKEGA JEZIKA NA OTOČCU-Prejšnji konec tedna je Slovensko društvo učiteljev nemškega jezika na Otočcu pripravilo že peto zborovanje učiteljev iz vse Slovenije. Udeležilo se ga je okrog 100 učiteljev, ki poučujejo nemški jezik na osnovnih in srednjih šolah ter ljudskih univerzah in zasebnih šolah. Tridnevno zborovanje je bilo namenjeno strokovnemu izpopolnjevanju in nabavi strokovne literature. Sprejema v četrtek zvečer, ki ga je pripravilo nemško veleposlaništvo, sta se udeležila tudi kulturni ataše nemškega veleposlaništva (na fotografiji desno) iz Ljubljane in predstojnica Goethejevega inštituta v Zagrebu, zbrane pa je pozdravil tudi novomeški župan Franci Koncilija. Predsednica društva Lučka Pristavec (druga z desne) je povedala, da si v društvu želijo, da bi bil pouk nemškega jezika še boljši, ze sedaj pa so naši učenci na mednarodnih tekmovanjih v znanju nemščine med najboljšimi na svetu. (Foto: J. Dorniž) V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je Krka letos, računano v dolarjih, prodala za 3 odst. več, v tolarjih pa kar za 20 odst. več. Seveda je na tako velik porast močno vplival tečaj dolarja, saj Krka skoraj 70 odst. vrednost] svoje prodaje fakturira v tej valuti. Skupaj z družbo Krka Zdravilišča je Krka v devetih mesecih tega leta prodala za 36,4 milijarde tolarjev izdelkov in storitev.Na domačem trguje Krka ustvarila za 50 milijonov dolarjev prihodka ali 23 odst. svoje celotne prodaje. V države nekdanje SŽ, so v devetih mesecih prodali za 60 milijonov dolarjev, kar je 21 odst. več kot v enakem lanskem obdobju; tako predstavlja prodaja v te državekar BI VREME Do konca tedna se bo nadaljevalo hladno in suho vreme. • V začetku novembra bo 2. skupščina delničarjev, na kateri bo tekla beseda o poslovnih rezultatih za lansko leto in o delitvi lanskega dobička. Lani je Krka ustvarila za 3,1 milijarde tolarjev dobička, ki ga bodo razporedili za izplačilo dividend in za naložbe. Po predlogu Krkine uprave naj bi izplačali 400 tolarjev bruto na delnico. 28 odst. celotne Krkine prodaje v letošnjih devetih mesecih. Seveda Krka namenja veliko denarja v 50 ILEGALCEV POSAVJE - V tednu, ki je za nami, so policisti v Posavju skupaj prijeli kar 50 ilegalcev, med njimi je bilo največ Romunov. V enem od tovornjakov, na primer, so policisti odkrili prirejen prostor -bunker z leseno pregrado, v njem pa je bilo 19 Egipčanov in en Turek. ENAKOPRAVNOSTROMOV- MALO DRUGAČE Ni pravic brez dolžnosti Pred dnevi je Rom (ne moremo napisati drugače) pri Dobruški vasi povzročil prometno nesrečo s smrtnim izidom, enim hudo poškodovanim ter uničenim vlačilcem za 200 tisoč nemških mark in pobegnil. 28-letni Rom je priznal, da avto vozi že 15 let, da nima izpita, da je bil takrat močno vinjen, dastoen-ka, za katero je odštel 100 mark, ni bila registrirana in da je nanjo obesil registrske tablice od druge, prav tako neregistrirane stoenke. Le dva dni zatem je v Bršljinu nesrečo s hudo telesno poškodbo povzročil drugi Rom, ki je prav tako pobegnil. Dejstvo, da je v prometu še veliko podobnih cvetk istega porekla, je dovolj, da vse ljudi, tudi tiste, ki še tako brezpogojno zagovarjajo enakopravnost - ta je ničkolikokrat omenjena predvsem pri verbalnem iskanju rešitve romske problematike - to močno moti. Preden vsak drug človek sede za volan, opravi izpit, svoj avto registrira in držav j ter zavarovalnici letno nameni precejšen kup denarja. Takšnih, ki bi si upali na cesto brez vseh teh obveznosti, skorajda ni. A ne med Romi. Policisti sicer ne smejo državljanov ločiti po narodnosti, da bi to natančno vedeli, a približne ocene govorijo, da romske kršitve v prometu znašajo desetino, v občinah z večjim deležem Romov pa celo tretjino in več od skupnega števila kršitev na cestah. Večina teh ostane nekaznovanih. Prav je, da se Romi zavedajo pravic, kijih imajo kot državljani, a kaj, ko tako radi pozabljajo na dolžnosti.' T. GAZVODA I Slovenija v Varnostnem svetu Z današnjo anketo smo zbrali nekaj vaših mnenj o tem, kako se bo Slovenija obnašala na sedežu nestalne članice Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Nestalno članstvo v vplivnem organu svetovne organizacije bo ne glede na različna mnenja o tem postavilo našo državo pred nove izzive. Potem ko je za slovensko nestalno članstvo glasovalo kar 140 izmed 170 držav v konferenčni dvorani OZN v New Yorku, bo Slovenija morala upravičiti izkazano ji zaupanje številnih evropskih in zunajevropskih držav. Zaupanje in ugled je uživala naša država že doslej. Mnogi mednarodni diplomati so pred tokratnim glasovanjem o nestalnem članstvu namreč priznavali, da je slovenska zunanja politika z načelnostjo glede nekaterih svetovnih kriznih žarišč že dosegla zadostno stopnjo politične zrelosti; zlasti naj bi na.predstavnike različnih držav ugodno delovalo slovensko vztrajanje pri mirnem razpletu krize na Balkanu. Ali bo Slovenija znala ohraniti svoja načela tudi kot nestalna članica v Varnostnem svetu, v katerem se križajo interesi svetovnih velesil? Ali bo deležna polen pod noge, morda iz vrst tistih, ki bodo morali na sedež v svetovni organizaciji še počakati? Vsekakor bo po dveh letih, ko se bo končalo tokratno slovensko nestalno članstvo, za slovensko zunanjo politiko marsikaj drugače, kot je zdaj. IZTOK BUKOVEC, upravik doma Lipa v Črmošnjicah: “Vključitev Slovenije v VS je za državo velikega pomena in mislim, da se ji bo s tem povečal tudi ugled. Seveda pa se bomo morali izkazati in dokazovati še na marsikaterem področju, predvsem pa izpolnjevati, kar nam bo članstvo v VS nalagalo. Skratka, pomembno je, kakšen vtis bomo naredili v teh dveh letih začasnega članstva.” SAŠO RIZNIČ, učitelj klavirja iz Črnomlja: “Politika me ne zanima, zato se niti ne obremenjujem z vprašanjem, kaj bo Sloveniji članstvo v VS prineslo. Ne razmišljam, ali bo s tem kaj na boljšem ali ne. Upam pa, da se bo med državami poglobilo sodelovanje na kulturnem področju, kajti prav na tem področju se lahko od drugih držav, predvsem razvitih, veliko naučimo.” BOJAN HORVATIČ, upokojenec iz Velikih Malenc: “Slovenija bo kot Članica Varnostnega sveta prispevala svoje mnenje in bo tako nekoliko vplivala na dogajanje. Ima dobre politike, ki bodo znali opraviti novo nalogo. Slovenija je znana kot demokratična država, zato je bila sprejeta z veliko večino. Celo Švedska, npr., je imela več težav pri vstopu v Varnostni svet.” ROBERT KERIN, podjetnik iz Krškega: “Mislim da bo najpomembnejše to, da se bo Slovenija morala odločati o svetovnih vprašanjih. V Varnostnem svetu se odloča o posameznih problemih in pri tem je zmeraj kdo prizadet. Slovenija se bo morala postaviti na neko stran. To bo izziv za slovensko zunanjo politiko. Zaslugo za vstop Slovenije imajo slovenski zunanji ministri.” ZVONE JERIČ, oblikovalec, podjetnik iz Krmelja: “Ne morem se nadejati kakšnega posebno ugodnega učinka na mednarodni ugled Slovenije, Četudi bo naša država dve leti nestalna članica Varnostnega sveta OZN. Menim, da bomo kvečjemu soočeni s povečanjem onesnaževanja našega še dokaj ohranjenega okolja in da bo v naših krajih še več otrok in državljanov različnih polti.” STANKA UDOVIČ, delavka v Akripolu Trebnje iz Trebnjega: “Za Slovenijo je veliko mednarodno priznanje, da je našo kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta OZN podprlo kar 140 držav, še zlasti, če upoštevamo, kako mlada in majhna je naša država, in če drži, da je visoko razviti Švedski z dolgoletno državnostjo in demokracijo to uspelo šele v tretjem po-skusu.” -MARJAN SOMRAK, direktor proizvodnje v Novoteks Tkanini: “Izvolitev Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta je nedvomno veliko priznanje naši državi in njeni zunanji politiki. Najbrž pa je pri vsem skupaj tudi malo tolažbe, ker nismo prišli v NATO. Vsekakor se bo z delovanjem v VS pomen Slovenije in njen vpliv povečal, s tem pa tudi promocija naše države v svetu.” , ALOJZ PRETNER, upokojenec iz Kočevja: “Majhna država, kot smo, ne more ostati sama. Delovati mora v neki integraciji, zato je prav, da se vključi tudi v mednarodne varnostne sile. Tako je tudi z gospodarstvom. Za nas je nuja tudi Evropa, saj predstavlja nek integralni sistem gospodarsjenja, iz katerega Slovenija ne more biti izključena, če želi normalno delovati in se razvijati.” Moška politika Ob ženskem predvolilnem javnem pozivu ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ-,- Predstavnice ženskih skupin v nekaterih strankah, urad za žensko politiko vlade RS, predstavnice Številnih sindikatov in nevladnih organizacij so pred volitvami državnih svetnikov in svetnic napisale javni poziv moški politiki. V njem so med drugim zapisale, da je v državnem zboru le 8,7 odst. žensk, v sedanjem državnem svetu pa od 40 članov le ena. V vladi ni nobene ministrice, število državnih sekretark se je skoraj za pol zmanjšalo... Po drugi strani predstavljajo ženske v Sloveniji več kot polovico prebivalstva, skoraj polovico vseh zaposlenih, številčno prevladujejo v kmetijstvu in negospodarskih dejavnostih. Zato od moške politike upravičeno pričakujejo, da zagotovi, da bodo v prihodnje interese v državnem svetu zastopale tudi ženske. Ali v Beli krajini predlagateljev kandidatov za elektorje in državne svetnike ta javni poziv ni dosegel? Ali niso vzeli resno? Med kandidati za belokranjskega člana državnega sveta namreč ni bilo niti ene ženske, med kandidati za elektorje pa le dve, in sicer v črnomaljski občini. In četudi bi se vsaj pred volitvami na seji občinske svetnice uprle tej moški politiki in podprle prej omenjeni javni poziv - če bi seveda zanj vedele - jim, četudi bi bile še tako glasne in navijaške, to ne bi kaj prida pomagalo. Bile bi namreč zlahka preglasovane, kajti v črnomaljskem svetu sedijo tri svetnice, v metliškem ena, v semiškem nobena. In če ženske v javnem pozivu moški politiki ugotavljajo, da je delež žensk v najvišjih organih oblasti naše države z volitvami 1996 padel na raven, ki je pod evropskim povprečjem, potem naj vedo, da so si v belokranjski politiki rupški postavili spomenik že na lokalnih volitvah 1994. In, žal, tudi že prej. Navada pa je, kot vemo, železna srajca. M. BEZEK-JAKŠE PREDLOG O PETIH NOVIH OBČINAH LITIJA - Litijski občinski svet je pretekli teden na seji sprejel predlog o ustanovitvi ne več štirih, temveč petih novih občin na območju Občine Litijaj Litija, Dole, Kresnice-Jevnica, Šmartno, kot zadnja pa seje za to odločila še KS Vače. Naselji Ravne nad Šentrupertom in Kostanjevica za zdaj ostaheta v novi občini Dole, če pa se do referenduma pridobi pozitivno mnenje Občine Trebnje, se lahko priključita k njej. Krajani Dol so občinskemu svetu sporočili sklep, da hočejo imeti samostojno osnovno šolo z vrtcem. Izmed sedmih predlaganih kandidatov za elektorje so bili izvoljeni štirje: Peter Brunček, Fravnc Černe, Jože Grošelj in Bojan Železnik. Izvoljena kandidatka za člana državnega zbora je Katarina Ovca Smr- k°j' K. ŠUŠTERŠIČ • V demokraciji postanejo predrzne celo živali. (Platon} Vsi ljudje, ki so kaj vredni, se OB DNEVU VARČEVANJA Varčevanje vse od rojstva naprej Srečanje učencev in mentorjev šolskih hranilnic v okviru Dolenjske banke - 3.000 varčevalcev v vrtcih in več kot 6.000 v 35-ih šolah na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini NOVO MESTO - Ob dnevu varčevanja je Dolenjska banka zadnjo oktobrsko soboto pripravila v hotelu Krka srečanje učencev in mentorjev šolskih hranilnic. Udeležilo se gaje kar 120 članov šolskih hranilnic in mentorjev iz 32-ih osnovnih šol iz Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Beseda je tekla o letnem programu šolskih hranilnic in sodelovanju z banko. Za prizadevnost so se še posebej zahvalili mentoricama Pavli Plut iz OŠ Loka v Črnomlju in Mariji Breceljnik iz OŠ Prevole. V KC Janeza Trdine so si ogledali lutkovno predstavo in izbor najboljših “varčevalnih” spisov učencev osnovnih šol, ki jih je izbrala in uredila predsednica žirije prof. Marija Gabrijelčič. V okviru Dolenjske banke deluje v vrtcih kar 106 cicibanskih Nasploh v Dolenjski banki veliko skrb namenjajo vzgoji otrok in mladine za pravilen odnos do denarja. Vsak novorojenček že v porodnišnici dobi vrednostni bon in podatki kažejo, da se vsak drugi vrednostni bon vrne v banko kot prvi polog na hranilno knjižico na otrokove ime. hranilnic, v katerih okoli 3.000 predšolskih otrok s pomočjo 200 vzgojiteljev preko ustvarjalne igre spoznava denar in pomen varčevanja. V 35-ih šolskih hranilnicah-varčuje več kot 6.000 učencev. Ne nazadnje lahko mladi varču- jejo tudi v sami banki. Otroci, stari nad 12 let, lahko dobijo mladinsko bančno izkaznico, s katero lahko samostojno razpolagajo s sredstvi na hranilni knjižici. Naj-prizadevnejšim varčevalcem je namenjen mladinski varčevalni kartonček, ki je posebna oblika postopnega varčevanja in tudi vzpodbudno obrestovana. Ta kartonček lahko odprejo tudi otrokovi starši in stari starši. Posebna ponudba za mlade je tekoči račun za dijake in študente, ki jim omogoča uporabo bankomatov, čekov in tudi plačilnih kartic, kadar potujejo v tujino. Banka vodi mladim tekoči račun brezplačno. ^ g MLADI VARČEVALCI - Sobotnega srečanja mladih varčevalcev Dolenjske banke se je udeležilo okoli 120 učencev varčevalcev šolskih hranilnic in njihovih mentorjev iz 32-ih šol iz Dolenjske, Posavja in Bele krajine. (Foto: A. B.) Srečanje koronarnih klubov V treh koronarnih klubih okoli 550 članov ŠMARJEŠKE TOPLICE - V soboto je bilo v Zdravilišču Šmarješke Toplice prvo srečanje združenja slovenskih koronarnih klubov, ki v Sloveniji sedaj delujejo trije, in sicer v Ljubljani, Celju in Izoli, z blizu 550 člani. “Koronarni klubi združujejo bolnike, ki so preboleli srčni infarkt ali so imeli operacijo na srčnih žilah, ter bolnike z angino pectoris,” je povedala prof. dr. Irena Keber iz Kliničnega centra, ki je bila z možem dr. Dušanom Kebrom pobudnica za ustanovitev prvega koronarnega kluba v Ljub- db preprosto lepo vedejo. (Leopardi) Prof. dr. Irena Keber Ihrizem ne pozna političnih mej Prizadevanja za oživitev podeželja s turizmom - Zaključek dvodnevne delavnice v Ribnici RIBNICA - Prejšnji četrtek se je v Ribnici končala dvodnevna delavnica z delovnim naslovom: Regionalni projekt za oživitev podeželja skozi trajnostni razvoj turizma. Delavnica je v prvem delu potekala v Idriji, v drugem pa v Ribnici, kjer je ideja turističnega projekta, ki naj bi doživel uresničitev po vzoru projekta “Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine”, pravzaprav tudi nastala. Kot je povedal na tiskovni konferenci ob zaključku delavnice ribniški župan Jože Tanko, so v Ribnici že pred nekaj leti ugotovili, daje turizem ena od razvojnih možnosti. Vendar pa je bil projekt za Ribnico preobsežen. Takšen je ostal tudi, ko so se v želji po razširitvi projekta na celotno regijo povezali s sosednjimi občinami Kočevje, Velike Lašče, Loški Potok, Osilnica in Dobrepolje. Zato so ob podpori ministrstva za kmetijstvo in centra za promocijo turizma na predlog strokovnjakov angleške družbe Ecotourism povabili k sodelovanju še občine Cerknica, Cerkno in Idrija. Tako je nastala prva dvodneva delavnica, katere namen je bil ne le ugotoviti interes za sodelovanje, ampak tudi, ali k sodelovanju povabljene občine izpolnjujejo elementarne kriterije dediščine. Na delavnico so zato povabili predstavnike vseh 9 občin, nosilce turističnega razvoja v občinah, ponudnike določene turistične ponudbe in vse ostale, ki so kakorkoli povezani s turizmom. Kot je povedal vodja projekta Po poteh deJiščine Dolenjske in Bele krajine mag. Marko Koščak, je bil odziv nad pričakovanjem in bodo že novembra pripravili novo de- ,aVniC°' M.L.-S. ljani. “Glavna dejavnost klubov je izvajanje stalne rehabilitacije in preventive ponovnih zapletov bolezni. Bolnik, kije prebolel infarkt, se rehabilitira po določenih postopkih in fazah. Prva in druga faza rehabilitacije sta nadzorovani v bolnišnici, ambulanti ali v zdravilišču. Kronično obdobje rehabilitacije pa naj bi potekalo v koronarnih klubih, kjer članom povečujemo motiviranost za izvajanje stalne aktivnosti. Z odstranjevanjem dejavnikov tveganja in z redno telesno aktivnostjo lahko izboljšamo prognozo tudi do 40 odst.” Novi klubi, kijih nameravajo še ustanoviti, naj ne bi bili tako veliki, kot sedanji, ki imajo bazo v bolnicah v svojih krajih, marveč bodo to koronarne skupine po vsej Sloveniji. V Ljubljani so pred 17 leti začeli vključevati v delo kluba študente medicine. Takratni študentje so sedaj zdravniki in v krajih, v katerih delujejo, ustanavljajo take skupine. Dejavnosti koronarnih klubov ne financira zdravstvo, marveč združenje pri Loteriji Slovenije kot invalidska organizacija kandidira za sredstva. Vse delo v klubih pa je prostovoljno. A. B. Obrtniki slavili 20 let obrtne zbornice Brežice BREŽICE - Območna obrtna zbornica Brežice je 24. oktobra proslavila 20-letnico organiziranega obrtništva v Brežicah. Predsednik zbornice Franc Bratanič ie ob tej priložnosti izrekel zadovoljstvo, daje nekdanje.združenje obrtnikov iz družbeno zapostavljene organizacije preraslo v vplivno ustanovo, kar območna obrtna zbornica nedvomno je. Območna obrtna zbornica Brežice deluje odlično, je na slovesnosti pohvalil Miha Grah, predsednik slovenske obrtne zbornice. Na petkovi slavnostni seji brežiške območne obrtne zbornice so podelili več vrst priznanj, med drugimi priznanja za več let dela Jožetu Avšiču, zdajšnjemu brežiškemu županu, so podelili priznanje za zasluge za razvoj obrti. v obrtništvu. Za 30 let svoje obrti so dobili priznanja Josip Bočak, Marija Deržič, Ferdinand Slako-nja. Pozornost so izkazali tudi Ivanu Mlakarju, Jožici Žagar, Andreju Pavlinu in Francu Brataniču, vodilnim v brežiški obrtniški organizaciji od začetkov do danes. PO PRVOMAJSKI “VESELICI” ŠE KOSTANJEV PIKNIK NOVO MESTO - V začetku maja smo poročali, da je skupina krajanov iz vrstnih hiš ob Cesarjevi ulici pripravila prvomajsko “vaško veselico” sredi mesta. Takrat so tudi zaželeli, da bi se na jesen spet zbrali in poglobili prijetno druženje ter medsebojno spoznavanje. Zamisel so uresničili to nedeljo popoldne, ko so pripravili kostanjev piknik. Prišlo je še več ljudi kot prvič. V novi garaži družine Car so imeli prenosne klopi in spet so iz Bele krajine pripeljali pečenega prašička in jagenjčka. Posamezni vinogradniki so prinesli odličen mošt, gospodinje so poskrbele za dobro pecivo, ki je šlo v slast zlasti mlademu rodu. Kostanja ni manjkalo, dobre volje in veselja sploh ne, na nogometni tek mi na bližnjem igrišču pa so “odras Ji” komaj premagali “mlade”. *Tg Gostinci prikazali najboljše Priznanja TUristične zveze Slovenije ■ 44. gostinsko-turistični zbor ČATEŽ OB SAVI - V Termah Čatež je Turistična zveza Slovenije 22. oktobra podelila priznanja učencem srednjih gostinsko-turističnih šol v Sloveniji. Priznanja, ki jih je izročil predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, je prejelo 32 dijakov iz 9 gostinsko-turističnih šol. Podelitev, ki so se je udeležili med drugimi tudi predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan, brežiški podžupan Tone Zorko in direktor Term Čatež Borut Mokrovič, so organizirali v počastitev svetovnega dneva turizma. Priznanjem, ki sojih za izkazano znanje dobili gostinski in turistični tehniki, natakarji in kuharji, so letos dali še poseben pomen, saj je, kot poudarili ob dogodku v Termah, leto kulture v turizmu. Priznanja so izročili ob zaključku 44. gostinsko turističnega zbora v klubu Ter-mopolis v Termah Čatež. Na zboru se je pomerilo v znanju skoraj 70 dijakov gostinsko-turističnih šol in več kot 220 zaposlenih v gostinstvu in turizmu v Sloveniji. Novomeška kronika AVTOBUS - Prejšnjo sredo je na novomeški avtobusni postaji bilo kot na Divjem zahodu. Le da tu niso vzeli pravice v svoje roke kavbojski revolveraši, ampak Podgorski. In predmet spora ni bil kakšen dragocen konj, ampak avtobus. Najeti uniformirani “revolveraši , ki se jim pri nas reče varnostniki, so od v. d. direktorja avtobusnega podjetja Gorjanci zahtevali ključe avtobusa, ki naj bi ga zarubili in odpeljali lastniku. Avtobus je bil kupljen na lizing, obubožani Gorjanci pa niso plačali zadnjih dveh obrokov ali 14.000 mark. Ker direktor ni hotel izročiti ključev, češ daje za to potreben nalog sodišča, so odločni “revolveraši” meni nič tebi nič vdrli v avtobus in ga brez ustreznega šoferskega izpita in s šoferjevimi osebnimi stvarmi vred odpeljali. Nove reference! IZVESKI - Po ameriško so videti tudi izveski na novomeših trgovinah. Še posebej motijo izveski in napisi na Glavnem trgu, ki so tako rekoč brez izjeme v Popolnem neskladju s podobo tega največjega in najlepšega mestnega trga na Kranjskem. Ne samo zaradi izveskov, tudi sicer bi mesto potrebovalo neko avtoriteto, ki bi odločala, kaj sem sodi in kaj ne. V narobe razumljeni demokraciji pa očitno lahko vsak bela, kar hoče in kakor hoče. Na nedavno odprti trgovini z avtomobilskimi deli na Seidlovi cesti je dal lastnik na streho postaviti kar cel avto. JUBILEJ - Novomeški župan je znan po tem, da obiskuje svoje občane ob visokih življenjskih jubilejih. Kakšni so, razen visoke starosti, kriteriji, da si človek ?asluži tako visok obisk, pa ostaja skrivnost. Te časti si ne zasluži-' Jo vsi. Pred dnevi je 90-letna gospa iz doma starejših občanov, dolgoletna uslužbenka novomeškega sodišča, zaman čakala, da ji bo prišel za rojstni dan voščit tudi župan. “No, saj sem vedela, da ga ne bo, tega mojega odbornika,” seje sprijaznila. Pa ob 100-letni-ei, gospa! Samo župan bo takrat drug... DOLOČILI KANDIDATA ZA ČLANA DRŽAVNEGA SVETA » ŠENTJERNEJ, ŠKOCJAN -Sentjernejski in škocjanski občinski svet sta za kandidata za elana državnega sveta določila ždajšnjegavsvetnika Toneta Hrovata. V Šentjerneju so svetniki izvolili tudi dva elektoija za volitve novega državnega svetnika, to sta Alojz Janžek in Pavle Turk, v Škocjanu pa so za elektorja izvolili Marijo Halas. Ena gospa je rekla, da ima-'no v Sloveniji en dan reformacije in 364 dni protireformacije. (Stihokranjski drobiž MESEC POŽARNE VARNOSTI - Ob mesecu požarne varnosti so suhokranjski gasilci pripravili večjo vajo (o tej poročamo Posebej), imeli pa so tudi prikaz gasilske tehnike in zaščitne opreme. Ogled gasilskega doma so "peli tudi mladi šolarji podružnične šole na Dvoru, kjer jim je skrivnosti gasilske tehnike odkrival Franc Jenkole. Veliko dela Je bilo v tem in prejšnjem mesecu opravljeno na domu, kjer so gasil-Cl PGD Dvor prebarvali okna in na novo prepleskali fasado. Nov Je tudi kip sv. Florjana, delo Mariina Blatnika iz Lipovca, ki ga bodo ob prvi priložnosti tudi blagoslovili. Kar pa se tiče gasilske •ehnike v Suhi krajini, so lahko opazovalci sobotne vaje v Ajdovcu videli, da so gasilci razmetoma dobro opremljeni. Mogoče Še najbolj šepa obveščanje posameznih društev v primeru poža-rov ali nesreč. Kako bi si drugače tudi razlagali poziv novomeškim Poklicnim gasilcem ob nedavni težki prometni nesreči na Jami Pri Dvoru, ko je na pomoč iz Novega mesta čakal ponesrečenec v stisnjenem avtomobilu, medtem ko je v Žužemberku staja v pripravljenosti gasilska tehnika za reševanje podobnih nesreč? PRIČELA SE JE OBNOVA GRADU - Pod strokovnim nad-žorom Zavoda za naravno in kulturno dediščino Novo mesto se je končno pričela sanacija žužem-berškega gradu. Ib je v veliki meri •udi zasluga odbora za obnovo gradu. S. M. Mii _> z "n A Š I H O B Č I M Mii Gorjanci so tik pred stečajem Največ izgubili delavci - Kdo bo vozil? - Največja upnika Dolenjska banka in Tilia NOVO MESTO - Kot kaže, za avtobusno podjetje Gorjanci ni rešitve in bo v začetku novembra vložen zahtevek za stečaj. Težave, ki se vlečejo že več let, so dosegle vrhunec. OGLEDALI SO SI DOM - Nekaj gostov z Raven si je namesto na video posnetku želelo pogledati dom v živo. Direktorica Lojzka Potrč, jim ga je rade volje razkazala, Ravenčanke pa so poklepetale tudi z nekaterimi stanovalci. (Foto: J. D.) Obisk prostovoljcev z Raven Dom starejših obiskali socialni delavci in prostovoljci z Raven, ki delajo v skupinah za samopomoč NOVO MESTO - Pred petimi leti so po Sloveniji začele nastajati skupine starih za samopomoč, ki jih vodijo za to usposobljeni prostovoljci. Ponekod so še posebej dobro zaživele, v novomeški občini pa delujejo vse štiri skupine v Domu starejših občanov. Dolenjsko - posavska sekcija starih za samopomoč je lani jeseni obiskala Ravne na Koroškem in si ogledala delo tamkajšnjega Centra za socialno delo, minuli četrtek pa so Ravenčani vrnili obisk: najprej so obiskali krški center za socialno delo, v Novem mestu pa so si ogledali Dom starejših občanov in Varstveno-delovni center ter samo mesto ter z gostitelji izmenjali izkušnje. Direktorica Centra za socialno delo na Ravnah Zmaga Prošt, ki je tudi podpredsednica Socialne zbornice Slovenije, je povedala, da so skupine začeli ustanavljati SKUPŠČINA TPV NOVO MESTO - Ženski odbojkarski klub TPV Novo mesto bo imel v ponedeljek, 3. novembra, ob 18.30 v posebni sobi bifeja Rezelj v novomeški športni dvorani redno letno skupščino, na kateri bodo člani oziroma članice med drugim uskladili pravila kluba z novim zakonom o društvih. ŽALNA SLOVESNOST V BELI CEKRVI BELA CERKEV - Krajevno združenje borcev in udeležencev NOB Bela Cerkev priredi z osnovno šolo Šmarjeta danes ob 12. uri žalno slovesnost pri spomeniku v Beli Cerkvi. Nastopili bodo šolski pevski zbor in recitatorji. Vabljeni svojci padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, člani ZB NOB in vsi krajani, še posebej tisti, ki so prispevali denar za zamenjavo spominskih plošč. pred petimi leti. Usposobili so 16 prostovoljcev, starih od 25 do 70 let, in tako danes deluje že 13 skupin. V skupinah, kamor se v glavne vključujejo ženske, skupaj preganjajo osamljenost in nekateri so na novo zaživeli. Začeli so tudi z medgeneracijskim povezovanjem. J. D. HRVATI V SLOVENIJI NOVO MESTO - V sredo, 5. novembra, bo v Dolenjskem muzeju na redni tribuni Hrvaškega kulturnega združenja predavanje Mirjane Domini, ravnateljice Inštituta za migracije in narodnosti v Zagrebu, o Hrvatih v Sloveniji in predstavitev istoimenskega zbornika. JOŽE MARINČ V KRKI NOVO MESTO - V sredo, 5. novembra, bodo ob 18. uri v Galeriji Krka odprli razstavo del akademskega slikarja Jožeta Marinča. Atorja bo predstavil umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov, otvoritev pa bo s petjem popestrila vokalna skupina Katice. TEČAJ OBLIKOVANJA GLINE IN KERAMIKE NOVO MESTO - Prihodnji teden se bo začel tečaj oblikovanja gline in keramike, ki ga bo vodila Mojca Rabič. Prvo srečanje bo v sredo, 5. novembra, ob 16. uri v prostorih likovne delavnice v Kulturnem centru Janeza Trdine, nato pa se bodo tečajniki dobivali do srede decembra vsak ponedeljek od 18. do 21. ure in sredo od 16. do 21. ure. Na tečaju se bodo udeleženci seznanili s celotnim postopkom oblikovanja gline od priprave do žganja izdelkov. Cena tečaja: 14.000 tolarjev. “Prejšnja vodstva so povlekla preveč zgrešenih poslovnih potez,” pravi Branko Kocman, ki je od srede avgusta v. d. direktorja podjetja. “Avtobusni promet seje odločno prepozno ločil od nekdanjega skupnega podjetja Gorjanci, avtobusni promet je brez izračunov prevzel polovico dolgov podjetja, največja napaka pa je bila prodaja delavnic v Bučni vasi,” našteva Kocman.Danes je v avtobusnem podjetju Gorjanci zaposlenih 111 ljudi, imajo 55 avtobusov v obratovanju, še nekaj jih stoji neregistriranih, imajo prostore na avtobusni postaji, a vse njihovo premoženje, tako nepremičnine kot vsi avtobusi, so pod hipoteko. Glavna hipotekarna upnika sta Dolenjska banka in Zavarovalnica Tilia. Za delavce bo stečaj pravzaprav PODRAŽITEV VRTCA V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - Na nedavni šentjernejski občinski seji so svetniki ponovno obravnavali predlog za podražitev ekonomske cene vrtca, 21-odstotno podražitev so namreč v septembru zavrnili, v celoti predlagane podražitve pa tudi tokrat niso sprejeli. Nova ekonomska cena je višja za 18,7 odst., kar naj bi zneslo 30.500 tolarjev, cena družinskega varstva pa je višja za 2,5 odst., kar znese 35.400 tolarjev. Glede na to, da so 4 otroci oproščeni plačila vrtca, ostali starši pa plačajo od 15 do največ 60 odst. ekonomske cene -medtem ko staršev, ki bi plačevali od 70 do 85 odst. cene programa, v Šentjerneju ni - bo podražitev starše različno prizadela, bolj kot nje pa bo podražitev obremenila občinski proračun. Ob tem so svetniki spet opozorili, da polovica otrok, ki niso v vrtcu, od države in občine ne dobi ničesar, menili so, da bi bilo zato potrebno dati pobudo za spremembo zakonodaje. Škocjanska šola postaja “angleška” V Škocjanu spet osnovna šola Frana Metelka - Pred dvema letoma dobili podružnico na Bučki, Iger je letos spet stekel pouk - Uvajanje angleščine - Šola je premajhna ŠKOCJAN - Škocjansko osnovno šolo obiskuje letos 334 učencev, pred kratkim pa je šola dobila nazty nekdanje ime po njihovem jezikoslovcu in slavistu Franu Metelku, ki so ga pred leti v nekdanji novomeški občini odvzeli. Od leta 1995, ko so Škocjanci dobili svojo občino, je šola dobila tudi podružnično šolo na Bučki. Predlani na šoli ni bilo pouka, lani v jeseni pa je pouk na željo staršev spet stekel. Letos obiskuje na Bučki kombinirana oddelka 1. in 2. ter 3. in 4. razreda 14 otrok. • Letos prvič so uvedli kombiniran oddelek 1. in 2. razreda za Rome, saj ugotavljajo, da Romi ob vstopu v šolo slabo razumejo slovenski jezik, zato tudi ne morejo spremljati pouka, moteči pa so tudi za ostale učence. Letos obiskuje njihovo šolo 24 Romov. “Ko smo na šolo sprejeli učence z Bučke, smo morali poskrbeti tudi za pouk angleščine, saj so se na sevniški šoli učili angleško, na naši šoli pa smo imeli pouk nemščine,” pove v. d. ravnatelja Anton Zupet, ki je prišel na šolo pred dvema letoma. V naslednjem šolskem letu bo tudi v Škocjanu popolnoma “angleška” šola, saj bodo Anton Zupet učenje nemščine ponudili kot fakultativni predmet. Škocjanska občina se pripravlja na gradnjo stanovanjsko upravne- rešitev. Leto dni niso dobili denarja za prevoz na delo, od letošnjega februarja ne dnevnic, od februarja dobivajo le zajamčeno plačo, a še to so dobili nazadnje za junij. Podjetje ima od srede aprila blokiran žiro račun. Več kot 100 zaposlenih in nekdanjih delavcev je v podjetje vložilo svoj certifikat in vse to jim je oziroma jim bo s stečajem v glavnem propadlo. “Delavci smo izgubili tako rekoč vse, radi bi obdržali vsaj delo!” pravi Kocman. Najprej so pogovori o tem, kako naprej zagotoviti avtobusne prevoze, ki jih sedaj • Vsekakor je treba zagotoviti, da bo tudi po stečaju največjega dolenjskega avtobusnega prevoznika avtobusni prevoz potekal naprej. Poleg tega je treba vedeti, da so Gorjanci lani prepeljali več kot 4 milijone potnikov. Zato je še posebej nerazumljiva mlačnost in nezainteresiranost novomeške občine za rešitev Gorjancev. Še več, sedaj, ko so že tako in tako v nerešljivih težavah in ko vsa stvar najbolj prizadeva delavce, jim občina na račun šolskih prevozov dolguje 6 milijonov tolarjev, za neto mesečne plače pa potrebujejo 9 milijonov tolarjev. opravljajo Gorjanci, tekli s firmo Krka tour, katere 70-odst. lastnik je Kora tour s Prevalj, 30-odst. pa novomeški Real, vendar so bili ti pripravljeni prevzeti le 36 avtobusov in okoli 55 delavcev. “S tem pa ne bi mogli opravljati vseh naših rednolinijskih in pogodbe- nih prevozov,” trdi Kocman. Njihov največji pogodbeni partner so Revoz in občine Novo mesto, Škocjan in Šentjernej, za katere opravljajo šolske prevoze, za kar vsak dan potrebujejo 16 avtobusov. Sedaj tečejo pogovori z brežiškim Brebusom, ki bi prevzel 51 avtobusov in 75 delavcev, a bi bil pogodbo pripravljen skleniti šele s stečajnim upraviteljem. A. BARTELJ SREČANJE STAROSTNIKOV -Na srečanju starostnikov krajevne organizacije Rdečega križa Žabja vas, ki je bilo 18. oktobra, smo voščili Prešernovi mami za minuli 90. rojstni dan. Zaželeli smo ji zdravja in da bi še naprej pridno plela peharje in košare. Srečanja sta se udeležila tudi predsednik novomeške OORK Zvone Šuštaršič in predsednik krajevne skupnosti Božo Horvat. Učenci grmske šole so pod mentorstvom g. Metelkove pripravili prisrčen kulturni program. Vsem skupaj se najlepše zahvaljujemo, zahvala za pomoč pa velja tudi Blagovnici v Žabji vasi. (Predsednica KORK Žabja vas, Anka Urbančič) ga objekta, kjer so predvidena tudi stanovanja za učitelje. Kljub temu da je bila leta 1989 šola dograjena, jim že zmanjkuje prostora, še huje pa bo ob vstopu v devetletko. Potrebovali bi dve učilnici za Rome, ki imajo sedaj pouk kar v predelanih kabinetih, novo umivalnico zanje, saj je sedanja neustrezna, in računalniško učilnico. “Razmišljati pa bi bilo potrebno tudi o novi telovadnici in o dodatnih prostorih šole, če se bomo v občini odločili za ustanovitev glasbene šole,” pravi Zupet. Sicer pa so lani na šoli uredili računalniško učilnico in jo opremili z 12 računalniki, pred šolo pa poskrbeli za večjo varnost otrok, zgradili pa so tudi 600 m2 veliko igrišče za vrtec. K njihovi šoli sodi tudi vrtec s 4 oddelki.in družinskim varstvom z 81-imi otroki. Letos sta dva njihova oddelka poskusno začela z metodologijo vzgoje Korak za korakom, ki ponekod v Sloveniji že lepo teče. J. DORNIŽ Najmlajši predsednik KS 22-Ietni Andrej Blažič iz Ždinje vasi ŽDINJA VAS - Najmlajši med predsedniki krajevnih skupnosti v novomeški občini je pred kratkim postal Andrej Blažič iz Ždinje vasi, in sicer predsednik otoške krajevne skupnosti. Andrej je bil v svet krajevne skupnosti izvoljen na volitvah lani, po odstopu dosedanjega predsednika Jožeta Borseta pa so ga izvolili za predsednika. 22-letni Andrej je po poklicu trgovinski poslovodja, zaposlen v Elvodu v Bršljinu, ob delu pa se še naprej šola. Pravi, da se bo zavzemal za boljšo organizacijo dela v krajevni skupnosti in da bo poskušal k delu pritegniti čim več zagnanih ljudi, saj sam predsednik ne zmore vsega dela. Sicer pa so si v otoški krajevni skupnosti zadali izboljšati organiziranost zimske službe, pomagali bodo pri nabavi šolskega avtobusa za učence otoške osnovne šole, zgradili mrliško vežico v Ždinji vasi, urediti nameravajo javno razsvetljavo na Otočcu in Leš-nici, dokončati vodovod Baj-nof-Sevno-Trška Gora in pre-plastiti več cest v krajevni skupnosti ter zahtevati spremembo občinskega akta o demografsko Andrej Blažič ogroženih območjih v novomeški občini, saj bi med demografsko ogrožene vasi po njihovem sodile tudi nekatere njihove vasi, pa do sedaj tako še niso bile opredeljene. “Prizadeval si bom tudi za nov samoprispevek, saj se sedanji 2-odst. samoprispevek izteče decembra prihodnje leto, brez njega pa se skoraj ne da ničesar graditi,” je povedal Blažič in dodal, da jih v prihodnjih letih čaka največ dela pri gradnji javne razsvetljave in cest. J. D. NA SEIDLOVI ŠE ENA TRGOVINA MOTOROIL - V bivši Dolenjkini samopostrežbi na Seidlovi cesti, malo naprej od gimnazije, so prejšnji petek odprli še eno trgovino z rezervnimi avtomobilskimi deli. Kot je na otvoritvi povedal lastnik Motoroila Igor Novak bona 220 m2 prodajnih površin moč dobiti rezervne dele za vsa osebna vozila, olja in maziva, gume, dodatno in zimsko opremo, kozmetiko in še marsikaj. V novembru mesecu so pripravili akcijsko prodajo snežnih verig, ki jih boste lahko kupili z 10-odsto-tnim popustom. (Foto: Majda Luzar, EPS) ¥MŠ_____I m N A Š I H O S Č I M ttMtt Ko dobrodelnost pade na izpitu Razmišljanja ob metliški dobrodelni prireditvi pretekli petek ZAHVALA ZA PRIREDITEV - Na metliški dobrodelni prireditvi, katere izkupiček je šel za ureditev VDC v Črnomlju in za slepega Zlatka Cigiča iz Metlike, so nastopili avsambli Slapovi iz Grosupljega, Vrtiljak iz Vojnika, Modrina iz Ljubljane, tamburaški okrester KUD Svoboda iz Liboj, Anita Vodišek iz Štor pri Celju ter Metličani: folklorna skupina Ivan Navratil, rock skupina Cancenberg ter Ghetto dancers. Slikar Vojko Volavšek iz Celja je podaril sliko za licitacijo. Na fotografiji: Peter Špehar iz VDC in vodja VDC Zdenka Vrlinič se zahvaljujeta Branku Matkoviču, županu metliške občine in Ivani Zavšek Švagula, direktorici podjetja Švagula, organizatoricama prireditve. (Foto: M. B.-J.) METLIKA - V metliški športni dvorani je bila dobrodelna prireditev, katere izkupiček je bil namenjen ureditvi varstveno-delovnega centra (VDC) v Črnomlju. Gre za center, v katerem sedaj dela 20 duševno prizadetih iz vse Bele krajine, čeprav je v njem prostora za znatno manj ljudi. Prav prostorska stiska pa je kriva, da jih vsaj še deset čaka na sprejem v center. Da se tega problema dobro zavedajo v metliški občini, Metličani DVE LIKOVNI RAZSTAVI - V Semiču so pretekli petek odprli kar dve likovni razstavi. V osnovni šoli so na ogled postavili likovna dela okrog 50 učencev iz vseh belokranjskih šol, ki so ustvarjali na 16. ekstemporu mladih likovnikov (na fotografiji). Otvoritve se je udeležila tudi državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport Tea Valenčič, ki je čestitala mladim slikarjem, pohvalno pa je o njihovih delih govoril tudi vodja študijske skupine za likovno vzgojo na Dolenjskem in v Beli krajini Branko Šuster. V muzeju pa so odprli razstavo del, ki so nastala na 11. slikarskem srečanju, na katerem so sodelovali Polde Oblak, Jaka Torkar, Jelica Žuža, Rado Jerič in Stane Jarm. (Foto: M. B.-J.) OCENJEVANJE MLADIH VIN V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - Društvo vinogradnikov pripravlja že 6. tradicionalno martinovanje, zato obvešča vse vinogradnike Bele krajine in Dolenjske, da bodo zbirali vzorce vin v petek, 7. novembra, od 12. do 20. ure v kleti restavracije Grad v Črnomlju. Steklenice z vinom morajo biti zaprte s kronskim ali novim plutastim zamaškom. Cena za 1 vzorec bo 1.500 tolarjev. Vzorce bosta v soboto, 8., in nedeljo, 9. novembra, ocenjevali strokovni komisiji pod vodstvom dr. Mitja Kocjančiča in dr. Mojmira Wond-re. Rezultati ocenjevanja bodo na voljo že v nedeljo, 9. novembra, popoldne v restavraciji Grad. Za nagrajena vina bodo vinogradniki prejeli pisna priznanja na slavnostni podelitvi na martinovanju, in sicer srebr-na in bronasta priznanja v petek, 14. novembra, ob 19. uri, ostala priznanja pa v soboto, 15. novembra, ob 19. uri na prireditvenem prostoru pred restavracijo Grad. tokrat niso dokazali prvič. Že marca je namreč Rotary klub Bele krajine, katerega predsednik je Metličan Jože Mozetič, v črnomaljskem kulturnem domu pripravil dobrodelni koncert, ki so se ga udeležili večinoma Metličani. Tokratno prireditev pa sta pripravila občina Metlika in podjetje Švagula iz Celja. Tudi med nastopajočimi so prevladovali Celjani, ki so bili, kot so sami dejali, srečni, da lahko nekomu pomagajo, in jim ni bilo težko priti v Metliko. Zato pa je bila očitno marsikateremu Črnomaljcu pot v sosednje mesto predolga. Celo župan Andrej Fabjan, ki se je pred volitvami znal s televizorjem in besedami potegniti za prizadete, je umanjkal. Slednji je v dobrem tednu, vsaj kar se tiče VDC, že dvakrat padel na izpitu. Prvič, ko mu 16. oktobra z ministrom za obrambo Titom Turnškom ni uspelo podpisati pogodbe o prevzemu nekdanje vojaške ambulante na Majerju za potrebe VDC, in drugič pretekli petek na prireditvi v Metliki. Tisti, ki so se potrudili priti na prireditev, so zapuščali športno dvorano z grenkim priokusom. Vse DAN GASILCEV ČRNOMELJ - Občina Črnomelj in gasilska zveza Črnomelj pripravljata v petek, 31. oktobra, na parkirišču podjetja Begrad dan gasilcev. Ob 9.30 bo prikaz gasilskih veščin, ob 10. uri pa zbor vseh operativnih enot prostovoljnih gasilskih društev občine Črnomelj. DVE KOMEMORACIJI SEMIČ - V petek, 31. oktobra, bo ob 14. uri žalna komemoracija na Gornjih Lazah. Istega dne ob 16. uri pa bo komemoracija pred kulturnim domom v Semiču. premalo jih je namreč bilo, ki so bili s plemenito gesto pripravljeni pomagati VDC in hkrati slepemu Zlatku Cigiču, ki bo prav tako dobil del izkupička od prireditve. Res, da med nastopajočimi ni bilo zvenečih imen, ne nazadnje tu ni šlo za komercialni daj-dam, saj je vendar jasno, da nastopajoči sodelujejo zastonj, le z zvrhano mero dobre volje. Pa bi bilo zato prav, da bi nekoliko dobre volje pokazali tudi obiskovalci prireditve, ne da bi ob tem tehtali, ali bodo za denar, ki ga morajo odšteti pri blagajni, dobili dovolj zabave. Najbrž pa ne bi bilo narobe, če bi tudi v VDC vsem nejevernežem, ki ne verjamejo, v kakšni stiski so njihovi varovanci, na stežaj odprli vrata. M. BEZEK-JAKŠE ZNANI ELEKTORJI IN KANDIDATI ZA SVETNIKA ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ - Na sejah, ki so jih imeli vsi trije belokranjski občinski sveti konec preteklega tedna, so svetniki izvolili elektorje in kandidate za državne svetnike. Elektorji (vodilni možje) v črnomaljski občini so: Anton Škof, Pavlina Svetič in Anton Brula, kandidat za svetnika pa Jože Grdiša. V metliški občini sta elektorja Janko Bračika in Jože Mihelčič, kandidat pa dosedanji državni svetnik in metliški župan Branko Matkovič. Elektor iz semiške občine je Ivan Sepaher, kandidat za člana državnega sveta pa župan Janko Bukovec. Volitve državnega svetnika bodo 26. novembra. V Številne slovesnosti ob prazniku Semičani so letošnji občinski praznik zaznamovali z mnogimi prireditvami, a tudi pridobitvami - Nagrade za urejene hiše in naselja - Obisk dveh ministrov S Jp - » n GRB IZ PIŠKOTOV- Številni obiskovalci so se na razstavi poljskih pridelkov na Štrekljevcu lahko prepričali, da je bila letošnja jesen zares radodarna. Spretne roke semiških kmečkih žensk so iz peciva sestavile celo grb, ki so ga Semičani dobili pred nekaj meseci. (Foto: M. B.-J.) SEMIČ - V okviru občinskega praznika, ki ga je semiška občina praznovala v torek, 28. oktobra, so konec preteklega tedna v občini pripravili vrsto prireditev. Odprli so prenovljeno kuhinjo v semiški osnovni šoli, dom šolskih in obšolskih dejavnosti v Črmošnjicah, dve likovni razstavi, pripravili športna tekmovanja, odkrili ploščo geografu in zgodovinarju Ivanu Simoniču, predstavili zavarovano območje reke Krupe in zgibanko o njem (o tem več v prihodnji številki Dolenjskega lista). Na Štrekljevcu pa je društvo kmečkih žensk Semič pripravilo že tradicionalno Praznovanje je- Romi si ustvaijajo boljše življenje Štirje od trinajstih Romov, ki so obiskovali črnomaljsko kovnico za življenje, je že našlo zaposlitev, kar je velik uspeh - Zahvala požrtvovalni mentorici Andreji Gorjanc ČRNOMELJ - Letošnjo pomlad je 13 mladih Romov iz črnomaljske občine obiskovalo kovnico za življenje, ki jo je v sodelovanju s tukajšnjim Centrom za socialno delo pripravilo podjetje B&Z iz Ljubljane, financiral pa Zavod za zaposlovanje. Njihovo osnovno vodilo je bil pozitivni pristop k reševanju težav, predvsem pri iskanju zaposlitve ter vključevanju Romov v okolje. V treh mesecih so se pod mentorstvom Andreje Gorjanc naučili veliko koristnega za življenje in prav črnomaljska kovnica velja za eno najuspešnejših. To so na srečanju pretekli teden potrdili ne le slušatelji, ampak tudi strokovnjaki. Veliko zaslug pri tem ima prav Goijančeva, res pa je tudi, da so bili v kovnico izbrani prav Romi, ki si najbolj želijo izviti se iz tradicionalnega romskega življenja. In, ne nazadnje, srečna okoliščina je tudi, daje bila kovnica prav času, ko črnomaljsko gospodarstvo znova oživlja, s tem pa je tudi več možnosti za zaposlitev. Vsi, ki so sodelovali pri pripravi kovnice, so po tihem upali, da bo morda kateri od slušateljev le našel zaposlitev, sedaj pa z zadovoljstvom ugotavljajo, da so zaposleni že štirje, vse pa kaže, da bosta kmalu našla delo še dva. S kovnico bodo v Črnomlju nadaljevali najpozneje januarja 1998, postala pa naj bi stalna oblika pomoči vsem brezposelnim, ne le Romom. Nekaj vtisov so strnili štirje slušatelji prve črnomaljske kovnice za življenje. VANJA GRAHEK: “Po končani kovnici sem poslala prošnje za zaposlitev v Danfoss, Iskro in Eki, iz slednjega pa sem najprej dobila pozitiven odgovor. Sodelavci so me dobro sprejeli. Zanje je pomembno le, da sem dobra delavka. Sestavljam termostate in normo presežem za 20 odst. Zaposlena sem za 6 mesecev, rekli pa so, da bom, če bom pridna kot doslej, lahko ostala, kar si zelo želim.” VERICA BREZAR: “S 17 leti sem bila najmlajša udeleženka kovnice, a sem zelo vesela, da mi je uspelo dobiti službo. Poslala sem 9 prošenj. Le iz Iskre, kjer dela tudi moja mama, je prišel pozitiven odgovor. To je moja prva zaposlitev, zato sem imela v začetku še težave z normo, a sedaj mi jo že uspe doseči. Sodelavci so prijazni z menoj.” SUZANA KOSEC: “Doslej sem poslala že veliko prošenj za zaposlitev. Prav danes sem iz IMP Livarja dobila vabilo na razgovor za delo čistilke, na razgovor pa odhajam tudi v Danfoss. Delala nisem še nikjer, a si službo zelo želim, zato se bom na delovnem mestu zelo potrudila. Dokler pa ga ne najdem, vem, da ne smem vreži puške v koruzo in obupati.” VLADO KOSEC: “Zaposlitev sem našel v Danfossu, prošnje pa sem poslal tudi v Iskro in IMP. Najprej so me zaposlili za 3 mesece, potem za 6 mesecev, pravijo pa, da imam možnost, da mi zaposlitev podaljšajo. V tovarni ne čutim nikakršnih razlik, ker sem Rom. Priznati moram, da sem se na delovnem mestu dobro znašel, pri tem pa sta mi veliko pomagali prav kovnica in prizadevna Andreja.” M. BEZEK-JAKŠE Vanja Grahek Suzana Kosec Vlado Kosec šeni. Na ogled so bili kmetijski pridelki ter medeno pecivo, prisluhniti pa je bilo moč tudi predavanju o čebelarstvu in predelavi medu. Na sobotni prireditvi so vrtnarjem in kmetom, ki so pridelali najtežje pridelke, podelili diplome in nagrade. Prejeli sojih Albina Pašič z Oskoršnice za 3,36 kg težko cvetačo, Sever Vida z Osojnika za 8 kg težko zelje in 2 kg težko rumeno korenje, Anica Golobič s Krvavčjega Vrha za krmno peso, ki je na tehtnici potegnila 10 kg, Ana Žugelj iz Kota za 1,95 kg težak rdeč korenček, Marija Rožman s Sel pri Semiču za 43,5 kg težko bučo ter Franc Irt s Podrebri za 3,39 kg težko repo. Martin Nemanič z Boldraža v metliški občini pa je prejel diplomo za 11,46 kg težko krmno peso in 4,28 kg težko kolerabo. Semiška občina je ob zaključku BREZE SO PADLE METLIKA - Metličani, zlasti pa prebivalci metliškega Mestnega trga, so bili sredi preteklega tedna močno začudeni, če že ne ogorčeni, ko so opazovali delavce Komunale, ki so podirali mogočne bele breze pred mestno hišo. Zlasti je bilo vse prej kot lahko pri srcu gospe, ki je s svojim možem pred 45 leti zasadila drevesa, ki so poleti dajala prijetno senco v starem mestnem jedru. Direktor Komunale Juš Mihelčič je pojasnil, da so bila drevesa črviva in da je bila nevarnost, da se bodo podrla sama od sebe ter poškodovala mimoidoče in parkirane avtomobile. Obljubil je, da bodo štore izruvali, zamenjali zemljo, ki so jo tja navozili še Italijani med drugo svetovno vojno, ter nemudoma zasadili druga drevesa. akcije “Semiška občina - lepa, urejena in čista” podelila priznanja in nagrade ljudem, ki so se v tem letu najbolj potrudili za lep izgled domov in vasi. Po mnenju občinske komisije za ocenjevanje urejenosti sta imela najlepši balkon Vera in Branko Šaver iz Semiča, najlepšo okolico zidanice, ki stoji na Vrtači, pa Rozika in Anton Poč. Občinsko nagrado za • V torek, na praznični dan, je bila v semiškem kulturnem domu proslava ob občinskem prazniku. Ta dan pa sta občino obiskala tudi minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Seivjur in minister za lokalno samoupravo mag. Božo Grafenauer. S predstavniki občine in gospodarstveniki sta se pogovarjala o aktualnih problemih v občini. Več prihodnjič. naj lepše urejeno domačijo je prejela Alojzija Stariha iz Praproč. Enakovredni nagradi za najlepše urejeni vasi pa so prejeli prebivalci Mladice in Srednje vasi. M. B.-J. O DELU IN PRAVICAH METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika bo imela po novem tri društva, in sicer gradaško, suhorsko in metliško. Na občnem zboru slednjega je predsednica OZPM Metlika Vladka Škof spregovorila o dosedanjem delu zveze ter načrtih za naprej. Na seji, ki se je je udeležila tudi generalna sekretarka ZPM Slovenije Anita Albreht, je urednica mag. Maja Kersnik Bergant predstavila priročnik za starše “Imam otroka - imam pravice”. RAZSTAVA RISB JANKOVIČI - Minuli petek je bila v galeriji Raztresen v Jankovičih pri Adlešičih otvoritev razstave risb Dašenke Frece. Na otvoritvi sta se predstavila kvartet Triobadur iz Ljubljane in pevska skupina Kresnice iz Adlešičev. Sprehod po Metliki PREDSTAVA KLOVNI BING BANG BONG, ki je bila v metliškem kulturnem domu in v kateri je igrala tudi domačinka Vijoleta Tomič, bi se lahko končala oziroma pričela tragično. Mojstra, ki je nameščal na oder luči, bi skoraj ubila elektrika, ker je prijel za prepelelo žico. Le prisebnosti Branka Bučana, hišnika, zaposlenega preko javnih del, se Ljubljančan lahko zahvali, da še naprej gazi travo. Že več kot dvajset let je, odkar so Metličani preuredili kulturni dom, a še dandanašnji nima uporabnega dovoljenja. Morda pa je tresenje mojstra luči opozorilo pristojnim v občini, da bo treba dati kak tolar za posodobitev nekdanjega Sokolskega doma. PRED KRATKIM JE BILA V METLIKI dobrodelna prireditev, s katero so zbirali cvenk za izgradnjo delavnic pri črnomaljski šoli s prilagojenim programom. Tudi pred leti je bilo nekaj podobnega, zato se Metličani sprašujejo, kdaj bodo Črnomaljci vrnili udarec. Se pravi, da bodo sredi Črnomlja pripravili “fešto” v dobrobit katerega od metliških zavodov. Najbolj črnogledi pravijo, da bo to takrat, ko bo Kolpa izvirala v Karlovcu in se izlivala v morje pri Piranu. STANOVANJSKI BLOK V KIDRIČEVEM NASELJU raste z neverjetno hitrostjo, kar vzbuja pozornost in različne komentarje. Črnomaljski drobir VRATA - Črnomaljci so bili navdušeni nad prenovljenim poštnim poslopjem. A navdušenje jih je kmalu minilo, ko so ugotovili, da z glavnimi pomičnimi vrati, ki se odpirajo na fotocelico, ni vse tako, kot bi moralo biti. Človeka namreč zaznajo prepozno in tako se znajde pred zaprtimi vrati ali, če ni dovolj pozoren, celo v njih. Inovativno navdahnjeni Črnomaljci pravijo, da bi - če so na pošti že naredili vse tako “super” - pred vhod postavili vsaj prometni znak, ki bi opozarjal, s kakšno hitrostjo smejo hoditi stranke, da ne bodo prišle prehitro do vrat. Strokovnjak, ki je vrata naredil, je namreč zagotovil, da se ne dajo popraviti. VREME - V finančnem poročilu o junijskem jurjevanju in kresovanju, ki so ga imeli svetniki na dnevnem redu na včerajšnji seji sveta, je med stroški zapisanih tudi dobrih 5.000 tolarjev za Hidrometeorološki zavod. Očitno so organizatorji plačali vremenarjem, da jim zagotovijo za prireditev lepo vreme, saj je znano, da so si zadnja leta prav ob jurjevanju nevihte sledile po tekočem traku. Res je bilo letos vreme nekoliko boljše kot pretekla leta, čeprav je ponagajal tudi , dež. Toda za borih pet tisočakov plačila ni moč pričakovati, da bo | tri dni sijalo sonce. r* |- ------------------------- i Semiške tropine TRINAJSTI IN PETEK - Ne- J kdanji gozdarski dom v Črmoš- i njicah, ki v zadnjih letih kljub i dvema najemnikoma ni imel i prave sreče, da bi v njem zaživela : gostinska dejavnost, je, kot kaže, i le prišel v prave roke. Postal je namreč dom Centra šolskih in 1 obšolskih dejavnosti. Novi lastni- I ki so domačine tolažili, naj ne bodo vraževerni, ker je dom ravno 13. v centru, uradno pa so ga odprli na petek. Tbdi najbolj pesimistični so bili kljub slabim izkušnjam v zadnjih letih potolaženi, čeprav niso povsem prepričani, da nad Črmošnjicami ne gospodarijo zle sile. Kako naj bi si sicer razlagali, daje v leksikonu Cankarjeve založbe “Slovenska krajevna imena” pod geslom “Črmošnjice” ena vrstica natis- . njena pravilno, druga pa je postavljena na glavo. Ali je bil tudi leksikon izdan na petek, 13., ni ; moč ugotoviti. RESURSI - Svetniki so pred- ( lagali, da v Odloku o razglasitvi i reke Krupe za naravno znameni- I tost in kraške jame Judovska hiša t za kulturni spomenik namesto | “resursi” uporabijo po njihovem * lepšo tujko “potenciali”. Po svoje so injeli kar prav, saj besede 1 resurs ni v slovarju tujk, medtem J ko je “lepo slovensko besedo” potencial v knjigi moč najti. STANOVANJE - Ko so svetniki na zadnji seji govorili o pravilniku o oddaji občinskih službenih ( stanovanj v najem, so ugotovili, ' da med tistimi, ki so upravičeni j do teh stanovanj, ni naveden ' župan. Strinjali pa so se, da bo; I moral v prihodnje vsak, ki bo kan-j j didiral za semiškega župana, iz- < polnjevati predvsem en pogoj: da / bo imel rešeno stanovanjsko J vprašanje. < Drobne iz Kočevja SVEČKA ZA LOKALE - S številnimi občinskimi objekti, kot je to denimo stavba bivše kavarne, v Kočevju že nekaj let propadajo tudi poslovni prostori Podjetij, ki so si jih ta rezervirala kot nadomestne zaradi denacionalizacije. Takšnih lokalov, ki, bodisi stisnjeni ali razšopirjeni med urejenimi izložbami “živih” lokalov, kvarijo podobo celega mesta, je zato v Kočevju, predvsem pa v samem centru mesta, veliko. Vsi tisti, ki se še živo spominjajo vseh teh sedaj zapuščenih lokalov v njihovem polnem sijaju, lahko zato ob letoš-pjem dnevu mrtvih mirno prižgejo svečko tudi za te lokale. NOVE IN STARE GOVORILNICE - Telekom je v Kočevju zamenjal stare telefonske govorilnice z novimi, sodobnješimi in trpežnejšimi, kar je nedvomno hvalevredna poteza. Žal pa pri tem ni poskrbel za odstranitev starih - če seveda nista za Telekom obe govorilnici, ki ležita razbiti pri stavbi ob Cesti na stadion v neposredni bližini vrtca, primemo pospravljeni! Ribniški zobotrebci zaključek pri reditve • Ribničani so svoj občinski praznik proslavili več kot dostojno. Osrednja slovesnost je bila namreč zelo svečana in na zelo visoki ravni. Prav zato pa je še toliko bolj presenetila smrtna tišina in nato nelagodje, ki je zajelo zbrane po iskazanem priznanju zadnjemu nastopajočemu. Njihovo medsebojno spogledovanje in nemo spraševanje, ali naj vstanejo in gredo ali pa bo vendarle še kaj, je prekinil šele predsednik sveta Andrej Mate, ki je seveda z obveznim povabilom po nadaljevanju druženja v bolj sproščenem, gostilniškem vzdušju končno vendarle oznanil, daje prireditev končana. KOT STARO VINO - Da si 'etošnji dobitnik naziva častni občan občine Ribnica prof. Janez Debeljak zasluži takšno ali drugačno občinsko priznanje, seveda ni nobenega dvoma. Kdo bi namreč po že prejetih vseh možnih občinskih priznanjih o svojem bodočem delu še znal povedati tako lepo, kot zna to ravno slavist jn publicist prof. Debeljak, pa da bi mu to tudi vsi verjeli!? Sebe in svoje delo je namreč primerjal s starim vinom. Ta z leti zgublja na moči, pridobiva pa na kvaliteti, in če bo prof. Debeljak v bodoče delal manj, lahko upravičeno Pričakujemo, da bo to še boljše kot doslej. UREJAJO OKOLICO ŠOLE VELIKE LAŠČE - “Pred dnevom mrtvih bomo uredili okolico šole in vrtca,” je minuli teden povedal ravnatelj šole Primoža Trubarja v Velikih kaščah Edi Zgonc. Takrat so urejali travne površine okoli šole in vrtca, širili so igrišče pri vrtcu, prestavili in obnovili staro in dotrajano drvarnico. Pri šoli bodo zagotovili tudi zadostno število parkirnin mest. Vse to opravljajo s prostovoljnim delom, pri katerem sodelujejo učitelji šole, vzgojitelji v vrtcu in drugo osebje, tudi vozniki šolskih kombijev in avtobusov. Pri raznih komemoracijah za dan mrtvih šolarji letos ne bodo sodelovali, ker jih nihče ni zaprosil za sodelovanje. Sami pa komemoracij ne bodo organizirali. Dobrepoljski krompirčki TURIZEM DELAJO - Tbdi Dobrepoljci se skupaj z Osilniča-ni, Potočani, Ribničani in Laščani Udeležujejo tako imenovanih “delavnic o turizmu”. Zadnja je bila minuli teden v Ribnici, predzadnja pa v Idriji. VSAK PO SVOJE - Za dan mrtvih ne bo občina organizirala nobene posebne komemoracije. Vse bo potekalo po običajih, se pravi, da bo ob 14. uri maša, nato pa bo pri cerkvi in pokopališču igrala godba in pel moški pevski zbor. TRI POKOPALIŠČA - Na območju sedanje občine Dobrepolje je imela pred dobrimi sto leti tako rekoč vsaka malo večja vas svoje pokopališče. Leta 1870 Pa je uspelo naprednemu župniku pokopališča združiti. Tako je le še po eno pokopališče za območje Dobrepolja, Strug in Poloma, se pravi, da so na območju vse današnje dobrepoljske občine le še tri pokopališča. Mirtovški šratelj: “Okoli kajakaškega centra v Starih malnih je vedno polno smeti in odpadkov, ker jih noben ne odvata. Če ne bo šlo drugače, bom skušal pripraviti ostale šrat-(je, da bodo prišli na očiščevalno okcijo in odpeljali odpadke tudi pri tem rekreacijsko-turistično-kajakaškem središču ne le zgorne, ampak vse Kolpske doline. ” MHfeft J Z NAŠIH O B v r I N Urediti tudi vprašanje bodočih stroškov Delitvena bilanca RIBNICA - Delitvena bilanca med Ribnico in Loškim Potokom še ni zaključena, vendar so v Ribnici optimistični. Loškemu Potoku so posredovali v sedmih točkah pripravljen predlog, na katerega pričakujejo odgovor do 10. novembra. Za zdravsteni dom predlagajo, da se deli po legi, ustanoviteljske pravice pa po številu prebivalcev. Enako naj bi bilo tudi s Komunalo, kjer pa Ribnica predlaga, naj se že ob razdelitvi premoženja uredi tudi vprašanje bodočih stroškov vzdrževanja stanovanj, odvoza odpadkov, nakupa smetarskega vozila, regresiranja cen, vzdrževanja smetišča in nenazadnje tudi ekološke takse, ki naj bi jo Loški Potok plačeval ribniški občini za uporabo njihovega smetišča. Vsi ti stroški naj bi se delili po številu prebivalcev. Glede stanovanj so pripravili natančen spisek tistih, ki naj bi jih dobil Loški Potok:, za Miklovo hišo in športni center, kjer je do sedaj prihajalo do največjih razhajanj med obema občinama, saj je Loški Potok zavrnil vse dosednje predloge ribniške občine, pa predlagajo, naj tokrat pripravi predlog njune razdelitve Loški Potok. Knjižni fond naj bi se delil po lokaciji, enako pa tudi umetniški, tako da bi Loški Potok dobil 5 slik, ki so nastale v likovni koloniji, ki je potekala v Loškem Potoku. M. L.-S. Mala kulturna zmeda Nič o reformaciji VELIKE LAŠČE - V občini Velike Lašče ne bo nobene občinske svečanosti, posvečene dnevu reformacije, čeprav je bil Primož Trubar rojen v tej občini. Prvotna zamisel o taki proslavi je iz neznanih razlogov propadla. Bo pa namesto nje 7. novembra ob 19.30 v Levstikovem domu v Velikih Laščah večer, posvečen domačemu pesniku in pisatelju Jožetu Javoršku. Njegovo poezijo in prozo bosta recitirali Silva Cimerman in Jana Merjasec, pel bo moški pevski zbor KUD Primož Trubar, Jožeta Javorška, njegovo življenje in delo pa bo predstavila Marija Perhaj. Že prej, 4. novembra, pa bo ob 19.30 v Levstikovem domu v Velikih Laščah abonmajska predstava Mestnega gledališča ljubljanskega. Nastopilo bo s komedijo Toneta Partljiča “Štajer’c v Ljubljani”. Minuli petek pa so v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji na Rašici odprli razstavo del mladega slikarja amaterja Dragana Kaljšana iz Ljubljane. Razstava bo odprta mesec dni. J. P. Končana letošnja največja naložba potoške občine Odprtje ceste bo danes LOŠKI POTOK - Po prvotno znanih številkah naj bi rekonstrukcija nekoč gozdne ceste od Hriba do meje z občino Loška dolina stala 65 milijonov tolarjev. Te dni je cestišče, ki je dolgo 4,5 km, že dobilo pet metrov široko asfaltno prevleko, preostali del, ki je že pripravljen za asfaltiranje, pa bo moral najbrž še nekoliko počakati. Seveda bo pravi pomen cesta dobila šele takrat, ko bo v rekonstrukciji sodelovala še sosednja občina Loška dolina. Kaj menijo o tem sosedje, smo se pogovarjali z njihovim županom Jernejem Zabukovcem. “Menim, daje gradnja te ceste izrednega pomena, in če bi mi imeli take možnosti, bi gradnjo našega dela pospeševal. Ta, za zdaj samo medobčinska povezava je del republiške ceste ki jo načrtuje država in naj bi povezovala kraje ob Kolpi, Loški Potok, Loško dolino, Mašun in lirsko Bistrico. Mi že delamo na tem projektu in zanj namenjamo znatna sredstva, tista prava pa mora dati država, ki je za to južno obmejno povezavo izredno zainteresirana. Ta trenutek svoj proračun namenjamo za gradnjo šole, vrtca in sanacijo vodovoda, ki je že nekaj let oporečen. Pripravljamo referendum za samoprispevek, in če nam ga uspe izglasovati, potem je upanje, da bomo naš del omenjene ceste zgradili v dveh letih,” pravi loški žu- Pan- A. KOŠMERL Evropa se združuje, Slovenija drobi V Ribnici so ob občinskem prazniku pripravili slavnostno sejo in bogat kulturni program ■ Ocenili delo občine in države • Nove občine naj bi bile na dolgi rok napaka RIBNICA - V počastitev 23. oktobra, ki ga Ribnica letos praznuje že tretje leto kot svoj občinski praznik v spomin na dan, ko je cesar Friderik III. leta 1492 Ribničanom izdal patent, s katerimjim je med drugim dovoljeval tudi prosto prodajo njihovih izdelkov po vseh deželah takratne Avsto-Ogrske, so prejšnji četrtek v dvorani centra Ideal pripravili slavnostno sejo občinskega sveta. Gost na prireditvi je bil predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik. Ribniški župan Jože Tanko je dejal, da je letošnje leto polno nejasnosti in negotovosti predvsem zaradi delovanja države. “Nesprejeti državni proračun, še neugotovljiva višina sredstev za financiranje občin in za sofinanciranje občinskih programov in projektov v veliki meri onemogočajo racionalno delo in odločanje tudi v ribniški občini,” je poudaril. Kljub KULTURNO-SPORTNA ZVEZA ZAMUJA LOŠKI POTOK - Že v prvih letošnjih mesecih je odbor za kulturo in šport pri občini Loški Potok sklenil, da se sredi tega leta ustavnovi Zveza, ki naj bi združevala vse športne in kulturne dejavnosti. Trenutno so pogoji obeh panog nemogoči, kar velja zlasti za kulturo, životarijo pa tudi športniki, ki v večini primerov nimajo registriranih klubov, kar je pogoj za ustanovitev Zveze. Pred kratkim so športniki izvolili odbor, ki naj do zakonitega roka pripravi statute in potrebno dokumentacijo za vpis v sodni register. Prav tako potrebuje nov pravilnik kulturno-umetniško društvo, kije sicer pravna oseba, a je žal popolnoma v razsulu, tako da ni možna nobena organizirana dejavnost. NAJSTAREJŠA POSELITEV RIBNIŠKE DOLINE - V počastitev občinskega praznika so v nekdanji Petkovi galeriji v ribniškem gradu odprli stalno muzejsko razstavo, ki je prva izmed devetih v projektu prenove muzeja. Na ogled so pripravili rekonstrukcijo izkopane bronastodobne naselbine, odkrite pri arheoloških raziskavah v Žlebiču. Domnevajo, da je bilo to območje stalno poseljeno v bronasti dobi, saj so leta 1896 pri kopanju jarka ob Bistrici pri Žlebiču našli odlomek bronastega meča. Ob odprtju razstave so spregovorili ribniški župan Jože Tanko, umetnostna zgodovinarka Dragica Trobec Zadnik, dr. Marjan Slabe, Irena Šinkovec, kustodinja mestnega muzeja Ljubljana. (Foto: M. Glavonjič) Učitelj ji v strahu za svoj ezd ravje Sanacija OŠ Dolenja vas, na kateri so izmerili najvišje koncentracije radona v Sloveniji, po mnenju zaskrbljenih učiteljev poteka prepočasi - Pismo županu RIBNICA - Učitelji ribniške podružnične šole v Dolenji vasi, na kateri so bile izmerjene najvišje koncentracije radona v šolskih poslopjih v Sloveniji, niso zadovoljni s potekom sanacije šole. Kot so v svojem pismu ribniškemu županu zapisali učitelji, so bile prve meritve radona na šoli opravljene že leta 1993. Ker je izid trenutne koncentracije pokazal vrednost 3.600 Bq/m3, so konec leta 1995 opravili še meritev z detektorjem jedrskih sledi za določanje povprečne mesečne koncentracije. Izid je pokazal vrednost 2.640 Bq/m\ vendar pa so nadaljnje meritve pokazale koncentracije celo do 6.000 Bq/m3, medtem ko je dovoljena koncentracija 400 Bq/m3. Zato ie republiški zdravstveni inšpek- tor že marca izdal odločbo, v kateri so bili jasno opredeljeni napotki za odpravo sevanja, ki so jih zaposleni, kar zadeva prezračevanja prostorov, tudi redno izvajali. Zdravstveni inšpektorje nato junija ponovno odredil, da mora šola izpeljati sanacijo glede na ugotovitve merjenj, ki jih je Inštitut Jožefa Štefana opravil v času od marca do začetka maja. Ta so pokazala, da sta vzroka za povečane koncentracije radona v zraku zemljišče in neprimerno izdelana tla ter da so doze zaposlenih in učencev pri izračunih zaskrbljujoče visoke, medtem ko so doze sevanja gama sicer povečane, vendar ne zaskrbljujoče. Tu pa se je po mnenju učiteljev zataknilo. Strokovnjaki so namreč z merjenji končali, Zavod za gradbeništvo Slovenije pa je na podlagi teh meritev izdelal načrt za sanacijo šele avgusta, čeprav bi ga moral že prej. “Zaposleni na šoli smo to šolsko leto začeli pod velikim psihičnim pritiskom,” je zato v svojem pismu županu zapisalo vseh 7 učiteljic in vodja šole Marija Henigman, ki pa so ob tem tudi navedle, da jih zelo boli, ker ob tako velikem in aktualnem problemu ostajajo same. Poleg dejstva, da je podjetje Grafit pričelo s sanacijo šole v začetku oktobra, obnove kot drugi izvajalec pa še vedno ne, so učitelji namreč še dodatno zaskrbljeni za svoje zdravje tudi zato, ker vse do danes še niso prejeli izvidov zdravniškega pregleda, ki so ga na zahtevo zdravstvenega inšpektorja opravili že avgusta. M. LESKOVŠEK-SVETE temu jim je uspelo veliko postoriti predvsem na področju šolstva in posodabljanja cest, dosegli so pomemben premik v spremembi razmišljanja ljudi o upravljanju z vodovodnim omrežjem ter opravili tudi nekaj večjih posegov na področju ohranjanje kulturne dediščine. Spodbudni so tudi začetki uresničevanja dolgoletne ribniške zamisli o razvoju turizma v celotni regiji. Tisto, kar Ribnico teži, kljub temu da jim je za razvoj kmetijstva in podjetništva iz različnih virov letos uspelo zagotoviti okoli 150 milijonov tolarjev, pa je velika brezposelnost, ki Ribnico postavlja v sam državni vrh. Da je tovrstne probleme tudi sam dodobra spoznal kot župan ter da bo država morala še marsikaj postoriti, je dejal tudi dr. Janez Podobnik, predsednik občinskega sveta Andrej Mate pa je opozoril na še en vidik, po njegovem mnenju neustrezne državne politike, ki jo ta vodi na področju lokalne samouprave. Poudaril je, da so v ospredju odločitev po ustanavljanju novih občin največkrat kratkoročni finančni učinki, da pa dolgoročno takšne drobitve, ki jih na ravni države odobravajo brez pretiranih zadržkov, pomenijo zgolj korak k temu, da bo, če bo seveda tudi na državni ravni zavel veter treznega razmišljanja in odločanja, prišlo do težnje ponovnega združevanja, kar da seo tisoče mai ksšo kerj eni in f »štol lo Kriminalisti med izsiljevalci in podjetnikom iz Brežic sicer niso ugotovili poslovnih stikov • Očitno je najemanje izterjevalcev dolgov precej moderno ZA PRAZNIKE SEJE KREPKO ZALOŽIL DOLENJA NEMŠKA VAS - Hladne jesenske noči vlomilcev očitno ne motijo. Tisti, ki seje lotil samopostrežne trgovine Mercator v Dolenji Nemški vasi v noči na 23. oktober, je imel očitno velike apetite, saj je iz skladišča odnesel okoli 1.500 zavojčkov cigaret, karton kave, vakuumsko pakirane mesne izdelke od pršuta, bržole, puranjih beder in še česa, suhomesnate izdelke, salame, sir, srajce različnih velikosti in salamoreznico. S tem je trgovino oškodoval kar za 2 milijona tolarjev. Policisti neznanca še iščejo. BREŽICE - Izsiljevanja so zadnja leta precej pogosta, tudi zato, ker je izterjava dolgov preko sodišč dolg in zapleten postopek, “moderno” podjetništvo, ki se pogosto vrši mimo določb zakona, pa pušča nikoli plačane dolgove. A zgodi se tudi, da je žrtev izsiljevanja tisti, za katerega se domneva, da ima kaj pod palcem. Po sedaj znanih podatkih kriminalistov gre za tak primer pri Darku K. iz Brežic, od katerega so izsiljevalci zahtevali sprva 170 tisoč, potem pa že kar 231 tisoč nemških mark. V petek, 17. oktobra, dopoldne so kriminalisti UNZ Krško namreč izvedli akcijo, v kateri sta bila v menjalnici prijeta izsiljevalca, in sicer brata 38-letni Franc in 37-letni Danijel G., doma iz krške občine, ki sta od uslužbenca zahtevala vnaprej dogovorjenih 70 tisoč mark. S tem so bili seveda seznanjeni tudi policisti in so pripravili zasedo, tako da oborožena fanta denarja nista odnesla. Pri Francu so našli električni šoker, Danijel pa je imel plinsko pištolo kalibra 8 mm, ki je bila podobna pravi pištoli, in nož na preklop. Kriminalisti so ugotovili, da je oškodovanec Darko K. v začetku oktobra prejel po faksu sporočilo, v katerem ga firma Tebra, s.p., iz Ljubljane obvešča, da je v imenu naročnika Milana Petroviča prevzela dolg v višini 170 tisoč mark. Ugotovili so tudi, da Milan Petrovič, ki naj bi se nahajal nekje na območju bivše Jugoslavije, sploh ne obstaja, ter da Darko K. z njim ni nikoli sklepal kakšnih poslov. Firma Tebra pa je njegov dolg povečala še za obresti, tako da bi moral Brežičan odšteti kar 231 tisoč mark. Po ugotovitvah delavcev UNZ Krško sta bila v izsiljevanje vključena tudi direktorica firme Tebra 31-letna Matejka P. iz Ljubljane in Ivan B. iz Brežic. Tadva sta pred izterjavo denarja dala bratoma neposredna navodila za uspešno izvršitev izterjave. Pri vseh osumljenih so bile opravljene hišne preiskave, pri čemer so kriminalisti našli in zasegli dokumentacijo, ki se nanaša na izsiljevanje Darka K., očitno pa se je ljubljansko podjetje ukvarjalo tudi z drugimi izterjavami, saj je o tem pričala dokumentacija. Osumljenim je * Kot pravi načelnik kriminalistične službe UNZ Krško Sašo Jejčič, v Posavju ta izterjava ni prva. Lani, na primer, so prijeli dva Hrvata, ki sta od Breži-čanke Ž. L. zahtevala 75 tisoč nemških mark, izsiljevanje pa je bilo opravljeno po naročilu domačina S. A. Vendar so v tem primeru ugotovili, da sta imela naročnik in oškodovanka nerazčiščene Finančne posle. Sicer pa so na UNZ Krško zadnja leta zaznali več primerov izsiljevanj, ki se niso končala tako učinkovito kot v nedavnem brežiškem primeru, saj žrtve pogosto storilcev niti ne prijavljajo, posebno še, če je vmes kak čuden in nečist posel. bila odvzeta prostost, zoper Matejko in Franca pa je bil po zaslišanju odrejen pripor. T. GAZVODA Elan korajžno tudi v četrtfinalu Nogometašev Elana poraz v Kopru ni vrgel s tira, kar potrjujeta zmagi nad vodilnim Triglavom TeleTV in nad celjskim prvoligašem v četrtfinalu pokala - Kako do denarja? VITALIS ZADNJIC NOVO MESTO - Posadka novomeškega jadralnega kluba s krmarjem Rajkom Zupancem je z jadrnico Vitalis nastopila na zaključni regati slovenske jadralne zveze Piranski trikotnik. Med 34 slovenskimi jadrnicami je Vitalis osvojila 23. mesto, medtem ko je bila v razredu elan express peta. Zimski premor bodo člani jadralnega kluba Novo mesto zapolnili s številnimi predavanji. LESKOVČANI DOBRO ZAČELI LESKOVEC - Leskovški strelci, ki s svojima vrstama nastopajo v prvi in tretji strelski ligi, so bili v prvih dveh kolih uspešni. Tako so v prvi ligi Dejan Župane, Gorazd Zorič in Peter Fridl v prvem kolu premagali vrsto Štefana Kovača iz Turnišča s 1733; 1706, v drugem kolu pa v gosteh kljub izenačenemu izidu 1720:1720 zaradi boljše zadnje serije še Ljutomer. Ekipa, ki nastopa v tretji ligi, je premagala Kisovec in Trnovo. Uspešna je tudi pionirska vrsta, ki je v prvem krogu ligaškega tekmovanja v Murski soboti zasedla drugo mesto. (J. A.) NOVO MESTO - Visok poraz nogometašev novomeškega Elana v Kopru očitno ni spravil s tira, saj so že na naslednjih tekmah igrali spet tako, kot znajo oziroma kot smo jih vajeni igrati to jesen. Tako so prejšnjo nedeljo presenetili in na domačem igrišču ugnali vodilno moštvo druge lige, kranjski Triglav TeleTV, za katerega je bil to šele drugi poraz v sezoni. Nadaljevanje je bilo še boljše. Že ko so se uvrstili v četrtfinale med osem najboljših moštev slovenskega nogometnega pokala kot edini drugoligaš, je bil to velik uspeh, potem pa so prejšnjo sredo spet prekosili same sebe in na prvi četrtfinalni tekmi ugnali trenutno na prvoligaški lestvici sedmouvrščeno vrsto - celjski Protonavto Publikum. Po izenačenem prvem polčasu, ko .so bili gostje iz Celja za odtenek boljši, a ne toliko, da bi se to poznalo pri izidu, so Novomeščani v drugem delu igre najprej z nekoliko sreče ubranili domačo mrežo in potem, ko je temnopolti Somalia pokazal svoj južnoameriški temperament in udaril igralca brez žoge ter si prislužil izključitev, prevzeli reč v svoje roke. Po napaki celjske obrambe je novomeško premoč, tudi kar se tiče izida, uveljavil Rodič. Vprašanje je, ali je zmaga z 1:0 dovolj za uvrstitev v polfinale. Vsekakor novomeške nogometaše čaka še povratno srečanje v Celju v sredo, 5. novembra. Elan ima sicer prednost zaradi zmage na prvi tekmi, a težko je verjeti, daje celjski prvoligaš ne bi hitro izničil, po drugi strani pa ni nemogoče, da Novomeščani ne bi še enkrat presenetili kot že tolikokrat letos. Da so v dobri KOMAC LE V PARIH - Kljub temu da je tokrat Gregor Komac igral le v igri parov, je Krka v Radljah v 5. krogu visoko, s 5:2, premagala domače moštvo. Komac in Marjan Hribar (na sliki) sta v igri parov v prvi slovenski ligi dobesedno nepremagljiva. Na lestvici vodi Preserje z 10 točkami, po 8 točk pa so v petih kolih zbrali Moravske Toplice, Radgona, četrtouvrščena Krka in Masimarket Olimpija. Izidi posamičnih dvobojev na tekmi Radlje: Krka - Krive: Kralj 0:2, Kus: Retelj 2:1, Petar: Hribar 0:2, Kus - Petar: Komac - Retelj 0:2, Krive: Retelj 0:2, Petar: Kralj 1:2, Kus: Hribar 2:1). V sredo, 5. novembra, se bo Krka ob 17. uri doma pomerila z vodilnim Preserjem. (Foto: I. V.) Može izkoristil priložnost AMD Brežice v dveh dneh pripravilo tri dirke državnega prvenstva v stadionskem motokrosu - Čuden tretji BREŽICE - Vse je že kazalo, da letos zaradi odpovedi dirk v Ljubljani državnega prvenstva v stadionskem motokrosu ne bo, so zadevo v soboto in nedeljo, 18. in 19. oktobra, rešili prizadevni člani AMD Brežice, ki so na stezi v Prilipah pripravili vse tri dirke. V razredu do 80 ccm je s sobotnima zmagama osvojil naslov prvaka Tadej Korošak (Sitar pneu-matic team), ki pa je v nedeljo padel in moral priznati premoč člana novomeškega Mela Jake Možeta. V kategoriji do 125 ccm je vse tri dirke dobil Sebastjan Kern, član Petrol Proton teama, medtem ko je Možetov klubski tovariš Ludvik Mežnar osvojil skupno Jaka Može tretje mesto. V najmočnejšem, četrtlitrskem razredu je slavil Sašo Kragelj, ki nastopa sa Slovenske Konjice, drugi je bil nekdaj najboljši slovenski motokrosist Jani Sitar, tretji pa domači tekmovalec, član AMD Brežice Andrej Čuden, ki je tako lepo zaokrožil svojo do sedaj najuspešnejšo sezono. V superfinalu, kjer so se pomerili najbolši iz vseh razredov, je zmagal Kragelj nad Sitarjem in Jelenom. V nedeljo so se za konec dvodnevne prireditve slovenski in hrvaški motokrosisti pomerili še na klasični progi - obe vožnji je dobil Sašo Kragelj, ki je suvereno premagal hrvaškega prvaka Nenada Šipka. Udeležba na letošnjem državnem prvenstvu v stadionskem motokrosu je bila precej maloštevilna, saj je v vseh treh razredih nastopilo le 23 motokrosistov, kar je posledica dejstva, da Slovenija premore le eno progo in da naši tekmovalci razen v tujini te predvsem za gledalce zelo zanimive panoge nimajo kje trenirati. Vzrok za to so dovoljenja za uporabo ostalih prog za stadionski pa tudi klasični motokros. Težave pri pridobivanju dovoljenj za organizacijo tekmovanj - proga pri Dolenjskih Toplicah ni izjema - bodo, kot kaže, prihodnje leto, tako kot letos v stadionskem, ogrozile tudi prvenstvo v klasičnem motokrosu. formi so namreč dokazali tudi v Lendavi, ko so v nedeljo v 12. kolu osvojili točko na tekmi s tamkajšnjo Nafto, neposrednim tekmecem s REKREACIJA V BADMINTONU NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto razpisuje rekreativno vadbo badmintona, ki bo ob nedeljah dopoldne ali popoldne vse do konca aprila. Prvič so se novomeški badmintonisti v športni dvorani pod Marofom dobili v nedeljo, 26. oktobra, naslednjič pa bo rekreativna vadba organizirana v nedeljo, 9. novembra, ob 19. uri, ko se boste lahko vpisali in za 4.000 tolarjev dobili letne karte. • Žal se uspešni nastopi Elanovih nogometašev ne poznajo prav veliko v klubski blagajni. Čeprav moštvo sestavljajo predvsem mladi domači igralci, denarja ni dovolj niti, da bi vedno sproti pokrili vsaj stroške vadbe in tekem prvega moštva pa mladincev, kadetov in mlajših in starejših dečkov. Morebitne pokrovitelje so povabili tudi na nedavno skupščino kluba, a ni bilo pravega odziva. V kratkem nameravajo o svojih težavah na novinarski konferenci obvestiti tudi širšo javnost ter na ta način pritegniti pozornost vseh, ki bi jim lahko pomagali in jim ni vseeno za usodo edinega nogometnega drugoligaša na jugovzhodu Slovenije. sredine lestvice. Tekma 13. kola z 12-uvrščenimi Goriškimi opekarnami bi morala biti za Novomeščane le dober preizkus pred odločilno pokalno tekmo. I. V. IGOR PRIMC PRED SEZONO - V petek je Igor Primc v gostišču Kos novinarjem predstavil svoje načrte za prihodno sezono, v kateri ga čaka evropsko prvenstvo v Budimpešti. Priprave mu bo precej olajšala zaposlitev na ministrstvu za obrambo, ki je pod svoje okrilje sprejelo kar nekaj vrhunskih športnikov, žal pa ima eksistenčne težave še vedno njegov trener Karel Gačnik, kije kljub nedvomno velikim uspehom na strokovnem področju in nekaterim obljubam še naprej brez zaposlitve. Po novinarski konferenci so v restavraciji Tango pripravil sedaj že drugo leto zapored ples Igorja Primca, ki je bi! finačno sicer nekoliko manj uspešen od lanskega, svoj vrhunec pa je po Igorjevih besedah dosegel z modno revijo erotičnega perila. (Foto: I.V.) Novomeški šahisti so prvoligaši Prvaki v drugi ligi - zahod NOVO MESTO - Tekmovanje v drugi šahovski ligi se je za novomeške šahiste končalo, da se bolje ne bi moglo - osvojili so prvo mesto v zahodni skupini in se tako uvrstili v prvo ligo. V zahodni skupini je nastopalo 16 članskih moštev, ki so odigrala 7 kol po švicarskem sisete-mu. Novomeščapi so kar petkrat zmagali in dvakrat igrali neodločeno ter tako zbrali 12 točk, Jesenice so bile z 10 točkami druge, tretje mesto pa je z 9 točkami zasedel šahovski klub Jamstvo iz Ljubljane, Grosuplje je bilo s 7 točkami osmo, Ribnica pa s 5 točkami dvanajsta. Novomeščani so v zadnjem kolu igrali s Komendo 3:3. Po posameznih deskah so novomeški šahisti dosegli naslednje izide: 1. Gordan Lazovič 3,5 točke iz 6 partij, 2. Marjan Kastelic 2,5 iz 4, 3. Matjaž Brezovar 6 iz 7, 4. Emil Luzar 3,5 iz 6,5. Maks Rozman 2,5 iz 5,6. Vinko Istenič 1,5 iz 2,7. Jože Pucelj 4 iz 5, 8. Ivica Milič 1 iz 2 partij in na 9. deski Robert Rudman 2,5 točke iz 5 partij. MEDNARODNA ODBOJKA V ŽUŽEMBERKU ŽUŽEMBERK - Žužemberk bo prizorišče priprav kadetske državne odbojkarske reprezentance na kvalifikacijski turnir za evropsko prvenstvo. Priprave bo vodil prvi trener izbrane vrste domačin prof. Bojan Brulec, med njegovimi izbranci pa so tudi Zužemberčani Rok Pucelj, David Obrstar, Sebastjan Perc in Franci Slak. Vpetek, 31. oktobra, se bo v Žužemberku začel mednarodni turnir, na katerem bodo nastopali mladinci italijanske Brescie, Novega Zagreba, slovenska kadetska reprezentanca in moštvo Žužemberka. NAŠI STRELCI KROJILI VRH ČEŠKA, KOPER - Pred tednom dni je bilo na Češkem mednarodno prvenstvo Chech eurocup, ki se ga je udeležilo 250 tekmovalcev iz 16 držav. Zmagal je evropski prvak Andreas Wiedeman iz Nemčije, drugi je bil Ted Bonnet iz Amerike, ki je lani v Braziliji osvojil naziv svetovnega prvaka, tretje mesto pa je pripadlo Slovencu Brunu Lebanu iz Ljubljane. Feguš je bil peti, Pavlič 16., Pesek 20., Ludvvik Dvojmoč pa 25. Sicer pa so se slovenski strelci prejšnji vikend pomerili na Črnem Kalu pri Kopru. Zmagal je Ludwig Dvojmoč, 2. je bil Samo Jakše (oba člana Strelske šole Dvojmoč), 3. Bojan Kačič iz Ljubljane. TUDI TO ZIMO BREZ SKOKOV LOŠKI POTOK - Zadnji dve ali tri zime bi lahko priredili tekmovanje v smučarskih skokih, a je ostalo zgolj pri besedičenju. Letos se zopet govori, kdo bo ali kdo je dolžan popraviti zaletni most, ki je zadnja leta propadal in je bil potreben le manjši sunek delovnega stroja, daje odpadel velik del lesenega zaletišča, ki je speljan preko čete, ki jo letos rekonstruirajo. Sedaj je že gotovo, da zaletišča ne bo popravil nihče. Kdo ga je dolžan popraviti pa se tudi ne ve. A. K. OB ZAKLJUČKU LIGE LOŠKI POTOK - Preteklo soboto so se na slovesnosti ob zaključku občinske nogometne lige Loškega Potoka zbrali vsi, ki so tako ali drugače sodelovali na tem tekmovanju. Ob tej priložnosti so zmagovalnemu moštvu Marin podelili prehodni pokal, drugo mesto je osvojilo moštvo Klepec in tretje Restavracija Bena. Pokal za fair play je dobila mladinska vrsta Loškega Potoka, za najboljšega vratarja je bil proglašen Boris Štempilhar, najboljši strelec pa je bil David Košmrlj. Vse skupaj je bilo odigranih 84 tekem. (A. K.) umu mulj minil KOŠARKA 1. A, moški, 7. kolo - KRAŠKI ZIDAR : KRŠKO 100:74 (53:27); KR-ŠKO: Avsenak, Simič 2, Miller 22, Krajcar 19, Zaturoski 8, Rozman 10, Boh 5, Bell 8. KOVINOTEHNA SAVINJSKA POLZELA : KRKA 101:74 (54:34); KRKA: Jevtovič 12, Samar 4, Borde-lius 2, S. Petrov 11, Smodiš 4, Bajc 1, Grum 6, Stipaničev 3, Plevnik 19, M. Petrov, Stevič 12. LESTVICA: L Pivovarna Laško 14, 2. Union Olimpija 13, 3. Kovinotehna Savinjska 12... 8. Krka 9... 12. Krško 8. V osmem kolu naj bi se sinoči Krško in Krka v Krškem pomerila med seboj, v devetem kolu pa se bo v nedeljo, 2. novembra, ob 20.30 Krka doma pomerila z ljubljanskim Slovanom, Krško pa v gosteh z ljubljanskim Unionom Olimpijo. ROKOMET 1. liga, moški, 6. kolo - PREVENT : KRŠKO 32:18 (16:6); KRŠKO: German 1, Iskra 1, Martinčič 3, Glaser 8, Deržič 1, Urbanč 4. AFP DOBOVA : DELMAR 22:16 (9:8); AFP DOBOVA: Djapo 5, Be-govič 5, Simonovič 2, Voglar 2, Ocvirk 4, Deržič 2, Levec 2. SEVNICA : ŠKOFLJICA 21:21 (21:10); SEVNICA: Simončič 11, Vertovšek 2, Plazar 2, Sirk 2, Rupret 1, Lupše 3. TREBNJE : ANDOR 25:23 (13:11); TREBNJE: Višček 4, Bregant 2, Blagojevič 5, Šavrič 5, Stojakovič 3, Hribar 1, Bilbija 3, Gradišek 2. LESTVICA: L Pivovarna Laško 10, 2. Krško 9... 6. Trebnje 6... 10. Sevnica 3, 11. AFP Dobova 3 itd. V sedmem kolu bodo 8. novembra Krčani igrali doma s Trebnjem, Sevnica v gosteh s Prulami 67 in AFP Dobova v gosteh s Škofljico. 1. liga, ženske, 8. kolo - KOČEVJE : BURJA 23:20 (13:13); KOČEVJE: M. Dragičevič 6, Vuk 5, Ilc 1, Mihič 1, L. Dragičevič 2, D. Kersnič 4, Mikulin 4. LESTVICA: 1. Krim Electa 16,2. Robit Olimpija 14, 3. Juteks Žalec 12... 6. Kočevje 6 itd. V devetem kolu bodo Kočevke 5. novembra igrale v gosteh z Robitom Olimpijo. ODBOJKA 1. A liga, moški, 5. kolo - KRKA . SALONIT ANHOVO 0:3 (-13, -5, -8); 6. kolo-OLIMPIJA: KRKA 3:0 (13, 5, 12); LESTVICA: L Pomgrad 12... 7. Krka 2 itd. V 7. kolu bo v nedeljo, 2. novembra, ob 18. uri Krka igrala doma z Mariborom Gradisom. 1. B liga, moški, 5. kolo - TERMO LUBNIK : ŽUŽEMBERK 3:2 (12, 11, -10, -11, 9); KOČEVJE : HOTELI SIMONOV ZALIV 3:0 (14. 11, 12); 6. kolo - ŽUŽEMBERK : LJU TOMER 3:0 (9, 8, 3); BLED KO ČEVJE 3:0 (8, 4, 4); LESTVICA: 1 Bled 12,2. Žužemberk 8... 8. Kočevje 2. V 7. kolu bo v nedeljo, 2. novembra, Žužemberk igral v gosteh z Brezovico, Kočevje pa doma s Termom Lubnikom. 3. liga, zahod, moški, 4. kolo - KAN KOVINAR II : LOGATEC 1:3 (9, -6, -2, -12); LESTVICA: L Mokronog 6.. . 9. Kan Kovinar II itd. V 5. kolu se bo v nedeljo, 2. novembra, Mokronog doma pomeril s kočevskim Kanom Kovinarjem II. 1. A liga, ženske, 5. kolo - TPV NOVO MESTO : KRIM 3:1 (6,4, -14, 10); 6. kolo - ŠPECERIJA BLED : TPV NOVO MESTO 1:3 (7,-11, -11, -13); LESTVICA: 1. Infond Branik 12, 2. Kemiplas Koper 10, 3. Sobota 8, 4. TPV Novo mesto 6 itd. V 7. kolu bodo Novomeščanke v četrtek, 30. oktobra, ob 19. uri doma igrale z ekipo Kaepa ŠOU Vital Frupi. 3. liga, zahod, ženske, 4. kolo - RADIO MORJE : KOČEVJE 1:3 (9, -6, -2, -12);' LESTVICA: L Bohinj 6... 3. Kočevje 4.. . 6. TPV Novo mesto II 2 itd. V 5. kolu bo TPV Novo mesto II igralo doma z Radiom Morjem. NOGOMET 2. liga, 12. kolo - NAFTA : ELAN 1:1 (1:1); Strelca: 0:1 - Šumar (7. minuta), 1:1 - Gabor (27. minuta); LESTVICA: 1. TeleTV 31, 2. Koper 27, 3. Železničar 22... 6. Elan 17 itd. V 13. kolu se bo Elan v nedeljo, 2. novembra, ob 13.30 doma pomeril z Goriškimi opekarnami, ki so sedaj na lestvici z 12 točkami dvanajste. V DRUGO POLZELANI USPEŠNEJŠI - Košarkarjem novomeške Krke ni uspelo dvakrat zapored premagati Polzelane, ki so se jim na prvenstveni tekmi krepko maščevali za poraz na četrtfinalnem turnirju slovenskega pokala. Dodatne težave je trenerju Novomeščanov Živku Ljubojeviču povzročil Matjaž Smodiš (na sliki med metom preko Polzelinega centra), ki si je v sedmi minuti poškodoval gleženj in ga je na igrišču moral zamenjati Primož Samar. Novomeščani so tekmo na Polzeli začeli preveč bojazljivo, da bi se lahko resneje upirali favoriziranim domačinom. (Foto: I. V) J BALODIS VIŠJI OD PRVAKOV -Čeprav so novomeški odbojkarji sredino tekmo proti državnim prvakom odbojkarjem kanalskega Salonita igrali brez svojega najboljšega moža Aleksandra Semetovsa, se odličnim gostom niso vnaprej predali, v prvem nizu, ki je trajal kar 40 minutl pa so vodili celo že z 9:2 in 12:9. Zal jim tudi na gsotovanju v Ljubljani v naslednjem kolu ni uspelo osvojiti niti niza, tako da so še naprej z eno samo zmago na sedmem mestu prvenstvene lestvice. Zužemberčanom je med ledno spodrsnilo v Škofji Loki, medtem ko so v soboto na domačem igrišču pr\’ič letos zaigrali povsem sproščeno in zlahka ugnali Ljutomer. Na sliki: visoki Balodis je blok državnih prvakov skušal ukaniti z lobom. (Foto: I. V.) Le na rekord in evropski finale Igor Primc ima za naslednjo sezono za cilj uvrstiti se v finale evropskega prvenstva v Budimpešti ■ Ob ugodnih pogojih celo čez 66 m ■ Na plesu Igorja Primca tudi erotično perilo POLICIST DRUGI KRŠKO - Tekmovalci krškega športnega društva Policist so uspešno nastopili na državnem turnirju v ju-jitsu borbah za mladince in članice. Katja Urek je zmagala med mladinkami v kategoriji do 58 kg, Vanja Preskar pa v kategoriji do 68 kg, medtem ko so v svojih kategorijah Simon Kurnik med mladinci do 76 kg, med člani pa Uroš Pompe do 82 kg in Robert Gorenc do 92 kg osvojili tretje mesto. Med sedmimi klubi so bili Krčani drugi. To je bila tudi zadnja izbirna tekma za reprezentanco za evropsko prvenstvo, ki bo novembra v Stockholmu. Od Krčanov bo na prvenstvu nastopil le ženski par Strgar - Škof v duo sistemu. DOLENJA VAS JE POKALNI ZMAGOVALEC DOLENJA VAS - S tekmovanjem za pokal Dolenjske so dolenjski balinarji v Dolenji vasi zaključili prvenstvo območne balinarske zveze. Tekmovalo je sedem štiričlanskih ekip, med katerimi je bila najboljša Dolenja vas, drugo je bilo Krško, tretji Sodček iz Kočevja in četrta Svoboda iz Krmelja. (R. M.) NOVO MESTO - S Plesom na Otočcu in novinarsko konferenco v gostišču Kos v Novem mestu je najboljši dolenjski športnik, novomeški metalec diska Igor Primc, začel priprave na novo tekmovalno sezono, v kateri ima en sam oziroma dva cilja - nastop v finalu evropskega prvenstva v Budimpešti, za kar bo treba napredovati še za dober meter. Na novinarski konferenci je bil Igor za vrhunskega športnika kar nekako nenavadno zgovoren in skupaj s trenerjem Karlom Gačnikom sta smelo napovedala še uspešnejšo sezono, v kateri naj bi jima končno uspel tudi preboj prav med najboljše evropske atlete. Po zelo uspešni minuli sezoni, ki jo je Igor začel februarja z državnim rekordom (63,74 m) v Splitu in dosegel vrhunec z zmago na sredozemskih igrah v Bariju ter jo končal na imenitnem 21. mestu na svetovni lestvici metalcev diska, je taka usmeritev povsem logična. Če je bil do sedaj zanj uspeh nastop na največjih svetovnih tekmovanjih, je sedaj prag ocene uspešno postavljen višje - najmanj finale. Na novo sezono se je Igor skupaj s svojim moštvom temeljito pripravil. Za denarno plat bo poslej skrbel Matej Zoran, ki skupaj z računalniškim podjetjem Brain Igorju stoji ob strani že od začetka njegove vzpona. Njegovo naloga ne bo lahka, saj mora, da bi lahko uresničili predviden načrt priprav, zbrati za blizu 100 nemških mark pokroviteljske pomoči. Poleg Brai-na bosta levji delež stroškov pomagala pokriti še Telekom Slovenije in Atletski klub Krka, med šetvilnimi ostalimi pokrovitelji pa sta tudi Gostišče Kos in Zavarovalnica Triglav, ki sta omogočila tokrat novinarsko konferenco. Še bolj kot Igorje bil na srečanju z novinarji zgovoren njegov trener Karel Gačnik, kije napovedal, da bo njegov varovanec letos v idealnih pogojih presegel celo mejo 66 m, povsem realno pa je pričakovati, da bo slovenski rekord na koncu prihodnje sezone znašal več kot 65 m. Na pettedenskih pripravah v Združenih državah Amerike, kamor bosta Primc in Gačnik odpotovala v naslednjih dneh, bosta skušala še nekoliko spremeniti tehniko, pri čemer naj bi jima pomagali tudi nekateri znani ameriški trenerji in metalci diska. Ves čas do sedaj so se učili od boljših, kar se je izkazalo za uspešno. 1. V. SEVNICANIV RADEČAH SEVNICA - Mladi sevniški atleti so bili najuspešnejši udeleženci jesenskega krosa v Radečah. V svojih so zmagali Mario Droždan, Marko Virtič, Branka Virtič, Aleš Kozole, Adrijana Virtič, Domen Kralj, Gregor Vodenik in Alenka Radej. Poleg tega so Sevničani osvojili pet drugih in eno tretje mesto. SEVNISKI KARATEISTI POKALNI PRVAKI TRBOVLJE - Na pokalni tekmi za mladinke in mladince v Trbovljah je v soboto, 25. oktobra, ekipa Karate kluba Sevnica v postavi Danilo Lisec, Denis Orač in Marko Stopar osvojila naslov prvakov v katah, Marko Stopar je bil posamezno v katah 2., Darijan Tabak pa 3. v športnih bojih posamezno. Trboveljčani so tekmo izpeljali brez napak, zato je bila to dobra generalka pred organizacijo decembrskega 25. mednarodnega karate turnirja, najstarejšega v Evropi. DERBI ČRNOMALJCEM ČRNOMELJ - V 4. krogu druge košarkaške lige - zahod so se v Dolenjskem derbiju v Črnomlju pomerili igralci Črnomlja in Kočevja. Kočevci so bili prepričani v zaneslj-vo zmago, a so se ušteli, saj so jih borbeni gostitelji premagali S 74:66. (M. G.) PRVAKI IZ ŠENTJERNEJA - Na ekipnem atletskem državnem prv enstvu za osnovne šole v Kopru so 16. oktobra mladi šentjernejski atleti dosegli še en izjemen uspeh. Med 12 najboljšimi slovenskimi šolskimi reprezentancami so tako med dekleti kot med fanti osvojili naslov državnih prvakov, kar je za šolsko športno društvo v 35 letih obstoja največji uspeh. Uspešni so bili tudi med posamzniki, saj so osvojili kar sedem prvih mest - Katarina Kovačič s 509 cm v skoku v daljino, Alenka Žnidaršič s 168 cm v skoku v višino, Matej Kralj s 596 cm v daljino, Matija Cvelbar in Luka Luzar s 171 cm v skoku v višino, Matjaž Cujnik z 12,25 m v suvanju krogle ter fantovska štafeta 4 X100 m (David Pavlič, Luka Luzar, Matija Cvelbar, Matej Kralj) z izidom 48,76 sekunde. Na sliki so atleti šentjernejske osnovne šole z mentorji na koprskem štadionu. (Foto: Krosi) KRKNZDRAVILIŠČN HOTELI OTOČEC TENISKI CENTER OTOCEC BALET OB MREŽI - Elena Volkova, Alenka Ostroveršnik in Jana Vernig so s trojnim blokom takole skušale zaustaviti odbojkarice Krima. Razen v tretjem nizu, ko so po lahko opravljenem delu v pr\’ih dveh popustile, so bile Novomeščanke bistveno boljše od gostij. Tekma šestega kola na Bledu je bila bolj izenačena, Novomeščanke pa so Gorenjke ugnale šele po dveh urah izenačenega boja, polnega preobratov. (Foto: 1. V.) F1T CLUB V NOVEM MESTU - V ponedeljek popoldne se je na grmski osnovni šoli prvič predstavil Fit Club Novo mesto. Gre za mednarodni klub za otroke, ki naj mlajšim ponuja različne vodene intenzivne športne aktivnosti, s katerimi želi vrniti zabavo v sicer zahtevno športno vadbo. Novost prihaja iz Amerike in se je že dobro uveljavila tudi v zahodni Evropi. Vaditelji pri vadbi uporabljajo tudi hoppy žoge, padala, steperje, kolebnice, obroče, časopisni papir, balone in druge za otroke vame rekvizite. Vadba poteka v obliki štafetnih iger in krožne vadbe, vse skupaj pa spremlja glasba. V petek, 20. oktobra, se je Fit Club v Novem mestu predstavil v telovadnici osnovne šole Grm, predstavitev pa so ob pomoči direktorice Fit Cluba Slovenija Barbare Vukovič (desno) pripravili domači vaditelji. (Foto: I. V) v Šport iz Kočevja in Ribnice • KOČEVJE - V prestižni tekmi med Kočevjem in Burjo so kočevske rokometašice pokazale več želje po zmagi in ob koncu zasluženo osvojile dve točki. Uvodne minute so minile v odličnih obrambah vratarke Adrijane Jančič in sproščeni igri Kočevk. V nadaljevanju se je jeziček na tehtnici nekoliko prevesil v prid gostij, a jim je v končnici zmanjkalo moči. • RIBNICA - Ribniški rokometaši so tekmo v Šmartnem začeli podjetno, povedli s 13:6, a po stari navadi do konca prvega polčasa popustili. Očitno so v slačilnici zalegli nasveti trenerja Šibile, saj je Inles zopet v nadaljevanju ustvaril prednost šestih zadetkov. V 50. minuti so gostitelji zaostanek za pol zmanjšali, a možnosti za kaj več niso imeli. Ribničani so tako zmagali s 30:23, osvojili obe točki in so po četrtem krogu na tretjem mestu prvenstvene lestvice druge lige. • RIBNICA - Rokometni klub Inles je drugič organiziral rokometni turnir veteranskih ekip v spomin na svojega nekdanjega igralca in trenerja Jožeta Šilca. Zmagovalci turnirja, na katerem so nastopile štiri ekipe iz krajev, kjer je Jože igral in treniral, so veterani ribniškega Inlesa. Ribničani so imeli v svojih vrstah tudi najboljšega igralca Zdenka Miku- lina, najboljši strelec je bil Edi Trbovc iz Sevnice, najboljši vratar pa Lado Brglez iz Slovana in najstarejši igralec 60-letni Igor Stupinšek iz škofjeloškega Šešir-ja. Pokale zmagovalni ekipi in najboljšim posameznikom je izročila vdova dr. Tatjana Šilc. • SODRAŽICA - V počastitev občinskega praznika je bila v Sodražici zanimiva prijateljska tekma med BSK Sodražico in letošnjimi državnimi podprvaki, igralci ljubljanskega Polja. V tekmi, ki je bila odigrana po pravilih super lige, so zmagali Ljubljančani s 16:8. Točke za Sodražane so dosegli Krže in Košmrlj v dvojicah, Krže in Matelič v krogu in Košmrlj v natančnem izbijanju. • DOLENJA VAS - V počastitev občinskega praznika je bil v Dolenji vasi košarkarski turnir, na katerem so prvo mesto osvojili igralci Ribnice. Izidi - Lončar : Sodražica 61:48, Ribnica : Sodražica 66:34, Lončar : Ribnica 51:52. • RIBNICA - V 5. krogu mladinske meddržavne rugby lige je vodilna zagrebška Mladost v Ribnici premagala Ribnico s 60:0. Ribničani so nastopili brez najboljših igralcev in se niso mogli izogniti porazu proti izkušeni in boljši ekipi iz Zagreba. M. GLAVONJIČ Tina Grabnar tretja na svetovnem prvenstvu s samostrelom Zorič petnajsti Posavski strelci so na svetovnem prvenstvu v streljanju s samostrelom v Zagrebu dosegli izjemen uspeh. Članica sevni-ške strelske družine Heroj Marok, Tina Grabnarje nase opozorila že v predtekmovanju, ko se je z osmim izidom uvrstila v finale, kjer pa je prekosila samo sebe in osvojila bronasto medaljo ter tako dopolnila uspeh slovenske reprezentance: Rajmond Debevec je namreč v Zagrebu osvojil že svoj tretji naslov svetovnega prvaka v streljanju s samostrelom na 10 m, moška vrsta pa je bila tretja med ekipami. Lep uspeh je s 15. mestom dosegel tudi mladinec strelskega društva Leskovec Gorazd Zorič, ki je s samostrelom prvič streljal šele letos maja, ko ga je k temu nagovoril Rajmond Debevec. Se bolj kot na prvenstvu je Zorič tekmoval dan poprej na mednarodnem prvenstvu Hrvaške, ko je v isti konkurenci zasedel osmo me- 'WTCC • . 'I * * •; BREZPLAČNI ZIMSKI PREGLED Od 3. - 8. novembra bodo naši pooblaščeni serviserji brezplačno pregledali 27 točk delovanja vašega FORDA, med drugim tudi: / / / - pnevmatike - raven hladilne tekočine in gostoto antifriza ■ tesnenje motorja ■ izpušni sistem ' - žaromete in brisalce - podvozje in krmilni mehanizem ■ akumulator - ogrevanje potniške kabine - napravo za pranje stekel - zobati jermen in vodno napeljavo 9 ' t ' ' 9 ' / / / z ' ' / ' / / Prosimo, da se najavite in rezervirate termin! AVTOHISA Novo mesto Servisno prodajni center d.o.o. AVTOHIŠA NOVO MESTO, d.o.o. Pod Trško goro 83 Novo mesto • Ugodna prodaja testnih vozil MEGANE CLASSIC RN 1.4 • Omejena količina vozil RENAULT še po starih cenah • Menjava staro za novo • Krediti že od TOM + 0% dalje pri menjavi R5 ali Clia za novo vozilo Tel.: 068/324-533 MEGAhit d.o.o. Zwittrova ul. I 8000 NOVO MESTO tel.&fax: 068 324 690 Pentium ISO 16 MB EDO 11 pin-60ns 1,44 Mitsumi 1,7 GB HDD PCI 64 1 MB Dram video Mini tover SB 16 stereo + 120W zvočniki 15" HYUNDAI DeluxScan Tipkovnica in miška Genius 3 tipke Windovsi 95 5L0 AUrni IA . ooo /1. 180.900 HTTP:/WWW.MEGAHIT.SI OBVESTILO Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Novo mesto, obvešča občane, ki jim je prenehalo redno delovno razmerje zaradi stečaja ali prisilne poravnave oziroma štejejo med upravičence na podlagi 16. člena Zakona o jamstvenem skladu republike Slovenije (Ur. list RS št. 25/97), da lahko oddajo vloge z dokazili na dveh sprejemnih mestih, in sicer: * v Črnomlju v prostorih Urada za delo, Kolodvorska 34, tel. 51-926, in • v Novem mestu v prostorih občinske stavbe, Novi trg 6/III, sobi 89 in 90, tel. 317-189. Uradne ure za ta opravila so vsak dan od 8. do 16. ure, ob sredah do 17. ure, ob petkih pa do 14. ure. Obrazci in informacije so na voljo na sprejemnih mestih vsak dan, na uradih za delo v Črnomlju, Metliki, Novem mestu in Trebnjem v času uradnih ur zavoda. Upravičenci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja ali prisilne poravnave med 2.1.1994 in 3.11.1997, imajo 90 dni časa za vložitev zahtevkov od 3.11.1997, ki šteje kot dan začetka poslovanja sklada. Djrektor RZZ QE Novo mest0 Frane Smerdu Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9, Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Kdor seje veter, žanje vihar Dol. list št. 41,16. oktobra Nekateri ljudje so zaznamovani z bolečino in jo nosijo s seboj. Sočustvujem z njimi in jih razumem. Ni pa prav, da ti ljudje svoje nerazčiščene travme povezujejo z drugimi ljudmi in “grehe nekaterih” nalagajo drugim, kar je storil g. Jože Hribar. To je storil v svojem članku tudi z navajanjem mojega priimka in v tem je njegova napaka. Sam sem pred časom v polemični razpravi pisal le o katoliškem pogledu na splav, nič pa o vojni, s katero sem sicer tudi sam usodno in tragično povezan. Na svojevrsten način sem povezan s kaplanom Šinkarjem, ki ga g. Jože Novak imenuje mali bog. Zakaj? Pred leti so me otroci pri verouku gledali nekako čudno in s strahom. Pozneje sem izvedel za razlog njihovega ravnanja. Učiteljicajim je namreč v šoli prebrala članek iz Dolenjskega lista z naslovom Duhovnik morilec. V njem A. D. opisuje dogodek, ki seje zgodil julija 1942 v Dolenji vasi. Ko so dekleta žela pšenico, so čez polje pritekli štirje partizani. Eden izmed njih, po imenu Lojze, se je ranjen zapletel v grmovje. Za njim so prišli domobranci skupaj z duhovnikom Šinkarjem. “Pred mojimi očmi ga je Šinkar zabodel,” jasno zapiše priča strašnega dogodka. Potem še pove, kako je sama tekla k njegovim domačim sporočiti tragično novico. S seboj je prinesla rjuho, v katero so starši položili mrtvega sina. Priča dogodka še zapiše: “Po tem strašnem dogodku nisem otrok nikoli silila v cerkev in tudi sama nisem več hodila. Kako naj bi še poslušala duhovnika, ki je storil tak gnusen zločin.” (DL 23. jan. 1975). Učiteljica je članek prebrala otrokom. Namen je dosegla. Otroci so gledali tudi name s sovraštvom v srcu in opazovali, če niso tudi moje roke krvave. Čeprav je bil čez dober mesec v istem časopisu objavljen popravek, kjer sam predsednik KO ZB Mirna Peč Franc Brajer piše, da je članek Duhovnik morilec v celoti neresničen, ker se ta dogodek ni zgodil v Dolenji vasi, v Čemšah in Šentjurju in ker navedeni Alojz Pavček še živi in ni mrtev, sem o istem dogodku bral tudi v neki drugi knjigi, ki govori o domobranstvu. Ker je takih zgodb, ki nimajo z resničnimi dogodki nobene zveze še nekaj, sem do takšnega pisanja zelo skeptičen. Ravnokar berem dnevnik križevskega župnika Andreja Zupanca iz let 1941-1945, ki opisuje takratne žalostne dogodke. Resnično so to bili zmedeni časi, ki naj bi se nikdar več ne ponovili. Omenjeni citat “V imenu petero Kristusovih ran naj umrje partizan” je nastal v glavah tistih, ki so pobijali duhovnike in s tem izpolnjevali Kardeljevo zapoved, da je treba duhovnike pobiti. Šlo je za opravičevanje njihovih zločinov. Tbko je moral po sodni farsi žal umreti tudi duhovnik Anton Šinkar na znanem “kočevskem procesu”. Potem ko so nastopile priče, ki sojih sodniki sami pripravili in so na njihova vprašanja zelo klavrno in nepričevalno odgovarjale, so poklicali še glavno pričo, nekega kmeta iz okolice Šentjerneja. Sodnik je dejal kmetu: “No, tovariš,gotovo poznaš zločinca Šinkarja. Pokaži nam ga!” Priča je pokazala Franceta Malovrha, za glavo višjega od Šinkarja. Ker ni pokazal pravega, so mu rekli, naj dobro pogleda in še enkrat pokaže na zločinca. Kmetje nato pokazal na duhovnika Jakoba Mavca. Taje vstal in rekel: “Zmotil si se. Moje roke so nedolžne.” Sodni zbor je postal nemiren. Da bi kmet popravil sVojo pomoto, mu je sodnik rekel in pokazal Šinkarja: “Kaj pa, če je bil tale?” Priča je brž odgovorila: “Ja, ja, tale bo.” In bilje po pričevanju tako “verodostojnih prič” obsojen na smrt. Kaplan Sin-kar je ostal vesel in miren do konca. Partizanu, ki gaje ubil, je še prej poklonil svoje gojzarje. To lahko storijo le tisti, ki imajo mirno vest. “Nedolžna Abelova kri”, prelita med vojno in po njej na eni ali drugi strani, kliče iz zemlje. Največjo odgovornost za to pa nosijo tisti, ki so bratomorno vojno začeli. In kdo je bil to, naj raziščejo zgodovinarji. Medvojne in povojne tragične dogodke sem zase enkrat za zmeraj razrešil po načelu: “Osvobodilni boj ja, revolucija ne.” V naši vasi so vsi fantje v začetku podpirali OF, in to do tistega trenutka, ko so začeli pobijati duhovnike, katoliško inteligenco, verne in vplivne može in žene po župnijah. Zato sem vedno hvaležen tistim partizanom, ki so se bojevali proti okupatorju in za domovino darovali svoja življenja, obsojam pa tiste, ki so kroglo poslali v glave nedolžnih ljudi, tudi otrok, kar * Že dolga leta sem naročnik Dolenjskega lista in ga z zanimanjem preberem, ker sem sam Dolenjec in rad zvem, kaj se v naši valoviti pokrajini dogaja. Zato moram zapisati, da ga preberem od kraja do konca. Hvaležen sem vašim novinarjem in dopisnikom za ves njihov trud. Vedno rad preberem tudi Odmeve oziroma pisma bralcev. Vesel sem, da imate pogum objaviti tudi članke, ki po mojem mišljenju niso v skladu z vašo uredniško politiko. V tem se kaže vaša pluralnost in prav je tako. Z veseljem lahko ugotovim, da tudi mojih prispevkov do sedaj še nikoli niste zavrnili, in to rad povem tudi ostalim, s katerimi se pogovarjam. Včasih so teme resnično delikatne, zlasti mislim na tiste iz medvojnih in povojnih časov. Nič nimam proti, če se o njih piše, toda vedno naj se piše z čutom za resnico in s spoštovanjem do drugače mislečih. Med bralci Dolenjskega lista so tisti, ki imajo v sorodstvu partizane in domobrance, ki so verni in so neverni, politično tako ali drugače opredeljeni. Seveda ima vsakdo do določenih dejstev drugačen odnos in pristop. Nad vsem naj pa bo ljubezen do resnice in spoštovanje. sem na lastne oči videl v krakovskem grobišču. Med lobanjami odraslih ljudi sem v jami, ki so jo razrile divje svinje, videl tudi otroške. Za taka dejanja ni opravičila! Ali bo kdo verjel Cerkvi, do katere ima g. Jože Hribar tako negativen odnos, je njegova stvar. Žalostno je, če hoče kdo sovraštvo do Cerkve in duhovnikov pri ljudeh zanetiti z lažnivimi pričevanji, kot je to storila A. D. in njej podobni. Sam ne bom skušal držati načela svojega Učitelja, da naj sovraštvo premagujem z ljubeznijo. Tildi molil bom in prizadene me, če se kdo narčuje iz tistih, ki molijo. S slavnim pevcem Bobom Dylanom namreč menim: “Za vsem obstaja Božji smisel.” Ko bom pa moral braniti svojo domovino, bom pa to storil brez samohvale in trkanja na prsi, kajti to je mož dolžan storiti. JOŽE PACEK Čatež ob Savi Kdor seje veter, žanje vihar Dol. list št. 41,16. oktobra ■..... > Pod tem naslovom odgovarja Jože Hribar Lorbarjevi iz Velikih Malenc. Oba članka sem prebral, zadnjega celo dvakrat. Naj povem, da osebno ne poznam ne enega ne drugega, želim pa povedati nekaj svojih misli. Jože Hribar očita Lorbarjevi, da lastno prepričanje vsiljuje drugim. Ali ne počne sam prav istega s svojim pisanjem? Omenja škofa Rožmana, kot da je on glavni krivec vse slovenske nesreče. Vprašajmo se: kdo je kriv za tisti dogodek leta 1941 v Ljubljani, ko je med okupacijo pri belem dnevu prvi Slovenec ubil Slovenca? In to zaradi neke ideologije. Ali je za ta žalostni dogodek kriv škof Rožman? Jože Hribar pravi, daje leta 1942 zgubil očeta partizana. Če seje njegov oče boril za osvoboditev Slovenije, potem mu vsa čast in slava. Če je dal svoje življenje zato, da bi bila Slovenija sovjetska republika, potem pa je njegova slava bolj vprašljiva. Škoda življenja za to. Jože, razumem vas, da vas je očetova smrt zelo prizadela, posebno, če ste bili še mladi. Ta bolečina je in bo ostala v vašem srcu. Prosim pa vas, da pomislite tudi na tisoče slovenskih mater, ki so po vojni zgubile svoje može in številne sinove, pa prihajajo zadnja leta v Kočevski Rog v črnih rutah, v roki pa rožni venec in glasno molijo za svoje pokojne, za vse žrtve pa tudi za njihove morilce. V njihovih očeh so debele solze, a v srcu ni sovraštva, je vdanost in odpuščanje. Pomislite tudi nanje, saj tudi one imajo svoje dostojanstvo in svoje pravice. Zelo poudarjate svoje tovarištvo. Naj vam povem, da sem tudi jaz nekoč pozdravljal z dvignjeno pestjo, a samo tako dolgo, dokler nisem spoznal simbola tega pozdrava in dokler nisem spoznal ločevanje med ljudmi, ko se je kuhalo za izbrance posebej. Ko sem to spoznal, je minilo moje tovarištvo za vse večne čase. Na svoj način ste vredni spoštovanja, ker hočete še biti tovariš in niste eden tistih vaših tovarišev, ki so odvrgli rdeče kravate in svoje članske knjižice, čeravno so bili visoki uradniki udbe ali celo člani centralnega komiteja. Danes ti nočejo biti več tovariši, ampak so visoki gospodje na odgovornih mestih. Kaj delajo s premoženjem, ki ga je 50 let ustvarjal delavec, in kakšne pravice ima ta delavec danes? Ne zamerite mi, če sem napisal kaj takega, kar vam ne bo po volji. Z odkrito besedo se ustvarja dialog, ne razdor ali sovraštvo. Pozdravljam vas ne kot tovariša, še manj kot gospoda, ampak kot prijatelja. IVAN DERGANC Češča vas Gradbeni odbor mrliške vežice nepreklicno odstopa Dol. list št. 41,16. oktobra Robert Vinšek, po večkratnem pozornem branju tvojega prispevka na gornjo temo sem se prepričal, da je tvoj članek nekakšen konstrukt, katerega edini cilj je diskreditirati, omaloževati ali izničiti kakršnokoli dobro delo gradbenega odbora. Tvoje puščice letijo vsevprek, zato le redkokatera zadene tarčo. Začenjaš z brodenjem po časovnih usedlinah in kot nekakšen odvetnik sveta KS v njegovem imenu končuješ z odpravljanjem napak iz preteklosti v upanju, da bo svet KS spet dobil zaupanje krajanov. Zato naj ponovim: v naši izjavi za javnost je govor le o delu gradbenega odbora v času trajanja našega mandata, torej od 15.7.1996 do 6.9.1997, ko prevzemamo vso odgovornost za vsa dejanja. Za dogodke, ki so se zgodili izven navedenega časovnega okvira, boš moral odgovorne iskati na drugem naslovu. Dovoli mi majhen nasvet: če repliciraš našo izjavo za javnost, se ne oddaljuj od osnovne teme. V tvojem članku torej pogrešam argumente, s katerimi bi dokazal kakršnokoli naše napačno ali celo nezakonito ravnanje. Prepričan sem, da bralci ločijo med konstruktivno kritiko in nizkimi udarci, katerih se poslužuješ. Tvoj cilj, katerega tudi v najinem dialogu sicr nisi skrival, je na dlani: za vsako ceno zrušiti gradbeni odbor, predvsem pa njegovega predsednika. Argumenti? Ah, dajte no, kdo se bo pa v demokraciji še ukvar-jal z argumenti. Cilj naj vendar opraviči sredstva! Res je, da je bil gradbeni odbor imenovan na seji kolegija skupščine KS in ne na seji sveta KS, kot se mi je zapisalo. Vendar ker imaš dokument o tem, ga, prosim, pravilno preberi: gradbeni odbor je bil s sklepom imenovan in ne samooklican. Kdo vse je sestavljal organ, ki nas je imenoval, se sprašuješ. Potrudi se malo in preglej arhiv KS, kjer je vse zapisano! Sicer pa nam legitimnosti v 14-mesečnem mandatu razen tebe in tvojih pomagačev ni nihče očital. Legitimnost sta nam priznala celo župan in svet Mestne občine Novo mesto. Tvoje vpletanje starega gradbenega odbora iz 1. 1988, katerega delo je usahnilo že v letu svojega imenovanja, v današnja dogajanja pa je čista demagoška poteza, ki pomaga zgolj k zamegljevanju prave podobe. Ce gradbeni odbor, imenovan pred desetletjem, ni opravil svoje naloge, se je pač s tem treba sprijazniti. Če pa ni bil razrešen, je to zadeva pristojnosti sveta KS in se torej našega gradbenega odbora ne tiče. Če bi pozorno prebral našo izjavo, bi ugotovil, da v njej ne navajamo nikakršnih neresničnih podatkov, ki naj bi jih ti izrekel, saj te v iz- javi ne imenujemo. Nerazumljiva je tudi tvoja trditev, da so podatki o porabljenih sredstvih točni. Ne vem sicer, s katerimi podatki razpolagaš, ker jih doslej svetu KS ali javnosti še nisi obelodanil. Dejstvo je, daje svet KS razpravljal o poročilu gradbenega odbora za časa trajanja našega mandata, torej tudi o načinu in višini porabe sredstev. Poročilo je bilo ob tvoji prisotnosti skoraj soglasno sprejeto in je s tem postalo tudi zate obvezujoče. Kakršnokoli drugačno tolmačenje finančnega poročila bom razumel kot potvarjanje finančno-računovodskih dejstev. Zaenkrat s svojimi metodami moje diskreditacije uspevaš: javno si namreč navedel, da sem delal zgago v Obrtni zadrugi Hrast in na Mestni občini Novo mesto ter daje izvajalec B. B. zaradi mojega vedenja nekajkrat moral zapustiti gradbišče. S takšnim dejanjem me hočeš v javnosti prikazati kot nekakšnega nebodigatreba, ki s svojo razdiralnostjo, zgagarstvom in nelagodnim delom verjetno škodim ugledu in dobremu imenu KS. Predlagam ti, da pričneš z zbiranjem dokazov in prič, da boš svoje klevete lahko podkrepil in dokazal tudi pred pristojnimi organi. Sicer pa moram priznati, da očitno postajaš pomemben mož, saj si se prigrebel celo do županove osebne korespondence. Robert Vinšek, pri svojem pohodu na Olimp si naletel na prepreko. Bodi prepričan, da je nisi ne preskočil, ne obšel in ne pregazil. Prepreka se ti je umaknila! Z mojim umikom je zame primer mrliška vežica vsaj na nivoju Dolenjskega lista zaključena. MARKO PRŠINA Dolenjske Toplice Ministrstvu so pomembni le normativi Dol, list št. 40, 9. oktobra V članku z zgornjim naslovom je v zvezi z uresničevanjem otrokovih pravic omenjen tudi primer Osnovne šole Center iz Novega mesta, ki ni dobila soglasja k oblikovanju dodatnega oddelka podaljšanega bivanja. Pri odločitvi Ministrstva za šolstvo, da ne izda soglasja, normativi, ki jih omenja članek, nimajo nobene vloge, saj določajo le število učencev v oddelku, ne pa števila oddelkov. Podaljšano bivanje sodi v razširjeni program osnovne šole, ki ni obvezen in se učenci vanj vključujejo prostovoljno. Obseg te oblike vzgojno-izobraževalne dejavnosti je v Sloveniji zelo različen, kar je posledica prejšnjega načina financiranja, po katerem so sredstva za osnovnošolske programe zagotavljale občine in je bilo število oddelkov podaljšanega bivanja odvisno tudi od razumevanja potreb po tej dejavnosti in Center prejeli šele 4.9.1997 in je v podaljšano bivanje v tej šoli vključenih preko 40% učencev na razredni stopnji v štirih oddelkih od 1. do 3. razreda, kar je visoko nad povprečjem v Sloveniji, soglasja k odprtju novega oddelka Ministrstvo za šolstvo in šport ni izdalo. Mag. ANDREJA HOČEVAR svetovalka Ministrstva za šolstvo in šport za stike z javnostmi Zbirajo podpise za zaščito žrtve posilstva Dol. list št. 41,16. oktobra Iniciativni odbor staršev OŠ Šmihel, ki se je organiziral zato, ker odgovorni v več kot pol leta niso našli načina, da bi ločili žrtev od domnevnega storilca, dva otroka, vpletena v primer spolnega nasilja na naši osnovni šoli, je dosegel, da so se neposredno odgovorni za reševanje tega primera na ravni občine vendarle uskladili, pristojni na republiški ravni pa prevzeli odgovornost za nadziranje njihovega strokovnega ukrepanja. Po sestanku 24. septembra argumenti strokovnih služb iniciativnega odbora niso prepričali, zato se je ta odločil za peticijo, v kateri je bilo zbranih več kot 2.000 podpisov. Medtem se je zganila tudi republiška raven in dan kasneje je bil sprejet sklep o ustanovitvi multidiscipli-narne komisije, ki naj bi se sestala v 14 dneh, vendar o sklepih iniciativnega odbora ni nihče obvestil. To se je zgodilo šele na izrecno vztrajanje Sonje Lokar, predsednice Ženskega foruma ZLSD, ki je od samega začetka pomagala iniciativnemu odboru strašev. Ta odbor ni dobil nikakršnega povabila k sodelovanju pri multidisciplinarni komisiji, dobil pa je neuradne informacije, da se bo ta sestala 16. oktobra, torej v neprimerni sestavi in v roku, ki je presegel 14 dni. Štirje predstavniki iniciativnega odbora so kljub temu prišli na sestanek. Niso smeli zraven, so si pa priborili nekaj minut, da so povedali svoje mnenje in pričakovanja. Iniciativni odbor tudi tokrat ni dobil nobenega uradnega obvestila o sklepih multidisciplinarne komisije. Sonji Lokar je na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve uspelo izvedeti le to, da starši nimamo vseh pomembnih informacij, ki bi nam pomagale razsojati v tem primeru, da sta naša peticij-ska akcija in velika medijska pozornost, ki jo je izzval ta primer, obema otrokoma povzročili veliko škodo in da nas prosijo, naj zaupamo strokovnim odločitvam multidisciplinarne komisije in ji damo mesec dni časa. V iniciativnem odboru smo poskušali storiti vse, da bi se primer reševal strokovno, hitro in s čim manj dodatne škode za oba otroka, ekonomske moči posameznih občin. Ministrstvo za šolstvo in šport skuša z odpiranjem novih oddelkov podaljšanega bivanja, seveda v planiranih finančnih okvirih, postopoma zagotoviti možnost vključitve v te oddelke vsem učencem, ki to želijo. Prednost pri soglasju k oblikovanju novih oddelkov imajo predvsem oddelki podaljšanega bivanja za učence L in 2. razredov in oddelki v okoljih, kjer te dejavnosti kljub potrebam še ni bilo oziroma je bila vključenost učencev pod povprečjem v državi. Da bi šola lahko načrtovala obseg dejavnosti in kadre, je potrebno potrebe po podaljšanem bivanju ugotoviti že ob zaključku preteklega šolskega leta in vlogo za morebitne nove oddelke posredovati ministrstvu vsaj do 31. julija. Ker smo vlogo Osnovne šole česar pa ne moremo reči za pristojne službe, ki se 7 mesecev niso zganile in jih je šele pritisk javnosti prisilil v reševanje problema. Uradno odgovorni za rešitev problema so ves čas ravnali tako, kot da nas ni in kot da se z nami o tem, kaj je v prid žrtve in domnevnega storilca, nimajo kaj pogovarjati. Njihova birokratska počasnost, nesposobnost koordinirati delo in objektivno obveščati vse prizadete - tudi starše in otroke na tej šoli - nas je prisilila v samoorganizacijo in v javni pritisk. Zavedamo se, da sta spričo tega trpela tudi oba otroka, toda druge možnosti, da bi pognali birokratsko kolesje, nam preprosto niso dali. Iniciativni odbor staršev torej obvešča javnost in vse odgovorne, da bo do 20. novembra opustil vsako aktivnost v zvezi s tem primerom. Prosimo tudi medije, da ravnajo enako. Če se do takrat ne bodo pokazali pozitivni učinki strokovnih odločitev multidisciplinarne ko- misije, bo iniciativni odbor staršev obnovil in bistveno razširil svoj javni pritisk. Iz obširnega pisma Iniciativnega odbora staršev OŠ Šmihel Politično oznanilo, ne pietetni pomnik Dol. list št. 42, 23. oktobra G. Ivan Dolničarje o spominskih ploščah, ki bodo odkrite in blagoslovljene 15. novembra na Žalah, povedal tudi tole: Prav je, da se s spominskim obeležjem vsaj simbolično oznamuje grob tistim, za katere ni znano, kje so pokopani. Toda čemu na takšno spominsko obeležje izpisovati imena ljudi, ki svoj grob s spomenikom že imajo? Zakaj izpisovati imena, ki so že napisana na spominskih ploščah v njihovih domačih farah? Zato, ker pri farnih spominskih ploščah ne gre samo za simbolni grob tistim, ki ga nimajo, ampak za več. Plošča - tabula je dokument, ki ga izpostavimo, da lahko vsakdo preveri, koliko so podatki pravi. Popisu žrtev se je država odpovedala, zato mora njeno delo opraviti nekdo drug. Na ploščah na Žalah bo napisanih samo 918 imen, ker ni več prostora. Seznam je bil zaključen 1. septembra letos. Po tem datumu so priglašali nove, vendar smo jih morali žal odkloniti. Na ploščah bodo imena 127 civilistov, pomorjenih med vojno, večinoma žrtev VOS-ovskih atentatorjev. Celo ti nimajo vsi groba, saj so bili nekateri odpeljani v neznano, in še danes ne vemo, kje so obležali, pri drugih pa so bili po vojni njihovi grobovi razdejani in vsebina raznesena (Ehrlich, Natlačen, Župec itd.). Lojze Grozde se ima zahvaliti, da je njegov grob ostal nedotaknjen, samo temu, ker ni bil pokopan v domači župniji in so nanj pozabili. Napisana bodo tudi imena 189 vaških stražarjev in domobrancev ter 78 četnikov, ki so padli v boju ali bili pomorjeni med vojno. Tudi velik del teh nima groba. Pojdite samo na Orlov vrh na Ljubljanskem gradu in si oglejte, kaj je ostalo od grobov tistih, ki so bili pokopani na njem! V Mozlju se še do danes ni dalo natančno odkriti, kje so pokopani četniki, ki so bili pomorjeni oktobra leta 1943. V Grahovem je na skupnem grobu, kjer ležijo ostanki tridesetih ustreljenih in zgorelih 24. novembra leta 1943, napisano samo ime Franceta Balantiča. Na Črnem Vrhu nad Idrijo je skupni grob 70-ih domobrancev in civilistov, ki so umrli 1. septembra 1944 ob napadu na postojanko in so bili pokopani na pokopališču, enostavno izginil. Med njimi so bili tudi Ljubljančani. In nazadnje nima poznanega groba niti eden od 608 po vojni pomorjenih domobrancev in civilistov. Na ploščah bo res tudi. 20 imen tistih, ki so napisani na farnih ploščah že drugje. Kdo so to: ljubljanski študentje, ki so bili poveljniki postojank, in so jih zato zapisali tudi tam, pa tudi člani akademskega kluba Straža, za katere smo se dogovorili, da bodo vsi napisani v Ljubljani. V knjigi, ki bo izšla naslednje leto, bomo napisali, kje je kdo od teh na farni plošči, in bo pojasnjeno, zakaj ga imamo tudi v Ljubljani. Obenem pa ne bo na plošči 25 imen ljudi, za katere so bili sorodniki proti temu, da pridejo njihova imena na ploščo, čeprav spadajo nanjo, bodo pa seveda napisani v knjigi. Ne bo pa tudi 100 štajerskih četnikov, ki jim je poveljeval Jože Melaher in so bili vrnjeni iz Vetrinja, čeprav verjetno nikdar ne bodo napisani na ploščah v krajih, odkoder so bili doma. Ne bo nobenega od 180 drugih imen, kijih imamo na osnovnem seznamu, ker zanje nismo dobili zanesljivih podatkov. Lahko pa se seveda zgodi, da bo na plošči ime nekoga, ki ni umrl na protikomunistični strani ali je morda celo ostal živ. Ni nam namreč uspelo, da bi država preverila naš seznam in nam pomagala z dopolnjevanjem podatkov, zlasti tistih o okoliščinah smrti, ker jih sama nima in noče priti do njih. Zato napake. To se dogaja tudi nasprotni strani, čeprav je imela na razpolago ves državni aparat. Samo za zgled: prijatelj Janko Kosmač, ki zdaj misi-jonari na Slonokoščeni obali, mi je povedal, daje njegov oče napisan na spomeniku NOB v Novakih pri Cerknem, čeprav je padel v Vipavski dolini kot nemški vojak ob partizanskem napadu na most, ki gaje stni/il Dr. TINE VELIKONJA Ljubljana Društvo izgnancev protestira Ob objavi resolucije Koroške deželne vlade in izjavah deželnega glavarja dr. Christoferja Zernatta Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 ostro protestira zaradi resolucije Koroške deželne vlade in izjav deželnega glavarja dr. Christoferja Zernatta v Ljubljanskem dnevniku 22. oktobra 1997. Slovenski izgnanci iz let 1941-1945 ne bomo dovolili, da bi se vračalo kakršno koli premoženje okupatorjem, naslednice držav, ki so okupirale slovenska ozemlja med drugo svetovno vojno, pa naj plačajo celotno vojno odškodnino. Tudi Avstrijci so v uniformah vvehrmachta ropali naše domove, sodelovali pri izgonu 45.000 Slovencev iz Posavja, Obsotelja, severne Dolenjske in Zasavja v nemška izgnanska taborišča in pomagali pri izgonu 10.000 Slovencev na Hrvaško in v Bosno ter 7.500 v Srbijo in drugam. Avstrijski uradniki so sodelovali pri izgonu 19.876 Slovencev v nemška koncentracijska taborišča. Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da so avstrijski uradniki in avstrijska vojska v sodelovanju z vojskami drugih okupacijskih sil povzročili tudi največ materialne škode na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno. Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 zahteva od vlade Republike Slovenije naslednje: 1. da se objavijo podatki o škodi, ki so jo povzročili med drugo svetovno vojno Sloveniji in Slovencem avstrijski uradni- ki in avstrijska vojska v sestavu wehrmachta; 2. da se javno objavijo podatki o tem, da so kočevski Nemci, preden so se na lastno željo naselili na domovih izgnanih Slovencev, svoje premoženje prodali italijanski družbi “Emona”; 3. da se vrednost premoženja, zaplenjenega leta 1945, vloži v sklad za poplačilo vojne odškodnine slovenskim izgnancem iz let 1941-1945 in drugim žrtvam nacizma in fašizma; 4. da se doseže povračilo vojne škode od Avstrije in drugih naslednic agresorskih držav v drugi svetovni vojni; 5. da se Evropsko unijo in Svet Evrope seznani z zgodovinskimi dejstvi in dolgovi, kijih imajo naslednice agresorskih držav iz druge svetovne vojne do svojih vojnih žrtev na Slovenskem. Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, ki združuje več kot 21.000 slovenskih izgnancev, prvih množičnih žrtev nacizma, poleg navedenega zahteva od vlade Republike Slovenije, da pospeši reševanje vlog upravičenčev po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja in da nemudoma predloži Državnemu zboru v drugo obravnavo predlog zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine. Izvršni odbor Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 KONFERENCA ZA POTREBE SLOVENSKIH IZGNANCEV IN ŽRTEV VOJNEGA NASIUA - V Viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani je bila 6. oktobra 3. informativna konferenca za potrebe slovenskih izgnancev 1941-45 in drugih zainteresiranih žrtev vojnega nasilja. Konferenco je odprl predsednik Društva izgnancev Slovenije (DIS) Vlado Deržič, vodila pa jo je Ivica Žnidaršič. Ta oblika dela omogoča žrtvam vojnega nasilja, da se neposredno srečajo s predstavniki pristojnih ministrstev, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Arhiva RS in predstavniki DIS ter jih povprašajo o vsem, kar jih zanima v zvezi z uveljavljenjem pravic. Udeleženci so izvedeli, da bo v kratkem Medresorska komisija vlade RS obravnavala predlog zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine, ki je pripravljen za drugo obravnavo v Državnem zboru. Posebno veliko vprašanj je bilo v zvezi z izterjavo vojne škode od naslednic agresorskih držav v drugi svetovni vojni. Postavljena je bila tudi zahteva, da se do konca leta rešijo vse upravičene zahteve po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja. (Foto: Gregor Kaplan) Odgovor na članek “Atmosfera linča” v reviji Mladine Druga stran težavne socializacije Romov Ker mi Mladina v svoji naslednji številki; kot to zahteva zakon o informiranju, ni objavila odgovora na komentar Melite Zajc, v katerem nas obtožuje primitivizma in rasizma, prosim za objavo uredništvo Dolenjskega lista. Melita Zajc očitno živi podobno kot Michel Jackson. Zaprta v svoj stekleni svet, kjer je vse lepo in neproblematično. Žal mi živimo v drugačnem svetu. V svetu, kjer je ljudi strah. V svetu, kjer se dogajajo stvari o katerih se piše v črnih kronikah. Včasih pa tudi to ne, ker ni upanja, da bo to kakorkoli rešeno. Prizadeti ljudje so zaprosili celo za posebne enote Policije. Prek gospoda Maruša smo postavili poslansko vprašanje. Če bi si gospod državni sekretar Debeljak vzel čas in šel poizvedovat med ljudmi, tudi med policisti, kaj se dogaja, bi danes imeli pri nas stacionirane posebne policijske enote. Tako pa smo poslušali statistiko, ki nam nič ne pomaga, ki ne rešuje naših problemov. Draga Melita! Vesel sem, da vas skrbi dogajanje in da želite vsem državljanom Slovenije, tudi Romom, priskrbeti zaščito njihovih ustavnih pravic. Prosim pa vas, da vas pri tem skrbi usoda tudi nas in naših otrok. Tudi nas naj bi varovala ustava, nas, ki živimo v strahu. Verjemite mi, da Romom ne želimo slabega. Tudi nje so želeli deponirati v okolico, kjer pošteni ljudje niso varni in kjer žal ni služb niti za tiste, ki imajo ustrezno šolsko izobrazbo. Naša občina je majhna in revna. Ne bi jim mogli nuditi tisto pomoč, ki jo lahko dobijo od grosupeljske, da o Ljubljani niti ne govorimo. Pri nas je še huje kot na Kočevskem. Zato vas, Melita, vabim, da se pogovorite z mojimi sokrajani. Naj vam oni, ne jaz, povedo, kakšno svojo “dogodivščino”. Mogoče bi bili pripravljeni za nekaj časa priti živet k nam? “Aklimatizacija” bi vam gotovo pomagala, da bi lažje razumeli naš odpor proti takšnemu reševanju romskega vprašanja. Izostrili bi si čute, pridobili bi na refleksih in previdnosti. In nikoli več vam ne bi prišlo na misel, da bi nas imenovali za kriminalce, podivjano hordo in podobnimi oznakami. JANKO BUKOVEC župan občine Semič KOSTANJEV PIKNIK NOVO MESTO - Prejšnjo soboto je bilo sto članov Rodu gorjanskih tabornikov na veselem izletu, ki so ga po poti čez Sv. Rok na ruperč-vrški jasi sklenili s priljubljenim opravilom: s peko kostanja. Tak izlet pripravijo zdaj že nekaj let zapovrstjo in zlasti najmlajši člani organizacije se ga nadvse veselijo. Uprava rodu gaje zato uvrstila v letni načrt kratkih izletov in zabavnih priredite''- M. G. Kulturno združenje, ki povezuje Hrvate V 6 letih že 41 “tribun ob sredah” - Tiskano glasilo Hrvatski vjesnik NOVO MESTO - V Sloveniji živi stalno približno 54.000 Hrvatov, medtem ko je v hrvatski državi pribl. 24.000 Slovencev. Velik pomen zbliževanja in sodelovanja obeh narodov in njunih narodnostnih skupin ima pri nas ŠTIRI VPRAŠANJA ČRNOMALJSKEMU ŽUPANU Župana Črnomljav kot predstavnika občine Črnomelj vprašujem: L Alije gradnja poslovno-stanovanjskega objekta pri križišču Zadružne in Župančičeve ulice javni interes, kot to trdi Upravna enota Črnomelj? 2. Zemljišče je prodal sklad stavbnih zemljišč občine Črnomelj brez razpisa, kakšna je bila cena tega zemljišča za kvadratni meter? 3. Glede na to, da se bo zaradi gradnje športne dvorane na Župančičevi ulici rušilo igrišče, ali bo zgrajeno ob telovadnici nadomestno igrišče? Ali so že kupljena zasebna zemljišča okoli igrišča? 4. Ali imajo poprejšni upravni postopki Upravne enote Črnomelj, oddelka za okolje in prostor, kakšno povezavo, da se športna dvorana ne more zgraditi ob osnovni šoli, ki leži nasproti igrišča? Za odgovore se zahvaljujem. BORUT GRABRIJAN 7 hrvatskih kulturnih združenj, izmed katerih je novomeško med najvidnejšimi Poleg umetniških razstav in še nekaterih drugih kulturnih manifestacij je Hrvatska kulturna udruga Novo mesto po letu 1992 pripravila 40 javnih tribun. V Dolenjskem muzeju je bila 22. oktobra zvečer že 41. taka tribuna, tokrat s temo “Vlaganja in vrnitev v domovino - izzivi in priložnosti”. Tajnik tribune mag. Vladimir Uglešič je pozdravil predavatelja mag. Josipa Jurasa, pomočnika ministra za vseljenstvo in vrnitev v hrvatski vladi, medtem ko je dr. Emil Lučev podrobneje predstavil tega znanega javnega delavca iz Zagreba. Precejšnje število poslušalcev je predavatelj seznanil z glavnimi podatki o poteku osvobajanja republike Hrvatske po letu 1990, pri čemer je naglasil izreden delež hrvatske vojske in policije v bojih za neodvisno državo. Govornik je zanimivo opisal politični in gospodarski položaj v republiki, uveljavljanje vvashingtonskega in daytonskega sporazuma ter trenutna dogajanja v Podonavju in v federaciji Bosne in Hercegovine. Poudaril je, da potrebuje zdaj Hrvatska predvsem mir in razum, da bo kos nalogam, ki jih rešuje. Pri vračanju Hrvatov v domovino mora reševati oblast številna zahtevna in zapletena vprašanja, ki so vsa tesno prepletena z usodami in življenjem nekdanjih pregnancev in beguncev v tej državi. Slednje je zajelo v vojnih letih skoraj milijon ljudi. Za vračajoče se begunce so obnovili že 60.000 hiš, potrebovali pa jih Ali Romov res ne maramo? Odmevi na Omizje o Romih - Za pravice je treba plačevati, pravice pa prinašajo tudi dolžnosti Omizje o Romih, ki je bilo 23. oktobra na TV Slovenija, ni ostalo brez odmeva javnosti. Na uredništvo sta pisala tudi A. S. iz Trebnjega in Andrej Lenarčič iz Ljubljane. Iz pisem objavljamo nekaj misli: “Na omizju se je pokazalo, da imajo Slovenci brezmejno dobro volj'o reševati romsko problematiko. Zdi pa se potrebno tiste, ki se vsak dan soočajo z zapletenimi razmerami sobivanja z drugačnimi, ki se trudijo odnose narediti znosne, ki vedno znova najdejo dobro voljo in plačujejo stroške takega sosedstva, potolažiti. Ves čas oddaje je namreč v gledalce štrlel unisono šlager številčnejše ekipe: tudi Romi imajo vse človekove in državljanjske pravice,” med drugim piše Andrej Lenarčič, ki poleg pravic opozarja tudi na dolžnosti in dodaja, da ne gre zameriti tistim iz Omizja, ki ne razumejo, da se je za bivališče in preživetje treba nekoliko potruditi. “V Omizju ni predstavnik Romov nič nakazal, da se bodo Romi sami kaj spremenili. Iz njegovih izjav je bilo čutiti, da bi morali Romom narediti vse po njihovih željah, vendar je dejstvo, da se bodo morali Romi kot manjšina prilagoditi večini. Pred leti sem mesec in pol živela skupaj s civilizirano Romko, jo skušala navaditi, da bi živela kot mi, pa ni šlo,” piše Trebanjka, ki izhaja iz zelo revne družine. V življenju je morala skusiti veliko hudega, vložiti veliko truda in moči, da sta si z možem vsaj za silo uredila dom. Pred dobrim desetletjem se je mož smrtno ponesrečil, otroke je redno pošiljala v šolo, tudi izučili so se, čeprav ni dobivala toliko družinske pokojnine. Še vedno sama poskrbi za kurjavo, z nizko pokojnino pa mora plačevati velike stroške. Bralka se je morala veliko stvarem odpovedati in dokazala, da se da kaj narediti tudi iz nič, le z delom in dobro voljo. bodo še 150.000. Z ogromnimi napori rešuje oblast te zahtevne naloge, pri čemer ima ministrstvo za vrnitev v državo obsežne odgovornosti. V razpravi je govornik odgovarjal na vprašanja, ki zanimajo Hrvate iz naših krajev glede šolanja njihovih otrok na univerzah v sosednji državi. Pojasnil je tudi, kako Hrvatska s carinskimi in davčnimi oljašavami ter z drugo pomočjo pri zaposlovanju pomaga svojim ljudem in tistim Hrvatom, ki se iz tujine za stalno vračajo domov. Na srečanju so razdelili tudi novo, oktobrsko številko Hrvat-skega vjesnika, ki ga izdaja HKU za Dolenjsko in Belo krajino. TONE GOŠNIK Konferenca klavirskih pedagogov T\idi Slovenci Zavod RS za šolstvo in šport, organizacijska enota v Mariboru, je na pobudo klavirskih pedagogov organiziral strokovno potovanje v ZDA. V Philadelphiji je bila namreč od 15. do 18. oktobra Svetovna konferenca klavirskih pedagogov, ki se je je udeležilo 27 glasbenih pedagogov iz Slovenije, med njimi tudi ravnatelji slovenskih glasbenih šol. Glavni temi sta bili glasba in gib ter osvoboditev telesa. V današnjem času vsakršne glasbe je postaviti klavirsko glasbo v vsakdanje življenje poseben problem. Rešitev se vidi v osvobojenem telesu, misli duši in duhu ob prenosu pianistične tradicije v prihodnje stoletje. Velika pozornost je bila posvečena umetnosti poučevanja začetnikov, odkrivanju novih tehnik z večjo svobodo v umetnosti nastopanja itd. Povod za udeležbo na ugledni glasbeni konferenci je bil seminar klavirskih pedagogov aprila letos v Ljubljani.vVodil ga je Slovenec Benjamin Šaver, izvršilni in umetniški direktor svetovnih konferenc klavirskih pedagogov, ki je predstavil svojo knjigo o 48 najpomembnejših klavirskih pedagogih z ameriških univerz. Tako kot lani v Chicagu je bila tudi letos video dokumentacija in prenos dogajanja na konferenci na velike video zaslone zaupana Televiziji Slovenija, ki bo to konferenco predstavila tudi slovenskim gledalcem. Slovenski udeleženci so si na koncu v New York City Opera ogledali predstavo Don Pasquale, nekateri pa so pri Belokranjcu Janezu Bahorju, ki v New Yorku živi že 21 let, spoznali sistem glasbenega pouka v ameriških osnovnih in srednjih šolah. SILVESTER MIHELČIČ Janez Jaklič Tajska - dežela smehljaja Iz vseh vetrov stepena pisana druš-čina je po prvem protestu zaradi prevelikega števila udeležencev onemela. Stoično smo začeli prenašati tegobe poskakovanja na zadnjem delu tovornjačka, včasih nam nerazumljive postanke in odločitve, v katerem lokalu in koliko časa bomo jedli. Zaskrbljenost je v džungli narastla. To-vornjaček je po spolzki cesti negotovo poplesaval, v klancih navzgor pa je pogosto potreboval človeško pomoč. Ko smo za seboj opazili dolgo zeleno kačo, ki je kot blisk v značilnih vijugah prečkala cesto, smo vsak zase ponovno začeli premlevati svojo odločitev. “Very, very green,” besede mladega Angleža, so bile za dolgo časa zadnji pogovor naše druščine. Vožnja se je zaključila s koncem ceste. TU je tajska vlada uredila drevesnico, v kateri gojijo sadike za pogozdovanje. V deželi veje do nedavnega neznan veter ekološke zavesti, hkrati pa si vlada želi pridobiti zaupanje manjšin in ob izdatni pomoči Amerike omejiti proizvodnjo mamil. To je svojevrsten absurd, saj so prav Američani s prisotnostjo med vietnamsko vojno proizvodnjo in razpečavanje mamil močno pospešili. Za malo četico se je začelo pešačenje. V gosjem redu smo se za vodnikom, otovorjenim s hrano, potopili v zeleno moije. Skozi zeleno tkanino, stkano iz visokih kriven-častih dreves, prepletenih z ovijalkami in gosto podrastjo, smo prodirali po ozki poti, speljani ob živahnem potočku. Ozka gaz, ki se je podajala pod vsakim korakom, je bila edina možnost premikanja po džungli, hkra- ti pa je govorila, da tukaj hodijo ljudje. In res, po pičli uri prijetne hoje v polmraku gozda, seje pred nami odprla čistina, na kateri so čepele nizke koče, pokrite s slamo in pločevino. Nizke hiše, sestavljene iz grobo tesanih desk in brun, so bile last pripadnikov plemena Meov, ljudstva brez domovine. Mei že iz zgodovinskih časov slovijo po svoji veliki ljubezni do neodvisnosti. Kadarkoli je bila ta ogrožena, in to se je pogosto dogajalo, so se raje umaknili v nedostopne kraje, kot da bi se podredili. To so lahko storili zato, ker jim njihova materialna kultura omogoča popolno neodvisnost. Vsak moški, ki obdeluje polje in prideluje opij za prodajo, je obenem sam svoj kovač, zlatar in tesar, vsaka ženska pa sama sebi tkalka in šivilja. Naj se zgodi kar koli, njihova kultura in struktura njihove izredno razdrobljene družbe se lahko vedno znova obnovi in vzcvete v najbolj skritih kotičkih naše zemlje. Na področje gozdov zlatega trikotnika so prišli sorazmerno pozno, konec 19. stoletja, s kitajskega ozemlja po zadnjem velikem uporu proti mandžujski dinastiji, ki pa je bil krvavo zadušen. Kitajski vpliv je še vedno prisoten v njihovih običajih in verovanjih. Zaradi svoje velike želje po neodvisnosti in mesijanske vere, da bodo v prihodnosti dobili nekakšnega nadčloveškega kralja, kar jih še vedno sili v občasne upore, in pa seveda zaradi pridobivanja opija so trn v peti tajski oblasti. Na blatnem dvorišču smo med hišami srečali izpitega starca, zatopljenega v cepljenje drv, in mlado žensko, odeto v pisana oblačila, na katerih so iz modre podlage iz- stopali rdeči in rumeni vzorci. Dekle, ki se je ukvarjalo s pranjem perila pod vodovodno pipo, očitno najnovejšim darilom tajske vlade, je imela lase skrite pod avbi podobnim modrim pokrivalom. Opazili so nas le mladi kratkohlačniki, ki so se pred nami zatekli v temno notranjost hiš. Ta ignorantski odnos je bil posledica množice turistov, ki so prihajali v ta del sveta kot v živalski vrt, brez besed stopali v njihove hiše in prožili fotografske aparate, kot da bi bili na lovu na visoko divjad. Kulturni zahodnjaki so to šteli za svojo neodtujljivo pravico, ki so jo pridobili z nakupom avionske karte, s plačilom turističnega aranžmaja. Sam sem skušal dilemo “lovca in divjačine” ublažiti z nasmeškom, prijazno besedo, zahvalo, bonbonom. Noč je prišla nenapovedano, nenadoma, kar je značilno za dežele ob ekvatorju. Naše zatočišče je postala prostorna koliba brez oken. Na eni strani hiše je bil od stene do stene nad zbitimi ilovnatimi tlemi dvignjen spalni podest iz cepljenega bambusa, nasproti pa je stala dolga miza, zbita iz surovih desk. Pri večerji, nekakšnem zelenjavnem rižu, nas je zmotil hrup motorjev in ljudi. Mit o divjini je bil pokopan. Moška populacija je prišla v vas z dela na motorjih in avtomobilih po ozkem in mastnem kolovozu iz nasprotne strani kot pred nekaj urami mi. Naslednji dan nas je uhojena pot vodila po valovitem terenu. Za džunglo redka drevesa, neznačilna podrast in tu pa tam ožgani ostanki debel so govorili, da hodimo po opuščenih poljih. Vse bolj opazne so postajale tudi razlike med udeleženci trekinga. Postalo je jasno, da je večina ljudi pravzaprav meščanov, ki redko ali nikoli ne zaidejo v gozd, kaj šele v strm hrib. Večina udeležencev se je za treking odločila zaradi modne muhe v stilu: “Ce greš na Tajsko, moraš doživeti tudi treking,” ne pa po tehtnem premisleku. Ježa na slonih Opoldanski počitek na jasi ob potoku sredi gozda je zmotilo tresenje tal. Zamolklo lomastenje je naznanjalo prihod lastnikov obilnih kupov dreka, ki smo se jim izogibali na poti malo prej. Prišli so sloni s svojimi gonjači. Navdušenje nad malim slončkom, drobno igračo, pravim nasprotjem velikim sivim gmotam mesa, je ohladila mati, ki se je z dvignjenim rilcem zapodila proti meni. Rešitev sem poiskal v jadrnem begu k ostalim članom odprave. S sedlanjem - sedla so pravzaprav ogromni leseni naslanjači - se je ježa začela. Pravi čudež je, kako ogromna bitja pohlevno in ubogljivo prenašajo ukaze in zbadanje z ostmi svojih gonjačev. Lebdenje nad tlemi med zeleno goščavo se je izkazalo za sila neudobno. Nosilnica se je ob vsakem slonovem koraku močno nagibala. Z Nizozemko, s katero sva delila leseni prestol, sva le s krčevitim grabljenjem ročajev naslonjača ohranjala potrebno dostojanstvo. Še slabše se je godilo mladeniču, ki si je v začetnem navdušenju poiskal mesto na slonovem vratu. Dolgonosec ga je z velikimi ušesi neprestano “klofutal” po golih nogah, od časa do časa pa je svoje nezadovoljstvo pokazal s prašnim tuširanjem celotnega tovora. Ko k temu prištejemo dejstvo, da je slonja hoja počasnejša od človeške in da tudi veje dreves z nami nikakor niso bile prijazne, je razumljivo, da smo konec kraljevske ježe sprejeli z navdušenjem. Slon je zaščitni znak dežele Tajske. Tu ni nobene velike slovesnosti brez prisotnosti debelokožca. Prav tako pa so te živali nepogrešljiva delovna sila pri drvarjenju v džunglah. Predel zlatega trikotnika je edini predel države, kjer v nacionalnem parku Doi-Indhanon živijo divji sloni. Ker se sloni v ujetništvu skoraj ne razmnožujejo, je razumljivo, da vsako rojstvo slončka v parku pomeni veselje za celo deželo. Po naporni ježi smo pešačenje do bližnje vasice Karenov sprejeli kot prijeten večerni sprehod. Kareni so zagotovo najštevilnejše hribovsko ljudstvo tega območja. Razdeljeni med državami zlatega trikotnika in v veliki želji, da si kot nekaj miljonsko ljudstvo osnujejo svojo državo, so stalen vir nesporazumov med burmansko in tajsko oblastjo. Meja je zaradi tega in tudi zaradi dediščine zgodovinskih okoliščin, uradno zaprta in vroča, pod stalno grožnjo vojaškega spopada. Ravno tako kot Mei so v veliki meri odvisni od požigalniškega kmetijstva, kijih sili v neprestano seljenje in življenje v majhnih vaških skupnostih. Ježa na slonih. (Foto: J. Jaklič) MODNI KOTIČEK Zadrga kot okras Svetovni modni kreatorji so smernicam jesensko-zimske kolekcije, o katerih sem že govorila, dodali se kreacije, ki so jih okrasili z različnimi zadrgami. Te so tudi sicer zelo pomemben del naših oblačil tako zaradi enostavne uporabe kakor tudi zaradi posebnega videza in zanimivega delovanja, nad katerim so se navdušili konec devetnajstega stoletja. Leta 1893 je W. Litcomb Judson iz Chicaga v ZDA patentiral pripravo za zapenjanje, ki jo je sestavljalo veliko spen-cev - kaveljčkov in zank. Leta 1913 je Šved Gideon Sund-back, ki je delal v ZDA, izpopolnil Judsonovo zamisel in izdelal zadrgo s kovinskimi zobmi. Prvič so jo uporabili pri denarnicah in mošnjah za tobak. Leta 1917pa so za ameriške mornarje izdelali vetrovke, ki so imele spredaj zadrgo. Na začetku 30-tih let je Elsa Schiaparelli kot ena prvih kreatork uporabila zadrge na modnih oblačilih. Tudi sicer je priznana kot zabavna oblikovalka, ki se je rada poigravala z duhovitostjo in šokiranjem. Prepoznavna je po prvi kreaciji, puloverju z belo pentljo. Njena oblačila so bila elegantna, dovršena in ekscentrična, saj je svoje zamisli združevala z zamislimi slavnih umetnikov, kot so Dali, Berard in Cocte-au. Leta 1935 je pobarvala nove plastične zadrge v barvi tkanine oblačila in jih namestila tako, da jih je poudarila, ne zakrila. Tako zadrga ni služila le svojemu namenu, temveč tudi kot okras. Sredi 20. stoletja so zadrgo izboljšali in postala je nepogrešljiv del oblačil. JERCA LEGAN APLAVZ NI OBVEZEN Daleč od Ljubljane Če hočemo priznati ali ne, živimo vsi, ki nismo v Ljubljani, na obrobju dogajanj in delitev. Da marsikateri tolarček ne pride iz državne vreče k nam, smo dostikrat krivi tudi sami. Spregledamo pač javne razpise ali pa nimamo zasedenih delovnih mest in tako ni ljudi, ki bi pošiljali vloge. Profesionalcev, na primer pri Zvezi kulturnih organizacij, pa ni zato, ker v preteklosti ni bilo v občini cvenka za njihovo zaposlitev. In potem bentimo nad republiko in nad republikanci, čeprav bi morali najprej pomesti pred lastnim pragom. Vprašati bi se morali, zakaj smo dali stolček kakšnemu občinskemu voluharju in ne morda res potrebnemu človeku. Pa ni “štos” samo v denarju. Republiške ustanove ocenjujejo delo na podlagi poročil, ki jih, razumljivo, ni od tam, kjer ni moža (ali žene), da bi jih pošiljal v belo Ljubljano. S tem v zvezi je povezana tudi neprisotnost določenih delov Slovenije v republiških organih: v svetih, komisijah in drugje. Ljudje na terenu se lahko razčesnejo od dela, a če za njihova izgorevanja ne vedo tisti, ki imajo v rokah škarje in platno, je vse skupaj Sizifovo početje. TONI GAŠPERIČ Hitre sodbe in še hitrejše obsodbe Na prebivalce z obeh strani Gorjancev so se sedaj spravili še nekateri slovenski mediji, nekaj novinarjev pa se je ob obravnavanju zapletene problematike precenilo. Veseli smo lahko, da je obravnava odnosa med staroselci in romskimi priseljenci končno le prišla na strani osrednjih slovenskih časopi-sov in na državni radio in televizijo. Morda pa se bodo zdaj vendarle zganili tudi slovenski politiki in popravili, kar so v desetletjih zamudili. Dolenjski list in drugi dolenjski mediji so o njej dostikrat poročali, a so bila vsa taka opozorila, tako kot skoraj vse drugo iz krajev južneje od Ljubljane, preslišana. Veseli smo lahko tega, da se o nas končno piše, nikakor pa ne tega, kaj tisti, ki so le bežno pogledali v ta konec, tudi poročajo. Po mojem mnenju je slika dolenjskih ljudi, bodisi Slovencev bodisi Romov, ki jo slovenski in širni javnosti ponujajo nekateri, hudo skrivljena in krivična do enih in drugih. Napak bi bilo, če bi nas sodili po teh poročilih in komentarjih, zato jim je treba odgovoriti in razkriti njihovo izkrivljeno tendenco. Problem pa je, da Dolenjski list hitro in korektno prinaša odgovore na članke, očitno pa povsod ni tako. Nekateri uredniki odgovorov sploh ne objavijo, drugi tako pozno, da odgovor izgubi pravi smisel. Delo je v Sobotni prilogi 18. oktobra 1997 objavilo komentar Borisa Ježa z naslovom Etnični inženiring po dolenjsko. Ker domnevam, da so mnogi članek spregledali ali ga niso imeli priložnosti prebrati, ponavljam nekaj Ježevih trditev o Romih: “Romi niso nikakršen problem v urbanih okoljih, v čisto ruralnih pa imajo že stoletja utečen način sobivanja s kmeti; kot 'problem’ figurirajo predvsem tam, kjer prevladuje malomeščanski način življenja s pripadajočim konservativnim vrednostnim sistemom.” In drugje: “Romi so zaradi svojega načina življenja tako rekoč pojem nekonvencionalnosti, svobode: so revni in se komaj prebijajo, vendar lahko vsak hip sedejo na voz in odidejo, kamor se jim zljubi. Njihov je ves svet, ne le tista hiška in njivica, ki tako usodno priklepa nase malomeščana. Romi so svobodni ljudje in to jim mnogi zavidajo vse do bolečine, sovraštva in do komaj prikritega rasizma.” Odlomka vsem, ki imajo stik z dejanskim stanjem, povesta dovolj o tem, s koliko poznavanja se je podkoval pisec in kakšna nestvarna merila je uporabil za ene in za druge. To in še marsikaj v omenjenem članku me je privedlo do tega, da sem Delu poslal odgovor. Ker ta tam ni bil objavljen, prosim za objavo v Dolenjskem listu. TONE JAKŠE Etnični inženiring po dolenjsko Priznam, marsikateri komentar gospoda Borisa Ježa sem svoj čas z zanimanjem prebral in često odobraval njegovo duhovitost, pikrost, potrebno odmaknjenost in hkratno poznavanje tematike, katere se je v svojih pisanjih loteval. Se pa včasih očitno zgodi, da mora svoj komentar na vsak način napisati in nekaj po sili zduhovičiti, rezultat takega pisanja pa je skrpucalo, ki smo ga lahko 18. 10. 1997 pod naslovom “Etnični inženiring po dolenjsko” na 44. strani prebrali v SP Dela. Glede na Ježevo rutino to na prvi pogled sicer ni opazno, šele poglo- TECAJI ZA TOLMAČE Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Novo mesto je že lani organiziralo tečaj osnovnih kretenj za pogovor z gluhimi in naglušnimi, ki se ga je udeležilo 8 oseb. Vodila ga je Slavica Stanišič. Letos smo zaradi zanimanja slišečih ponovno organizirali tak tečaj. Na tečaju je prisotna tudi gluha Marjana Kastelec, ki skupaj s Slavico Stanišič pomaga tečajnikom. Tečaja se udeležuje 10 oseb, nekateri med njimi pri svojem delu prihajajo občasno v stik z gluhimi. Vključena sta tudi dva starša gluhih otrok. Tečaj je 40-urni, in če bo zanimanje, bomo organizirali tudi nadaljevalnega. V društvo prihaja vse več srednješolcev in študentov, ki prosijo za podatke, izvajajo ankete in delajo seminarske naloge s področja spoznavanja gluhih in naglušnih. To jim omogočamo, saj se tudi tako vse več slišečih zaveda problemov gluhih, odpiramo se navzven in dobivamo potencialne tolmače, katerih je premalo. MEDOBČINSKO DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH NOVO MESTO MLADI DOLENJCI ŽE S PRVIMI USPEHI - Lado Šurla, Tomaž Kastelic in Simon Lukšič, slednji je pred dnevi dopolnil komaj 13 let, iz Jume vasi kljub svoji mladosti - skupaj štejejo namreč 54 let - že dosegajo vidne uspehe, čeprav družno igrajo dobro leto. Posneli so nekaj lastnih skladb, pesmica Pod Gorjanci smo doma se je pri poslušalcih radijskih postaj že dobro prijela, s pesmijo Igrivi potok pa so se v Števerjanu na festivalu narodno - zabavne glasbe med 30 ansambli iz Slovenije in zamejstva uvrstili v finale. Sicer pa je njihov glas slišati na veselicah, plesih in porokah po Dolenjski in Posavju, v prihodnjem maju pa naj bi izšla tudi njihova prva kaseta. (Foto: T. G.) Mladi za novo tisočletje Srečanje dolenjskih in posavskih osnovnošolcev v Novem mestu NOVO MESTO - Iniciativni odbor za ustanovitev Regionalnega odbora UNICEF za jugovzhodno Slovenijo, ki je svojo programsko usmeritev predstavil na strokovnem posvetu o otrokovih pravicah, je pred kratkim v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu pripravil srečanje dolenjskih in posavskih osnovnošolcev in tako pričel uresničevati del svojih zastavljenih nalog, to je delo za otroke in predvsem z njimi. V dveh delavnicah z naslovoma “Za prijaznejšo šolo” ter “Mediji in ekologija” so pod vodstvom mentorjev - študentov prostovoljcev spregovorili mladi iz osnovnih šol Grm, Bršljin, Otočec, Šmarje-ta, Koprivnica in Šentrupert. Na srečanju so otroci iskreno povedali, kaj jih teži, kaj bi spremenili v šoli, napisali so sporočilo za starše ter izrazili svojo skrb za vse bolj onesnaženo okolje. Ugotovili so, v kolikšni meri so mediji za človeka koristni oz. škodljivi. Dobro se zavedajo negativnih vplivov nasilnih medijskih vsebin ter vdiranja medijev v človekovo zasebnost. Svoje razmišljanje so prenesli na plakate, ki bodo na ogled tudi v njihovih šolah. Iniciativni odbor je ob zaključku srečanja ugotovil, da se otroci želijo pogovarjati in da potrebujejo še več takih srečanj, na katerih odbor ne želi konkurirati drugim pristojnim organizacijam, ampak predvsem dati otrokom tudi druge priložnosti, da odkrito spregovorijo o svojih težavah, se pogovorijo z vrstniki in ustvarjajo na različnih področjih. Otroci imajo danes za tovrstne aktivnosti premalo možnosti, zato bo iniciativni odbor s takimi srečanji poskušal nadaljevati tudi v prihodnje, želja pa je, da bi se delavnicam pridružilo še več otrok pa tudi §taršev. D. ŽAGAR bljeno primerjanje povedanega z resničnimi dejstvi pa pokaže vso grozljivost. Tako duhovičenje na račun preprostih ljudi, za katere pisec že vnaprej ve, da od njih ne more pričakovati enakovrednega odgovora, bi jaz imenoval nepošteno, polno nizkih udarcev in neosno-vanih podtikanj. Verjamem, da gospod Jež ni imel dovolj časa, da bi se sam poglobil v tematiko, pa je zato ubral krajšo pot in se o zadnjih napetostih med staroselci in Cigani na Dolenjskem poučil iz nekaterih slovenskih osrednjih medijev, ki se ponavadi teh krajev na daleč ognejo. Pritegnejo jih le ekstremni dogodki, o katerih pa potem poročajo zelo senzacionalistično in površno, brez pravih analiz in poznavanja tematike ter potrebne novinarske etike, ki zahteva vsestransko osvetlitev. Verjetno gre za neizkušena novinarska peresa, ki v svojih afirmativnih poskusih besno lepijo žaljive etikete levo in desno, ne da bi se v pravi meri zavedala njihovega pomena. A naj bo, papir prenese marsikaj in nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Kakšna usoda čaka včerajšnje časopise, pa tako vemo. Že po tem, kako gospod Jež ocenjuje svoje prvo srečanje s Cigani, kaže, da ni pripravljen razumeti ljudi, ki so z njimi v vsakodnevnih stikih. Zanj je izguba ure eksotično dejanje, katerega se s hudomušnostjo spominja in verjetno o njem pripoveduje prijateljem v veseli družbi. Če bi mu jo izmaknil kdo drug, bi verjetno zagnal vik in krik. Pa še ena stvar je: gospod Jež si verjetno zlahka kupi drugo. Človek iz Dolenjske, bodisi kmet ali delavec, se mora zanjo truditi dlje časa in je zanj vsako podobno srečanje s Čigani bolj boleče. Zato kraja zanj ni eksotika, ampak nepošteno dejanje, ki naj bi ga pravica preganjala. Priznati le nekaterim pravico do kraje, pa četudi v imenu višjih ciljev, je hudo skregano s sprejetimi normami in močno diši po nekaterih družbenih redih, ki so za krajši ali daljši čas v zgodovini preplavljali naše kraje. Ciganom se s tem dela medvedja usluga. Pa ne le glede kraj. V medsebojnih odnosih Slovencev in Ciganov na Dolenjskem se dogaja še marsikaj nepoštenega. To bi lahko pozoren bralec zasledil na drugih straneh Dela, pa tudi v prejšnji sobotni Prilogi je bilo v dveh pismih bralcev s semiškega konca to podrobno opisano. A za komentatorja Dela je branjenje svoje lastnine malenkostno in malomeščansko, svetovljanskega človeka nevredno! Zakaj pa potem tako vztrajno rinemo v Evropo, če je pa tam, tako pravijo, zasebna lastnina sveta? Tam bi taka neenakost pred zakonom hitro padla v oči. Inženirjem hitrega slovenskega približevanja Evropski uniji gre razkrivanje nove afere gotovo v nos, saj je ni več moč, tako kot dolga leta do sedaj, pometati pod preprogo in pustiti, da se kopja lomijo daleč stran in na tujih hrbtih, od koder jok in stok do bele prestolnice ne seže. Vsakega, ki bo kaj čivknil o neenakosti, pa je treba enostavno razglasiti za dolenjskega malomeščana. Marsikaj bo še treba razgaliti, pretehtati in zakoličiti. Pravica do neokrnjene zasebne lastnine bi morala biti zagotovljena vsem, pa tudi osebne pravice, iz katerih samoumevno izhajajo tudi dolžnosti, morajo biti za vse enake. Pisec, ki tiste, ki taka načela zagovarjajo, posmehljivo imenuje malo-meščane, je zgrešil, pa četudi zaslombo išče v Novi reviji. Svoje popolno nepoznavanje narave sobivanja slovenskega in ciganskega življa gospod Jež dokazuje tudi s tem, ko pravi, da so Romi tu že od davnine in da sedaj ne živijo čisto nič drugače kot doslej. Sprememb je preveč in so preveč boleče in usodne, da bi se jih upal tukaj na kratko razložiti, niti nisem poklican in usposobljen za to. Poznam pa jih dovolj, da vem, kako je gospod Jež v svojem komentarju udaril mimo. S takimi poenostavljenimi sodbami in duhovičenji, kot jih ponuja omenjeni komentar, nas ne bo popeljal v tretje tisočletje, prej v kako preživeto obdobje. Pa še to: kot vidite, v svojem besedilu dosledno uporabljam izraz Cigani, kot je med Slovenci ustaljeno - naj uporabim besede iz komentarja - že od davnine. Novodobni izraz Romi (rom v njihovem jeziku pomeni človek) bom uporablal takrat in za tiste, za katere bom menil, da so ga s svojim obnašanjem zaslužili. Zavedati se namreč moramo, da obstajajo tudi med to populacijo velike razlike in da bi bilo enačenje vseh hudo krivično. TONE JAKŠE, Novo mesto PRIJATELJSTVO DVEH PEVSKIH ZBOROV Na zadnjem pevskem taboru v Šentvidu pri Stični sta navezala tesnejše stike mešana pevska zbora Lisca iz Sevnice in Petra Jereba iz Cerknega. Na družabno srečanje v Sevnico so minulo poletje prvi prišli pevci in pevke iz Cerknega. Minulo sončno jesensko soboto so se v Cerknico odpravili Sevničani. Avtobus se je najprej ustavil na Podobnikovi domačiji, saj sestra bratov Podobnikov tudi poje v cerkniškem zboru. Na Ravnah nad Cerknim so gostitelji Sevničanom razkazali aragonitno kraško jamo z njenim znamenitim okrasjem, podobno kristalnim ježkom. Popoldne so si ogledali tudi partizansko bolnišnico Franjo. Posebnost je bil večer v hotelu Kras. V Cerknem je bil namreč na celodnevnih vajah znani učiteljski mešani zbor Emil Adamič na čelu z znanim dirigentom prof. Markom Slo-sarjem. Med učitelji je bi! tudi znani posavski pevovodja Kene iz Artič v brežiški občini. Le-ta je prostovoljno vskočil in pomagal Sevničanom, katerih pevovodja Stane Peček je zaradi obveznosti ostal doma. Prišlo je do pravega koncerta treh zborov in družabnega prepevanja pozno v noč. A. ŽELEZNIK POL STOTNIJE NA POHODU V soboto, 25. oktobra, je pred prijazno Devovo gostilno v Mokronogu padla prva klapa pohoda “Vorančeva pot”. Organizatorji, nekaj mokronoških zagnancev, so si vse skupaj sicer zamislili bolj kot testno turo, na kateri bi označili pot, izmerili čas, pogledali za vmesnimi postojankami itn., da bi drugo leto štartali’ zares. Zato tudi niso na široko razglašali svoje zamisli. Vendar je odziv skoraj presenetil in kar prav so prišle (za vsak primer pripravljene) zloženke z opisom poti in druge organizacijske predpriprave. Pot je dolga okrog 13 km in 47 udeležencev, najstarejši je nosil skoraj sedem križev, najmlajša prvega, jo je prepešačilo v dobrih treh urah. Med pohodniki sta bila tudi Janez Povšič, škocjanski župan, in Anton Maver, predsednik mokro-noške krajevne skupnosti. Cilj je bil pri (in v) Lužarjevi zidanici, nekaj korakov stran od spomina na zidanico, kjer je svoje popotovanje “Od Mokronoga do Pijane gore” zaključil pisatelj Prežihov Voranc. Drugo leto pa spet! S. PEČEK Jože Vidmar-Nace Jesen je Semičanom vzela priljubljenega človeka Jožeta Vidmarja, ki smo ga vsi poznali po vzdevku Nace. Bil je izjemna osebnost. Zaradi svoje šegavosti in duhovitosti je bil zaželen med mladimi in starejšimi. Vedno je bil . poln optimizma in pred boleznijo do zadnjega ni klonil. Pred upokojitvijo je bil zaposlen v Iskri Semič kot vodja skupine zunanjih delavcev za vzdrževanje. Njegovo delo pa je bilo čutiti tudi v semiškem društvenem življenju. Bil je član gasilskega društva Semič in društva vinogradnikov. Vedno je rad prisluhnil novostim pri obdelovanju vinogradov in kletarjenju. Pogrešali ga bodo tudi v društvu upokojencev Semič in v Zvezi borcev, a tudi v kulturno-umetniškem društvu Semič, kjer je bil dolgo igralec. Bil je tudi dolgo let predsednik krajevne skupnosti Semič, interese Semičanov pa je kot delegat zastopal tudi na črnomaljski občinski skupščini. Za svoje delo je prejel številna odlikovanja. V spominu Semičanov bo še dolgo živel. TONE PLUT Rudolf Kerin V 87. letu starosti je v Ljubljani po hudi in dolgi bolezni umrl Rudolf Kerin , ki je pred drugo svetovno vojno živel v Črnomlju, kasneje pa na Selih pri Otovcu. Od njega smo se poslovili 2. oktobra na ljubljanskih Žalah. Pred kapitulacijo Italije je bil zaposlen na železnici, med NOB pa je bil neustrašen borec in mitraljezec v 15. belokranjski brigadi. Februarja 1944 je bil težko ranjen in je ostal brez roke. j. k. Valentini Ahačič v spomin V teh jesenskih dneh je prebrala zadnjo stran svojega obsežnega življenjskega romana spoštovana upokojena učiteljica ga. Valentina Ahačič. Njena zgodba je bila izredno razgibana: na trenutke vesela, a tudi žalostna, včasih polna razigranega otroškega smeha, pa tudi bridkosti, a vedno prežeta s pedagoškim optimizmom in vzneseno predanostjo učiteljskemu poklicu. Tina Ahačič je prvi list svojega življenjskega romana začela pisati v Trstu leta 1909. Ker je bil oče železničar, so se kmalu preselili na Koroško, nato pa v Novo mesto. Medtem je Tina prerasla osnovnošolska leta in si za nadaljevanje šolanja izbrala učiteljišče v Škofji Loki. Vendar za službo ni bilo lahko in po krajšem čakanju je prvič stopila med svoje ljube učence v Prečni. Nato pa spet selitve: Bela krajina, Tržič na Gorenjskem, Zabukovje, Podvrh pri Sevnici, Sevnica, Krmelj in leta 1956 končno Novo mesto. Tu se je dve leti razdajala na sedanji OŠ Center, eno leto na podružnici v Birčni vasi, od leta 1959 do upokojitve leta 1966 pa petošolcem na OŠ Šmihel. Gospa Tina je bila polna ljubezni, ki jo je trosila vse življenje med svoje drage in še veliko jo je ostalo za njene druge drage - šolarje, ki so ji pomenili vse. Bili so os njenega življenja ne samo, dokler je trajala delovna doba, ampak se jim je razdajala še leto potem, ko bi lahko mirno uživala zasluženi pokoj. Z neizmerno voljo in ljubeznijo je odhajala vsak dan na pot z vlakom v skromno belokranjsko vasico Rožni Dol in pomagala, da so lahko otroci vsaj do 4. razreda ostajali v šoli v domačem kraju. Drobna kot vrabček, na videz šibka, v resnici pa močna, vztrajna, živahna, vedno pripravljena narediti več, kotje bila dolžna. Hvala, gospa Tina, za Vaše ple-'menito poslanstvo in dobro srce! ANICA BUKOVEC DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 1. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7,30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7, do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20, ure: market Saša, K Roku od 7, do 20, ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7, do 20, ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita.^mihel od 8, do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7, do 14.30: market Maja. Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba AzaleatBrusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 16. ure: Urška • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju • Metlika: od 7. do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 2. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Prodajalna Samopostrežba, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8, do 13. ure: trgovina Sabina. Mirana Jarca od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19,30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8, do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12, ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8 do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8, do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8, do 12. ure: Urška • Straža: od 8. do 11. ure: Prodajalna Samopostrežba • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba ; Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10, ure: Marke! • Metlika: od 7. do 21. ure: Prima Konfekcija Jutranjka Sevnica, d.d., Radna 3, Sevnica objavlja ponudbo za oddajo poslovnih prostorov v najem Poslovni prostori se nahajajo na lokaciji Radna, kjer je tudi sedež družbe. Skupna izmera treh prostorov znaša 170 m2 (prostor v izmeri cca 100 m2, dva prostora v izmeri 35 m2). Prostori imajo urejen ločen vhod, primerni so za opravljanje pisarniške, trgovinske, skladiščne dejavnosti. Ogled je možen vsak delovni dan od 7. do 15. ure po predhodnem.dogovoru. Podrobnejše informacije dobijo interesenti po telefonu 0608/41-223, int. 103. Mercator - Kmetijska zadruga Črnomelj MERCATOR-KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ, z.o.o. Kolodvorska 39, 8340 Črnomelj objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb za oddajo v najem poslovnih prostorov -BIFEJA TRŽNICA V ČRNOMLJU Trg svobode 1 Poslovni prostori so v funkciji bifeja, v nadstropju objekta, opremljeni z opremo za bifejsko dejavnost s kuhinjo, in sicer: • poslovni prostor za stranke s točilnico v izmeri 75 m2 • kuhinja s priročnim skladiščem v izmeri 57 m2 • sanitarije za stranke v izmeri 37 m2 • sanitarije za osebje Vizmeri12m2 • zunanja nepokrita terasa v izmeri 97 m2 Poslovni prostori so ob ustrezni preureditvi primerni tudi za drugo dejavnost, izjemoma s prepovedjo dejavnosti, ki bi bila konkurenčna špeceriji Tržnica. Ponudniki so lahko pravne osebe, registrirane v RS, in fizične osebe, državljani RS. Ponudba mora vsebovati: - ime oz. firmo ponudnika, - navedbo dejavnosti, ki jo namerava opravljati - potrdilo o državljanstvu oz. overjen izpisek iz sodnega registra s pooblastilom za zastopanje, - ponujeno ceno mesečne najemnine. Ponudbe s pripisom na kuverti “Ponudba za bife Tržnica" sprejemamo na naš naslov osem dni po objavi razpisa. O izbiri najboljšega ponudnika bo odločil upravni odbor Zadruge. Ta razpis nas ne obvezuje skleniti najemne pogodbe s komerkoli niti z najboljšim ponudnikom. Podrobnejše informacije lahko dobite po tel.: 068/51-020 vsak dan med 7. in 8. uro zjutraj. Po sklepu stečajnega senata Okrožnega sodišča v Novem mestu št. 8/96-200 z dne 27.10.1997 GIP Pionir, p.o., v stečaju, Kočevarjeva 1,8000 Novo mesto objavlja prodajo nepremičnine premoženja stečajnega dolžnika z JAVNIM RAZPISOM ZA ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO 1. Na prodaj je zemljišče v kompleksu GIP Pionir, p.o., v stečaju v Bršljinu Novo mesto: pare. št. 196/1 ZKVšt. 814, k.o. Novo mesto dvorišče v izmeri 3.227 m2 za ceno 15.998.019,00 SIT 2. Pogoji sodelovanja: 2.0. Sodelujejo lahko vse pravne in fizične osebe skladno z veljavno zakonodajo Republike Slovenije, ki bodo ponudile za nakup zemljišča najmanj 15.998.019,OO SIT. 2.1. Ponudniki morajo do dneva, določenega za oddajo ponudbe, vplačati -na žiro račun stečajnega dolžnika št. 52100-690-68375 pri Agenciji za plačilni promet Novo mesto 10-odst. varščino. 2.2. Vplačana varščina bo izbranemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim pa bo vrnjena v roku 5 dni po izbiri najboljšega ponudnika. Varščina se ne obrestuje. 2.3. Ponudbe morajo prispeti najpozneje do 14.11.1997 s priporočeno pošto, v zapečateni ovojnici z oznako “ZA JAVNI RAZPIS - NE ODPIRAJ!” na naslov: GIP PIONIR, p.o., v stečaju Kočevarjeva 1 8000 NOVO MESTO 2.4. Pisne ponudbe morajo vsebovati predmet nakupa, ceno, rok plačila, način in zavarovanje plačila. Ponudbi je potrebno priložiti: • potrdilo oziroma dokazilo o plačani varščini, • potrdilo o državljanstvu za fizične osebe oziroma overjen izpisek iz sodnega registra za pravne osebe. Pri izboru bodo upoštevane samo popolne ter pravočasno prispele ponudbe. 2.5. Prispele ponudbe bosta ocenila stečajna upraviteljica in stečajni senat. 2.6.0 izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu v 15 dneh po prejemu obvestila o izbiri ter celotno kupnino plačati v 30 dneh po sklenitvi pogodbe. Vplačana varščina se ob sklenitvi pogodbe smatra kot avans. V primeru, da kupec v predpisanem roku ne sklene pogodbe ali ne plača preostale kupnine v pogodbenem roku, se šteje pogodba za razdrto, vplačani avans pa ostane prodajalcu kot skesnina. 2.7. Kupec plača predpisani prometni davek, kakor tudi vse stroške za prenos lastništva. 2.8. Lastništvo nepremičnine se prenese na kupca, ko je plačana celotna kupnina. 3. Ostali pogoji: • Nakup nepremičnine se opravi po načelu “videno-kupljeno”. • Vsem zainteresiranim ponudnikom bo po predhodnem dogovoru omogočen ogled predmeta prodaje, kakor tudi tehnične dokumentacije in cenilni elaborat. • Stečajna upraviteljica na podlagi tega razpisa ni zavezana skleniti pogodbe o prodaji predmeta prodaje s katerimkoli ponudnikom. • Vse dodatne informacije lahko interesenti dobijo pri stečajni upraviteljici Joži Miklič na telefon 068/323-797Jax 068/324-118. NOVOLES, lesna industrija Straža, d.d. VABI K SODELOVANJU komunikativne, dinamične, kreativne mlade sodelavce za prosto delovno mesto KOMERCIALIST PRODAJE Od kandidatov pričakujemo, da bodo izpolnjevali naslednje pogoje: • VI. ali VII. stopnja izobrazbe lesarske ali ekonomske usmeritve • znanje dveh tujih jezikov • starost do 35 let Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOLES, lesna industrija Straža, d.d., Kadrovsko-pravni sektor, Na žago 6, 8351 Straža, z oznako “za razpis”. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. =grafika sodi tleli * ('asoP‘s' v im,h * komercialni tisk * knjige . * brošure * plakati • oblikovanje • marketing KOpitdl' • ngovina • servisiranje računalnikov 16.406.445,00 SIT Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča Novo mesto v stečajni zadevi St 14/96-15 zoper stečajnega dolžnika Pionir MKO, d.d., v stečaju, po sklepu St 14/96-149 z dne 24.10.1997 objavljamo JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb za prodajo naslednjih nepremičnin in premičnin: 1. MEHANIČNA DELAVNIC^ (stara) v neto izmeri 501 m2 IN LAKIRNICA v neto izmeri 810 m2 stoječe na parcelni številki 193, v bruto izmeri 1.371 m2 2. MEHANIČNA DELAVNICA IN KOTLOVNICA v izmeri 1.367 m2 stoječa na parcelni številki 192 3. SKLADIŠČE ATMOS v izmeri 201 m2 IN NADKRITO DVORIŠČE v izmeri 274 m2 stoječe na parcelni številki 189/2, v izmeri 475 m2 4. GARAŽA v izmeri 89 m2 IN DVORIŠČE v izmeri 61 m2 stoječe na parcelni številki 194/2, v izmeri 150 m2 ZA SKUPNO CENO 86.587.360,00 SIT 5. TEHNOLOŠKA IN DRUGA OPREMA po specifikaciji št. 1 in cenitvi št. 5/97-P MKO-3 ZA SKUPNO CENO Nepremičnine pod zaporedno št. 1 do 4 se prodajo kot celota, oprema pod zaporedno št. 5 pa ločeno, vendar tudi kot celota. Dvorišče, ki obdaja navedene nepremičnine, je v lasti GIP “PIONIR”, p.o., v stečaju in se prodaja ločeno po pogojih oglasa v istem časopisu. POGOJI SODELOVANJA: 1. Sodelujejo lahko vse pravne in fizične osebe skladno z veljavno zakonodajo Republike Slovenije, ki bodo ponudile za nakup nepremičnin najmanj 86.587.360,00 SIT in za opremo najmanj 16.406.445,00 SIT. 2. Ponudniki morajo do dneva, določenega za oddajo ponudbe, vplačati na žiro račun stečajnega dolžnika št. 52100-690-68419 pri Agenciji za plačilni promet Novo mesto 10-odst. varščino. Vplačana varščina bo izbranemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim pa bo vrnjena v roku 5 dni po izbiri najboljšega ponudnika. Varščina se obrestuje. 3. Ponudbe morajo prispeti najpozneje do 14.11.1997 s priporočeno pošto v zapečateni ovojnici z oznako “ZA JAVNI RAZPIS - NE ODPIRAJ!” na naslov: PIONIR MKO, d.d., v stečaju Kočevarjeva 1 8000 Novo mesto 4. Pisne ponudbe morajo vsebovati predmet nakupa, ceno, rok, način in zavarovanje plačila. Ponudbi je potrebno priložiti: - potrdilo oziroma dokazilo o plačani varščini, - potrdilo o državljanstvu za fizične osebe oziroma overjen izpisek iz sodnega registra za pravne osebe. Pri izboru bodo upoštevane samo popolne ter pravočasno prispele ponudbe. 5. Nepremičnine pod točko 2 so obremenjene s hipoteko. 6. Del premičnin v kotlovnici je oddan v najem in jih kupec prevzame skupaj z najemno pogodbo. 7. Prispele ponudbe bosta ocenila stečajni upravitelj in stečajni senat. 8. O izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu v 15 dneh po prejemu obvestila o izbiri ter celotno kupnino plačati v 30 dneh po sklenitvi pogodbe. Vplačana varščina se ob sklenitvi pogodbe smatra kot avans. V primeru, da kupec v predpisanem roku ne sklene pogodbo ali ne plača preostale kupnine v pogodbenem roku, se šteje pogodba za razdrto, vplačani avans pa ostane prodajalcu kot skesnina. 9. Kupec plača predpisani prometni davek kakor tudi vse stroške za prenos lastništva. 10. Lastništvo nepremičnin in premičnin se prenese na kupca, ko je plačana celotna kupnina. 11. Ostali pogoji: 1) Nakup nepremičnin in premičnin se opravi po načelu “videno-kupljeno”. Kasnejše reklamacije glede stvarnih napak ne bodo upoštevane. 2) Vsem zainteresiranim ponudnikom bo po predhodnem dogovoru omogočen ogled predmeta prodaje, kakor tudi tehnične dokumentacije in cenilni elaborat. 3) Stečajni upravitelj na podlagi tega razpisa ni zavezan skleniti pogodbe o prodaji predmeta prodaje s katerimkoli ponudnikom. 4) Vse dodatne informacije lahko interesenti dobijo pri stečajnem upravitelju Janezu PEZDIRCU na telefon 068/323-639 ali fax 068/323-179. 7? 068/323-611; fax: 068/321-693 % DOLENJSKI LIST uaš četrtkou prijatelj KOVINOTEHNA,^ PC v Intermarket centru v Brežicah, tel.: 0608-62-857 Prodajni center v BTC Novo mesto Nemogoče je mogoče! LESTENCI PLAFONJERE od / v v PRENOSNE VARČNE ŽARNICE SVETILKE •«17.10. -8.11. □ a A@fn. □ od UoHieJlii/o0 UPOKOJENCI POZOR ! 3. novembra 10%GOTOVINSKI POPUST! Popusti ne veljajo za nakup avtomobilov in računalnikov! Ob dnevu reformacije Bilo je 28. aprila 1564. V Ljubljano je prišel novi nadvojvoda Karel, da bi se mu kranjski deželni stanovi priklonili ter ga s tem priznali za svojega vladarja. Ker so bile notranjeavstrijske dežele takrat podrejene rimskokatoliškemu vladarju, je obred vključeval tudi bogoslužje v stolnici. Nadvojvodo pa je v Ljubljani čakalo nepričakovano presenečenje. Namesto da bi deželni stanovi šli v stolnico, so zavili v bližnjo špitalsko cerkev k Trubarjevi pridigi. Po končanem bogoslužju so nadvojvodo nato pred stolnico spet počakali. Drugo presenečenje pa je bila sama prisega. Deželni stanovi so prisegli po novem, protestantskem obrazcu, ki se je glasil: “Tako mi Bog pomagaj in njegov sveti evangelij!” Sele sedaj se je nadvojvoda v resnici zavedal, kako zelo je protestantizem razširjen tudi v njegovih deželah. Evropa je bila v tistem času v hudi ekonomski, politični, duhovni in moralni krizi. Sod smodnika je bil resnično poln do vrha. Pred vrati so bili Turki in islam. Kaj storiti? Vso razklanost, mračnjaštvo duha in razuma, verske zlorabe, fanatizem in vraževerje so lahko rešile le nove in napredne humanistične ideje, predvsem Erazma Rotterdamskega. Na verskem področju pa je zlorabe tedanje Cerkve docela razgalil avguštinec dr. Martin Luther. Znak za napad je dalo slovitih 95 tez, ki jih je 31. oktobra 1517pribil na vrata witten-berške cerkve in pozval k javni disputaciji. Namesto reforme je nastopila reformacija. Luthrove ideje so se zelo hitro širile tudi po drugih deželah. Slovenske dežele so bile del cesarstva in seveda niso bile izvzete od vplivov reformacije. Na širitev protestantskih idej je gotovo ugodno vplivalo dejstvo, da je razmeroma veliko slovenskih študentov študiralo na nemških univerzah, vse te pa so se prav od začetka pridružile Luthrovi reformaciji vključno s tedanjo inteligenco. Ugodna tla za slovensko reformacijo je pripravil tudi tržaški škof Pietro Bonomo, ki je veliko preučeval humanista Erazma Rotterdamskega in Kalvinovo knjigo lnstitutiones religionis christianae. Ze leta 1524 pa je prišel k njemu v uk mladi Primož Trubar. Šele ob srečanju z nemškimi protestanti se je Trubar začel v celoti zavedati pomena Svetega pisma v bogoslužju. Leta 1557je v predgovoru prvega dela svojega prevoda Svetega pisma Nove zaveze zapisal: “Bog ve, da sem že v tistem času, ko sem še pri vas pridigal v slovenskem jeziku iz latinskih in nemških knjig često vzdihnil k Bogu, naj se zaradi posvečenja svojega imena ozre tudi na naše ubogo, preprosto, dobrosrčno slovensko ljudstvo, naj mu prizanese ter ga obdari z veliko milostjo in darom, da bi se tudi njegov jezik pisal in bral kakor jeziki drugih ljudstev ter bi se Sveto pismo in druge dobre krščanske knjige prevedle in natisnile v slovenskem in hrvaškem jeziku... ” VRothenburgu je nastala prva Trubarjeva knjiga, Katekizem, ki je v tisku izšel leta 1550. To je bila prva tiskana knjiga v jeziku, ki so ga mnogi imeli za ,grobega in barbarskega ’. Ker je bila večina njegovih rojakov takrat še nepismena, je Trubar kot izrazito iz- najdljiv človek poleg Katekizma ifdal še Abecednik. Obe deli sta izšli pod psevodonimom Philo-patridus Illiricus - Rodoljub ilirski. Trubarjeva slovstvena bera je izjemno velika. Napisal ali prevedel je 26 knjig. S tem je slovenski narod uvrstil med evropske. Posebno moram omeniti Trubarjevo Cerkveno ordningo, ki je prvi cerkveni red protestantov v avstrijskih deželah in prva slovenska pravna knjiga. Po Trubarjevih stopinjah so krenili mnogi, večinoma tedanja inteligenca. Sebastijan Krelj je bil med vsemi slovenskimi protestanti najbolj izobražen. Poleg slovenščine je obvladal še nemščino, latinščino, grščino in hebrejščino. Njegovo znano delo je Otročja biblija (1566). Jurij Dalmatin je s prevodom celotnega Svetega pisma v slovenski jezik leta 1584 dosegel vrh književnosti. To je dalo povod, da smo dobili tudi svojo prvo slovnico, ki jo je napisal Adam Bohorič. Protestantizem je v notranji Avstriji dosegel svoj vrhunec, zato nadvojvoda Karel II. ni bil več pripravljen nemočno popuščati protestantom, čeprav je imel zaradi turške nevarnosti zvezane roke. Stanovi so plačevali obrambni davek le, če jim je vladar priznaval versko svobodo. Iz poročila papeškega vizitatorja za leto 1593 zvemo, da je bila Ljubljana skorajda v celoti protestantska. Prav tako je bilo v drugih krajih dežele. Jože Javoršek je po ugotovitvah zapisal, da je bila velika večina tedanjih prebivalcev protestantov. To potrjuje tudi dr. Josip Gruden v Zgodovini slovenskega naroda. In kaj se je zgodilo potem ? Sledilo je obdobje protireformacije, vendar moj namen ni poudarjati samo črnih strani zgodovine, ker s tem napetosti povečujemo, namesto da bi gradili spravo, spoštovanje in ljubezen. Priznati moram, da so tudi protestanti naredili dosti slabega. Ko je Luthrov nauk že versko odcepil velik del Evrope, je vredno omeniti drzne besede papeža Hadrijana VI, ki je po svojem legatu kardinalu Chieregatiju na državnem zboru v Nurnbergu pogumno priznal sokrivdo tedanje rimskokatoliške Cerkve: “...Zavedamo se, da se je tudi pri svetem sedežu v preteklih letih zgodilo marsikaj grdega... Mi vsi, prelati in duhovniki, smo zašli s prave poti in že dolgo ni nikogar, ki bi delal dobro. " Ob koncu želim skleniti misel z dejstvom, da se je že leta 745 karantanski knez Borut odločil za krščansko vero, torej pred 1252 leti. Krščanstvo pa je izpričano z izkopaninami na tleh Slovenije žmob koncu 2. stoletja. S sprejemom krščanstva smo postali del velike družine evropskih narodov, zato ne dopustimo, da bi nas danes delila kakršnakoli nasprotja. Cerkve reformacije so ostale krščanske in niso zavrgle 1500-letne vere. Tako je reformacija stalen klic - ne k ločitvi in ne k združitvi Cerkva - temveč k obnovi in edinosti. Reformacije zato ne smemo zgolj praznovati, ampak jo moramo živeti! Krščanstvo rimskokatoliške in protestantske evangelijske Cerkve je na teh tleh avtohtono, ob vsem ostalem, kar se na duhovnem tržišču razširja v zadnjem času, pa se je potrebno resno zamisliti. Pastor DANIEL BRKIČ, dipl. teolog PRVI POVEDAL, KDO SMO Vsem Slovencem gnado, mir, milost, • Goljufrio gnezdo - Mokronog slovi že od nekdaj kot za tujca posebno goljufno in drago gnezdo. " Usmiljenje do živali - Mnogi so izgledi, kako so Dolenci, posebno ženske usmiljene do živali, zato je tudi tako čudo krotka, celo prešiči so često kakor jagnjeta. Anica: Kedar vidim nesnago, jim kar z rokami izkidam, če nimam vil pri roki. Mica: Pri nas - bog pomagaj - na-stiljajo kozam vsake tri dni samo enkrat - oh kak, me srce boli, da po noči dolgo reve blejejo, dokler jih spanec zmaga in polegajo ubožice v lužo in oh kako mi je težko, če se buhajo in ktero podero in teptajo. Več ženskih: Jez sem raje sama lačna, kakor da je žival - če sem sama, zaspim vse eno lahko, uboga živina pa ne. REFORMACIJA, ime verskega gibanja proti papeštvu in katoliški cerkvi v 16. stoletju. Iz tega gibanja so nastale nove verske skupnosti. Najpomembnejši reformatorji so bili Martin Luter v Nemčiji, v Švici pa Zwingli in Kalvin. Pristaši reformacije so se odcepili od katoliške cerkve, razglasili biblijo za edini vir vere in razširili svoj nauk. Reformacijo so povzročili spremenjeni družbenogospodarski odnosi, kaotično stanje v katoliški cerkvi, pokvarjenost duhovščine, prodaja odpustkov in podobno. Posledica reformacije in odpora katoliške cerkve proti njej so bile dolge in hude verske vojne, ki so desetletja divjale po Evropi in uničile mnogo gmotnih in kulturnih dobrin. (Po Mali splošni enciklopediji) Dr. Marko Kerševan je v intervjuju za Vzajemnost (10. oktober 1997) o reformaciji na Slovenskem med drugim dejal: “Med vsemi narodi, ki so se srečali z reformacijo, ne da bi tudi postali protestanti, je slovenski narod gotovo med tistimi, ki mu je reformacija dala največ. Znano je, da smo z reformacijo dobili prvi tiskani knjigi - Abecednik in Katekizem, s čimer smo Slovenci postali moderen kulturni narod. Z reformacijo smo dobili tudi ime, saj je v prvi slovenski tiskani knjigi zapisan nagovor vsem Slovencem. Trubarje prvi začel govoriti ,o slovenski cerkvi, ki bi vključevala vse Slovence ne glede na takratne deželne in škofijske meje... Negativno pa je bilo in je še, da se ima katoliška Cerkev za edino pravo cerkev in za edinega pravega razglaševalca in varuha morale in za edinega pranega povezovalca naroda...” Na IVubarjevi domačiji O Primožu Trubarju in njegovem delu lahko največ zveste iz knjig. Po Trubarjevi rojstni vasi Rašici in okolici sem zaman spraševal o spominih na Trubarja, ohranjenih v ljudskem izročilu. Se največje povedal Andrej Perhaj, ki je tudi vodič po Trubarjevi domačiji. Na Rašici ni ostal iz Trubatjevih časov noben materialni spomin nanj. Takrat je bila vas lesena in so jo Turki večkrat požgali. Spomin na Trubarja pa je bil skozi 300 let označen z versko nestrpnostjo, saj je bil razglašen za krivoverca in zato preganjan. Še v prejšnjem stoletju so se Rašičani sramovali, da je bil Trubar tu doma, zdaj pa so že ponosni nanj. Celo ime Primož je skorajda izginilo. Kdaj in kako je umrl Primožev oče, ni zanesljivo znano. Po nekaterih podatkih in govoricah naj bi ga ubili Turki, po drugih pa naj bi ga obesili kmetje v enem izmed kmečkih uporov leta 1515 ali pa leta 1530. Sam Primož pa je očeta kritiziral, ker je dal cerkev svetega Jerneja na Rašici poslikati nekemu hrvaškemu malarju. To se je zgodilo, ko je bil oče Miha cehmo-šter (mežnar), cerkev pa so leta 1528 požgali Turki in je malarija propadla. Protestanti so bili proti lišpanju cerkva in za pametno porabo denarja, zato ni čudno, da je Primož kasneje zapisal, da bi oče naredil bolje, če bi z denarjem za malanje raje “štiri vole kupiu inu jih svojim sosedom dau.” Primož Trubar je bil rojen leta 1508 kot sin mlinarja, tesarja in cerkvenega ključarja (cehmošter) in ne kmeta-tlačana. Pomembno je bilo, da je bila Rašica takrat prometno križišče cest proti Reki in Trstu, Stični in Novemu mestu pa tudi proti Ljubljani in Kočevju. Trubarjev oče Miha je bil v dobrih odnosih s turjaškim grofom, kije gotovo pomagal, da je Primoža naučil brati in pisati najverjetneje župnik in da je nato odšel na nadaljnje šolanje na Reko, v Salzburg, Trst in na Dunaj. Zelo srečna okoliščina je bila, da je bil v Trstu sprejet v krog škofa in grofa Bonoma, ki je bil eden najbolj razgledanih mož tistega časa in je imel tudi bogato . knjižnico, v kateri si je nabiral znanje o svetu tudi Primož. Prav tista leta je namreč prihajalo do odkritij novih celin in novih spoznanj na področju biologije, kemije, medicine itd. Pod vplivom Bonoma se je Trubar navzel tudi protestantske miselnosti. V duhovnika je bil posvečen leta 1530. Prvi pisal o Slovencih Trubar je postavil osnovo za razvoj slovenske narodne zavesti. V Katekizmu, prvi slovenski knji- SPOMENIK NA RAŠICI - Šolarji, ki obiskujejo Trubarjevo rojstno vas, se ustavijo tudi pri spomeniku temu velikemu Slovencu, ki stoji ob cesti do Trubarjeve domačije. PRED BUGAM SMO USI GLIH - Tako pravi napis na Trubarjevem spomeniku na njegovi domačiji na Rašici. gi, je Slovence nagovoril tako: “Vsem Slovencem gnado, mir, milost inu pravu spoznanje božje skuzi Jezusa Kristusa prosim.” Tako Trubar ni napisal le prve slovenske knjige, ampak je tudi utemeljil Slovence kot narod -prej smo bili Kranjci, Štajerci itd. • ŽIV SEŽGAN V RIMU - Jožko Humarje 16. oktobra pisal v Delu o žalostnem koncu slovenskega protestantskega pridigarja Petra Kupljenika, o katerem dolga stoletja v zgodovinopisju o slovenski reformaciji ni bilo nič znanega. Zdaj pa je tudi ta neznanka rešena. Tudi Kupljenik je bil podobno kot Thibar preganjan pa tudi zaprt. Obsojen je bil na dosmrtno ječo, a je zbežal iz zapora. Februarja 1590 je Kupljenik odšel iz Ljubljane in od takrat ni bilo več vesti o njem. Zdaj je tudi to pojasnjeno. Kupljenika so zajeli in ga 24. marca 1590 z oboroženim spremstvom iz Devina odpeljali v Benetke v čolnu beneške inkvizicije, maja pa so ga izročili rimskemu inkvizicijskemu sodišču, v katerega zaporih je Kupljenik ostal pet let. Sodišče se ga je na vse načine prizadevalo vrniti v katoliško vero, Kupljenik pa je ostal trden in ni nič preklical. Zabeležka o njegovi smrti je zapisana v registrih Družbe sv. Janeza De-collata, katere člani so bili navzoči ob izvršitvi kazni v tolažbo obsojencem. Upravičeno lahko sklepamo, da bi se kaj podobnega lahko zgodilo tudi s Primožem Trubarjem, če bi prišel v roke inkvizicije. - in tako postavil temelje slovenski narodni zavesti. Thibar v Šentjerneju Župnija v Šentjerneju je gospodarsko propadala in propadal je tudi njen mlin. Zato je stolni kapitelj poslal v Šentjernej za župnika Primoža Trubarja, ki je bil mlinarjev sin in se je razumel na mline in mlinarstvo pa tudi sicer je uspešno vodil župnije, v katerih je bil. Trubarje mlin usposobil in gospodarsko spravil šentjernejsko župnijo na zeleno vejo. Trubar pa je imel srečo, da je bil takrat v Šentjerneju. Zaradi svojih protestantskih idej, pisanja in pridig je bil pri mnogih v nemilosti. Dokler je bil živ škof Bonomo, se Primožu ni nič hudega zgodilo, ker ga je ta zagovarjal in ga varoval. Ko pa je Bonomo umrl, je bil odprt lov na protestante in na Primoža. Preganjanje se je še poseBho okrepilo, ko je cesar Ferdinand I. izdal zaporno povelje za vse reformatorje. Če bi bil Primož takrat v Ljubljani, bi ga biriči gotovo prijeli. Tako pe je v Šentjerneju dovolj zgodaj zvedel za cesarjev ukaz in se je skril, nato pa zbežal na varno, na Nemško. V dobi protireformacije pa so zaplenili protestantske knjige in jih zažgali. Seveda so zgorele tudi mnoge Trubarjeve knjige. Zato se je ohranilo bolj malo Trubarjevih originalnih del. Protireformacija je bila huda v habsburških deželah, zato je tudi po vsej današnji Sloveniji razen v Prekmurju protestantizem izginil. Valvasor pa je med drugim zapisal, da so bili zadnji plemiči na Slovenskem, ki so se odrekli protestantizmu, prav Turjačani. Na Turjaku je Jurij Dalmatin prevajal biblijo in se tam tudi skrival, ker so protestante že preganjali. Je pa Primož.Trubar uredil, da se je Andrej Turjaški - kasnejši zmagovalec nad Turki v boju pri Sisku - šolal v Tiibingenu. Kaj bi bilo, če bi... Primož Trubar se je že pred dobrimi štiristo leti zavzemal za obvezno šolanje vseh otrok, ne le meščanskih, ampak tudi kmečkih in ne le fantov, ampak tudi deklic. Šele za časa Marije Terezije je bilo uvedeno šolanje za fante, obvezno šolanje pa šele v tem stoletju. To najbolj zgovorno pove, koliko je bil Primož Trubar pred tedanjim časom. Protestantizem je takrat učil, da vera ni nič, če ni človek sam globoko ver«n, in da človek ne potrebuje posrednika med seboj in bogom. France Pečnik iz Gradeža pri Turjaku mi je dejal, da bi slovenski narod gotovo bolj napredoval in bil uspešnejši, če bi Trubarja poslušal in obdržal njegovo ideologijo. Zdaj pa vse počenjamo po tujih vzorih... Besedilo in slike: JOŽE PRIMC ROMANJA NA TRUBARJEVO DOMAČIJO - V Trubarjevi spominski sobi vodič Andrej Perhaj pripoveduje osnovnošolcem o življenju in delu Primoža Trubarja. ZDRAVNIŠKA RAZLAGA prim. mag. dr. TATJANA GAZVODA Znaki cerebralne paralize Starši šele nekaj mesecev po rojstvu opazijo, da se njihov otrok ne razvija normalno. Že v prvih tednih se pojavijo težave pri hranjenju dojenčka. Zaradi slabe skladnosti gibov pri požiranju pride do bljuvanja. Značilno je bljuvanje v velikem loku. Žato se pogosto postavi napačna diagnoza, da gre za zaporo dvanajstnika. Iz istega razloga ti otroci ne pridobivajo teže. Običajno ležijo na boku, z glavo zvrnjeno nazaj. Gibalni razvoj otroka z otroško cerebralno paralizo močno zaostaja. Glavo začno držati pokonci šele po prvem ali drugem letu starosti, včasih celo kasneje. Gibanje glave spremljajo prehodni krči v različnih delih telesa. Prizadeti otroci začno sedeti še kasneje, shodijo pa šele po nekaj letih. Hoja je okorna, neskladna, z občasnimi krči. Nenormalni gibi se še večajo. V zelo hudih primerih je zaradi motenj v požiranju mogoče le hranjenje s tekočo ali kašasto hrano. Zato so ti otroci običajno zelo podhranjeni. Prav tako je prizadet govor. Večina otrok nima psihičnih motenj, celo nasprotno, nekateri so lahko zelo inteligentni. Psihični razvoj je otežkočen predvsem zaradi nepokretnosti bolnika, zlasti če je prisiljen stalno ležati, saj je pridobivanje znanja in izkušenj bistveno omejeno. Ko otroci odrastejo, postane klinična slika cerebralne otroške paralize jasnejša. Gibi so počasnejši, zlasti rok in nog, v težjih primerih pa so prizadeti tudi kolki, ramena, vrat in trup. Zaradi tega je hudo prizadeta hoja in prav tako uporaba rok. Otežen je tudi govor. Krči mišic so močni. Če so okvare obsežnejše, so lahko prizadeti tudi možgani. Božjastni napadi (epilepsija) so pri otroški cerebralni paralizi zelo redki. Otroška cerebralna paraliza, pri kateri prevladujejo krči, se opazi običajno šele konec prvega leta življenja. Razvoj je upočasnjen, otrok ne shodi pravočasno. Če se bolezen razvija le na eni polovici telesa, pri dojenčku opazimo na prizadeti strani počasnejše gibe. Nogi sta pogosteje in težje prizadeti. Ko se otrok skuša postaviti pokonci, se spodnja uda iztegneta in prekrižata. Otrok shodi bistveno kasneje, v težjih primerih pa nikoli. Hoja je mogoča pretežno po prstih, kajti stopali se težko ločita od tal. Sorazmerno gibalni prizadetosti obstaja tudi psihična zaostalost, saj ima kar 50% takih otrok inteligentni kvocient pod 70, to je pod mejo, ko že govorimo o slaboumnosti. Kar tretjina otrok ima božjastne napade. Lahko pa otroška cerebralna paraliza prizadene predvsem eno stran telesa. Udje na prizadeti strani telesa zaostajajo v rasti, v celoti ali samo delno. Če otroka pravočasno zdravstveno ne oskrbimo, se na okončinah razvijejo skrčenja v neugodnih položajih. ZAlVIlMIVOJTI - REPORTAŽE - PRISPEVKI DOPIJMIKOV - ZA* *l#1IVOJTI - REPORTAŽE - PRISPEVKI DOPISNIKOV NOVA PLANINSKA POT Okrepljeni z žganci prvič po Lavričevi poti Sola v čudoviti naravi Množici slovenskih kulturnozgodovinskih in planinskih pešpoti se je septembra pridružila še ena, 17 kilometrov dolga Lavričeva pešpot, ki vodi od Šentvida pri Stični do Gradišča nad Stično. V Planinskem društvu (PD) Šentvid pri Stični so že nekaj let načrtovali ureditev Lavričeve poti, uspelo pa jim je letos, ko društvo praznuje 15-letnico delovanja. Prizadevni predsednik Maks Jerin je tega še posebej vesel. Tako je komisija za planinska pota pri Planinski zvezi Slovenije letos septembra Lavričevo pot vnesla v seznam veznih in krožnih poti. Sredi oktobra je veliko planincev iz različnih slovenskih planinskih društev prišlo na njeno svečano otvoritev. Po šentviškem tovarnarju Josipu Lavriču Ponavadi planinske pešpoti posvetijo raznim pomembnim literarnim osebnostim ali spominu na pomembne dogodke, zaslužne može iz gospodarstva, ki so vplivali na razvoj kraja itd. Lavričevo pot so poimenovali po Josipu Lavriču, tovarnarju iz Šentvida pri Stični. Rodil seje leta 1898 kot sin podeželskega usnjarja. Leta 1918 je maturiral na trgovski akademiji v Gradcu, služboval pa je v bančni stroki v Ljubljani in Novem mestu. Nekaj let je preživel v tujini - v Franciji, Belgiji in Angliji se je izobraževal v usnjarski stroki ter delal in si nato odkupil očetovo domačijo z obrtjo vred. V domačem okolju mu je dobro šlo, saj je znal uporabiti znanje in izkušnje iz tujine. Razvijal in širil je usnjarno, sezidal tovarno, izpopolnil tehnologijo in zaposloval kar lepo število delavcev, ki so strojili usnje za podplate, podlogo in vrhnje usnje. Med NOB je s skrivnimi dobavami usnja podpiral borce proti okupatorju. Spomladi 1944 so ga zaprli in poslali v Begunje, tovarna v Šentvidu je med vojno delno pogorela, ob koncu vojne pa je bila še bombardirana.^ Lavrič jo je po vojni obnovil ter jo leta 1946 izročil Ministrstvu za industrijo in rudarstvo SRS. V Šentvidu je bil Josip Lavrič, ki so ga mnogi klicali kar “Francoz”, zelo priljubljen in cenjen. Svojo nadarjenost, izobraženost in razgledanost je rad uporabil pri napredku in razvoju kraja. Na otvoritvi Lavričeve poti je Janez Lesjak, nestor furizma na tem področju in prijatelj pokojnega Josipa Lavriča (slednji je umrl leta 1968), dejal, da je bil Lavrič človek, poln entuziazma, ljubezni do narave in teh krajev, kar je tudi dokazal s svojimi deli. OBUDIL SPOMIN NA LAVRIČA - Na otvoritvi nove pešpoti, posvečene domačinu Josipu Lavriču, je spomin nanj obudil njegov prijatelj Janez Lesjak. PLANINCI TIK PRED ODHODOM - Na presenečenje organizatorjev se je ža na L pohodu po Lavričevi poti zbralo veliko ljubiteljev narave, tako da ne dvomijo, da bo dobrih 17 kilometrov dolga pot tudi vnaprej dobro obiskana. PRI USTANOVITELJIH OBRTNE ZBORNICE SEVNICA TMje poklici enega obrtnika SEVNICA - Trinajsterica ustanoviteljev sevniške obrtne zbornice je bila taka: Anton Kragl in Marija Gorišek - gostilničarja, Jože Straj-nar iz Zabukovja in že pokojni Vinko Mikek - zidarja, pokojni Daniel Jerše - avtoklepar in ličar, pokojni Jože Staroveški - kovač, Drago Bizjak - urar, Anton Krajnc - sodar, Pokojni Stanko Štruclin - lesostru-gar, Matko Kurnik - mizar, Jože Prah - pleskar in Jure Šlogar - ce-rnentninar. Pri 69-letnem Francu Švabu pa se zatakne: Švab je eden značilnih predstavnikov obrti, kise je ves čas, do svoje upokojitve, zavedal, da se mora obrtnik pač prilagajati trgu in ne obratno. Švab je svojo trdoživost in predanost obrtništvu dokazal za ceno precejšnjih žrtev, saj je moral zaradi neugodnih tržnih razmer vsaj trikrat korenito menjati ne samo svoj “proizvodni program”, ampak celo poklic. In če vemo, da tedaj ni bilo nobenih posojil ali olajšav, ko je začenjal vse znova, še več - že prve mesece je moral plačevati davke, potem je na dlani, da njemu in njegovi družini sploh ni bilo lahko. Takrat si niti v sanjah niso mogli misliti, da bodo obrtniki lahko imeli kdaj kar svoj samostojni razvojni sklad, da bodo lahko hodili na dopust na morje v svoje garsonjere ali da bodo imeli obrtniki svoje prostore v Sevnici. In tudi pri tem “osamosvajanju” obrtnikov, ki je nedvomno spodbudno vplivalo na njihovo večjo samozavest, zaupanje v svoje sposobnosti in moči je imel Franc Švab pogosto prste vmes. Že prve prostore takratnega Obrtnega združenja (OZ) Sevnica v svoji soseščini je pravzaprav preskrbel on. Že pokojni Švabov sosed, gozdarski inženir Niko Zalokar, je namreč dal Švabu v najem prostor, ki so ga potem uredili obrtniki s prostovoljnim delom. Vsi starejši obrtniki, in Švab ni izjema, pripovedujejo, da so čutili potrebo po svoji organizaciji, ker so bili Sevničani zmeraj “podjarmljeni” Krčanom; podobno podrejene vloge niso hoteli v po- savskem povezovanju obrtništva niti Brežičani. V svojem Obrtnem združenju so namreč laže razpravljali o svojih posebnih težavah. Švab meni, da ima OZ, kjer je bil tudi blagajnik, zdaj večjo težo kot tedaj. Ko so na občino prišli mlajši, razgledani ljudje, seje zasukalo na boljše za gospodarstvo in obrt. “Nekako od leta 1966 do 1977 so obrt bolj tiščali k tlom, niso ji dali dihati. Veliko obrtnikov je zaradi prevelikih davkov odpovedalo obrt.” Švab je bil leta 1971 tudi med ustanovnimi člani sevniške obrtne zadruge Bohor. “Takrat si moral, če si hotel dobiti večji posel, delati prek zadruge!” Bil je večkrat predsednik zadružnega sveta in dolgo let podpisnik poslovne dokumentacije, nikoli ni štedil moči, kadar je bilo treba pomagati pri delu zadruge. Tako so označili Švabov prispevek v Bohorju ob 10-letnici zadruge, ki navzlic temu, da je bila ena najmočnejših v Sloveniji, ni preživela, ko so lahko obrtniki sami začeli nabavljati repromaterial brez prometnega davka in je še iz raznih drugih razlogov pred leti šla na boben. Ko je leta 1956 prišel iz Lovrenca na Dravskem polju, kjer se je izučil za sedlarja, v Ševnico, verjetno ni mislil, da bo moral v obr- Franc Švab ti tolikokrat spreminjati poklic. Seveda, motorizacija, traktorji so kmalu izrinili konje. Ko pa seje že uveljavil v tapetništvu, je leta 1970 tudi ta poklic obesil na klin, ker je bilo v Stillesu veliko tapetnikov, vsi ti pa so delali še popoldne “na črno.” Tudi pohištvena industrija je predstavljala vse hujšo konkurenco. Sedlarstvu in tapetništvu je sledilo roletarstvo. Švabova obratovalnica je po številnih krajih nameščala rolete in žaluzije. Švab je svojim fantom naporno terensko delo pošteno plačeval, zato ni trpel lenarjenja. Pri izbiri delavcev je imel srečno roko, tako da so bili to zvečine marljivi fantje. Nazadnje seje Švab odločil, da se preizkusi še v predelavi plastičnih mas. Z ženo Katarino, ki mu je zmeraj stala ob strani, sta imela nekaj časa skupno obratovalnico. “Do leta 1977 nisem vedel za noben kredit. Ko sem pričel s plastiko, nisem dobil posojila v Sevnici, ampak na banki v Žalcu. Potem, ko smo ustanovili Obrtno združenje, je bil že na ravni Posavja kreditni odbor za obrt. Sevničani smo med prvimi ustanovili svoj sklad za razvoj obrti, naše združenje pa je uvedlo še samopomoč. Trenutno kriza ni le pri obrtnikih, ampak povsod. Mislim, da bodo tisti, ki bodo delali za izvoz, še nekako gospodarili,” pravi Franci. Zaradi plastike, kakovostnega repromateriala, je bil v 12 letih vsaj 40- krat v Milanu! Otroci, hčerki Irena in Franja ter sin Vojko, so vedno staršem pridno pomagali v konicah, zlasti pri pakiranju plastičnih izdelkov. Vojko, po poklicu elektrotehnik, ima s svojo soprogo prodajalno otroških potrebščin in malih živali, Irena je bila več let tajnica pri sevniški obrtni zbornici, zdaj je zaposlena pri računalniškem podjetju K1N Sevnica, Franja pa je socialna delavka. “Prebili smo se s trdim delom, midva z ženo do penzije, otroci pa do svojega kruha. Ni kaj reči, to je šlo še kar po sreči,” pravi zadovoljen Franc Švab. PAVEL PERC Šest ur hoje do Lavričeve koče Za planince, ki so nedavno oktobrsko soboto odšli na 1. pohod po Lavričevi poti, so člani PD Šentvid pri Stični pripravili dober zajtrk in jih okrepčali z ajdovimi žganci in mlekom. Približno šest ur dolga pot od Šentvida do velikih Cešnjic jih je vodila mimo zanimive kmetije Anžlovo, proti Malemu Kalu do idilične cerkvice sv. Janeza Krstnika, mimo potoka Bukovica po Kaji dolini do Cerovca, proti Lectovemu gradu, kjer je majhna lovska koča PD Šentvid, od koder je ob lepem vremenu prelep razgled vse do Alp in Snežnika. Tu gre Lavričeva pot nekaj časa po litijskem območju vzporedno z Badjurovo planinsko potjo. Lep razgled je tudi s Felič Vrha. Pot se nadaljuje pod vrhom Osrenca do vasi Debeče in mlina, imenovanega “belentin”, ter nato pelje proti cerkvi sv. Lamberta, kjer je lepa razgledna točka. Naslednja postaja je Pristava nad Stično, od koder se je treba po edinem asfaltiranem odseku Lavričeve poti - večina je mehka gozdna pot - spustiti do Dobrave pri Stični, od tam pa po Kutnar-jevi dolini do Gradišča, cerkve sv. Miklavža in Lavričeve koče pod njo. Lavričeva koča stoji na južni strani hriba Gradišče (519 metrov) v bližini cerkve sv. Miklavža, ki se prvič omenja leta 1250. Prizadevni šentviški planinci so cerkev popolnoma obnovili. Tuje bilo gradišče že v prazgodovinski dobi in sploh je vsa okolica pod kočo izjemen arheološki kompleks, ki si ga velja ogledati (na primer gomile okrog Vira, Grofija). Lavričevo kočo so člani PD Šentvid, ki danes šteje okrog sto članov - med njimi je po besedah predsednika Maksa Jerina tudi veliko najmlajših - v letih 1987-1997 obnovili in jo usposobili za planinske namene. Prenočišč še ni, je pa primeren prostor za razne enodnevne aktivnosti. Lavričeva pot je torej odprta in pričakuje nove obiskovalce. Da bi kdo zašel, je malo verjetno, kajti šentviški planinci so pot dobro označili s Knafeljčevimi markacijami (obe strani poti) ter z lesenimi tablami s planiko in dvema planinskima čevljema. Ta prelepi del Dolenjske ima torej poleg znane Jurčičeve poti še eno prijazno pešpot in Šentvid pri Stični bo poleg po Taborih pevskih zborov poznan tudi po Lavričevi poti. Le brž na pot, da ne bo prej sneg! Besedilo in sliki: LIDIJA MURN Šc tltltff/ Nega volnenih oblačil Zima je pred durmi in zopet boste iz omar potegnili volnena oblačila. Toda z grozo boste ugotovili, da je marsikatero že preveč ponošeno. Z različnimi zvijačami in pripomočki jih lahko zopet spravite v red. Če so se vam obrabili rokavi na komolcih, nanje prišijte usnjene zaplate. Razvlečeno pleteno obleko lahko zožite, če jo najprej operete v vroči, nato pa v zelo mrzli okisani vodi. Zaradi spremembe temperature se bo volna skrčila. Če so se vam na volnenem oblačilu nabrali kosmi, ga razgrnite na mizi in napnite ter rahlo drsite po njem z električnim brivnikom. Vendar postopka ne ponovite prevečkrat, ker bodo pobrita mesta postala preveč oguljena. Kosme lahko posnamete tudi s posebnim glavničkom, ki jih prodajajo v nekaterih prodajalnah z volno in pletilkami. S pletenin iz an-gore in moherja pa lahko kosme odstranite le z rokami, nato pa jih skrtačite z mehko krtačo, da se bctdo dlačice postavile pokonci. • Če pripravljenosti za ureditev odnosov med Cerkvijo in državo ne bo, bomo raje počakali na novo vlado. In ves čas molili za blagor naše slovenske države in njihovih državljanov. (Gril) • Kdor je previden, je gospodar dneva. (Goethe) Dom Lipa v Črmošnjicah je sprejel prve učence . ČRMOŠNJICE - Šolarji iz Šoštanja so bili prvi gostje doma Lipa v Črmošnjicah v semiški občini, sicer 13. doma Centra šolskih in obšolskih dejavnosti v Sloveniji. V sredo pretekli teden je namreč dom prvič odprl vrata šolarjem. Črmošnjiški dom je prvi, ki ga je Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) kupil z denarjem od lastnih prihodkov, in sicer od novomeškega Gozdnega gospodarstva. Namenjen • Dom Lipa v Črmošnjicah je prvi dom CŠOD v Beli krajini, sedaj pa pripravljajo dokumentacijo za gradnjo drugega doma v Radencih pod Starim trgom ob Kolpi. Po besedah direktorja Hamierja naj bi bila dokumentacija končana do konca letošnjega leta, prihodnje leto pa bo stekla gradnja. je učencem 3. in 4. razredov, ki imajo pri rednem pouku program življenja v naravi z začetnim naravoslovjem. Zanimanje za tovrstno izobraževanje na slovenskih šolah je izredno veliko, zato je dom Lipa do konca šolskega leta že zaseden, nekaj prostora je le še ob koncih tedna ter med počitnicami. Kot je ob slovesni otvoritvi dejala državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport Tea Valenčič, se bo prav z otvoritvijo tega doma zmanjšala vrsta čakajočih na šolske in obšolske dejavnosti. Po besedah direktoija CŠOD Janka Hamierja bo dom popol- Janko Hamler noma zaživel prihodnje leto, saj bodo med poletnimi počitnicami dozidali okrog 120 kv. metrov učilnic, spalnic in laboratorijskega prostora. “Dom ima odlično lego, saj je poleg prijaznega vaškega okolja in lepe narave v bližini še nešteto možnosti za različne dejavnosti,” je dejal Hamler. Semiški župan Janko Bukovec, ki je sicer dal pobudo, da bi v domu, kije zadnje čase sameval, dali prostor mladim nadobudnežem, pa je bil zadovoljen, da je lahko pozdravil novi 9-članski kolektiv, kar se v semiški občini ne dogaja ravno pogosto. Ob otvoritvi je CŠOD domu namenil 250.000 tolarjev, ki naj bi jih, kot je dejal Hamler, porabili za kakšen priboljšek. Pedagoška vodja Malči Klemen pa je povedala, da si želijo kupiti staro leseno belokranjsko kmečko hišo iz okolice Draga-tuša, ki jo nameravajo lastniki podret!. M. bezEK-JAKŠE V Soteski ohranjene dragocenosti Raziskan dogodek izpred ________55Jet________ Čisto po naključju mi je prišel v roke pisni dokument, ki dokazuje, da so bile iz soteškega gradu rešene mnoge dragocenosti, kot so oljnate slike, ker je partizansko vodstvo okoliškim prebivalcem nekaj ur pred požigom dovolilo, da odnesejo iz gradu vse, kar morejo. Takratni župnik Alojzij Vole je partizanskemu gozdarju g. Sevniku med drugim napisal: “Ko je 23.7.1943 pogorel grad, je bilo rešenih približno 40 oljnih slik, ki jih večina izvira iz gfadu Turruam Hart pri Leskovcu blizu Krškega. Ta grad je pred prvo svetovno vojno kupil od grofov Aueršperg veleposestnik Lenaršič iz Vrhnike. Razprodajal je graščino, slike, ki največkrat predstavljajo člane rodbine, pa je kupil knez Aueršperg. Med njimi je tudi več drugih zgodovinsko važnih predmetov. Slike je v varstvo vzel župnik Vole in jih začasno shranil v prosvetni dvorani v Soteski.” Ognjeni zublji so upepelili le tiste težke stvari, kijih ljudje niso mogli odnesti. Namen zapisa ni zagovarjati požig, saj je bila takrat vojna. Spet drugo pa je vprašanje, pri katerem ljubitelju so našle zatočišče. T. VIRANT Piše o italijanskem genocidu Zdravko Troha KOČEVJE - Zdravko Troha, upokojeni zgodovinar iz Ljubljane, sicer pa rojak iz zgornje Kolpske doline, je letos izdal dve knjigi, in sicer “Začetki NOB na Kočevskem in Ob-kolpju” in “520 let Loža in 56. obletnica vstaje v Loški dolini”. O fojbah in pobojih ter obnov-Ijemn zahtevah meni takole: “Že šest let zbiram gradivo o NOB na Kočevskem in med zbranim so podatki o štirih fojbah, kraških jamah, v katere so fašisti zmetali umorjene Slovence. En tak poboj se je zgodil avgusta 1942 po porazu Italijanov pri Rajhenavu, ko so Italijani to vas požgali, po okoliških hribih zajeli 32 neoboroženih beguncev, jih zverinsko pobili in zmetali v kraško jamo, kilometer od Rajhenava. 2. avgusta 1942 je na sestanku italijanskih poveljnikov v Kočevju komandant XI. armadnega zbora Mario Robotti med drugim dejal: “Kamor pridete, vse do tal opustošite. Naj vas ne moti nesreča ljudstva... pozor pa na usluge slovenskih katolikov in belogardistov... do kraja izkoristite dobre informatorje, vohune.” Slovence so izseljevali in internirali. Tako se je v občini Draga med 31. marcem 1942 in 1. septembrom istega leta število prebivalcev zmanjšalo od 989 kar na samo 325,^ občini Osilnica pa od 1273 na 500. Med interniranimi na Rabu in v Gonarsu je bila tudi moja desetletna sestra Marija, ki so jo odpeljali skupaj z družino, pri kateri je bila na počitnicah. Nič niso pomagale prošnje in dokazi, da je bila odpeljana pomotoma. Tudi prošnja mame pri kočevskem dekanu Flajni-ku, za katerega je bilo znano, da dobro sodeluje z Italijani in lahko tudi rešuje iz internacije, je bila zaman, zato mama od takrat ni več prestopila cerkvenega praga, molila pa je doma. O Kočevarjih, kočevskih Nemcih, pa le toliko, da ni res, da bi jih toliko pobili partizani, saj so prvi partizani prišli na Kočevsko šele marca 1942, medtem ko so se kočevski Nemci izselili že do februarja istega leta. Še danes si nisem povsenTrazumsko dopovedal, zakaj so tisto zimo zapustili domove, saj jih od Slovencev nihče ni preganjal. Celo nasprotno: profesor Jože Šeško jih je preroško svaril pred odhodom in jih pozival, naj ostanejo in prijatljujejo s Slovenci, a ni prav nič zaleglo.” J. PRIMC Televizija si pridržuje pravica do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 30. X. SLOVENIJA 1 7.15 -1.40 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 7.45 VIDEORING 8.15 JESENSKI POČITNIŠKI PROGRAM ALL CAPONE ŠTRAJH TRIO 8.55 BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, 5/8 9.20 S KAZINO DO NOVIH PLESNIH KORAKOV, 2. oddaja 9.40 OTROCI NOČI, Šved. nadalj., 4/4 10.10 TEDENSKI IZBOR HOGANOVA DRUŠČINA, amer. na-niz., 15/26 10.35 KORENINE NEBA, amer. film 12.35 DIVJA AVSTRALIJA, poljudno-znan. oddaja 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. tv igrice 14.15 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 14.45 ŠKOF ROŽMAN - ZLOČINEC ALI ŽRTEV? 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM SPREHODI V NARAVO 17.25 DENVER: POSLEDNJI DINOZAVER, naniz., 2/20 18.00 PO SLOVENIJI 18.40 KOLO SREČE, tv igrica 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 TEDNIK 21.10 PODELITEV NAGRAD FRANA M1L-ČINSKEGA-JEŽKA 21.30 FRA1SER, amer. naniz., 20/24 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.40 ODSTIRANJA SLOVENIJA I 9.00 Euronews -13.40 Tedenski izbor: Filmski triki; 14.00 Koncert; 15.30 Grace na udaru, naniz., 9/25; 16.00 Rokomet; 17.10 Karina in Ari, fran. naniz. -17.40 Tri krone, Šved. nadalj., 9/13 -18.30 Očividec, angl. dok. serija, 10/ 11 -19.00 Resnična resničnost -19.30 Karina in Ari, franc, naniz. - 20.00 Akademija pred dnevom reformacije - 21.00 Na lepi modri Donavi, avstrij. film HTV 1 7.35 Tv spored - 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Program za mlade -12.00 Poročila -12.25 Santa Barbara (serija) -13.10 Živa resnica -13.40 Poslovni klub - 14.15 Poročila -14.20 Program za mladino - 16.05 Poročila -16.15 Krivda (serija) -17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Hrvaška in svet - 20.45 Dokumentafna serija - 21.30 Z namenom in razlogom - 22.35 Opazovalnica - 23.10 Kraljevske skrivnosti (dok. serija) HTV J 14.35 TV spored -14.50 Slučajni turist (film) - 16.45 Program za otroke in mladino -17.25 Telo in duša (serija) -17.50 Smerokazi -18.20 Moč denarja -18.35 Hugo (tv igrica) -19.00 Županijs-ka panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.35 Dosje X (serija) - 21.40 Frai-ser (humor, serija) - 22.10 Kje je ta veliki sever (fin. drama) - 23.25 Aliče Adams (amer. film) PETEK, 31. X. SLOVENIM 1 8.05 - 2.35 TELETEKST 8.25 VIDEORING 8.55 JESENSKI POČITNIŠKI PROGRAM AN BAN PET PODGAN 9.25 KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO 9.55 EVANGELISTIČNO BOGOSLUŽJE 11.00 JESENSKI POČITNIŠKI PROGRAM BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, 6/8 11.30 S KAZINO DO NOVIH PLESNIH KORAKOV, 3.oddaja 11.50 RISANKA 12.10 TEDENSKI IZBOR TRI KRONE, Šved. nadalj., 9/13 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE 13.35 NA LEPI MODRI DONAVI, avstrij. film 15.15 PERCUSSION PLUS, Zdel 15.45 NP-1, PRVI KINOPROJEKTOR 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 PO SLOVENIJI 18.40 HUGO, tv igrica 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.10 AGENCIJA 21.45 LAŽJI OD ZRAKA, amer. dok. serija 22.40 ODMEVI, VREME, ŠPORT 23.20 NEWYORŠKA VROČICA, amer. naniz., 1/22 23.50 MOLČEČNOST ZAGOTOVLJENA, koprodukcijski film SLOVENIJA I 9.00 Euronews -13.00 Tedenski izbor: Mo-stovi;13.30 Resnična resničnost -14.00 Zgodbe iz školjke -14.30 Tedenski izbor: Niagara, amer. film; 16.00 Fraiser, amer. naniz., 20/24; 16.20 Karina in Ari, franc, naniz. - 16.50 Vžigalice, franc, nadalj. -17.40 Jeklene ptice, angl. naniz., 1/6 -18.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi -19.00 Tuja dok. oddaja -19.30 Karina in Ari; franc, nanaiz. - 20.00 Luther, angl. film - 21.50 Vlasto Dedovič, plesalec in koreograf - 22.55 Perpetuum, balet - 23.35 Holywood, angl. dok. naniz., 4/12 - 0.25 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo HTV 1 7.35 Tv spored - 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Program za mlade -12.00 Poročila -12.25 Santa Barbara (serija) -13.10 Z namenom in razlogom -14.20 Program za mlade -16.15 Krivda (serija) -17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče -18.35 Govorimo o zdravlju -19.05 Hrvaška spominska knjiga - 19.30 •Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Ekologija in etika - 20.50 Festival klapa - Omiš 97 - 22.00 Pol ure kulture - 22.35 Opazovalnica - 23.10 Tednik (talk show) - 0.15 Nočna straža: Oddelek za umore (serija); 1.20 Ameriški letalci (amer. film); 3.10 Sedmi element + Svet zabave; 3.50 Legendarni top modeli (dok. oddaja); 4.40 Koncert; 5.10 Filmska klapa; 5.35 Američan v Parizu (amer. film) HTV* 15.00 Tv koledar -15.10 Aliče Adams (amer. film) -16.45 Program za mlade -17.30 Telo in duša -17.55 Trenutek spoznanja -18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev -18.35 Hugo, tv igrica - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Stranka (serija) - 21.25 Popolna tujca (serija) - 21.55 Donato in hči (amer. film) - 23.30 Second Best (amer. film) SOftOTA, 1. XI. SLOVENIJA 1 7.15 - 23.55 TELETEKST 8.00 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 8.15 SPREHODI V NARAVO 8.30 MALE SIVE CELICE 9.15 BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, 7/8 9.40 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.10 PELINOV MED 10.40 TEDENSKI IZBOR VŽIGALICE, fran. nadalj., 4/6 11.30 HUGO 12.00 TEDNIK 13.00 POROČILA 13.05 KARAOKE 14.05 STRELA Z JASNEGA, nem. naniz., 25/28 15.05 TABORNIKI IN SKAVTI 15.20 ČAROVNICA, KI TO NI BILA, kan. film 17.00 OBZORNIK 17.10 SVET ODKRITIJ, serija, 7/9 18.05 NA VRTU 18.30 OZARE 18.40 HUGO - TV IGRICA 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19 55 UTRIP 20.10 SMRT V BENETKAH, ital. film 22.25 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 22.55 WYCLIFFE, angl. nadalj, 5/8 SLOVENIJA * 8.00 Euronevvs -10.15 Tedenski izbor: Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi; 10.45 Luther, angl. film; 12.30 Pomp; 13.30 Karina in Ari, franc, naniz., 26/26 - 13.55 Tenis -19.30 Pacific drive, avstral. nadalj., 54.del - 20.00 National geographic, amer. dok. serija - 20.50 Zlata šestdeseta - 21.50 V vrtincu - 22.20 Sobotna noč HTV 1 8.15 Tv koledar - 8.25 Poročila - 8.35 Risanka - 9.00 Dobro jutro -11.00 Program za mladino -12.00 Poročila -12.25 Pot za Avonlea (seriji) -13.15 Zverinjak v Bronxu (serija) -14.10 Vesoljci v družini (serija) -14.35 Televizija o televiziji -15.05 Sličica -15.15 Dr. Quinn -žena vrač III (serija) -16.00 Praznik vseh svetih - 18.00 Dok. oddaja -19.03 V začetku je bila beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.25 Moški ne odhajajo (amer. film) - 22.15 Opazovalnica -22.50 Nočna straža: Texas; 1.50 Žaupno - 2.40 Psi faktor (serija); 3.25 Svet hipnoze; 4.00 Koncert; 6.15 Carrottov reklamni zlom HTV* 13.25 Tv koledar -13.35 Dosjeji x (serija) - 14.20 Grk Zorba (amer. film) -17.50 Ognjeni obroč (dok. serija) -18.45 Dok. oddaja -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Triler - 21.25 Zlati gong - 22.10 Potovanja: Italija - 23.05 Detektivi (humor, serija) - 23.35 Oprah Show NEDELJA, 2. XI. SLOVENIJA 1 7.15 - 23.25 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 8.05 OZARE 8.10 OTROŠKI PROGRAM SPREMINJAJOČI STROJ, polj. naniz., 4/7 8.40 ŽIV ŽAV 9.30 BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, 8/8 9.55 NEDELJSKA MAŠA 11.00 DIVJA AVSTRALIJA, serija, 9/12 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 POMAGAJMO SI 12.30 NA VRTU 13.00 POROČILA 13.05 LJUDJE IN ZEMLJA 13.35 AGENCIJA 15.05 NANA, nem. film 17.00 OBZORNIK 17.10 ZMENKI, amer. naniz., 9/16 17.35 PO DOMAČE 18.35 RAZGLEDI S SLOVENSKIH VRHOV 19.05 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA 20.10 ZOOM 21.25 VEČERNI GOST: DR. DANILO TURK 22.15 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.25 ELVIRA MADIGAN, Šved. film SLOVENIJA 2 8.00 Euronews -11.55 Tedenski izbor: V vrtincu; 12.25 Zlata šestdeseta; 13.25 Pacific drive, avstral. nadalj., 54. del -13.50 Ekvinokcij - 14.55 Tenis - 17.30 Košarka NBA - 19.00 Teniški magazin -19.30 Pacific drive, avstral. nadalj., 55. del. - 20.00 Sedem smrtnih grehov, avstral. naniz., 7/7 - 20.55 Slovenski magazin - 21.55 Prelomni trenutki zgodovine, amer. dok. serija - 21.50 Šport - 22.35 Berlioz 12.35 RAZGLEDI S SLOVENSKIH VRHOV 13.00 POROČILA 13.05 LINGO, TV IGRICA 13.50 PO DOMAČE 14.50 PRO ET CONTRA 15.40 TURISTIČNA ODDAJA 15.55 MOSTOVI 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM TABORNIKI IN SKAVTI 17.30 SPREMINJAJOČI STROJ, polj. naniz., 5/7 18.00 PO SLOVENIJI 18.40 KOLO SREČE, tv igrica 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 SOČA - SMARAGDNA REKA 20.55 STUDIO CITY 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.40 MARTIN LUTHER, nem. nadalj., 1/5 00.10 SVET POROČA SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs -11.30 Tedenski izbor: Sobotna noč; 13.30 Pomagajmo si; 14.00 Recept za zdravo življenje; 14.30 Newyorška vročica, amer. naniz., 1/22; 14.55 Osmi dan; 15.25 Kri na snegu, amer. dok. serija, 10/10; 16.20 Slovenski magazin -16.45 Banan ni, angl. nadalj., 8/10; 17.35 Simpsonovi, amer. naniz., 89/92 - 18.05 Havajski detektiv, amer. naniz., 20/25 - 19.00 Volja najde pot - rodil se je bog v meni -19.30 Pacific drive, avstral. nadalj., 56.del - 20.00 Aprilsko jutro, amer. film - 21.40Tok noč tok- 22.40 Stare ženske - 23.10 V lepi kaši, amer. film SREDA, 5. XI. TRIO DOBLEKAR ZAČEL Z JAZZOVSKIMI VEČERI - Z jesenskimi dolgimi večeri so se v lokalu Pri slonu v Novem mestu ponovno začeli jazzovski večeri, ki bodo občasno popestrili tovrstno sicer šibko glasbeno ponudbo. Na otvoritvenem večeru je v soboto, 25. oktobra, nastopil trio saksofonista Brača Doblekarja z basistom Matevžem Smrkoljem in bobnarjem Marjanon Loborcem. Ob standardnem programu so odigrali tudi skladbe s svojega novega albuma Mir, prijateljstvo, ljubezen. Škoda, da je skoraj triurnemu nastopu prisluhnilo bolj malo poslušalcev, saj so se glasbeniki potrudili in ustvarili dobro jazzovsko počutje. (Foto: M. Markelj) PONEDELJEK, 3. XI. Slovenija i SLOVENIJA 1 7.15 -1.55 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 10.05 VIDEORING 10.35 TEDENSKI IZBOR ZMENKI, amer. naniz., 9/16 10.55 ELVIRA MADIGAN, Šved. film 12.30 UTRIP 12.45 ZRCALO TEDNA 13.00 POROČILA 13.05 HUGO, ponov. 14.40 LJUDJE IN ZEMLJA 15.10 VEČERNI GOST: SENATOR MISHA LAJOVIC 15.55 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.30 POUKA JE KONEC, niz. nadalj., 10/13 17.45 MEJNIKI, nem. dok. serija, 23/50 18.00 PO SLOVENIJI 18.40 LINGO, tv igrica 19.10 RISANKA 19.15 ŽREBANJE3x3 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.10 PRO ET CONTRA 21.05 TURISTIČNA ODDAJA 21.25 OSMI DAN 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.40 HUDSONOVA ULICA, amer. naniz., 18/21 23.05 BIZNIS, tuniz.-franc. film SLOVENIJA I 9.00 Euronevvs - 9.10 Na potep po spominu - 10.10 Zoom - Tedenski izbor: Leteči norci, češ. dok. oddaja; 11.50 Šport v nedeljo; 12.35 Peli nov med; 13.05 Lažji od zraka, amer dok. oddaja; 13.55 Obzorje duha; 14.25 Jaz. Berlioz; 15.55 Hollywood, angl. dok. oddaja; 16.50 sedem smrtnih grehov, avstral. naniz., 7/7; 17.40 Pacific drive, avstral. nadalj., 55. del -18.05 Lovejoy, ang. naniz., 8/13 -19.00 Recept za zdravo življenje -19.30 Simpsonovi, amer. naniz., 89/92 - 20.00 Banan ni, angl. nadalj., 8/ 10 - 20.55 Kri na snegu, amer. dok. serija, 10/10 - 21.55 Popmp - 22.55 Brane Rončel izza odra TOREK, 4. XI. SLOVENIJA 1 7.15 - 2.20 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.20 VIDEORING 9.50 TEDENSKI IZBOR LOVEJOY, angl. naniz., 8/13 10.45 DVORNI NORČEK IN KRALJICA 7.15-2.20 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.35 VIDEORING 10.05 TEDENSKI IZBOR HAVAJSKI DETEKTIV, amer. naniz., 20/25 10.55 APRILSKO JUTRO, amer. film 12.35 PRELOMNI TRENUTKI ZGODOVINE, amer. dok. oddaja, 12/13 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 15.05 SVET ODKRITIJ, serija, 7/9 15.55 SLOVENSKI UTRINKI 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 PO SLOVENIJI 18.40 KOLO SREČE, tv igrica 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 OGNJENI VIR, Šved. drama, 1/2 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.45 GRACE NA UDARU, amer. naniz., 10/25 23.15 DOMA VINDIJANI, amer. film SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs -11.20 Tedenski izbor: Svet poroča; 11.55 Volja najde pot; 12.20 V lepi kaši, amer. nemi film; 13.20 Hudsonova ulica, amer. naniz., 18/21; 13.45 National geographic, amer. dok. serija, 17/20; 14.35 Studio City; 15.35 Martin Luther, nem. nadalj., 1/5; 17.05 Pacific drive, avstral. nadalj., 56. del -17.35 Hoganova druščina, amer. naniz., 16/26 - 18.00 Filmski triki -18.30 Karaoke -19.30 Pacific drive, avstral. nadalj., 57. del - 20.00 Nogomet - 23.35 Večer samospevov z mezzosopranistko Marjano Lipovšek (KRKKZDRAVI LIŠČf\ HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC DESET "DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Tončki Sitar, Šmihel 52, Novo mesto. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1. (2) Najin srečni dan - ANS. KORENINE 2. (1) Matiček - ANS. VASOVALCI 3. (5) Če bi bil jaz cesar, kralj...-MIRO KUNC in JOŽE GALIČ 4. (3) Med dolenjskimi griči - ANS. JOŽETA KUPLENKA Z DOLENJCI 5. (8) Sprehajam se v dežju - ANS. TONIJA VERDERBERJA 6. (4) Stare ljubezni - ANS. BOBRI 7. (6) Spet konjičke so napregli (venček) - ANS. LOJZETA SLAKA 8. (-) Žlahta, raztrgana plahta - ANS. SAVINJA 9. 10. (7) (9) Kjer ljubice spijo, so kratke noči - ANS. ROSA Pivo - JOŽE BURNIK S PRIJATEUI Predlog za prihodnji teden: Moje dekle - KVINTET SONČEK §3-------------------------------------------------- KUPON ŠT. 43 Glasujem za:_________ Moj naslov:___________ ■-H Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto NAGRADI V STRAŽO IN NA IG Žreb je izmed reševalcev 25. nagradne križanke izbral Fani Ribič iz Straže in Marijo Pleško z Iga. Ribičevi je pripadla denarna nagrada, Pleškova pa bo za nagrado prejela knjigo. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 10. novembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 27". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem REŠITEV 25. KRIŽANKE Pravilna rešitev 25. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah,glasi: SPREHOD,TRATINA, REZANEC, BOKS, AG A OPAT) VAR, KROJ, TATE, LESAR, VICH Y, ANA, ISAR, AE, TORILO, AKNA, EMIR, RANOST, ŽEJA, ANATAS. NAGRADNA KRIŽANKA 27 AVTOR: JOŽE UDIR MADRIDSKI MUZEJ DEL TELESA GRŠKA ČRKA BONBON NA PALIČICI ZA LIZANJE DESNI PRITOK PADA NENADNO DOJETJE KAKEGA DEJSTVA, RESNICE TRAVNATA POVRŠINA MUSLIMAN SKI POSTNI MESEC REKA V BOSNI IME SLOV IGRALKE KRAVANJE PREBIVALEC OPDALA (NORVEŠKA) HUMORISTKA PUTRIHOVA DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST ZVEZNA DRŽAVA V SZ DELU ZDA STAREJŠI ČLAN KAKE SKUPNOSTI RIM. BOGINJA NEBA RUMENO RJAVA BARVA TELESNI POLOŽAJI V JOGI, UGODNI ZA MEDITACIJO GRIČ, HRIB ALKOHOLNA PIJAČA Z IZVLEČKOM ARTIČOKE VRSTA LAME DEL NJIVE MED DVEMA RAZOROMA VEČJA LESENA POSODA SKUPINA V VODI ŽIVEČIH VRETENČAR JEV ZAČETNIK BOLGARSKE DINASTIJE DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST ŽENSKO IME RUS. REKA (IZLIV V AZOV MOR.) ZELENJAD- NICA KDOR DELUJE V SINDIKATIH PRERIJSKI VOLK BORIŠČE OVREDNO TENJE ZNANJA V ŠOLI BIOENERGETIK IVAN PIRC MI JE REŠIL ŽIVLJENJE Leta 1989, star komaj 30 let, sem hudo zbolel. Diagnoza: maligen tumor na testisih. Po operaciji in kemoterapiji so me poslali iz bolnišnice domov. Zdravniki so domače seznanili z mojim težkim zdravstvenim stanjem in napovedali še tri mesece življenja. Moje počutje je bilo zelo slabo: bolela me je glava, v prsih sem imel bolečine, bolel me je trebuh, nobene moči nisem imel, hiral sem. Tudi, če sem se zelo trudil, nisem mogel hoditi. Že po nekaj korakih sem moral sesti ali leči. ZAHVALA Ljubila si življenje, dom in delo. Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostala. V 49. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra, teta in babi SLAVICA PANCAR Čatež 6, Valika Loka Ob nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, pokojni darovali cvetje, sveče, nam izrazili sožalje in jo pospremili na njeni prerani zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu TEM Čatež, govorniku za govor ob odprtem grobu, pevcem za zapete žalostinke ter župniku za opravljen obred. Žalujoči: sin Igor, snaha Mateja in vnukinja Kaja ZAHVALA Življenje celo si garal, za svojce, prijatelje vre bi dal. Sledi od dela tvojih pridnih rok ostale so povsod. V 69. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata RAFAEL KORELC iz Mačjega Dola pri Šentlovrencu Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, sodelavcem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala osebni zdravnici dr. Steli Munk, Pnevmatološkemu oddelku Ljubljana, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem, govorniku za poslovilne besede ter Jožku za zaigrano Tišino, Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN 27. oktobra mineva pet žalostnih let, odkar je od nas za vedno odšla naša ljubljena ANA GORENČIČ Vsem, ki se z lepo mislijo ustavljate ob njenem grobu, ji prižigate sveče in prinašate cvetje, prisrčna hvala! Vsi njeni ZAHVALA V 74. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče in tast FELIKS UDOVČ - SREČKO z Vinjega Vrha 8 pri Šmarjeških Toplicah Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, Sekciji za vleko Novo mesto za ganljive besede pri odprtem grobu, pogrebni službi Oklešen, pevcem iz Šmihela ter gospodu župniku iz Bele Cerkve za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Na srečo mi je soseda povedala za bioenergetika Ivana Pirca iz Hrastnika in takoj sem ga obiskal. Že po tretji seansi je bilo opazno izboljšanje. Moje počutje se je zelo izboljšalo in bolečine so ponehale. Seanse sem obiskoval dva meseca dvakrat tedensko. Na onovni kontroli v Ljubljani so ili zelo presenečeni nad mojim zdravstvenim stanjem. Od leta 1989 nisem obiskal zdravnikov in tudi terapije pri gospodu Pircu niso bile več potrebne. Resnično sem mu hvaležen. JANEZ KOROŠEC Brigadirji drugo leto na srečanje v Novo Gorico Obnavljali domovino Februarja prihodnje leto bo minilo 50 let, odkar so slovenski brigadirji zasadili krampe in lopate, da zgradijo Novo Gorico, ker je stoletja staro slovensko V SPOMIN Naš oče ni umrl, ker v naših srcih še živi, on bo umrl, ko bomo umrli tudi mi. Minilo bo leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil SLAVKO TURK gostilničar iz Maharovca pri Šentjerneju Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu poklonite cvetje, prižigate svečke ter sočustvujete z nami. Vsi njegovi ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta VERONA AVSENIK roj. Stopar z Drganjih sel Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše ter vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Interni bolnici Novo mesto, gospodu Gregorju in g. Romanu za opravljen obred, pevcem, govorniku, Roni, d.o.o., ZB Straža in Pogrebnemu zavodu Oklešen.Posebna zahvala dobrim sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih nudili pomoč. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njeni OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 65. letu starosti zapustil naš sin, brat, stric in bratranec POLDE JAKŠA rojen na Selih pri Vrčicah št. 1 stanujoč v Ljubljani Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsem hvala za podarjene vence in sveče ter izraze sožalja. Posebna hvala pogrebnima zavodoma g. Hitija in g. Kukarja, pevkam za ganljivo zapete pesmi, g. Ivanu Križanu za poslovilne besede ter g. kaplanu za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Semič, Vinica, Ljubljana, 16.10.1997 ZAHVALA V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in teta ANA ILJAŠ iz Pangrč Grma Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni darovali vence, cvetje, sveče in darovali za sv. maše ter jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov za nesebično pomoč pri negi in lajšanju bolečin, g. župniku za opravljen obred, ge. Anici Korasa za lepe poslovilne besede, Novoteksu- Priprava, Pogrebnemu zavodu Oklešen in gospodu za zaigrano Tišino. Žalujoči: vsi njeni mesto Gorica po pariški mirovni pogodbi pripadlo Italiji. Zato bo drugo leto srečanje vseh nekdanjih brigadirjev. Pobudo za to srečanje so dali slovenska borčevska organizacija in drugi, ki cenijo prostovoljno delo. To srečanje bo združilo tiste mlade generacije, ki so se nesebično razdajale po vsej Jugoslaviji, da nas je občudoval ves svet. Do akcije v Gorici imam vse večje spoštovanje. Naša brigada se je imenovala Slovenska udarna brigada Otona Zupančiča, imela pa je štiri čete: novomeško, kočevsko, notranjsko in gorenjsko. Slovenska mladina se bo drugo leto spominjala vseh delovnih akcij po Sloveniji. Tako neutrudnih graditeljev, kot so bili tista ieta po drugi svetovni vojni, nisem videl nikjer več. T. VIRANT Franc Luštek Na pokopališču v Prečni smo se 6. oktobra 1997 poslovili ob velikem številu soborcev in krajanov od znanega aktivista in borca I. slovenske artilerijske brigade^ Franca Luštka, rojenega 1924.“ leta na Kuzarjem Kalu pri Novem mestu. Pokojni Luštek je po končani osnovni šoli ostal doma na kmetiji. Tam ga je zatekla vojna. Že leta 1941 se je vključil v delo OF. Leta 1943 pa je stopil v I. slovensko artilerijsko brigado. Bil je hraber borec in poveljnik. Kmalu po osvoboditvi se je vrnil domov na kmetijo in bil uspešen rejec govedi. Prizadeval se je za obnovo in posodobitev vasi. Bil je zelo znan, napreden kmet, spoštovan in priljubljen. I. S. ZAHVALA V 91. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga omama JOŽEFA KOMLJANC iz Polja pri IFžišču 12 a Iskreno se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Mokronoga za zapete žalostinke, g. Jamšku za poslovilne besede, pogrebnemu zavodu Oklešen ter vsem sorodnikom in znancem, ki ste našo pokojno omamo v tako lepem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi V SPOMIN 2. novembra mineva leto dni brez tebe in vendar s tabo, dragi mož, oče, sin in brat LADISLAV MARENTIČ Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi V SPOMIN Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) 25. oktobra je minilo leto žalosti, kar te ni, naš dragi ALEŠ ŠIŠKA Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoči: vsi njegovi Zdaj vila ti bela bo pesem zapela: ob brezi stoji, tam lučka brli, tam škratje pojo, zaspi, le zaspi. BORIS, ne boš več spoznaval skrivnosti abecede. Na poti v našo hišo učenosti te nam je iztrgala skrivnostna smrt. Tvoj prostor v šoli bo zapolnil spomin nate. Učenci in učitelji OŠ Jožeta Gorjupa, Kostanjevica na Krki TIH O (E [M 2 A N IMIA tedenskikoledar"kino'belatehnika'^estitke"elektronika"kmetijskistroji"kupim"motornavozila'obvestila_ • POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 30. oktobra • Marcel Petek, 31. oktobra ■ dan reformacije Sobota, 1. novembra - dan mrtvih Nedelja, 2. novembra - Dušanka Ponedeljek, 3. novembra - Silva Torek, 4. novembra - Drago Sreda, 5. novembra - Zahar LUNINE MENE 31. oktobra ob 11.01 • mlaj kino BREŽICE: Od 30.10. do 2.11. (ob 18. uri) grozljivka Krik. Od 30.10. do 3.11. (ob 20. uri) kriminalni film Brez obraza. 5.11. (ob 20. uri) parodija George iz džungle. ČRNOMELJ: 31.10. (ob 16. uri, 18.10 in 20.20) ameriški akcijski film Hitrost 2. 2.11. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Modri obraz. DOBREPOLJE: 31.10. (ob 19.30) ljubezenska drama Sužnja ljubezni. 2.11. (ob 15. uri in 19.30) ameriški grozljivi film Relikvija. BELA TEHNIKA NOV, še nerabljen pralni stroj Gorenje prodam 5 % ceneje, tj (068)325-308, zvečer. 10215 KMETIJSKI STROJI TRAKTOR ZETOR 7211, letnik 1990, prodam. B (068)69-567. 10218 PRIKLJUČEK za traktor Karlo Peschi 4 prodam. IT (068)47-414 ali 40-180. 10295 FREZO 1MT, širine 130, in obračalni plug, 12col, prodam. B (0608)51-094. 10266 TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA in prevozni bazen za mleko, 200-litrski, prodam. IT (068)81-323 ali(041)692-637. 10247 TRAKTOR TORPEDO 48, prikolico, plug, kultivator, brane, vse malo rabljeno, prodam, tr (068)45-420. 10239 GROSUPLJE: 31.10. (ob 19. uri) ameriški grozljivi film Relikvija. 1.11. (ob 19. uri) ameriška ljubezenska drama Sužnja ljubezni. KOSTANJEVICA: 2.11. (ob 20. uri) komedija Možje v črnem. KRŠKO: 31.10. (ob 20. uri) in 2.11. (ob 18. uri) akcijski film Teorija zarote. METLIKA: 31.10. (ob 19. uri) ameriška komedija Modri obraz. 2.11. (ob 17. uri in 19.10) ameriški akcijski film Hitrost 2. NOVO MESTO: 30.10. (ob 10. uri) matineja Pocahontas. 31.10. (ob 10. uri) matineja Alcatraz. Od 30.10. do 5.11. (ob 16., 18. in 20. uri) komedija Mr. Bean. RIBNICA: 2.11. (ob 16. uri) ameriška ljubezenska drama Sužnja ljubezni. 2.11. (ob 21. uri) ameriški grozljivi film Relikvija- SEMIČ: 30.10. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Hitrost 2. ♦ ŠENTJERNEJ: 31.10. (ob 20. uri) komedija Možje v črnem. VELIKE LAŠČE: 1.11. (ob 19. uri) ameriški grozljivi film Relikvija. 2.11. (ob 19. uri) ameriška ljubezenska drama Sužnja ljubezni. KUPIM NUDIMO NAJVEČ in takojšnje plačilo za delnice Krke B, Petrola B, Pivovarn Laško in Uniona, Save Kranj, Fructala, Droge Portorož in pooblaščenih investicijskih družb. B (064)361-300. 9748 CERTIFIKATNE DELNICE Krke, Uniona, Dane, Intereurope, Save, Telekoma in ostale odkupimo z gotovino. Po želji pridemo na dom! S (041)669-221. 9880 ODKUPUJEMO DELNICE vseh pooblaščenih investicijskih družb in posredujemo-ponudbe za prodajo delnic na borzi. H (061)694-495. 10231 NAJVEČ NUDIMO za delnice Colorja, Pivovarne Union, Droge, Save, Gorenja in ostalih privatizacijskih delnic. Gorenjsko borznoposredniška družba, » (064)380-100. 10276 MAKSIMALNA PONUDBA za delnice Telekoma, Živil Kranj, Merkurja Kranj. ®(041) 64-97-98 ali (0609)64-97-98. 10277 UGODNO ODKUPIM DELNICE Krke, Petrola, Telekoma, Save, Colorja, Pivovarne Union, Intereurope, Gorenja in nekaterih pooblaščenih investicijskih skladov. Nudim gotovino in pridem na dom. B (068)324-297. 10282 TELE- BIKCA, do 130 kg, sivca ali simen-talca, kupim. B (068)83-541. 10245 MOTORNA VOZILA R 5 GT TURBO, letnik 1988, registriran do 5/98, bel, zelo lepo ohranjen, prodam. B (068)24-374 ali (0609)628-851. 9916 GOLF JX D, letnik 1988, registriran do 18.4.1998, karamboliran, prodam. B (068) 58-172. 10216 R 19 1.4 RT, letnik 1993, 71.000 km, rdeč, prodam za 14.100 DEM. B (068)27-450. 10230 Z128, letnik 1988, prodam. B (068)27-841. 10238 HONDO CIVIC, letnik 1986, 115.000 km, kovinsko modro, prodam. B (068)78-457, po 19. uri. 10244 R5 F1VE, letnik 1994, prodam. B (068)325-650. 10299 R 21 GTS 1,7, letnik 1988, registriran do 10/ 98,175.000 km, prodam ali menjam za manjši avto. B (068)322-827. 10301 126 P, letnik 1989, registriran do 5/98, prodam. B(068)85-819. 10270 KOMBI IMV, letnik 1983, registriran do 8/ 98, prodam. B (068)22-407. 10279 JUGO 45, letnik 1989, prodam za 1700 DEM. B (068)21-583. 10243 Z 101, letnik 1986 prodam. Marija Lukšič, Dol. Težka voda 42, B (068)89-209. 10237 JUGO KORAL 55, letnik 3/88, lepo ohranjen, prodam. B (068)26-889. 10257 R 191.4 RT, letnik 1993, prodam. B (068)89-162. 10206 JUGO 45, letnik 1986, prodam. B (068)25-947. 10267 JUGO 45, letnik 3/91, prodam. B (068)23-567._____________________________10256 R4, letnik 86, prvi lastnik, ugodno prodam, TT 068/26-935 FIAT UNO, letnik 1985, ohranjen, prodam. B (068)24-559. 10261 GOLF GTD, letnik 1990, registriran do 7/98, prodam za 11.000 DEM. B (068)75-333 ali (041)691-398. 10224 126 P, starejši letnik, dobro ohranjen, rahlo karamboliran R4, starejši letnik, prodam. B (068)81-760, po 16. uri. 10210 JUGO 45, letnik 1990, prodam. B (068)81-484. 10275 FORD ESCORT, letnik 1987 1.6 i, in Z128, letnik 1987, prodam ali menjam za cenejše vozilo. B (068)76-204. 10236 GOLF JXD, letnik 1988, rdeč, lepo ohranjen, prodam. B (068)73-766. 10271 Z101, letnik 1987, registrirano do 9/98, prodam. B (068)73-175. 10235 OPEL VECTRO 2.0 IGT Jetnik ’92/10, z vso opremo prodam. » 22-917. PEUGEOT 405, karavan 1.9 i, letnik 92, reg. 9/98, prodam. ® (068)75-334. JUGO 55, letnik 89, prodam. * (068)24-953. BMW 318, letnik 9/92, nujno prodam. ®(068)25-115. CLIO 1,4, letnik 90, prodam. ® (068)26-669. POHIŠTVO KUPUJEMO in prodajamo rabljeno stanovanjsko opremo. TT (068)325-523 ali (061)1 33-94-54, Wisdom. 9624 MALO RABLJEN raztegljiv kavč poceni prodam. TT (068)324-532. 10220 POSEST MANJŠO KMETIJO v Beli krajini vzamem v najem za najmanj 10 let. Šifra: Sodelovanje. 10208 GRADBENO PARCELO v bližini Novega mesta prodam. B (0609)641-113. 10213 ŠMARJETA, v lepem, urejenem naselju prodam nedograjeno, delno vseljivo hišo, asfalt, telefon. B (061)817-204 ali (068)73-334. 10223 STANOVANJSKO HIŠO s CK na olje, vseljivo po dogovoru, ugodno prodam. Pavla Adler, Jablanica 17b,Boštanj. 10290 NA BIZELJSKEM zaradi starosti ugodno prodam vinograd s hišo. B (063)483-863. 10294 NJIVO, 43 a, v Gabrju, prodam. B (068)321-180. 10284 VINOGRAD, 400 trt, v okolici Pišec prodam za 4000 DEM. B (0608)51-094. 10265 MEŠAN GOZD v Dečji vasi pri Trebnjem prodam za 1.5 DEM/m-. B (061)775-500. 10288 PREKLICI ANDREJ PUT1Š, Tolsti Vrh 10, preklicujem zaključno spričevalo, letnik 1984, šole živilski šolski center Maribor. 10211 PRODAM LITOŽELEZNO mizarsko poravnalko prodam. B (061)59-455. 10217 HLEVSKI GNOJ, krompir kenebek in korenje prodam. Mala Cikava 2, Novo mesto. 10242 OPAŽ, 710 SIT z dostavo, smrekov, suh, prve klase, prodam. B (063)451-082, Andrej. 10289 DRVA prodam. B (068)83-580. 10297 200 KG repe za kisanje prodam. B (068)65-427. 10298 LES za ostrešje, obžagan na željeno dimenzijo, plohe, deske, prodam. B (068)78-105. 10255 FIŽOL v zrnju prodam. Bevc, Beli grič, Mokronog, B (068)49-680. 10291 DOMAČE ŽGANJE, sok in neškropljena jabolka prodam. B (068)22-025. 10259 STARO VINO, šmarnico in cepljeno, poceni prodam. B (068)89-765. 10250 ŽIČNO OGRAJO 2 m z betonskimi stebrički prodam. B (0609)618-420. 10300 KOLERABO, korenje in repo za kisanje prodam. B (068)21-605. 10249 KORUZO v zrnju, lansko, ječmen in 4 gume za lado nivo, nove, letne, prodam. B (068) 75-132. 10226 MALO RABLJEN diferencial za tovornjak TAM 110 prodam. B (0608)82-324. 10286 VEČJO KOLIČINO zračno sušenih smrekovih desk različnih dimenzij prodam. B (068)83-522. 10233 TENIŠKI LOPAR, primeren za začetnike, zelo malo rabljen, ugodno prodam. B (068)81-401. 10212 VINO modro frankinjo in slivovko prodam. B(068)42-140. 10229 MOTORNO ŽAGO Stihi 0.48, Elektronik, in leskovino, primerno za obdelavo za nasadila, prodam. B (068)41 -426. 10254 KOTEL za žganjekuho 40 1 prodam. * (068)22-720. Pralni stroj in hladilnik Gorenje ter pomivalni stroj Candy in elekroniko za centralno kurjavo (zmanjšanje goriva) »(068)321-695. RAZNO V METLIKI oddam sobo, 20 m2, primerno za mirno obrt. B (064)223-652, zvečer. 10209 NAJDITELJA OČAL, izgubljenih prejšnji teden v Novem mestu, prosim, da jih vrne proti nagradi. B (068)341-947. 10232 ANGLEŠČINO ugodno, uspešno in z veseljem inštruiram. Prva ura brezplačna! B (0609)644-215. 10240 NA UGODNI LOKACIJI z možnostjo uporabe večjih parkirnih prostorov oddamo v najem pisarniški prostor, 25 m2, ter poslovni prostor, 10 m2. Avto moto, d.o.o., Zvvit-trova 1, B (068)322-159. 10251 KRAJEVNA SKUPNOST OTOČEC vabi interesente s primerno opremo za pluženje snega, naj pisno, vključno s ceno, pošljejo ponudbe ali se s ponudbo oglasijo v četrtek, od 16. do 18. ure v prostorih krajevne skupnosti Otočec. Zažcijeni so interesenti iz KS Otočec. 10260 HLADILNIKE IN ZAMRZOVALNIKE Gorenje, LTH, Končar, popravljamo na domu, menjamo izolacijo na skrinjah, ki puščajo vodo ali ledijo. B (068)21 -934. 10296 ODKUPUJEMO goveje kože, prodajamo bunde po 2.000 SIT, čevlje in posodo po akcijskih cenah. Trgovina Rogelj, Rdeči Kal. 10219 PROSTORE, cca 200 m!, v bližini Novega mesta, primerne za kakršnokoli proizvodnjo, skladišče ali trgovino, oddam v najem. Šifra: Pomlad. 10222 ŽENSKO za občasno pomoč v gospodinjstvu iščem. »(068)21-187. 10234 IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jotica Domii, Breda Dušič Gornik, Tanja Gazvoria, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob (elrtkih. Cena posamezne številke 200 tolarjev; naročnina za 2. polletje 5.070 tolarjev, za upokojence 4.563 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 19.760 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLAS I -.tem v stolpcu za ekonomske oglase 2.700 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.200 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.700 tolarjev za 1 cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-lisl.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. / ' POLEG PROGRAMA SENČIL SEDAJ ŠE PVC N DVD OKNA IN VRATA ŠENTJERNEJSKACESTA 13, 8000 NOVO MESTO TEL.: 068/323-673, FAX: 068/34 1-673 • LETALO PREKLETIH, akcijski spektakel (Con Air, 1997, ZDA, 105 minut, režija: Simon West) Nicholas Cage je marinec Ca-meron Poe, junak Zalivske vojne, ki po vrnitvi domov k svoji lepi ženi v pretepu s tremi provokatorji enega p samoobrambi zakolje. Ker pa druga dva pobegneta skupaj z dokaznim gradivom, sicer nadvse zglednega vojaka obtožijo naklepnega umora in obsodijo na osem zaporniških let. Poe pridno telovadi, bere in piše pisma svoji hčerki, ki naj bi jo prvič videl ravno na njen 8. rojstni dan. V svobodo ga bo popeljal Con Air, vladno letalo, ki na sojenja, v bolnišnice, predvsem pa v druge zapore prevaža zločince najhujših profilov. Grdi in zlobni fantje bi bili res zanič in neupravičeni do tega, da jih bije tako slab glas, če letala ne bi ugrabili. Ugrabitelji seveda najprej poskrbijo za domače vzdušje: policijsko spremstvo pa tudi kakšen od “naših" obležijo p mlakah krvi, pilota krasi luknja v glavi. Pred nami je butični izbor fenomenalnih likov in igralcev: načeluje jim anarhist Cyrus The Virus (John Malkovich), njegova desna roka je črna gora surovega mesa Diamond Dog (Ving Rhames, posiljeni iz Sun-da), množični posiljevalec in morilec Johnny 23 (Danny Trejo), ki pravi, daje prava številka žrtev in posledično ime Johnyy 600, najbolj fascinanten mož v tej družbi pa je parodična verzija Hannibala Kanibala Lecterja iz Jagenjčkov, inteligentni in v psihoanalizi podkovani serijski psihopat Garland Greene (Steve Buscemi). Poe je tako edini dobri fant, edini, ki je kazen prestal. Vendar mu njegova skorajšnja svoboda prej škodi, saj so vsi drugi obsojeni na dosmrtno ječo. Letalo prekletih je na moč zanimiva akcija. Vsakih nekaj minut servira tako očiten namig, foro, parodičen zaplet, citat ali referenco na že videne prizore iz akcionerjev, ki so zaznamovali zadnjih petnajst let, da lahko avtorju privoščljivo priznaš inteligenten, svež in hudo zabaven scenarij. Gre za prvi film zgolj polovice od slavne producentske dvojice Bruckheimer-Simpson po nedavni smrti zadrogiranega Simpsona. Slavna sta postal s Top Gunom, zadji skupni projekt pa je bil Alcatraz. Markantnim igralcem so asistirali fenomenalni specialni efekti in spektakularni kadri, ki so parodirali antologijo. Delikatesa z nasmeš- TOMAŽ BRATOŽ m DOLENJSKA BANKA http:llwww.db-nm.si 1. elektronsko bančništvo - naročilo čekov - zahteva za prekoračitev sredstev na tekočem računu - pregled stanja na tekočem ali žiro računu 2. informativni izračuni - devizno-valutni izračuni - tolarsko in devizno poslovanje - posojila 3. tečajne liste 4. knjiga gostov 5. novosti ♦'V** Or r LEKARNA NOVAK obvešča vse svoje stranke, da je parkiranje na ploščadi Novega trga 15 minut BREZPLAČNO! V (Ob vstopu založite 100 SIT, ki vam jih ob izstopu vrnejo.) --------- j V NOVEM MESTU najamem do 200 m2 veliko gostilno ali restavracijo za dobro plačilo in za več let. B (068)78-030 ali (0609) 643-999. 10264 PROSTOR, 80 m2, za skladišče ali obrt oddam in prodam mošt, rdeč in bel. B (068)81-277. 10214 POČITNIŠKE PRIKOLICE Odkup za gotovino in prodaja. Campus, d.n.o. Tel. 061/123-28-62 Mob. 0609/622-896 Zaposlimo trgovca, lahko pripravnika. Motoroil, Seidlova 15, Novo mesto. ZASTOPNIKE za prodajo izdelka, ki ga potrebuje vsak, iščemo. TT (062)656*031. 10293 M ŽENSKO za čiščenje poslovnih prostorov zaposlimo. Janez Kos, Šmarješka 26, Novo mesto. 10278 SLUŽBO DOBI ZA AKVIZITERSKO PRODAJO nagrobnih sveč honorarno ali redno zaposlimo komunikativne moške ali ženske z lastnim prevozom. B (0609)622-668. 9625 DEKLE zaposlim v gostinskem lokalu. B (0608)31-435. 10207 MLADO, simpatično natakarico zaposlim v bistroju v Dolenjskih Toplicah. Delo je popoldansko, vikendi prosti, omogočimo tudi bivanje. B (068)66-103 ali (041)637-352. 10227 STE KOMUNIKATIVNI, resni, ambiciozni, radi delate z ljudmi? Si želite varno in finančno neodvisno prihodnost (ni akviziter-stvo, zavarovalništvo)? Če je vaš odgovor da, pokličite na B in faks: (064)710-099, g. Dejan, od 17. do 20. ure. 10228 DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Nudimo hrano in stanovanje. B (068)52-530. 10248 HONORARNO ALI REDNO ZAPOSLIM natakarico ali kuharico. B (068)75-299, popoldan. 10262 ZASTOPNIKE z lastnim prevozom zaposlimo v Novem mestu in okolici ter v Krškem in Sevnici. Slovenska knjiga, d.o.o., PE PIRŠ, Litijska cesta 38,1000 Ljubljana. 10268 SMO DINAMIČNO PODJETJE, ki trži artikle preko poslovnih agentov. Če ste tudi vi dinamični, zanesljivi in pripravljeni porabiti svoj čas za dober zaslužek, oddajte vlogo s svojimi podatki: Stelia, d.o.o., Radna 13 A, Boštanj. Možna je tudi redna zaposlitev. 10269 TRGOVKO (-CA) zaposlimo v neživilski trgovini za nedoločen čas. Somex, intl., P.P. 300, Novo mesto. 10280 POTREBUJEMO 4 sposobne organizatorje za trženje ekskluzivnih novih artiklov na območju Dolenjske. Če ste zanesljivi in željni krasnega zaslužka ter napredovanja, se oglasite na B (0608)81-536. 10281 STANOVANJA GARSONJERO v centru Novega mesta oddam v najem. B (068)28-568. 10283 V NOVEM MESTU, na Smrečnikovi, prodam dvosobno stanovanje, 62 m2, v pritličju in na Seidlovi cesti, dvosobno stanovanje, 60 m2,in garsonjero, 28 m2, vse s CK in telefonom. B (068)78-030 ali (0609)643-999. ŽENITNE PONUDBE 59-LETNI upokojenec s hišo in avtom želi spoznati žensko za skupno življenje. Šifra: Sreča. 10292 I AVTOSERVIS j MURN, s.p. Resalova 4,8000 Novo mesto tsl./tax: 068/24-791 CENTER • prodaja vozil • rezer. deli in dodatna oprema • servis • kleparske in ličarske storitve • ugodni krediti T + 6% * Pripeljite stari MARUTI In odpeljite novi ALTO! * Izjemno ugodne oktobrske cene: BALENO 1.3 GL 3V 19.990 DEM BALEH01.3 GL 4V 21.990 DEM VITAM VX3V od 32.990 DEM VITAM VX 5V od 34.990 DEM V___________ __________________/ v frizerski salon Mira Rus tja, s.p. Marjana Kozine 3 Novo mesto * naročila po ^ 068/22-361 ZAHVALE DRUŽINA REŽEK iz Dolenje vasi 20 pri Mirni Peči se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali ali prispevali k obnovi novega pogorelega objekta. Zahvala velja tudi Zavarovalnici Tilia, ki je prispevala 100.000 SIT, kljub temu da objekt ni bil zavarovan. 10225 ŽIVALI PURICE, težke 10 do 12 kg, bomo prodajali na sejmišču 8.11. v Šentjerneju, 15. 11. v Mokronogu. Cena 4000 SIT/kom. Naročila sprejemamo na B (067)88-058 ali (067)88-114. 10039 PIŠČANCE, kilogramske in večje, prodajamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, B (0 68)42-524. 10095 ROTTWAILERJE, mladiče, stare 6 tednov, ter psico, staro leto in pol, prodam. B (068)78-457, po 19. uri. 10241 OVNA, romanovca, starega 8 mesecev, prodam. B (068)70-133, zvečer. 10252 KRAVO, brejo 9 mesecev, s petim teletom, prodam. B (068)85-642. 10274 TELE FRIZIJCA - bikca, starega 1 teden, prodam. B (068)30-242. 10285 ROTTVVA1LERJE, čistokrvne, brez rodovnika, stare 8 tednov, ugodno prodam. B (068)65-638. 10221 PLEMENSKEGA OVNA JS pasme ter bel in rdeč mošt prodam. B (0608)64-698. 10258 DOMAČE PURE, purane in odojke prodam. B (068)60-718. 10272 DVE BREJI KOZI prodam ali menjam za malo večje odojke. B (068)27-649. 10246 TELICO FRIZIJKO, brejo 6 mesecev, prodam. B (068)324-097. 10253 TELIČKO, staro 14 dni, prodam. B (068) 75-474. 10287 PRAŠIČE, težke cca 80 kg, prodam. B (068)73-185. 10273 Uki LIKI, d.o.o. Celovška 34,1000 Ljubljana Prodaja osebne delovne zaščite na veliko in malo: farmer obleke, kombinezoni, halje, rokavice, telovniki, čevlji In ostala zaščitna oprema. Informacije po tel. 061/132-73-25. | TELEVIZIJA NOVO MESTO | .vaš . kanal s Trdinovega vrha na kanalu SPONA MIZARSKO OKOVJE Vabimo vas, da obiščete NOVO TRGOVINO z mizarskim okovjem v Novem mestu v Resljevi ul. št. 1. Smo edina trgovina s celotnim programom za mizarske delavnice. AKCIJSKE CENE: • odmična spona s podlogo samo 66,00 SIT/kom + p d • kuhinjska delovna plošča samo 2.399,00 SIT/tm + p.d • vodila za predale 500 mm samo 295,00 SIT/grt • medeninaste kljuke s ščiti že od 1.156,00 SIT/grt + p d. in veliko več... Za mizarje posebni popusti ter dostava v delavnico. Obiščete nas lahko vsak delovnik od 8. do 13. ure ter od 15. do 18. ure. Ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po telefonu: 068/ 22-964, mob.: 0609/646-242. Ci) VABILO Imamo dobro idejo. Želimo jo uresničiti skupaj z vami! rP če imate tudi vi več želja kot denarja sP' če imate nekaj ur prostega časa & če si želite v prostem času zaslužiti za uresničitev svojih sanj je to vabilo namenjeno prav VAM! Udeležite se naše brezplačne predstavitve poslovne priložnosti v Krškem - Hotel Mercator Sremič, v ponedeljek, 3. novembra, ob 19. uri, in v Kočevju - Hotel Valentin, v torek, 4. novembra, ob 19. uri. VSAK UDELEŽENEC PREJME DARILO! A RADIO KRKA Novo mesto 106,6 MHZ vsczko soboto od J 7. do 23. ure STU io NOHTI • Podaljševanje nohtov • Frizerstvo • Ličenje Tel.: 068/78-071 Ivica Marn, s.p. Mirna Peč HOBY PROGRAM~ d.o.o., GROSUPLJE LESNI CENTER PRODAJA LESNIH REPROMATERIALOV * IVERAL - domačih in tujih proizvajalcev * IVERNE PLOŠČE * ULTRAPAS * LAMINATI MAX - uvoženi ‘ MEDIAPAN * ULTRALES * PANEL PLOŠČE * OPAŽNE PLOŠČE * BUKOVE VEZANE PLOŠČE * VEZANA PLOŠČA Z NEDRSEČO POVRŠINO (za kamione in dostavna vozila) * ZAKLJUČNE LETVE (talne, stropne) * KUHINJSKI PULTI SKLADIŠČE IN PRODAJA GROSUPLJE, Taborska 24 (nasproti pošte) Tel./fax: 061/761-194 GSM: 041/630-527 Delovni čas: pon.-pet.: 8.00-16.00 RENAULT REVOZ, d.d. V Industrijski direkciji zaposlimo večje število delavcev za določen čas za delo v presernici, karosernici in montaži. Pisne ponudbe kandidatov pričakujemo v roku 8 dni na naslov: REVOZ, d.d., Personalna služba, Belokranjska c. 4, 8000 Novo mesto, informacije pa posredujemo na telefon 315-225. Želite spoznati partnerja za resno zvezo, avanturo ali le pomenek? A »mostovi tisočletnih modrosti SVET SREDNJE SOLE ČRNOMELJ Kidričeva 18 a 8340 ČRNOMELJ razpisuje 1. delovno mesto ravnatelja organizacijske enote Srednje poklicne in strokovne šole • Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter imeti pedagoške, andragoške in druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovnega dela zavoda. • Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. • Nastop dela 15. decembra 1997. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v vzgoji in izobraževanju pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole s pripisom "za razpis". O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. RADIO MAX 88,90 Mhz 89,70 MHZ JT m o H 1k o ® (068) 324-377 VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto odmevno objavo v po s 068/323-610 ali 0609/623-116 DOLENJSKEM LISTU GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 S“ 068/321-751 ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo. ULTRAZVOK - prim. dr. Marko DEMŠAR in sodelavci Pregledi v specialističnih ordinacijah v Ljubljani (Center Murgle in Bežigrad) vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Naročanje: Tt 061/33-43-88 in 13-29-199. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto 3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. UGODNO! Cena tečaja za samoplačnike: trije mesečni obroki po 5.640 SIT. Prijave in informacije na tr 068/321-926, g. Zdenko Potočar. PARKETARSTV0 IN TALNE OBLOGE Ravbar Matej s.p. K Roku 36, Novo mesto Tt 068/ 27-033 Polaganje, brušenje in lakiranje vseh vrst parketov ter obnova starih. Polaganje tapisonov, plute in toplih podov. Storitve opravljamo z vašim ali našim materialom. Plačilo na več čekov. VELIKA NAGRADNA AKCIJA za naročnike DOLENJSKEGA USTA V veliki “družini” naročnikov in bralcev Dolenjskega lista ni nikoli nihče preveč. Da bi vsak četrtek v letu prejelo vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, še več naročnikov, smo pripravili veliko nagradno akcijo. Kdor se bo s spodnjo naročilnico (pošlje naj jo na naslov Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, p.p. 212) pridružil številnim naročnikom, bo do novega leta časopis prejemal brezplačno, po plačilu naročnine za naslednje leto pa mu bomo poslali knjigo in koledar, ki siju bo izbral na spodnji naročilnici. S tem akcije kajpak še ne bo konec, najbolj “vroče” bo po novem letu, ko bomo med novimi naročniki izžrebali dobitnika hladilnika, med starimi naročniki, ki bodo imeli plačano naročnino za letos, pa se bo nekdo razveselil pralnega stroja. Ena nagrada ni nobena, poreče kdo, zato za nove in stare naročnike že pripravljamo še več manjših nagrad. Komu bodo pripadle, bo določil žreb. K------- Naročilnica za DOLENJSKI LIST S to naročilnico naročam DOLENJSKI UST za: ime in priimek:___________________v,_________ upokojenec: da naslov (krqj, ulica, hišna številka);. pošta:_ Izjavljam, da naročilo res velja zame najmanj za eno leto, nato pa dokler naročnine ne bom odpovedal. Naročnino bom plačeval osebno ali s položnico, ki mi jo bo poslal Dolenjski list. Za nagrado v naročniški akciji sem izbral (obkrožite knjigo in koledar): knjigo: koledar: • Tone Jakše: DOLENJSKI OBRAZI • setveni stenski koledar • Jože Dular: SMEH NA PREPIHU • umetniški stenski koledar kraj: datum: podpis: PORTRET TECjA TEdlNA Jožica Jožef- Beg Težko je brez knjig, je dejal Lenin, da pa je težko tudi brez učbenikov, je ugotovila profesorica slovenskega jezika, književnosti in bibliotekarstva Jožica Jožef - Beg iz Herinje vasi nad Otočcem, ko je leta 1993 na sedanjem Šolskem centru Novo mesto na strojni šoli pričela poučevati slovenski jezik. Dijaki nižjih poklicnih šol niso za ta predmet imeli na razpolago nobenega učbenika. Ravno tako ne njihovi učitelji. Begova se je znašla več kot odlično - kar sama je napisala učbenik “Slovenska književnost -učbenik z berilom za nižje poklicne šole”, ki ga je potrdil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, izdala pa ga je Državna založba Slovenije. “Vosnovnih šolah je slovenski jezik z učbeniki kar dobro oskrbljen, ” pravi Jožica Jožef- Beg, ki je še pred prihodom na novomeški Šolski center slovenščino poučevala v osnovnih šolah v Smarjeti, Šentjerneju, delala je tudi v knjižnici na OŠ Center v Novem mestu. “Vt.i. skrajšanem programu pa se nisem mogla sprijazniti, da niti dijaki niti učitelji nimamo učbenika. Toda namen teh programov je, da učencem, ki osnovne šole niso zaključili z 8. razredom, ampak v glavnem s 7. ali celo 6., zapolnimo mnoge vrzeli in jim omogočimo dovolj znanja tudi za vpis v 3. letnik. Toda kako?”je opisovala težave Begova. Pisanje učbenika je bilo dolgotrajno in zahtevno kot vsako delo pač, če se ga človek seveda loti resno in odgovorno. Avtorica je pred leti napisala prvo skripto: zbrala je besedila, ki naj bi jih po programu obravnavali v dveletnih poklicnih šolah, jih opremila z vprašanji in nalogami za razumevanje, ponovitev itd. ter njihovo uporabnost preizkušala med učenci. Pisanje je vsako leto dopolnjevala, spreminjala, dostikrat tudi poenostavljala, če je bilo prezahtevno, in tako je pred omenjenim učbenikom nastalo kar troje skript. “Ta interni poskus ne bi bil mogoč brez moralne in materialne podpore ravnateljice strojne šole, direktorja in ostalih sodelavcev," ne pozabi poudariti. Kakovost novega učbenika je tudi dobra teoretična podlaga: avtorica je namreč ob delu leta 1995 doštudirala še na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter v diplomski nalogi raziskala učbenike in pouk književnosti na poklicnih šolah. Kljub temu da je za novo delo potreben najprej avtor, pa je končni izdelek odvisen še od marsikoga. 180 strani obsežni učbenik z berilom za nižje poklicne šole je že na prvi pogled privlačen in prijeten: vsebuje barve, slike, pojasnila ob robu, kratke predstavitve avtorjev in njihovih del, pojmov, zanimivosti, itd. Vse to še zdaleč ni nepomembno, kajti ti dijaki potrebujejo za učenje več motivacije kot tisti v štiriletnih programih. “Učbenik je prav gotovo timsko delo in brez oblikovalke Ksenije Konvalinko, Ceneta Omerzela, ki je izbral slikovno gradivo, ter ostalih sodelavcev DZS delo ne bi bilo takšno, ”pravi zadovoljna avtorica, ki upa, da bo novost v šolah dobro sprejeta. Jožica Jožef - Beg, ki ji knjige delajo družbo že od nekdaj, skuša s svojim učbenikom tudi spodbuditi zanimanje za lepoto slovenske besede. In gotovo bo najbolj vesela, če se bodo dijaki dobro počutili v svetu besedne umetnosti in jim bo literatura tudi kasneje v življenju zbujala lepe občutke in dobre misli. LIDIJA MURN TUDI NOVOMEŠČANI NA POHOD OD LITIJE DO ČATEŽA NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto, odsek za popotništvo, vabi v soboto, 8. novembra, na pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža.'Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri s parkirišča nasproti avtobusne postaje. Cena izleta je 1.300 tolarjev. Prijave sprejemata Marica Praznik (telefon 22-948) in Rezka Moreti (323-862). Ne pozabite na dnevnike oz. kontrolne liste! “POWER” AEROBIKA NOVO MESTO - T. D. C. plesno društvo Novo mesto vabi na “Povver” aerobiko vse tiste, ki si želijo nore ritme, dobro glasbo in veliko energije, in sicer v sredo od 18. do 19. ure in v petek od 19. do 20. ure v Kulturni center Janeza Trdine v Novem mestu (vhod z zadnje strani, pot na Loko). POPOTOVANJE PO LEVSTIKOVI POTI LITIJA- Letos bo na Martinovo soboto, 8. novembra, v organizaciji Projekta Levstikova pot že 11. popotova-nje po Levstikovi poti od Litije do Čateža pri Trebnjem. V Litiji bo startno mesto v starem mestnem jedru na Valvasorjevem trgu odprto od 6. do 9. ure. Potovanje bo v vsakem primeru. Pot je dolga 22 kilometrov in poteka preko Šmartna, Slatne, Jelše, Liberge, Grmade, Gobni-ka, Moravč pri Gabrovki, Tlake, Okroga do Čateža. Osrednja proslava, na kateri bo slavnostni govornik dramski igralec Polde Bibič, bo ob 13. uri na osrednjem trgu na Čatežu. Tja in nazaj bodo vozili okrepljeni vlaki. • Lepe ženske oči so še lepše, če so solzne. • Raztrgane rokave imajo klošarji, ne komolčarji, ki so v elegantnih oblekah. (Jurič) Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Pohvala radiu Krka za športno soboto in radiu Sraka za domačo glasbo ■ Užaljeni ljubitelj nogometa - Kam so izginile kolesarske steze v Novem mestu? Zdenko I. iz Novega mesta je prijetno presenečen nad novostjo, ki so jo pred kratkim uvedli na radiu Krka. Gre za sobotne večerne športne oddaje, v katerih zve vse o dosežkih športnikov iz našega konca, še posebej pa ga zanimajo izidi novomeških košarkarjev. Tudi Tone Plut iz Semiča nas je poklical zaradi pohvale na račun radijskega programa. Všeč mu je, da se na valovih radia Sraka vso soboto in vsako dopoldne lahko posluša domača glasba, ki ima vsekakor precej širok krog poslušalcev. Tone meni, da je s tako odločitvijo Drago Volk, lastnik radia Sraka, zadel v črno. Jože Stebrič iz Novega mesta se je razhudil, ker v zadnji številki ni bilo članka o novomeških nogometaših, ki so premagali vodilno moštvo druge lige Triglav TeleTV, medtem ko naj bi o katastrofalnem porazu v Kopru pred tednom pisali na dolgo in široko, o zmagi Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev -pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovorna vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. v T nad Dravo pa spet ne. Tudi na letni skupščini kluba novinarja Dolenjskega lista ni bilo. Jožetu in vse drugim ljubiteljem novomeškega nogometnega kluba se opravičujemo, saj je že napisani članek o zmagi nad Kranjčani žal izpadel zaradi preobilice oglasov. O zmagi nad Dravo smo pisali in objavili tudi sliko s tekme s strelcem obeh zadetkov Gorazdom Plavnikom. Kar se tiče udeležbe našega novinarja na letni skupščini Elana, pa le podatek, da samo v novomeški občini deluje okoli 40 športnih društev in klubov, ki imajo vsak svoj redni letni občni zbor, Dolenjski list pa poroča z območja 16 občin. Stane Željko iz Gornjega Suhorja zahteva, naj predsedniški kandidati volilcem predstavijo natančen program, kaj bodo, če bodo izvoljeni storili za narod, namesto da govorijo samo o preteklosti, v kateri so bili Belokranjci vedno prikrajšani. Medtem ko povsod drugod pobirajo cestnino, čez Gorjance in Belo krajino vsak dan hrumijo težki tovornjaki, a Belokranjci imajo od tega le onesnaženo okolje, hrup in kolone na cestah. Poleg tega ga motijo po njegovem mnenju neslovenska oziroma hrvaška imena nekaterih podjetij, na primer Šešir Škofja Loka, ki bi se po njegovem moral preimenovati v Klobuk. Tadej iz Novega mesta se po mestu veliko vozi s kolesom, pri čemer pa pogosto naleti na težave. Ko so pred leti zgradili šmihel-ski most, so na njem ob pločniku za pešce zarisali tudi kolesarske steze, ki so se nadaljevale tudi na obeh straneh ceste pred stavbami novomeške občine. Od takrat ni oznak za kolesarsko stezo nihče več obnovil, pri križišču na Novem trgu pa so jo pregradili z betonskimi cvetličnimi posodami. I. V. TURISTIČNI VODNIK PO LITIJSKI OBČINI LITIJA - Turistični vodnik po Občini Litija seznanja popotnika ali izletnika z mestom Litija in posameznimi kraji občine (Šmartno, Gabrovka, Dole pri Litiji, Vače, Polšnik, Javorje nad Bogen-šperkom, grad Bogenšperk in GEOSS). Vodniku je priložen zemljevid, iz katerega so razvidne dostopne poti v mesto Litija in okolico, predstavljena je tudi gostinska ponudba. Brošuro Litija -turistični vodnik je napisal Ivan Godec, založilo in izdalo pa jo je litijsko turistično društvo. K. Š. AR S RAMOVŠ ll.^cstivcif C[}rcžicc’% 18.7.-1.8. Najboljše utrinke koncertov 1. Festivala Brežice 1997 Vam bomo v sodelovanju z Radiom Slovenija že prihodnji mesec ponudili na festivalski zgoščenki. Naročila sprejemamo samo še do konca oktobra, zato vas prosimo, da z njimi pohitite. (061) 125 33 66 VRSTA PRIZNANJ ŠIRŠI DOLENJSKI V turizmu najpomembnejše znanje TUristična zveza Dolenjske in Bele krajine ena najuspešnejših v Sloveniji - Premalo denarja za delo turističnih društev - Turistično takso naj bi namenjali društvom NOVO MESTO - Dolenjska turistična zveza oz. po novem Turistična zveza Dolenjske in Bele krajine je ena najuspešnejših zvez v Sloveniji. V akciji Moja dežela -lepa, urejena in čista, ki jo vodi Turistična zveza Slovenije, je letos Dolenjska prejela več priznanj; Novo mesto je prejelo priznanje za eno najbolj urejenih večjih mest v Slovenije, Šmarješke Toplice so bile med najboljšimi manjšimi urejenimi kraji in zdravilišči, med najbolj urejene osnovne šole sodi brusniška, med najbolj urejene srednje šole pa novomeška kmetijska šola Grm. To pa so le nekateri uspehi zveze in njenih društev, kjer delajo prostovoljno številni zagnani ljudje. Na nedavnem občnem zboru. ki se ga je udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, so govorili o dosedanjem delu in načrtih za prihodnje leto, člani društev pa so opozorili tudi na številne težave. Tako turistična zveza kot tudi društva imajo za svoje delo na voljo zelo malo denarja. Še posebej kadar se lotevajo večjih projektov, so prepuščeni svoji iznajdljivosti. Peter Bevc iz Turističnega društva Otočec se je spraševal, zakaj ne bi denarja, ki se nabere od turistične takse, namenili tem društvom in ljudem, ki so pripravljeni delati in skrbeti za lepšo podobo in razvoj kraja.Člani Turističnega društva Suha krajina iz Žužemberka, letos enega najdejavnejših društev na Dolenjskem, pa so opozorili na reko Krko, ki je po njihovem mnenju prepuščena sama sebi. V Žužemberku je precej načet Tomažev jez in bojijo se, da ne bi prišlo do kakšne nesreče. Nekoliko nižje pa je dotrajani Tomažev most, ki bi ga Žužemberčani radi obnovili, vendar Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta zahteva obnovo glede na prvotno stanje, domačini pa bi radi zgradili betonski most. O delu in načrtih so spregovorili še člani iz turističnih društev Sinji Vrh, Otočec in Zagrad. Helena Mrzlikar, ki vodi komisijo za razvoj turizma na vasi pri Dolenjski turistični zvezi, je poudarila, daje za razvoj turizma najpomembnej- še znanje. Tako so lani organizirali 70-urni tečaj, kjer so vsi, ki razmiš-ljajo o turizmu na vasi, dobili osnovno gostinsko izobrazbo. Predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič je opo- zoril, da na žalost v Sloveniji ne v občinah ne v državi nimamo razvojnih programov, ki bi opredeljevali tudi razvoj turizma. Predlagal je, da bi tudi na srednji gostinski šoli ustanovili turistično društvo, kjer bi pridobivali znanje bodoči člani društev iz krajev, od koder prihajajo učenci. Društvom je še predlagal, naj se v bodoče lotevajo tudi tržno zanimivih dejavnosti, da bodo sami prišli do potrebnega denarja za delovanje. Po novem zakonu o turizmu, ki naj bi ga državni zbor sprejel še letos, bo denar od turističnih taks ostajal v občinah, občine pa se bodo odločile, kam in za kaj ga bodo namenile. J. DORN1Ž REPUBLIŠKA PRIZNANJA - Predsednik Rožič je ob tej priložnosti podelil tudi bronasti znak Turistične zveze Slovenije najbolj prizadevnim v dolenjskih in belokranjskih turističih društvih in zvezi. Priznanja so prejeli: Jože Barbo iz Mirne Peči, Vlado Kostevc iz Žužemberka, Andrej Hudoklin iz Dolenjskih Toplic, Vera Pešelj iz Metlike, Aleksander Durič iz Šmarjeških Toplic, Jerca Kržan iz Straže in Janja Macedoni. (Foto: J. D.) Na 44. gostinsko-turističnem zboru v Čateških toplicah tekmovalci Krke Zdravilišč osvojili 17 medalj in dobili 5 priznanj - Tbdi gostinstvo na raven zdravstva NOVO MESTO - Prejšnjo sredo in četrtek je bil v Čateških toplicah 44. gostinsko-turistični zbor Slovenije. Na njem so se gostinci in turistični delavci iz cele Slovenije - vseh tekmovalcev je bilo 250, obiskovalcev v dveh dneh pa okoli 4.000 - pomerili tudi v številnih gostinskih tekmovanjih in spretnostih. Tokrat se je najbolje odrezala ekipa Krkinih Zdravilišč, ki sojo sestavljali tekmovalke in tekmovalci iz vseh štirih enot Krkinih Zdravilišč. Osvojili so kar 17 medalj, od tega 7 zlatih, 4 srebrne in 6 bronastih, ter 5 priznanj, največ med vsemi. Trije delavci so prejeli priznanje z zlato plaketo Združenja za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici za zasluge za razvoj gostinsko turistične dejavnosti v Sloveniji, in to direktor Vlado Petrovič, ob visokih delovnih jubilejih pa Jože Jeriček, vodja kuhinje v Zdravilišču Šmarješke Toplice, ter Majda Skočaj, vodja hotela v Zdravilišču Strunjan. “Izredno smo veseli uspeha naših tekmovalcev na gostinsko-turističnem zboru, saj smo se po daljšem času teh tekmovanj udeležili s tako številno ekipo in nastopili skoraj v vseh disciplinah,” pravi direktor Krkinih Zdravilišč ZLATA KUHARJA - Jože Jeriček in Vida Urbančič sta tekmovala v kuhanju menija in dobila zlato medaljo. (Foto: A. B.) DOBRA BERA - Letošnje leto ni bilo najbolj naklonjeno gobarjem. Gobarsko letino rešujejo v zadnjem času pravzaprav le štorovke in zakasneli tur-ki in brezovčki. Vendar za dobre in vztrajne gobarje slabe letine ni! Eden takih je Vinko Blatnik z Uršnih sel. V Mihovki je našel te dni kapitalen primerek velike zraščenke, kije daljni sorodnik na Dolenjskem popularnih in cenjenih zajčkov. Vendar ti “zajčki" za izvedence sploh niso zajčki (Lyo-phillum), temveč je to druga, sicer sorodstvena goba, hrastova zraščenka (Grifola umbellata). Velika zraščenka (Grifola frondosa) je merila čez pol metra v premeru, težka pa je bila 5,65 kilograma. Vinko je povedal, da bo iz polovice pripravil pojedino "a la vampi", ostalo pa bo dal v zamrzovalno skrinjo. (APF) Vlado Petrovič. “Vendar nas ta \ uspeh ne preseneča, saj so se naši tekmovalci pod vodstvom mentorjev skrbno pripravljali, poleg tega pa v naši gostinski dejavno- | sti veliko vlagamo v znanje in razvoj. Nedavno smo dobili certifikat : kakovosti ISO 9001, in to kot edi- j ni v naši branši za vse dejavnosti s j področja zdravstva in gostinstva.” j A. B. SODELUJTE V NAGRADNI IGRI! LOGATEC - Notranjski radio Logatec zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Kako se imenuje hotel na Trojanah gostinskega podjetja Trojane (nagrada so gostinske storitve za 9 tisočakov)? in Kaj je cajgram (za nagrado je omarica za čevlje, vredna 11 tisoč tolarjev)? Odgovore je treba poslati vsakega na svoji dopisnici na naslov: Daša Košir - za NTR Logatec, Tržaška 12 b, 1370 Logatec za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle.” VsaK teden ena Iz zbirke anekdot Slavka Klančičarja Ni bil pravi Izpit iz botanike pri profesorju Viktorju Petkovšku je bil eden najtežjih na gozdarski fakulteti. Delal sem ga skupaj s kolegom Mariom. Kmalu potem ko smo sedli za isto mizico, je sošolec nenadoma rekel: “Dve noči sem prebedel, pa se sedaj ne morem zbrati. Ali bi lahko prišel drugič?" Vedel sem, da bo zame veliko težje, če bom sam. Še predrto je povedal do konca, sem ga zato pod mizo sunil z nogo. Mario pa nič. Še enkrat sem ga brcnil, tokrat malo močneje. Na mojo grozo pa me je pogledal profesor. Brcnjena noga je bila - njegova...