Danes na 5. strani: INTERVJU NA VISOKI RAVNI Četrtek, 1. oktobra 1964 št. 38, leto XXII. NE SPRAŠUJMO SE. KAKO MOREJO. TEMVEČ ZAKAJ MORAJO TAKO ŽIVETI DVE TRETJINI POKOJNIN POD EKSISTENČNIM MINIMUMOM Pišemo in razpravljamo o osebnih dohodkih delavcev pod 25.000 dinarjev. Vsem je jasno, da je treba razmisliti o rentabilnosti in tudi eksistenci podjetja, ki ne more zagotoviti svojim delavcem višjih prijemkov. Da pa bi skladi v podjetjih »pokali« od viškov — delav.ci pa bi dobivali le 13.000 dinarjev mesečnega dohodka, se pri nas še ni zgodilo. Prej obratno, da zarežejo zaradi osebnih dohodkov v sklade. Pri socialnem zavarovanju je situacija postavljena »na glavo«. Ob miljardnih presežkih v dolgoročnih skladih pokojninskega in invalidskega zavarovanja je dve tretjini pokojnin pod eksistenčnim minimumom. S štvevilkami povedano: Po podatkih republiškega sekretariata je bil za januar letos izračunan eksistenčni minimum v Sloveniji 20.000 dinarjev na mesec, ko še ni bilo bistvenih podražitev. Od 123.619 x'seh upokojencev jih ima 80.434 do 20.000 dinarjev mesečne pokojnine, od tega kar 41.529 samo do 13.000 dinarjev na mesec. To ni vprašanje le upokojencev, temveč vseh aktivnih zavarovancev, ki ustvarjajo sredstva pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o njih pa zaradi centraliziranega sistema ne smejo odločati. V sklade socialnega zavarovanja pritekajo sredstva aktivnih zavarovancev. Zbirajo se vsak mesec v določenem odstotku od osebnih dohodkov delavcev. Tako v vse sklade, tudi v pokojninskega in invalidskega. In čim višji so osebni dohodki, tem več sredstev se zbere. Če odštejemo vse izdatke oziroma obveznosti in še varnostne ter valorizacijske rezerve, ki jih vsak sklad mora imeti, ima v letošnjem prvem polletju sklad invalidskega zavarovanja milijardo 113 milijonov presežka, v skladu pokojninskega zavarovanja pa je milijardo 805 milijonov dinarjev presežka. Ker osebni dohodki zaposlenih rastejo, predvidevajo v Republiškem zavodu socialnega zavarovanja, da bo do konca leta presežek v obeh skladih (pri sedanjih obveznostih) narasel še za nadaljnjih dve milijardi 849 milijonov dinarjev. Če z oceno, da povprečni zneski nadomestil aktivnih zavarovancev približno ustrezajo osnovam, ki so bile upoštevane vsled predvidenega zvišanja cen (po podatkih. Zveznega zavoda za statistiko se je od letošnjega junija do julija indeks življenjskih stroškov v primerjavi s povprečjem leta 1963 povečal za 4 točke) vzporejamo osebne dohodke in pokojnine, dobimo potrdilo, da so zadnje podražitve upokojence močno prizadele. Življenjski stroški so se računsko vzeto povečali za vse ljudi enako. Dodatki za to' (le malo je delovnih organizacij, ki ne bi prekoračile dodatka 1.500 dinarjev svojim zaposlenim) pa so enim vsaj približno nadomestilo, drugim — to so upokojenci — pa po večini ne pokrivajo niti eksistenčnega minimuma. Kajti startna osnova, na katero je bil dan dodatek za povečane življenjske stroške, je dokaj različna. Po podatkih Zavoda za socialno zavarovanje Slovenije so disproporci med osebnimi dohodki zaposlenih in pokojninami letos še veliko večji kot lani. Povprečni mesečni dohodek zaposlenih je bil lani 35.656 dinarjev, povprečje osebnih pokojnin pa 21.931 dinarjev, invalidskih 15.586 dinarjev in povprečje družinskih pokojnin 13.475 dinarjev. V razdobju januar—junij letošnjega leta so KAKO UTRDITI EKONOMSKI POLOŽAJ STORITVENIH DEJAVNOSTI? BREZ PERSPEKTIV IN GOSPODARSKEGA RAČUNA Zadnje čase je na dnevnem redu vprašanje, kako ekonomsko utrditi storitvene dejavnosti. Nekateri delovni kolektivi iščejo sami rešitev iz gmotnih težav v boljši organizaciji dela. v prilagajanju delovnega časa potrebam potrošnikov, v' boljšem stimuliranju zaposlenih in tako dalje. Oči vidno pa vsi ti gospodarnostni ukrepi ne zadoščajo, da bi prizadete delovne organizacije prišle na zeleno vejo. Zato so se s problemom začeli ukvarjati tudi vnanji faktorji — politične organizacije in občinske skupščine in ugotovili: storitvenim dejavnostim je treba zmanjšati družbene obveznosti, kar je tudi s stališča V. kongresa ZSJ popolnoma pravilno. Kakorkoli se potrošnikom dozdeva, da so obrtne, gostinske in komunalne usluge že zadosti drage, je tudi res, da mnogim delovnim kolektivom storitvenih dejavnosti že vsa leta ne ostaja dovolj sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo oziroma za normalen razvoj, za primerno stimuliranje njihovih delavcev in za investiranje v objekte družbenega standarda, zlasti v stanovanja. Letos se je gospodarski položaj storitvenih dejavnosti še poslabšal, ker so se družbene obveznosti —1. prispevek iz dohodka in pavšali — povečali v Sloveniji povprečno za 4 %>, materialni stroški v gostinstvu za več kot 35 %, v' obrti in komunali pa za okoli 15 °/o. Povečali so se seveda tudi osebni dohodki, vendar ne za toliko, kakor na splošno v gospodarstvu. ker je prej zmanjkalo denarja ... Več podjetij se je znašlo v takih škripcih, da ne morejo izplačevati niti minimalnega nadomestila za povečane življenjske stroške, to je po 1.500 dinarjev na zaposlenega, še več podjetij pa je za upravičeno povečanje osebnih dohodkov izpraznilo vse svoje sklade, če- prav ne bi mogli vsem očitati, da slabo gospodarijo, niti da imajo previsoke osebne dohodke, ali da so jih letos preveč povišali. Eno izmed takšnih podjetij je Brivsko-frizersko podjetje v Ljubljani, ki je letos povečalo prejemke samo za 8.5 °/o — republiško povprečje v gospodarstvu znaša 19 % — a je kljub temu ostalo čisto brez skladov. Uslug jim ne kaže podražiti, ker so že najdražje v Jugoslaviji, če cen ne povišajo, pa kratko malo ne bodo mogli pokriti 18,400.000 din nepredvideno povečanih izdatkov na račun podraženega materiala, režije in raznih družbenih dajatev. Po približnih ocenah RS ZSS je ekonomski položaj storitvenih dejavnosti takle: 10 ”/o delovnih organizacij je popolnoma brez skladov. 25 % jih ima minimalne sklade, saj znaša delitev dohodka 95:5 (OD: skladi), okrog 10 °/o delovnih kolektivov ne more izplačevati minimalnega nadomestila za povečane življenjske stroške, 18 % zaposlenih pa prejema manj kot 25.000 dinarjev na mesec. KOMUNE NAJ UPOŠTEVAJO PERSPEKTIVNO POLITIKO STORITVENIH DEJAVNOSTI Občinske skupščine v prid vseh potrošnikov redno kontrolirajo cene storitev in pazijo, da se čezmerno ne podražijo in preobčutno ne prizadenejo življenjskega standarda občanov. Za nas je to vsekakor ugodno, kajti mnogih uslug se moramo vsi posluževati, ne -glede na socialno stanje. Verjetno bo po-dražetvanje tudi v prihodnje strogo kontrolirano. Od tod tudi vedno močnejše sugestije, naj bi se zmanjšale družbene obveznosti, tako v gostinstvu kakor v komunalnih podjetjih in obrti. Občinske skupščine naj bi bile pri delitvi ustvarjenega dohodka med njimi in delovnimi organizacijami bolj širokosrčne in bolj zaupljive. Priporočilo ne velja za vse občinske skupščine, kajti nekatere — na primer radovljiška — so pri sprejemanju gospodarskega načrta in družbenega proračuna temeljito analizirale položaj storitvenih dejavnosti in jim odmerile take dajatve, da jim ostajajo primerna sredstva za lastni razvoj in za dobro gospodarjenje, usklajeno z občinsko politiko perspektivnega razvoja te dejavnosti. Njihovo živo nasprotje so komune, ki so storitvenim dejavnostim naložile maksimalno mero družbenih dajatev in potem ta sredstva vključile v svoje proračune. Po tej problematični poti si je poskušala zagotoviti zadostna sredstva za potrebe drugih dejavnosti novomeška občinska skupščina. Nekatere občinske skupščine pa letos storitvenim dejavnostim ne vračajo več sredstev, (Nadaljevanje na 2. strani) bili povprečni osebni dohodki zaposlenih 41.645 dinarjev, povprečje osebne pokojnine z vsemi povišanji 22.434 dinarjev, invalidske 15.414 dinarjev in družinske pokojnine 13.296 dinarjev. Povprečja pokojnin letos v avgustu niso bila višja, medtem ko so se gibali povprečni osebni dohodki okrog 47.000 dinarjev. Po teh podatkih vidimo, da je kupna moč upokojencev v primerjavi z zaposlenimi v velikem razkoraku. Zakaj potlej ustrezno ne povečajo dodatka k pokojninam? Ali so spričo take situacije neupravičene zahteve družbenih organov po korekturi predvidenih določil zakona na pokojnine? So lahko inten-cije zakona take, da bi zaradi njegovih določil upokojenci ne bili nič na boljšem? In, če predlagani zakon ni odlok že obstoječega pokojninskega zakona, temveč samostojen ukrep, ki naj ublaži težak materialni položaj upokojencev do takrat, ko bo sprejet nov pokojninski zakon, ki bo te stvari urejal, kje so potlej razlogi, da zakon ne bi bil življenjski? Čigave in-tencije je treba varovati? In k d, je bolj upravičeno zaskrbljen: tisti, ki želijo ublažiti posledice že zastarelega in še vedno veljavnega pokojninskega sistema, ali tisti, ki tudi nove ukrepe skušajo utesniti v stare okvire? Zvezni zbor je sklepanje o zakonu dodatka na pokojnine odložil. Kajti, če strokovna služba pravi, da bi s sprejetimi predlogi kršili namen zakona, če predlaga, naj počakajo na strokovne podatke, potlej jim ne preostane drugega. Strokovna služba mora biti desna roka vsakega družbenega organa. Njegov pomočnik, ki zbira podatke in jih strokovno obdela, da vedo družbeni organi o čem in kaj odločajo. To pot strokovna služba podatkov, na osnovi katerih bi sc poslanci lahko odločili, ni dala. Prav gotovo pa ve (vsaj morala bi vedeti in iz Slovenije zagotovo vem, da je dobila vse potrebne podatke), koliko je sredstev v skladih in kako težko živijo upokojenci. Priporočila družbenih organov so jasna. S podatki smo dokazali, da bo predlagani dodatek na pokojnine za večino, »kaplja v morje«. Pa tudi »cenka-nje« za nekaj stotakov več, upokojencev ne bo rešilo. Bistvo problema je v tem, da je treba z zakonskimi določili omogočiti, da bodo zavarovanci tudi pri pokojninskih in invalidskih skladih lahko iisklajali potrebe z možnostmi. Te pa so v posameznih republikah dokaj različne! N. LUZAR V OKVIRU Anketiranje je postalo v zadnjem času priljubljena oblika proučevanja javnega mnenja. Resnici na ljubo velja povedati, da podatki, zbrani prek anketnih vprašanj, niso vselej najbolj objektivni, kajti le redko kateri anketiranec samokritično omenja svoje lastne slabosti. Največkrat so odgovori posplošeni in iz njih je potlej mogoče dobiti tudi dokaj posplošene zaključke. Včasih pa se vendarle dogodi, da anketiranec v svojem »slavospevu« razloži tisto zrno resnice, ki bi ga sicer. drugače zamolčal. In tako se je dogodilo tudi pri anketiranju razmerij med občinskim, sidikalnim svetom, občinsko skupščino in ostalimi druž-beno-političnimi činitelji v komuni. Eden izmed anketirancev je takole »orisal« to sodelovanje in koordinacijo dela: »Koordinacija dela med občinskim sindikalnim svetom in občinsko skupščino ter ostalimi političnimi forumi obstaja. Predsedniki občinsko — družbenih organizacij in predsednik občinske skupščine sestavljajo kolegij, ki avtoritativno odloča o pomembnejših akcijah in politiki komune. V tej politiki ima občinski sindikalni svet pomembnejšo izvršilno vlogo in vlogo organizatorja določenih akcij. ki jih je treba uresničiti predvsem v gospodarskih organizacijah, zavodih in ustanovah. Na ta načjn in seveda v skladu z navodili nadrejenih sindikalnih forumov, se oblikuje politika občinskega, sindikalnega sveta ...« Razčlenimo to »koordinacijsko delo« in »sodelovanje« nekoliko podrobneje. Če bi se pomenkovali z anketiran- »POLITIČNI« KOLEGIJI? cem samim, ali pa s katerimkoli od teh, ki. jih anketiranec omenja, bi najbrž zvedeli, da so se pač odločili za takšno koordinacijo dela in sodelovanja zavoljo tega. da ne bi prišlo do »dupliranja« — to je do obravnavanja enakih zadev na različnih ravneh, to je na sindikalnem svetu, v skupščini, v raznih drugih organizacijah itd. V resnici pa bi bil takšen izgovor le fasada za nekaj povsem drugega, namreč res za kolegij, ki avtoritativno odloča o vseh pomembnejših akcijah. V resnici je obravnavanje enakih problemov na raznih mestih normalna oblika izmenjave mnenj, njihova konfrontacija, to je hkrati tudi boj proti uniformiranosti, boj proti kakršnemukoli monopolizmu na misel in samostojno zavzemanje stališč, to je tudi boj proti izključni in >>edino pravilni« oceni posameznih družbenih problemov, do česar lahko pride, če »kolegij- o vseh pomembnejših akcijah »avtoritativno odloča-. Razmislimo, ali zaradi takšnega načina dela in »sodelovanja<*. ne izgubljajo na svojem pomenu recimo zbori volivcev v občinah, in delovnih organizacijah, ki so nedvomno pomemben činitelj za neposredno kakor tudi za posredno obveščanje občanov in eno izmed mest, kjer žele občani na njih vpraševati in predlagati, torej objektivno vplivati na dogajanje v svojem kraju in občini. Volivci na zborih pogostokrat načenjajo predvsem tista vprašanja, katerih rešitev je odvisna od materialnih možnosti komun. Te pa so spričo številnih zahtev dokaj omejene. In tako postajajo predlogi, izrečeni recimo na zborih volivcev, samo še predlogi, kajti kolegij bo o stvari »drugače« avtoritativno odločil. In tako se dogaja, da postajajo zbori volivcev samo še formalizem, fasada, do dejanskih odločitev pa prihaja na drugih mestih. Ne mislimo, naj bi bil občinski sindikalni svet. neka opozicija v komuni. Toda, resnici na ljubo velja povedati, da takšna metoda dela ni z nikakršnimi navodili nadrejenih sindikalnih forumov nasvetovana, nasprotno, sodelovanje je nasvetovano, toda ne v takšni obliki. Če smo se ob sestavljanju statutov v delovnih organizacijah izogibali »strokovnim kolegijem", se je potrebno izogibati tudi »političnim kolegijem« v tovrstni obliki, kajti to nam poraja samo škodo in je v opreki s samoupravljanjem v delovnih organizacijah in v komuni. K. R. Požiralnik ponikalnica —- Ko bi človek vsaj vedel, kam vse to gre... Karikatura: MIT, A N MAVER HBBBeBeeBB»«sc»BsseBBeeee*e»seaaeiiBiiBaeiiie*a Brez perspektiv in gospodar- skega računa (Nadaljevanje s 1. strani) zbranih s pavšali oziroma z regularnimi dajatvami, ampak jih nalagajo v namenske sklade. Namen je bil vsekakor dober, saj bi z združenimi sredstvi laže modernizirali posamezne storitvene objekte, spodletel pa je zato, ker se je nepričakovano znatno podražil material, dalje režijski stroški in ker so kolektivi upravičeno povečali osebne dohodke. Sredstva, ki ostajajo tem delovnim organizacijam, ne zadoščajo za pokrivanje novih izdatkov, zato dobronamerne namenske sklade občutijo kot nevzdržno breme, ki jim povzroča obilo težav pri gospodarjenju in pri delitvi osebnih dohodkov. Razen tega so omenili, da namenski skladi vse dotlej, dokler se ne izboljšajo kreditni pogoji za storitvene dejavnosti, ne bodo zanje pomembnejša pridobitev. Združena sredstva namreč ne zadoščajo za samostojno gradnjo modemih objektov, ampak samo zato, da laže dobe dodatna sredstva. Kolektivi, ki se s krediti modernizirajo, morajo v nekaj letih v celoti vrniti izposojeni denar, kar jih gmotno zelo prizadeva. Nove gradnje storitvenih dejavnosti so za tiste, ki se poslužujejo uslug, velika pridobitev, za njihove upravljavce pa ravno nasprotno — nehvaležno breme. Trditev so podkrepili s primeri iz prakse. Vsi novi hoteli so v izredno težavnem gospodarskem položaju in zaslužek gostincev, ki jih upravljajo, zelo nizki. SKORAJŠNJA POMOČ! Kakor že rečeno, so v mnogih komunah storitvenim kolektivom priskočile na pomoč že družbeno politične organizacije, predvsem sindikati. Po resnih razpravah o ekonomskem položaju storitvenih organizacij prihajajo do zaključkov, da jim je treba že letos za drugo polletje zmanjšati družbene obveznosti. Sveti pri občinski skupščini Ljubljana Center nameravajo v kratkem predlagati skupščini, naj storitvene dejavnosti oprosti prispevka iz dohodka za letošnje drugo polletje s pogojem, da ta sredstva vložijo v svoje poslovne sklade. Po vsej verjetnosti bodo podobne olajšave odobrile tudi druge ljubljanske občine po priporočilu predsednika Okrajne skupščine Ljubljana, ki se ogreva za takšno pomoč. Podobno bi lahko izboljšale položaj storitvenih dejavnosti tudi druge komune, ki so letos organizirale namensko zbiranje sredstev za razvoj gostinstva, obrti in komunalnih podjetij. Odprto pa ostaja vprašanje tistih komun, ki so odvedena sredstva družbenih dejavnosti vključile v celoti v svoje proračune. In vendar ga je moč tudi v teh komunah rešiti, če ne gre drugače, z rebalansom družbenega proračuna. Prihodnje leto najbrž omenjenih problemov ne bo več ali pa bodo vsaj zelo omiljeni, če se bodo družbene dajatve tudi storitvenim dejavnostim zreducirale na prispevke od osebnih dohodkov in na obresti od poslovnega sklada, kakor je predvideno v drugih gospodarskih panogah. MARIOLA KOBAL tem 3 S Utasllv KepuOUSKage sveta ZSv ta Slovenilo Izdala CZP Hud-tka pravica v Llutillanl Lisi 'e astanovUcn 20 novembra 1942 nreiule uredniški odbor oiavni ln odeovorni urednik VINKO PRINKAOS Naslov uredništva in uprave Ljubljana. Kooltarleve ul. 2 oofttnl predal 313-V1. telefon uredništva 33-722 in 36-873, iprave 33-722 In 37-501 Račun fii Narodni banki v Ljubljani It NB 600-11/1-365 - Posamezna številka itane 20 din - Naročnina 1e: ■'etrtletna 250. oolletns 300 In letna inoo din - Rokopisov ne v ra Čarno — Poštnina pla-'ana v gotovini — risk Ul kil-teli CZP -Ljudska orevles« r=1uhlian* ZGODBA Z VESELIM KONCEM IZ PIRANA IZ RAZGOVORA V »LITOŽELEZNI INDUSTRIJI ČRNOMELJ« O PAVLIHASTIH PRIPRAVAH NA INTEGRACIJO Ob letu nihče manj kot 45.000 dinarjev Pekama in slaščičarna Piran bi že bila integrirana s podjetjem Mlinotest iz Ajdovščine, če ne bi občinska skupščina odložila združitve zaradi pomanjkljive ekonomske argumentacije. Ne izključujemo možnosti, da je ta integracija umestna, saj gre za dvoje proizvodno tesno povezanih podjetij. Mlinotest namreč med drugim oskrbuje pekarne z moko. Zaupajmo občinski skupščini v Piranu, da bo njegova dokončna odločitev tako razsodna, kakor je bila odložitev integracije. Naj bo' že njen sklep takšen ali drugačen, se izplača spregovoriti nekaj besed o poteku priprav. Bile so namreč vseskozi tako v nasprotju z delavskim samoupravljanjem in z razumnim odločanjem na podlagi gospodarskih analiz, da jih lahko damo za zgled, kako naj ne bi potekala integracija Zdaj je september, o integraciji pa se v Pekami in slaščičarni Piran govori že od začetka leta. Časa za njeno vsestransko proučitev je bilo torej dovolj, če se ne bi več mesecev s tem ukvarjal zgolj tovariš direktor. Drugi člani, in celo samoupravni organi ter sindikalno vodstvo so samo od strani slišali zvoniti, da se pripravlja združitev. Najprej je bilo rečeno, da se bo Pekarna integrirala s piransko Delikateso, o tem pa sta se pogovarjala samo direktorja obeh podjetij in že tudi ugotovila, da to ne bi bilo slabo — namreč zanju, koliko pa bi t.a združitev izboljšala preskrbo občanov, pa seveda nista mogla natanko preceniti, ker sta drug drugemu verjela, da »IDEJA NI SLABA«. Podprl jo je baje tudi podpredsednik občinske skupščine in tako sta šla s predlogom k predsedniku občinske skupščine. Na srečo pa ga je ta zavrnil, ker je pač zadevo resneje jemal kot omenjena trojica in je zahteval nadrobno obrazložitev in ekonomsko dokumentacijo. Iz te integracije potem ni bilo nič. Že v aprilu pa so začeli piranski peki in slaščičarji šušljati, da se bo njihovo podjetje integriralo z Mlinotestom iz Ajdovščine. Razgovore o tem je vodil spet sam direktor. Čeprav delavcev ni seznanil s tem, so kdo ve po kakšnih tajnih kanalih le zvedeli, da Mlinotest vsiljuje integracijo in uporablja zelo nečedno taktiko, češ da piranski Pekami ne bo dovolil prodajati kruha in slaščic izven občinskih meja, če se ne integrira, sprva da se je direktor branil združitve, ko pa je prišlo do razgovorov med predstavniki Mlinotesta in direkorjem pekarne pri podpredsedniku piranske občinske skupščine, je večina potrdila upravičenost združitve. Direktor Pekarne pa ni bil v večini ... O pripravah na integracijo pa je v svojem delovnem kolektivu še vedno molčal, kakor da bi se ga vse skupaj ne tikalo. Delavski svet pa tudi ni zahteval nobenega pojasnila, čeprav so takrat delavci že na veliko govorili o tem in negodovali, kakor ob novici, da se bodo integrirali z Delikateso. Nepravilnemu poteku priprav na integracijo in briskira-nju delavskega upravljanja se je sindikat prvi postavil po robu. Predsednik tamošnje sindikalne podružnice je na seji upravnega odbora predlagal naj bi osnovali komisijo, ki bo ekonomsko proučila združitev. Sindikalno vodstvo podjetja je podprl še občinski sindikalni svet. Predsednik tega je direktorja Pekarne opozoril, da ne ravna pravilno in da s takšnim ravnanjem krši statut podjetja in si prilašča pooblastila, ki mu jih naša zakonodaja ne daje. Svetoval mu je tudi, naj ne nadaljuje razgovorov o integraciji, dokler komisija ne konča z delom in dokler delovni kolektiv ne bo seznanjen in pripravljen na združitev. Na te dobrohotne nasvete in opozorila pa je direktor Pekarne položil na mizo »elaborat«, o združitvi, ki so ga pripravili v Mlinotestu, in dejal: »Je že v redu, oprostite, čakajo me tovariši iz Mlinotesta, da stvar dokončno uredimo.« Svoje ravnanje je opravičil samo z jadikovanjem, da je pekovska obrt na tleh, da njihova pekarna nima sredstev za investicije in razširjeno reprodukcijo in da bi po integraciji pekom lahko nudili tudi stanovanja. Omenjeni komisiji ni pomagal pri delu, češ da ne bi prišla pod njegov vpliv. Bil pa je član te komisije ... Taisti tovariš direktor pa je med ponovnim razgovorom s predsednikom ObSS demantiral sam sebe. Dejal je, da pravzaprav ni za združitev in da je predsedniku občinske skupščine zato predlagal, naj bi se o tej integraciji pogovarjali še s predsednikom okrajne skupščine (zanimiva mentaliteta: ne samo v pekarni, tudi drugod naj bi vedrile in oblačile samo »glave«), še bolj presenetljiva pa je bila izjava, da ne verjame obljubam Mlinotesta o organizaciji in tehnični ureditvi pekovske obrti v celotnem koprskem okraju, za kar je menda pooblaščen. Nekaj dni kasneje je tovariš direktor na sindikalnem sestanku spet ubral druge strune. Tokrat je prvi. uradno seznanil kolektiv s predvideno integracijo in v ta namen prebral elaborat o združitvi z naslovom »Perspektivni program podjetja Mlinotest«. Nekaj poslušalcev si je dovolilo pripomniti, da »tega suhoparnega branja številk ne zastopi nihče od nas« (citat iz zapisnika o sestanku sindikalne podružnice), nakar jim je tovariš direktor takole obrazložil integracijo (zopet se poslužujemo zapisnika): »Moje mnenje glede združitve z Mlinotestom je pozitivna stvar za vsakega posameznika. To bo tudi za nas boljše, ker je to veliko podjetje in surovinska baza. Pomagali nam bodo iz skladov. Imeli bomo sa-mostojen*obračun. Tudi problem delovne' sile se bi delno rešil, ker bi peki iz gorskih krajev prišli k nam pomagAt med sezono in obratno mi njim(?). Kolektiv Mlinotesta šteje 500 ljudi, s tem bi lažje uveljavili cene (!), to bi vplivalo na osebne dohodke in čisti dohodek. Oni se želijo združiti z nami, da si zagotovijo tržišče, ml pa surovinsko bazo. Če,se ne združimo se bomo začeli ožiti. Kje bomo potem plasirali slaščice, če jih Odzvala sem se vabilu Republiške zveze gluhih, da preživim z njimi popoldan, prisluhnem utripu življenja v tej organizaciji in da ga posredujem javnosti. Kajti tudi gluhi so delček tistih, ki s svojim delom pomagajo Izgrajevati našo družbo. Močno si prizadevajo, žal pa njihove napore vse premalo znamo ceniti. Iz preprostega razloga, ker ne vemo, koliko truda morajo vložiti, da se vključijo v krog tistih, ki normalno slišijo. Zbrali so se v vse prej kot ustreznih prostorih društva na Novem trgu, ki je samo po imenu nov, sicer pa je to najstarejši del Stare Ljubljane, s svojimi temnimi prostori in kot kača zavitimi hodniki. Kaj malo se poda na vhodu napis »Re- Izola odpove? Velika riba vedno manjšo poje. Mlinotest je dobro podjetje in dober kolektiv.« Predsednik sindikalne podružnice je na to zahteval, naj bi prebrali še ugotovitve že omenjene komisije, direktor pa je dejal, da je dovolj, če se zbrani s tem samo na kratko seznanijo. Komisija je odklonila integracijo, češ da bonitete, ki jih nudi Mlinotest, lahko tudi drugje dobijo. Med razpravo o tem so si zbrani priznali, da so bili do zdaj premalo iznajdljivi. Mirno so prenašali, da jih je Mlinotest neredno zalagal z moko in jih tako kaznoval za predolgo omahovanje, ali bi se integrirali z njim ali ne in da je zalaganje s surovinami zadeva delovnih kolektivov, ki je ne sme nihče diktirati. Nekateri pa so bili mnenja, da bi bili slej ko prej prisiljeni v združitev z Mlinotestom. Javno glasovanje, ki je sledilo tej diskusiji, se je takole končalo: za združitev je bilo 21 članov, proti 7 članov, odsotnih 14 članov pa seveda ni glasovalo. Integracija je šele po vsem tem prišla na dnevni red delavskega sveta. Ta je smel v celoti zvedeti ugotovitve komisije o Integraciji. Kljub temu, da jo je zavrnila, zbrani niso dolgo razpravljali. Tovariš direktor je namreč grobo zavrnil vsakogar, ki se je strinjal s komisijo. Po njegovem govoru, s katerim je priporočil integracijo, je delavski svet sprejel sklep o združitvi z Mlinotestom ... Sklep Pekarne in slaščičarne je prišel 28. julija še na dnevni red občinske skupščine. Ta pa je, kot rečeno, razsodno ravnala: ni verjela lepim besedam, ampak je zahtevala ekonomsko dokumentacijo za združitev, ki pa je Pekarna nima. MARIOLA KOBAL publiška zveza... in še manj se človeku zde primerni prostori, ko zve za vso dejavnost, ki se v njih odvija. Kot velika družina so in šele, ko se z njimi pogovarjaš, začutiš, zakaj so tako navezani na svoje društvo, zakaj se tako radi zbirajo, kaj jim organizacija pravzaprav pomeni. Gluhi se vzgajajo v posebnih šolah, s posebnimi metodami In pripomočki že v zgodnji mladosti. Center za vzgojo gluhe mladine v Ljubljani sprejema otroke že od tretjega leta dalje. Tu se šolajo in kasneje usposabljajo za razne poklice. Razen zavoda v Ljubljani delujeta posebna oddelka v Portorožu in Mariboru. Vse to pa še zdaleč ne pokriva potreb. »Že za evidentirane otroke, Razgovor z direktorjem Ivanom Laknerjem je potekal ves čas okrog nagrajevanja In rasti njihove tovarne. Ce uporabimo ne povsem točno primero, je zraslo njihovo podjetje iz nič, se pravi, da jim je »Odpad« odstopil prostore, da so začeli zbirati stroje in opremo (kot pravi direktor malce pozno, ker so bili brez različnih ugodnosti in podpor), da so imeli leta 1960 63 milijonov realizacije, letos pa predvidevajo 167 milijonov. Vse to je zraslo okrog njih, iz njih samih, saj so pretežno večino delavcev sami usposobili za delo, sprva za eno in kasneje za dve izmeni. Običajno delovnemu kolektivu, ki ima dobro vodstvo in zdravo jedro, težave samo koristijo, saj v njihovem premagovanju raste zavest skup- ne odpornosti in solidarnosti. Tako je tudi pri njih. Nekje sem slišal, da imamo v Jugoslaviji preveč železoli-varn in sem zato povprašal direktorja Laknerja, če se ne boji. da bi jih konkurenca strla. »Dokler bomo proizvajali tako solidno in ceneno, ni strahu. Seveda, ob tem upoštevam, da mi ne bomo nikdar konkurenčni velikim podjetjem, kajti to tudi ni naš nameni Poleg ve-likoserijske in specializirane proizvodnje mora obstajati tudi maloserijska in uslužnostna. Mi se zavedamo, da smo majhno podjetje in takšno tudi nameravamo ostati. Samo halo še dozidamo, da ne bomo tako na kupu, da bomo ločili delo za strojegradnjo in široko potrošnjo. Potlej pa samo skrb za boljše, bolj ceneno« Bil sem skoraj presenečen, da slišim človeka, ki ne govori o velikih načrtih, temveč male uresničuje. Prešla sva na razgovor o nagrajevanju, kar je bil pravzaprav glavni cilj moje poti. »Slišal sem, da Imate dobro ure- ki so prizadeti na sluhu, so te šole premalo, kaj šele za tiste, ki jih še sploh nismo uspeli evidentirati,« je povedala tajnica Republiške zveze gluhih Minka Barličeva. »Mnogo gluhih je še nepismenih,« je povzel predsednik Republiške zveze Jože Grže. »Starši ne vedo, da stroške za šolanje prizadetih otrok krijejo občine in ker sami nimajo sredstev, jih zadrže doma. Občine jih tudi ne evidentirajo, čeprav bi jih morale. S tem bi nam veliko pomagale. Tako bodo naše osnovne organizacije, ki jih imamo v Sloveniji 17, sedaj same začele sistematično delati na tem, da bodo zajele vse otroki, ki so prizadeti na sluhu in jih skušale spraviti v posebne šole.« Teh pa primanjkuje, kot smo slišali. »Ljubljanski zavod se bo sicer v kratkem povečal, vendar bo še vedno treba misliti na ustrezne šole po drugih krajih Slovenije.« j eno nagrajevanje,« ga povprašam. »če je dobro, mislim za druge, ne vem. Nam se obnese,« je rekel in privlekel iz predala mapo z listi, nadrobno popisanimi s številkami. »Vidite, tule, za vsa delovna mesta v neposredni proizvodnji imamo cenike dela. Vsakdo ve, koliko je vreden posamezen izdelek, koliko mora napraviti, če hoče dobro zaslužiti. Sproti za vsak dan si izračunava dohodek.« »Pa ni narejeno po obrazih,« vprašam s skepso. »Ne, to pa ne bo držalo. Samo tale primer, da bo stvar bolj jasna. Imamo na primer zelo pridnega delavca Franceta Šušteršiča, ki zasluži petdeset, pa tudi šestdeset tisoč je menda že zaslužil. Ko pa smo dali drugega na njegovo delovno mesto, je prejel tudi samo po petindvajset tisoč dinarjev. Tako bi lahko rekli, da so razlike tudi za sto odstotkov, čeprav je ta primer bolj izjemen kot tipičen.« »Kako pa delavci gledajo na tak sistem nagrajevanja?« »Tisti, ki so marljivejši in hočejo več zaslužiti, dobro. Seveda imamo tudi fluktuacijo, kajti kljub dobri produktivnosti imamo povprečje osebnih dohodkov 31.500 dinarjev. To ni veliko, zato nekateri odhajajo. Mislim pa, da bomo ob koncu leta stali dosti boljše in da bomo lahko povišali osnove, kot smo jih letos že za deset vdstot-kov. Sprejeli smo sklep: Če izpolnimo. plan, potem po novem letu ne bo nikogar pod 45.000 dinarji.« »Pa pride tudi do sporov zaradi tehničnih normativov?« »Pride, vendar tega ni veliko. Imamo komisijo za norme, ki mora za vsako normo dokazati, da jo je mogoče izpolniti v določenem času. Če ne dokaže in ne prepriča, komisija popusti. Vendar, kot sem rekel, je teh primerov zelo malo.« »Kako pa kaj uslužbenci, kako je z nagrajevanjem strokovnjakov?« Čutil sem, kako me je s posmehom pogledal. Najbrž se mu je zazdelo malce čudho, da govorim posebej o strokovnjakih kot nekaj izjemnega, saj se pri njih organizacija, vodstvo in strokovnost zelo prepletajo. Povedal pa je, ne posebno vesel: »Veste, imeli smo tudi nagrajevanje uslužbencev. Pa smo to ukinili. Bilo je nekaj kritike v kolektivu, češ, pisarniški se s procenti obešajo na dohodke. Ukinili smo, čeprav se meni to ni zdelo pametno. Navsezadnje, ali so merila povsem natačna ali ne, resnica je. če je večji dohodek. je večji promet, je več faktur. Za vse je več dela. In zato je prav, če tudi nekaj več dobijo To bo najbrž spet treba urediti. Kot spreminjamo, popravljamo in zavračamo, kar ;e slabo, tako bomo tudi nenehno popravljali in spreminjali tudi pravilnike o nagrajevanju. Zmerom se najde nekaj, kar je boljše od prejšnjega.« -vim Zavod za gluho mladino učence izšola, usmerja v poklice in jih v glavnem tudi izuči. Kako pa je potlej z zaposlitvijo? »Veliko težav je, če podjetja nimajo razumevanja za gluhe, manj pa jih je tam, kjer jih resnično sprejmejo v svoj kolektiv,« so povedali kar po vrsti. Zaposlitev pomagajo najti z združenimi močmi Zavod in podružnice Zveze gluhih. Ponekod jim to bolj, drugod manj uspe. Jože Bergant, ki dela v Zavodu za gluho mladino že vrsto let, je takole povedal: »Izbira poklicev za gluhe je v primerjavi s predvojnim obdobjem veliko, veliko večja. Prej so se v glavnem lahko izučili gluhi le za mizarje, čevljarje, krojače in šivilje. Danes pa si lahko izberejo tudi druge poklice. Delajo kot knjigovodje, risarji, fotografi, tiskarji, dentlsti, celo farmacevtko imamo y svojih vrstah.« Dobri delavci so gluhi, velikokrat celo boljši od tistih, ki slišijo, povedo v podjetjih Rog, Saturnus, Zmaj in v Iskri Kranj, kjer uspešno dela skupina na tekočem traku. Če so dobri delavci, potlej so tudi vključeni v kolektiv, je bil po moji logiki zaključek ob tem razgovoru. Pretekli teden je v spremstvu Josipa Broza-Tita prispel v Slovenijo na obisk predsednik CSSR Antoniu Novotny. Visoka gosta so na žeJeztAški postaji v Ljubljani pozdravili republiški funkcionarji OB MEDNARODNEM DNEVU GLUHIH DEL KOLEKTIVA SO... Praznovanje mednarodnega dneva gluhih — 27. septembra — se pri nas vsako leto potegne do 3. oktobra. V tem času prirejajo osnovne organizacije Zveze gluhih razna športna tekmovanja, kulturne prireditve in srečanja. Vsako leto sc v tem času še bolj podrobno pogovorijo o problemih in tudi težavah, ki jih ni malo. Za Numana ni zaposlitve Se šoferja lahko premesti v nižjo kategorijo? Presoje niso epilog Enaintridesetega marca letos je Okrožno sodišče v Kra-Ijevu sprejelo nekoliko nevsakdanjo sodbo. S to sodbo so obsodili direktorja podjetja zaradi tega, ker je »kršil predpise o pravicah oseb v delovnem razmerju«, kot bi se to reklo s pravniškim izrazom. Povod za sodbo je bil primer, ki se je pripetil v Sjenici. Direktorja lokalnega avtotransportnega podjetja Ačija Kalondora so obsodili na denarno kazen 50.000 dinarjev. Delavec, čigar pravice so bile kršene, je šofer avtotransportnega podjetja in se piše Numan Zekič. RETROAKTIVNA PREMESTITEV Zekič je kot šofer »D« kategorije z opravljenim izpitom I. razreda vozil več let avtobus na relaciji Sjenice—Raška in nazaj. V jeseni 1962. leta je nenadoma dobil odločbo, s katero se premešča na delovno mesto voznika nižje kategorije. Startno postavko so mu s 23.308 din znižali na 18.484 din mesečno. Ni bistveno, če Numan Zekič misli, da so se vse njegove neprilike začele takrat, ko se je kot predsednik komisije za ustanavljanje in odpovedovanje delovnih odnosov, protivil nastavitvi nekega človeka, ki ga je direktor sprejel. Bistveno je, da je bila odločba, ki jo je dobil, formalno in dejansko proti predpisom. Maščevalni namen se vidi v njenem retroaktivnem učinku: veljala naj bi od 1. januarja 1962, čeprav je bila izdana v oktobru. "Preveč izplačani« osebni dohodek bi se moral Numanu odbijati vsak mesec, vse dotlej, dokler se ne obračuna. Numan Zekič se je pritoževal levo in desno. Med ostalim je tudi nekdanji Ljudski odbor občine Sjenica z dopisom priporočil avtotransportnemu podjetju, da popravi to očitno nepravilnost. Uspeha ni bilo. NE V NEBESIH IN NE NA ZEMLJI Uspeh se je pokazal šele, ko se je Numan Zekič obrnil na sodišče. Okrajno sodišče v Sjenici je s sodbo z dne 9. marca 1963 razveljavilo odločbo, s katero je bil Numan premeščen na delovno mesto voznika »O kategorije z odgovarjajočo startno postavko. S sodbo je bilo podjetju naloženo, da oškodovanemu šoferju izplača 116.040 dinarjev kot neizplačani osebni dohodek. Sodišče se je oslonilo na zelo enostavne in precizne odredbe Zakona o delovnih razmerjih, ki določajo, da se delavec ne more razporediti na delovno mesto, ki ne odgovarja njegovi strokovni izobrazbi in da ga gospodarska organizacija, v kateri dela, lahko začasno, a največ za tri mesece, premesti na nižje delovno mesto, vendar mu za ta čas pripada osebni dohodek delovnega mesta, na katerem je delal pred premestitvijo. V primeru Numana Zekiča je bil zakon očividno prekršen. Sodišče je tudi ugotovilo, da je direktor podjetja podpisoval akte upravnega odbora in delavskega sveta, s katerimi je bil potrjen sklep o Numanovi premestitvi! Kot da je direktor istočasno tudi predsednik obeh organov samoupravljanja! Z neko kasnejšo obsodbo, o kateri je bilo govora v začetku tega sestavka, je bil direktor obsojen za kršitev zakona o delovnih razmerjih. To bi moral biti epilog. Numan se je vrnil v svoje staro podjetje, v svojo »D« kategorijo. Ni pa se vrnil k svojemu avtobusu niti h kateremukoli drugemu vozilu — kot se pritožuje v nekem pismu. Zanj, pravi, ni drugega dela v podjetju, kot zamenjavati nekatere šoferje, ki odhajajo na letni dopust. Skoraj dve leti sprejema osebni dohodek, a praktično nič ne dela. Počuti se, kot da ni ne v nebesih in ne na zemlji. Ima tri otroke in ženo■— vsi pa morajo živeti od njegovih rok na volanu. Po njegovem epilog tega primera še ni napisan. Niso zadostovali niti sklepi sodišča. Kdo bi torej to mogel rešiti? Z. SIMIČ (Po »Radu«) »Ni čisto tako,« mi je pojasnila tajnica osnovne organizacije Ljubljana Vika Krošelj.« Vse prevečkrat zdravi ne pomislijo na težave gluhih. Za enako delo so sicer enako plačani, vendar to še ni vse. Premalo ali skoraj nič so vključeni v samoupravljanje, to pa je pravica vseh delavcev.« »Gluhih ne vključujejo v mladinske organizacije v podjetjih,« je dodal Štefan Štihec. predsednik ospovne organizacije Zveze gluhih Ljubljana, »ker pravijo, da ne bi nič koristili. Pa tudi v samoupravnih organih jih ni.« »Da ne bi nič koristili, ne drži,« je odgovoril Jože Grže. »Poskusiti je treba in voljni smo delati.« Primer Ivana Moharja, ki je bil v svojem podjetju »Marmor« dolgo predsednik sindikata, iti osamljen. Tam, kjer se tudi »slišeči« malo potrudijo, so prizadevanja gluhih že obrodila sadove. Če pa zdravi nikoli ne pomislijo, s kolikšnimi napori so se gluhi vključili v delo, jim tudi niso pripravljeni pomagati. Čeprav ta pomoč ne bi bila nekaj izrednega. In tudi ne bi terjala posebnih naporov. »Kar dobimo napisanega o dogajanjih v podjetjih, že vemo, sicer pa smo odvisni od dobre volje »slišečib«, da nam razlo- V nedeljo je bila v Goričanah pri Medvodah svečana proslava v počastitev 30. obletnice IV. pokrajinske konferepce KPJ OB TEZAH NOVIH ZAKONSKIH PREDPISOV O ZAPOSLOVANJU --------------1------------------ Če kdo, so delovne organizacije zainteresirane za dobre delavce Novi pogoji gospodarjenja, ki so jih prinesli julijski ukrepi, kot tudi tisti, ki jih je napovedalo zadnje zasedanje Zvezno skupščne. narekujejo delovnim organizacijam, da sc odločno »obrnejo vase«. Kajti samo s predvidenimi ukrepi se finančni in materialni položaj delovnih organizacij ne bo izboljšal, če ne bodo oh tem tudi same poskrbele za smotrno izkoriščanje notranjih rezerv, za nenehno izboljševanje tehnoloških procesov proizyodnje in tudi za racionalnejše zaposlovanje. Borba za večjo produktivnost namreč terja tudi večjo ekonomičnost živega dela in višjo strokovno usposobljenost delavcev. V takih pogojih dobiva politika zaposlovanja oziroma delo vseh, ki sodelujejo) na tem področju, večji pomen. Zato tudi teze za nove zakonske predpise o zaposlovanju in razprave o njih, zastopajo stališča, po katerih naj bi organizacijo in d"elo službe za zaposlovanje in materialno pomoč nezaposlenim uredili tako, da bi v čimvečji meri pripomogla, uresničiti naloge delovnih organizacij. Nesporna težnja novih predpisov je opustiti v službi zaposlovanja administrativne metode, ki niso dale želenega rezultata. Vemo namreč, da so mnoge delovne organizacije (čeprav proti doslej veljavnim predpisom), morale same iskati delavce, če so hotele dobiti take, kot. so jih potrebovale. Kljub nekaterim slabostim pri zaposlovanju delavcev s strani posameznih delovnih organizacij, je bilo v dosedanjih razpravah osvojeno stališče, da je treba dati delovnim organizacijam še večjo pristojnost pri izbiranju delavcev in določanju profitov za delovna mesta ne glede na to, ali gre za strokovno usposobljene ali neusposobljene delavce. Teze novih zakonskih predpisov namreč predvidevajo zaposlovanje nekvalificiranih delavcev izključno preko zavodov za zaposlovanje. Slabosti ne 'bodo prav nič manjše, če pustimo zaposleva-nje nekvalificiranih delavcev v pristojnosti zavodov. Kajti s tem bi delovne kolektive odtegnili družbeni odgovornosti, pa še kršiti njihove samoupravne pravice. Tako določilo v zakonskih predpisih tudi gospodarsko ne bi bilo utemeljeno. Delovne organizacije same prav gotovo najbolje vedo — -vsaj morale bodo vedeti — kakšne delavce potrebujejo. In najlaže tudi ocenijo, kateri kandidat bo najbolj zadovoljil njihovim potrebam. Zato je prav, da imajo pri izbiri delavcev (strokovnih in tudi nestrokovnih) proste roke. S kom-' petencami odločanja bodo delovni kolektivi dobili tudi priložnosti in obveznosti, ljudje pa bo c) os voj e probleme reševali v delovnih organizacijah in ne izven njih, kar bo vsekakor pozitivno vplivalo na odnos do dela. Isto je s prioriteto pri zaposlovanju, ki jo teze predvidevajo za -nezaposlene z daljšo delov- . no dobo in za delavce, ki dobivajo materialno pomoč, pa po strokovnosti in drugih zahtevah izpolnjujejo pogoje razpisanih prostih delovnih mest. Tudi družbena odgovornost za spoštovanje prioritete naj bi prešla na delovne kolektive. Seveda pa je ob 'tem nujno treba detajlno proučiti potrebe zaposlovanja, ki naj bodo v skladu z možnostmi; skratka, izdelati program kadrovanja v vsaki delovni organizaciji posebej. Ob tem pa odstraniti vse dosedanje pomanjkljivosti, predvsem subjektivne prirode, ki so vse prevečkrat upravičeno metale slabo luč pa zaposlovanje. S tem mislimi) na razna precenjevanja, žijo, ali nas obvestijo,« so povedali prizadeti. V tem pojasnilu pa je bilo kanček grenkobe. Po večini podjetij za obveščanje gluhih premalo skrbijo. Ti še bolj občutijo pomanjkljivosti materialov, ki naj bi bili pripravljeni za 'seje družbenih organov, pomanjkljivosti obveščanja kolektiva v primerni obliki o vsem, kar se dogaja v podjetjih in o čemer mora biti seznanjen kolektiv, čeprav neposredno ne odloča. To so slabosti, ki jih na splošno grajamo v kolektivih, ki prizadevajo zdrave delavce, tembolj živo pa tiste, ki ne slišijo govorjene besede. To pa so vzroki, da se gluhi počutijo šele v svojih organizacijah kot velika družina, da tako radi prihajajo skupaj. V sekcijah kot so. kulturno-prosvetna, športna (atletika, nogomet, namizni tenis, strelstvo, smučanje, košarka in kegljanje) itd., preživljajo svoj prosti čas. Lepe uspehe imajo in zadovoljni so. Še bolj pa bi bili, če bi jih vključili delovni kolektivi medse. To bi bilo ne samo prav in pošteno, temveč tudi nujnd. Delo je njihova ustavna pravica, prav tako so njihove tudi pravice, ki iz dela izvirajo. Torej tudi samoupravljanje v taki obliki, kot za zdrave delavce! NENA LUZAR m . 'Jhsfi. i ;Slr Anton Klančnik, fotograf v muzeju NOB in predsednik okrajnega kulturno-prosvetnega društva gluhih »Vito Zupančič« še bolj pogosto podcenjevanja razpisov, na razne intervencije in vmešavanja v delovne organizacije od zunaj, na omalovaževanje komisij za sprejem in odpust delavcev itd. Če kdo, potem je za dobre delavce zainteresirana vsaka delovna organizacija. Potemtakem je na dlani, da morajo postati v svoji kadrovski politiki še bolj samostojne in da se zavodi za zaposlovanje s pravico odločanja v to ne smejo vmešavati. Normative o zaposlovanju naj na podlagi okvirnih zakonskih določil in zakona o delovnih odnosih precizirajo in specificirajo statuti delovnih organnizacij, kot njihova pravno veljavna zakonodaja. Če smo zgoraj dejali, da šo interes vsake delovne organizacije dobri delavci, potem iz tega • logično izhaja, da so prav one poklicane za njihovo strokovno usposabljanje. Mnoge delovne organizacije so s tem že začele in tudi požele uspehe. Prav te. izkušnje govore proti predlogom v pripravljenih zakonskih predpisih o zaposlovanju, ki dajejo strokovno izobraževanje in prekvalifikacijo delavcev v pristojnost centrov za strokovno usposabljanje, ki naj bi se ustanovili pri zavodih za zaposlovanje. Četudi gre pri tem za nezaposlene delavce, ki naj bi jim tako zavodi za zaposlovanje omogočili po strokovni usposobitvi hitrejšo zaposlitev, je ta zamisel nesprejemljiva. Predvsem zato ne, ker institucije za strokovno izobraževanje in usposabljanje za poklice že imamo. Za tako široko in razvejano problematiko bi zavodi za zaposlovanje, ki že itak nimajo primernih kadrov, najbrž ne našli ustreznih strokovnjakov. Usposabljanje na določenih delovnih mestih pa ne moremo in ne smemo locni od delovnih organizacij. In končno, če bi dali zavodom za zapo slovanje pooblastila za ustanavljanje centrov za strokovno usposabljanje, bi jih odtegnili od njihovih poglavitnih nalog, delovnim organizacijam pa ne bi nič ali zelo malo pomagali. Tako vsaj kažejo dosedanji po-■ skusi, ki se niso obnesli. Kaj pomaga podjetju, če dobi delavce, ki so v tritedenskem tečaju, ki ga je organiziral neki zavod za zaposlovanje, dobili potrdilo o kvalifikaciji zidarja, zidati pa ne znajo. V podjetju si z njimi ne morejo pomagati, težave pa imajo velike. Kajti delavci s potrdili nočejo prijeti za nestrokovno delo. začeti od začetka z učenjem pa tudi nočejo. m Primer je sicer drastičen, vendar resničen. Pa tudi manj drastičnih je veliko in so prav tako škodljivi. Kajti strokovno usposabljanje brez dobro poznanih konkretnih potreb in tudi konkretnega dela in delovnega procesa v podjetju, ne more imeti koristi. O tem priča vsakodnevna praksa, zakaj bi je potem pri novih zakonskih predpisih o zaposlovanju omalovaževali. . , Dinamika zaposlovanja je pri nas velika, problematika s tega področja pa ne enostavna. Zato je treba mnogo sodelovanja in medsebojne pomoči vseh, ki se s tem ukvarjajo. Potrebni so tudi predpisi. Vendar le-ti ne bi smeli utesnjevati samoupravnih pravic in dolžnosti delov-nh kolektivov. N. L. S Integracija v okraju Ti-9 tove Užice je dala zelo 9 dobre uspehe, vendar ni 9 zajela vseh gospodarskih ® dejavnosti. Poslovno sodelovanje delovnih organizacij na področju okraja Titove Užice je do sedaj dalo najboljše rezultate v industriji in rudarstvu. Tovarna avtomobilov v Pritjoju in Livarna v Pri-jepolju. sta skupaj zgradili nov skupni obrat, med tekstilno industrijo »Ljubiša Miodragovič« in konfekcijo »Iris« ter med rudnikom »Magnezit« v Titovih Uži-cah in »Magnohromom« je izvršena dobra delitev dela. Dobre poslovne odnose so vzpostavili »Elkok« in »Grad« v Kosjeriču, ter Gozdarski kmeti jskogospodar-. sko-industrijski kombinat in industrija svile in konfekcije »Javor« v Ivanjici s sorodnimi podjetji v okraju in izven njega. Kot pozitiven primer dobrega po- Nedokončano delo slovnega sodelovanja so odnosi med Tovarno avtomobilov v Pribo ju in lesnoindustrijskim kombinatom »Lim« ter podjetja za obdelovanje tobaka v Bajini Bašti in Tobačne tovarne v Nišu. V kmetijstvu so združili posamezne organizacije tako, da se je število kmetijskih delovnih zadrug ■ zmanjšalo s 70 na 58. V upostavljanju novih poslovnih odnosov so zajeti tudi trgovina, gostinstvo, promet in obrt. V trgovini na primer, so se po izvršeni integraciji, okrepili skladi delovnih organizacij, opremljenost je boljša, znižali so se poslovni stroški. Dobre rezultate je dala tudi integracija v gostinstvu. Jasno pa, da vzpostavitev novih odnosov ni bila povsod enostavna. Avto-trans-portno podjetje v Prijepo-lju, na primer, v začetku ni hotelo sprejeti integracije s podjetjem »Raketa« iz Titovih Užic, ker je baje analiza poslovanja »Rakete« napačno prikazala stanje v delovnem kolektivu. Šele ko je bila ta napaka odpravljena se je vzpostavilo sodelovanje med obema organizacijama. Pobudniki integracij so bila do sedaj v večini primerov, vodstva komun. Pri tem so se pojavile tudi lokalne težnje. Potrebno pa je poudariti, da do takih tendenc ni prišlo, če je bila pobuda za integracijo dana od delovnih organizacij in njihovih organov upravljanja. Možnost za izvedbo integracije pa v okraju še nišo izčrpane. V gradbenih podjetjih komune je do sedaj la malo narejenega, čeprav bi te delovne organizacije lahko vzpostavile dobre poslovne odnose s proizva* jalci gradbenega materiala. Tovarna za predelavo kmetijskih proizvodov »Budim-ka« v Užiški Požegi in »Mesokombinat« v Čejtini bi prav tako lahko tesneje sodelovala. Pričakujejo, da bodo pobudniki za integracijo v teh primerih sami proizva« jalci. (Po »Radu«) vstmmm wf Jesenske tegobe loto: M. Šparovec sm m W ocene t Krnim INFOMAC/Je HH 2e večkrat smo prav pri sovjetskih filmih ugotavljali, da imajo izbrano, življenjsko tematiko, solidno tehnično opremo in solidno igralko zasedbo, a kljub temu pri našem občinstvu ne dosežejo potrebnega zanimanja. Nekaj podobnega se bo verjetno dogodilo tudi s filmom »Devet dni enega leta«, ki je pred dvema letoma zmagal na filmskem festivalu v Karlovih Varih, a ga kljub vsem priznanjem in kvaliteti ne moremo vzporejati z največjimi filmskimi dosežki. Ponovno se vprašujemo, kako da se ob toliko podobnih in boljših primerih, zlasti sodobnega francoskega filma, sovjetski »•DEVET DNI ENEGA LETA “filmski ustvarjalci še vedno ne naučijo izkoriščati vseh danih možnosti, ki jih imajo za realizacijo najrazličnejših tem. Slabe usluge preteklosti llllll!IEI!!ill!!l!!!!:!i:!IICI**IIIEIIII1 SOVJETSKI FILM iiiibi Tematika sovjetskega filma, ki ga bomo te dni gledali v Ljubljani, je zanimiva, aktualna in posega v probleme Ijudi-znan-stvenikov s področja jedrske fizike, v njihove poklicne dolžnosti in medsebojne odnose. Režiser Mihail Romm je našel solidne mlade igralce, s širokim igralskim razmahom in jih zaprl v ozko okolje novega znanstvenega naselja. Njegovi junaki so predvsem rezonerji svojih misli, svojih znanstvenih dosežkov in premalo resnični ljudje. Čeprav režiser utemeljuje način svojega dela s tem, da je to film misli in ne akcije, se gledalec vendar vprašuje, čemu je v delu premalo mladostne sproščenosti, čemu je v njem spet toliko znanstvenega teoretiziranja in kako bi prav to tematiko lahko obdelal drugače, še bolje. Sovjetski ustvarjalci so se že pred leti s svojimi neživljenjskimi, teznimi deli zamerili našim gledalcem. Zdaj je-sicer tudi v njihovi ustvarjalnosti marsikaj drugače, saj smo v zadnjem obdobju bideli že več solidnih filmov, vendar pa je še marsikdaj čutiti, da ne morejo iz svojih okostenelih okvirov. S tako bogato in pestro tematiko iz njihovega širokega družbenega ustvarjanja, z bogato tehniko in pestrim izborom kreatorjev bodo sovjetski filmski ustvarjalci morali svoja dela še bolj prilagoditi zahtevam in okusu sodobnega gledalca v svetu, kajti le tako bodo z njimi lahko nadoknadili slabe usluge iz preteklosti. IVA BOŽO VIČAR ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene ZGODBA NAŠEGA STOLETJA 11!!:!i!llllllHt!!im)inilllllltllltllllilt!!!l!ltorasla, in sicer največ v trgovini z 52 odstotki, v industriji z 29, v kmetijstvu s 23, v gozdarstvu z 22 odstotki. Ugotovitve pa so pokazale, da bi bilo prav, da bi delovne organizacije sprejele nekatere sklepe in ukrepe v zvezi s preprečevanjem prekomernega vključevanja novih delavcev. Fond osebnih dohodkov iz čistega dohodka se je ob upoštevanju 16-odstotnega povečanja zaposlenih dvignil od lanskoletnega za 46 odstotkov, tako da se je povprečje OD na enega zaposlenega dvignilo od lanskoletnih 28.705 dinarjev na letošnjih 35.964. Največje povečanje povprečja OD izkazujejo v gozdarstvu, in sicer kar 51 odstotkov, najmanjše pa v industriji, obrti in komunali, t. j. le 13 odstotkov. Iz statističnih podatkov je razvidno, da se je letos močno zmanjšalo število delavcev z nizkimi osebnimi dohodki. Žal jih je v prvem polletju bilo še vedno 26 odstotkov vseh zaposlenih. Toda po sprejetih sklepih ZIS se je stanje močno popravilo, saj so v večini gospodarskih organizacij sprejeli degresivna določila in so povečali predvsem nizke osebne dohodke. Izvozne obveznosti so bile na Postojnskem realizirane z 52,6 odstotka. Tako je Kmetijska zadruga izpolnila svojih obveznosti že za 85,9 odstotka, »JAVOR« za 67,1, »KRAS« Neverke za 52,6 odstotka, Gozdno gospodarstvo za 19,9, Žagarsko podjetje za 15,7 in LIV za 11,7 odstotka. Medtem, ko zapadejo obveznosti Žagarskega p>odjetja in Gozdnega gospodarstva šele v drugi polovici leta, pa LIV kljub vsem prizadevanjem ne uspe zadovoljivo plasirati svojih artiklov na zunanja tržišča. Proizvodni in tržni problemi so v nekaterih gospodarskih organizacijah precej drugačni od lanskoletnih. Zato je nujno potrebno, da se na osnovi polletnih in tričetrtletnih rezultatov poslovanja pristopi k sestavi realnih perspektivnih planov. Zal se vse preveč ponavljajo »planske napake« in pomanjkljivosti, kot so na primer enostavno dviganje plana in stroškov z gotovim odstotkom ali že vnaprej planirano slabše gospodarjenje in podobno. In če naj bi bilo končno potrebno še pribiti dejstvo, da so nosilci planskih nalog in obveznosti prav delovni kolektivi, in da je plan eden osnovnih instrumentov podjetja, je mnenje, da bi o planskih nalogah in obveznostih morali bolje razpravljati organi samoupravljanja in celotni kolektivi, povsem utemeljeno. BA | ♦ ♦ ♦ ♦ ' ♦ : ♦ ♦ ! * ♦ i ♦ * ❖ <► ♦ ♦ ♦ ♦ I ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ * ♦ » ♦ *> ♦ ♦ i ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ t ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t t ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ! ♦ Kaže, da gre nepasterizirano mleko še vedno dobro v denar Foto M. Šparovec ® ZASAVJE: Kako bo v mesecu varnosti v oktobru V treh zasavskih občinah — v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju ob Savi — so se na letošnji mesec varnosti skrbno pripravili. O tem nedvomno pričajo številni sestanki, razgovori in posvetovanja, ki so jih opravili že v mesecu septembru, med drugim posvet zastopnikov občinskih HTV komisij in pa posvetovanje o HTV pri delu, ki ga je sklical inšpektor dela Oddelka za medobčinske inšpekcijske službe pri Občinski skupščini Trbovlje. Na posvetu zastopnikov občinskih HTV komisij, ki je bilo v Zagorju ob Savi, so razpravljali med drugim .o koordinaciji dela HTV komisij zasavskih občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi ter o pripravah na mesec varnosti. Na zagorskem ' posvetovanju so se udeleženci zavzeli za ustanovitev koordinacijskega odbora občinskih HTV komisij ali pa skupne HTV komisije za navedene tri občine, ker zanje deluje tudi skupna inšpekcija dela. Komisije imajo enake naloge, v glavnem pa doklej niso pokazale večje dejavnosti in so se ukvarjale bolj -s statistiko, predvsem zavoljo tega, ker ni bilo na voljo potrebnih sredstev za delo. Zaradi tega bi morale občinske skupščine zasavskih občin Hrastnik. Trbovlje in Zagorje ob Savi v proračunih v prihodnje zagotoviti potrebna sredstva tudi za delo občinskih HTV komisij. Zraven tega pa so na posvetu razpravljali še o varnostni službi v delovnih organizacijah in o tem, da bi morale prav sindikalne organizacije namenjati večjo pozornost HTV pri delu, predvsem preko komisij za HTV v delovnih organizacijah. Posebej še zaradi tega, ker je v Zasavju še vedno sorazmerno precej nesreč, lani jih je bilo npr. skupaj 3610, od tega 211 na poti v službo; v Trbovljah so bile na 10.000 zavarovancev 2604 nesreče, v Hrastniku 2003 itd., medtem ko jih je bilo v Kranju 683, na Jesenicah 1143 itd. Stanje se je v letošnjem letu nekoliko izboljšalo. vendar še ni zadovoljivo. Na trboveljskem posvetovanju o HTV pri delu pa so razpravljali predvsem o vzrokih za precejšnje - število nesreč in obolenj proizvajalcev ter o prizadevanjih, da se odpravi sedanje stanje; predlagali pa so tudi sodelovanje z občinskimi komisijami za vzgojo in varnost v prometu. Udeleženci posvetovanja so zraven tega še menili, da naj bi posebne komisije pregledale stanje glede HTV pri delu v posameznih delovnih organizacijah, sicer si bo pa treba prizadevati za večjo delovno disciplino. Zraven tega pa so na posvetovanju sklenili, da se naj zaenkrat ustanovi koordinacijski odbor občinskih HTV komisij, ki ga naj bi sestavljali predsedniki in tajniki občinskih HTV komisij iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ob Savi. Omeniti velja, da pa bo mesec varnosti v Zasavju povezan s prizadevanji za večjo varnost proizvajalcev, tako pri delu ter na poti na delo ter z dela. Prvenstveno bo treba v mesecu varnosti poživita delo občinskih HTV komisij in enakih komisij v delovnih organizacijah; komisije za HTV v delovnih organizacijah bodo skupaj s samoupravnimi organi in sindikalnimi podružnicami izdelale programe za mesec varnosti; v oktobru bodo pregledali v Zasavju vse obratne prostore in stroje in o ugotovitvah obvesti--li samoupravne organe in vodstva delovnih organizacij; samoupravni organi bodo v tem času razpravljali o stanju nezgod in bolanih in sprejeli ustrezne sklepe za izboljšanje HTV pri delu ter za omejitev nesreč na poti na delo in iz dela; pregledana bodo vsa vozila, last delovnih organizacij in proizvajalcev, pri čemer se bo ugotavljalo, če so sposobna za javni promet; vodstveni kader bodo preizkusili v znanju delovne in varstvene zakonodaje; v delovnih organizacijah in v občinskem merilu bodo v sodelovanju z organizacijo RK in zdravstveno službo organizirani tečaji prve pomoči; komisije za HTV v delovnih organizacijah naj bi ugotovile vsa za zdravje škodljiva delovna mesta; v delovnih organizacijah naj bi organizirali razgovore z zaposlenimi po obratih o stanju nesreč. bolezni in finančnih izdatkih zaradi le-tega, o problematiki HTV naj bi razpravljali tudi na sestankih sindikalnih podružnic; medobčinska inšpekcija dela pa bo v sodelovanju s HTV komisijami pregledala Tovarno kemičnih izdelkov Hrastnik in Steklarno Hrastnik, Strojno tovarno, Cementarno in TIKO Trbovlje ter Tovarno elektroporcelana Izlake in Industrijo gradbenega materiala Zagorje. V mesecu varnosti bodo v delovnih organizacijah pripravili razstave zaščitnih sredstev in prikazali njihovo uporabo; izpopolnili pa bodo tudi propagando o HTV in prometni varnosti. iiiiiniliiiiiiiiiiiiiiEMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii* IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV Odmaknjeni od mestnega hrupa in vrveža logi tudi na najvišjih vrhovih naših gora žive in delajo metcoro-Foto M. Šparovec iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffl IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV ® IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLE Načrtnost in kolektivnost sta pogoja za uspešno dejavnost sindikata Sindikalni odbor »Agrokombinata Emona« je sklenil, da v začetnem obdobju svoje mandatne dobe prične urejati med drugim tudi nekatera notranja organizacijska vprašanja v sindikalni organizaciji kombinata, katerih rešitev predstavlja osnovo za uspešno in res vsestransko aktivno in aktualno dejavnost te organizacije. Menimo namreč, da nas je dosedanja praksa, s katero smo prepuščali razvijanje sindikalne dejavnosti več ali manj slučaju in ob tem pričakovali rezultate, ki bi nastali sami od sebe, privedla v sami sindikalni organizaciji v ne ravno zavidanja vre- den položaj. Najbrž ni prehudo rečeno in menim, da še člani sindikata strinjajo z menoj, če trdim, da sindikalne organizacije v kombinatu kot celoti sploh ni čutiti. Seveda je vzrokov za to več. Danes bi rad opozoril samo na nekatere, predvsem z namenom, da pojasnim, zakaj se lotevamo urejevanja notranjih odnosov v sami organizaciji. Sindikalni odbor »Agrokombinata Emone« je imenoval posebno komisijo, ki ji je naložil nalogo, da sestavi osnutek poslovnika sindikalne organizacije. Ker bodo ta osnutek prejela vsa sindikalna vodstva kombinata pa tudi vsi člani sindikata, da bi s svojimi predlogi in mnenjem lahko vplivali na dokončno oblikovanje tega poslovnika, želim pojasniti samo nekaj osnovnih načel, na katerih sloni sam poslovnik. O.benem bo seveda iz tega tudi razvidno, kaj želimo s takim poslovnikom sploh doseči. Osnutek poslovnika smo si zamislili tako, da ureja predvsem položaj članov v organizaciji, obenem pa predpisuje take metode dela posameznim sindikalnim vodstvom v kombinatu, ki jamčijo članom uveljavljanje njihovih osnovnih pravic in dolžnosti v sindikalni organizaciji. Pri tem smo se seveda izognili ponavljanju določil iz statutov sindikata, ker so ta itak jasno izražena in splošno veljavna. Osnovno načelo, iz katerega smo pri izdelavi poslovnika izhajali, je kolektivnost v delu sindikalne organizacije. Sindikat je množična, kolektivna, družbenopolitična organizacija delavcev (torej onih v delovnem razmerju). Jz tega izhaja, da jo sestavlja članstvo. V naši dosedanji praksi smo marsikdaj zasledili pojav, da se je vsa sindikalna dejavnost zreducirala na aktivnost sindikalnih vodstev ali celo na aktivnost posameznih voljenih funkcionarjev. Posledica tega je bila odtrganost vodstev od članstva, člani niso čutili, da so osnovni činitelj organizirane subjektivne sile, ki bi s svojim nastopom kakorkoli vplivala na reševanje za njih važnih vprašanj. Od tega pa do prakse, da posamezniki v imenu sindikata zastopajo stališča ali celo sklepajo v imenu organizacije, ne da bi o tem organizacija — torej članstvo sploh kaj ve- delo, ni več daleč. Mišljenje posameznikov lahko tvori samo osnovo za to, da v skupnem razgovoru, na posvetu ali kako drugače, pridemo do stališč sindikalne organizacije kot celote. Sele potem bodo stališča organizacije tudi odraz mišljenja večine članstva. S predlaganim poslovnikom poskušamo zajamčiti predvsem tak način dela v sindikalni organizaciji — torej sproščeno izmenjavo mnenj vseh članov sindikata o vseh važnejših vprašanjih v kolektivu in obenem naložiti tudi dolžnost voljenim sindikalnim vodstvom, da tako osvojena stališča tudi uresničijo. Drugo načelo, ki nas je pri sestavljanju poslovnika vodilo, je bila potreba uvedbe načrtne dejavnosti v sindikalni organizaciji. Vsako vodstvo od odbora grupe, preko izvršnih podružnic do sindikalnega odbora kombinata, mora sprejeti osnovni pro-gram svojega dela. Samo tak način lahko dovede tudi do rezultatov, sicer prav lahko ostane vsa dejavnost v organizaciji samo pri besedah. Programi dela nas ne bodo ovirali pri reševanju nalog, ki bi se sproti pojav- ljale, ali pri reagiranju na nepredvidene pojave. Nasprotno, sistematično delo nas bo povezalo v čvrsto organizacijsko enoto, katere nobena težava ne bo našla nepripravljene. Seveda bi bilo zelo poenostavljeno mišljenje, da bo sprejetje poslovnika zagotovilo že samo po sebi korenite spremembe v našem sindikalnem življenju. Poslovnik bo lahko samo pripomoček vsem članom in voljenim sindikalnim delavcem pri njihovem vključevanju v dejavnost organizacije. Smatramo, da bi sindikalna* organizacija v kombinatu, katere dejavnost bi se razvijala po takih načelih, lahko predstavljala močan druž-beno-politični faktor v kombinatu in bi s svojim vplivom lahko bistveno pripomogla ne samo rezultatom gospodarjenja v kombinatu, temveč neposredno samemu družbenemu in materialnemu položaju delavcev kombinata. To pa je nedvomno ena osnovnih nalog sindikata. Sindikalni odbor kombinata bo s svoje strani naredil vse, da bo že razprava o tem poslovniku med članstvom in’ njegovo sprejemanje potekalo v duhu teh načel. STANE JARC POSTOJNA — Občinski sindikalni svet je pripravil program dela za jesensko-zimsko sezono. Iz programa je razvidno, da bo težišče dela predvsem na poglobljenem spremljanju vseh pojavov v družbi, zlasti glede problemov standarda, delitve dohodkov, samoupravljanja in izobraževanja, kar je pravzaprav vsakodnevna naloga naših sindikalnih organizacij po podjetjih in ustanovah. Vendar pa bo potrebno na vseh teh področjih nove odnose in razmerja še bolj ideološko usmerjati v splošni smeri socialističnega razvoja. Da pa bi bile zastavljene naloge res kvalitetno opravljene, bo potrebno precej več izobraževalnega dela in angažiranja strokovnih sodelavcev in služb. Spremljanje pojavov mora biti načrtno, ukrepanje pravočasno, vse delo časovno usklajeno. Za dosego največje možne kvalitete, pa bo nujno program tesno povezati s programom Okrajnega sveta v Kopru. Da bi se odpravili vzroki delnega mrtvila in nezanimanja do aktualnih problemov, bo potrebna večja aktivnost članov plenuma in njihova boljša povezava z vodstvi podružnic. Poleg nakazane okvirne dejavnosti pa bo Občinski sindikalni svet še zlasti obravnaval naslednja vprašanja: nadaljnje razvijanje začetega dela okoli ekonomskih enot, zlasti v podjetjih »NANOS«, »HV«, KZ, »JAVOR« in v neverškem »KRASU«, ker je umsko delo organizatorjev proizvodnje, specialistov, vodij strokovnih služb in drugih, nagrajevano brez objektivno izoblikovanih meril, bo potrebno organizirati kvalitetna posvetovanja za reševanje idejnih problemov, ki se v teh razmerah pojavljajo. Pri tem bo potrebno analizirati stanje v GG Postojna, ki je to problematiko do sedaj reševalo z največ posluha in razumevanja, potrebna pa bo povezava z občinskima svetoma v Sežani in Ilirski Bistrici. v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje v Postojni je potrebno izdelati analize o službi poklicnega usmerjanja mladine v uk, pa tudi predvidenemu vprašalniku s področja sprejemanja delavca v dclavsKo razmerje bo posvečena posebna paž-nja. Zaradi različnih odnosov do tega vprašanja delavci v glavnem poznajo svoje pravice, ki jim iz delovnega razmerja gredo, prav malo pa pozneje svoje dolžnosti in odgovornosti do družbene imovine, skupno z vsemi odgovornimi činitelji bo potrebno takoj na začetku jeseni pristopiti k cnalizirmju dejanskega, stanja šolstva v komuni ter nakazati perspektivni razvoj šolstva in prehod na enoizmenski pouk ter celodnevno bivanje otrok v šoli, z delavsko univerzo bo potrebno izvesti predvideni kontinuirani program druž- • beno-ekonomskega izobraževanja predsednikov # BF* 4 I \ *, t v 8 41 v i ‘ v* 'k ” € 'Mi sa* •n Ustanovljena podružnica Društva kadrovskih delavcev V Trbovljah je bila pred kratkim ustanovljena podružnica Društva kadrovskih delavcev iz Ljubljane. Trboveljska podružnica ima namen nuditi v sodelovanju z društvom pomoč pri urejanju in razvijanju kadrovskih služb in izobraževalnih centrov v delovnih organizacijah ter preko raznih oblik vzpodbujati k reševanju vprašanj s področja kadrovske politike. —k— • PTUJ: Boljši časi za zdravstvo v občim Kako nevzdržne so sedaj razmere v zdravstvu v ptujski občini dokazuje izredno visok odstotek obolenj zaposlenih v gospodarskih organizacijah, kakor tudi velik odstotek obolenj prebivalcev v osrčju Haloz, kljub temu, da je bil tudi v tej smeri storjen korak naprej, ker je bilo v zadnjem času na območju Haloz urejenih več prepotrebnih zdravstvenih postaj s čimer so prebivalcem omogočili hitro zdravniško pomoč. V teh krajih ljudje še največ bo-lujejo zaradj pretiranega uživanja alkohola, ki je vzrok mnogim družinskim prepirom nepravilni vzgoji otrok in ne nazadnje revščini. Analiza je pokazala, da je vzrok za tako nezavidljivo stanje iskati izključno v težavnih pogojih dela zdravstvene službe, ki ima razen težav s kadri, ka-terih# precej primanjkuje, največ preglavic zaradi neprimernih pogojev, dela, nepravilne organizacije, še posebej, če pomislimo, da morajo nosečnice v ptujskem ZD sedaj hoditi na svoje redne preglede celo v TRETJE nadstropje. Zaradi utesnitve prostorov in pomanjkanja zdravstvenega kadra tudi > ni možna učinkovita preventiva. Spričo takšnih razmer je povsem razumljiva odločitev, da se v ptujski občini prioritetno prične gradnja novega zdravstvenega doma, ki naj bo v neposredni bližini splošne bolniš- Tudi vaški vodnjaki so pogosto zbliževalci med vaščani niče. Nujno pa je tudi povečati kapacitete kirurgičnega,, ginekološkega, internega oddelka ter laboratorijev. Po predvidevanjih bodo za potrebe modernizacije zdravstvene 'službe potrebovali 1,2 milijarde din. ki naj bi jih prispevala občinska skupščina, rep. zav. za soc. zavarovanje, predvsem« pa je potrebno sodelovanje vseh gospodarskih organizacij v občini, da finančno podprejo gradnjo prepotrebnih objektov. Š tem bodo odpravljeni vsi slabi pogoji dela, obenem pa omogočena učinkovita zdravstvena zaščita zaposlenih. F. H. BREŽICE znajo drugega razvedrila. Vodstva sindikalnih podružnic jih preveč puščajo same. Mnenja smo, da ’ " morale imeti podružnice stalen stik s temi ljudmi in jim pomagati v njihovih malih željah. Morali bi imeti posebne sestanke zanje v njihovem jeziku, ker bi le na ta naqin bili najbolje seznanjeni s problemi podjetja, katerega člani so. Da bi te sezonske delavce iz drugih republik vsaj malo seznanili z okoljem, v katerem sedaj žive, je občinski sindikal- Sk?b zv sezonska delavce V brežiški občini je zaposlenih precej sezonskih delavcev iz drugih naših republik. Da bi vedeli,, kako žive in v kakšnih prilikah, je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta sklenilo, da bo komisija za standard obiskala vsa tista podjetja v občini, ki zaposlujejo sezonske delavce iz drugih republik in tudi vse ostale se-zonce. Tričlanska komisija, ki jo je vodil medicinski tehnik tov. /Veselič, je svoja opažanja strnila v zapisnik. Splošna ugotovitev je, da so ljudje z delom, osebnim dohodkom in-prehrano v splošnem zadovoljnji. Nikjer niso nastanjeni v provizorijih. Povsod imajo postelje s posteljnim perilom ter odejami. Glede prehrane pripominjajo, da je količinsko in kalorično zadovoljiva, čeprav bi si včasih želeli svoja domača jedila. Glede higiene nj kaj oporekati. Za higienske pogoje podjetja zelo skrbe, je pa ta seveda povsem odvisna od stanovalcev samih. Ni pa poskrbljeno za njihovo razvedrilo v prostem ča-u. Razen obiskovanja kino predstav in domačega kartanja, ne po- Pred odhodom vlaka ... Foto M. Šparovec ni svet pripravil poseben sestanek s temi delavci. Namen tega sestanka je bil predvsem seznaniti tovariše, ki so se vključili v delovni prbces gospodarstva naše občine, z gospodarstvom pil nas, še zlasti, ker ne obvladajo slovenskega jezika, na sestanku pa so jim probleme razložili v njihovem jeziku. Ta sestanek je vodil predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Zivič, ude- Gozd v jeseni je še posebno vabljiv in mikaven Foto M. Spajrbvec Foto: M. Šparovec ležili pa so se ga tudi predsednik občinskega odbora SZDL tov. Deržič in predsednik občinske skupščine tov. Šepetave. Po tem kratkem sestanku so si ogledali Posavski muzej. Pri ogledu muzeja so tovariši pokazali veliko zanimanje. Zlasti jih je zanimalo preprosto orožje, ki ga je uporabljala kmečka vojska Matije Gubca in Ilije Gregoriča. Dolgo so se zadržali •V oddelku ljudske revolucije, ki je dobil letos v izpraznjenem in obnovljenem delu gradu, kjer je Posavski muzej, poseben oddelek. Tu so se seznanili z borbo naših občanov proti okupatorju ter žrtvami, ki so jih morali doprinesti proti našemu skupnemu sovražniku — fašizmu. Med udeleženci je bilo več borcev, nekaj celo iz leta 1942. Po ogledu Posavskega muzeja so se odpeljali z avtobusom v Kumrovec, kjer so si ogledali rojstno hišo maršala Tita in Muzej revolucije v Kumrovcu. Potem so se vrnili preko Bistrice ob Sotli na Bizeljsko, kjer, je bilo skupno kosilo in nato nazaj v Brežice. Vsi udeleženci so bili nad to skromno pozornostjo presenečeni in zelo zadovoljnji, ker so bili tako vsaj malo seznanjeni z zgodovino našega kraja, problemi in perspektivami. I. V. • TRBOVLJE: Montažne stanovanjske hiše za prebivalce Dobrne Skupščina občine Trbovlje je na zadnji seji sklenila pogodbo s kombinatom Krivaja iz Zavidovičev za izgradnjo montažnih stanovanjskih zgradb za prebivalce naselja Dobrne v Trbovljah. Zaradi rudarskih del se namreč zgradbe na Dobrni pogrezajo, zaradi česar je življenje tamkajšnjih prebivalcev ogroženo.. Že pred časom je bilo sklenjeno, da se zgradbe na Dobrni porušijo; zdaj pa je trboveljska Občinska skupščina sklenila, da zgradi naselje 15 montažnih stanovanjskih hiš. v katerih bo skupaj 60 stanovanj, in ki bo — kot računajo — zgrajeno do letošnjega dneva republike. Naselje montažnih stanovanjskih hiš kombinata Krivaja bodo zgradili na Vn> skovem, za realizacijo tega na-' črta pa so zadolžene Občinska skupščina Trbovlje in delovne organizacije, katerih delavci stanujejo na Dobrni. Z gradnjo montažnega stanovanjskih hiš na Vreskovem so že začeli. Ko so udeleženci nedavnega dvodnevnega seminarja za predsednike in sekretarje aktivov ZMS iz trboveljskih delovnih organizacij obi-' skali naselje Dobrno in se seznanili z bogato revolucionarno tradicijo Dobrne, so sklenili, da bo mladina • Trbovelj pomagala s prostovoljnim delom pri ureditvi temeljev za montažne hiše. Člani Zveze mladine iz Trbovelj so že začeli s to prostovoljno delovno akcijo. -k 6 ZAGORJE: Sedemmesečni plan dosežen le s 70,8 % Komunalno obrtno podjetje Zagorje ob Savi je za letos predvidelo *— v primerjavi z lanskim letom — kar za 100 % večji obseg proizvodnje. Sedemmesečni plan proizvodnje in storitev je delovna organizacija dosegla le z 70,8 "/o, ker obrat za izdelavo premaznih in zaščitnih sredstev ni začel v predvidenem roku s proizvodnjo. Obstoječe kapacitete dajejo možnosti, da se letošnji plan proizvodnje doseže, treba pa bo zagotoviti prodajo izdelkov Dosedanjo proizvodnjo premaznih in zaščitnih sredstev so plasirali na ljubljansko industrijsko področje, prva naročila za 1 izdelke pa prihajajo že iz mariborskega področja. Komercialna služba pa bo morala čim-prej proučiti potrebe celotnega jugoslovanskega tržišča. —k— © TRBOVLJE: VIŠEK JEZE Navajeni smo že, da si v našem športu društva med seboj mečejo polena pod noge. Odnosi so včasih takšni, da se pogovarjajo samo še s 'stisnjenimi zobmi ali s koli v rokah. Posledice takšnih pokvarjenih odnosov se z vsemi negativnimi obrestmi kažejo vedno bolj tudi že na igriščih, zlasti pa še za zeleno mizo, kjer včasih padajo zelo čudne odločitve. Pranje umazanega perila tudi že v športnih časopisih ni več nobena redkost. V zveznem merilu smo si mero za nestrpne odnose do pred kratkim jemali po beograjskih nogometnih* društvih Partizanu in Crve-ni zvezdi, v slovenskem merilu pa bi se v žlici vode potopila namiznoteniška kluba ljubljanske Olimpije in kranjskega Triglava. »Afera okoli Klevišarja«, ki je pravzaprav pripomogla, da sta vodilna slovenska namiznoteniška kluba izvlekla iz svojih nožnic ostre rapirje, je vrgla zelo čudno senco .na zadnji na-minzoteniški turnir, ki ga je priredil kranjski Triglav. Nihče, ki ne pozna »Petelinjega boja« med Ljubljančani in Kranjčani, ne bi opazil, da močni sosedi niso sodelovali na turnirju, čeprav so prejšnja leta pobirali najvišje trofeje. Vendar spor v tekmovalni dvorani ni ostal skrit. Ko bi morali na koncu tekmovanja podeliti prehodni pokal so ugotovili, da ga Ljubljančani niso vrnili. Namerno ali iz pozabljivosti? Ali športu res koristijo takšne navade? ms llllillllllll V kurzivu llllllllllllllli!IIIII!llll!llllilll!!llllllll!lll!ll!!'i., Na Svetini nad Štorami bodo imeli železarji svoj rekreacijski center ING. RUDI STROHMEIER ODGOVARJA NA VPRAŠANJA DE O IZGRADNJI REKREACIJSKIH CENTROV NA PODROČJU MESTA CELJA Z velikimi koraki naprej i ' ■ Etapna izgradnja smučarskih prog, žičnic in kopališča Odbor za izgradnjo rekreacijskih centrov pri občinski skupščini Celje ima lepe načrte. Čeprav je res, da ljudje, željni zdravega oddiha in rekreacije, v Celju niso ravno na najslabšem, se je omenjeni odbor odločil za velike korake v smeri izgradnje posameznih rekreacijskih predelov, tako v samem mestu, kot v njegovi neposredni okolici. In ker prvi podatki kažejo, da odbor ne misli reprezentirati samega sebe samo na papirju in da ni bilo potrebno čakati na »prvo lopato« nekaj let, smo napravili »ogled« kar na licu mesta, predsednika odbora ing. Rudija Strohmeierja pa poprosili za kratek razgovor. Zanima nas, česa bodo Celjani najprej deležni od lepih načrtov občinske skupščine? — V našem programu je na prvem mestu ureditev rekreacijskega centra na Celjski koči in na Svetini. Potem prideta na vrsto Golovec in Petriček. Nekateri trdijo, da se boste lahko že letošnjo zimo smučali po novi poseki na Celjski...? — Tako upamo in verjetno ne bo vzroka, da se ne bi. Torej je že veliko napravljenega ...? — Že kar precej. Skoraj pri koncu so dela s poseko. Nekaj dela ima še buldožer. Potlej bo treba poskrbeti za elektrifikacijo in pri tem nas čaka še razmeroma precej dela. Bo nova smučarska trasa veliko daljša od prejšnje? — Smučarska proga, ki je sedaj v delu, je pravzaprav kombinacija stare trase in pa nove poseke. Dovolj bo dolga in tudi zahtevna, da bomo lahko na njej priredili tekmovanja v mednarodnem merilu. Po ocenah strokovnjakov bo to ena najlepših smučarskih prog pri nas sploh. In česa se smemo nadejati že letošnjo zimo? — Če bo šlo vse po sreči, bomo dobili še pred novim letom iz Avstrije približno 300 m dolgo vlečnico, ki jo bomo takoj montirali. Mislim, da nam tu ne bo spodletelo. Seveda bo to izhod v sili. Za naslednje leto imamo namreč v načrtu okoli 500 do 600 m dolgo sedežnico do Celjske koče, naprej pa vlečnico. Tako bo celotna smučarska trasa dolga nekaj manj kot tisoč metrov. Iz mesta je sedaj do Celjske koče 15 kilometrov. Kako boste poskrbeli za potrebne prometne zveze? — Upostavili bomo redne avtobusne proge. Ker bo spodnja postaja vlečnice pri kmetu Troheju, bomo morali splanira-ti in urediti še kake pol kilometra dovozne ceste. Kaj pa bo s cesto na Svetino in na Celjsko kočo, ko je že tako močno »načeta«? — Cesta je komunalnega značaja, zato popravilo ni v našem načrtu. Tudi ne razpolagamo s tolikimi sredstvi. Imate težave s potrebnimi sredstvi..,? — Za sedaj še gre. Sredstva črpamo iz deviznega priliva od turizma, pa tudi celjski občinski sindikalni svet je segel v žep. Seveda smo vzeli še posojilo. Vse potrebne načrte za gradnjo pa je izdelal Zavod za napredek gospodarstva. Malo prej ste omenili Svetino ... — Da, v prvem planu je še ureditev pobočij na Svetini. Še letos bomo tam napravili poseko, za žičnico pa bodo poskrbeli štorski železarji sami. Sploh bo rekreacijski center na Svetini bolj stvar žeiezarjev. Torej, odbor se je vrgel zaenkrat z vsemi silami na žičnice. Se vam to izplača? — Zakaj se ne bi, saj veste, da imamo sneg na hribih nad Celjem še na pomlad. Že petnajst centimetrov ga je namreč več kot dovolj za dobro smuko. Dejali ste, da je ureditev smučišč komaj prva etapa v vašem načrtu ... * —- Drži. Vse to šteje v prvo etapo. Potem nas namreč čaka še ureditev Golovca. Mislimo ga delno pogozditi, delno pa ga tako urediti, da bo primeren za smučanje in sankanje šolarjev ter najmlajših. Tereni na Celjski koči so zanje namreč - prestrmi. Tudi 'tu je v načrtu majhna smučarska vlečnica. Kaj pa poletna rekreacija? Ste nanjo pozabili? — Niti najmanj. V okviru tretje etape se bomo lotili kopališča pri Petričku. Mestni bazen je za potrebe rekreacije in plavalcev že davno premajhen, zato mislimo na Savinji zajeziti vodo, napraviti slačilnice, ležalne deske, viseč most za prehod preko reke in sploh vse potrebno, da se bodo počutili kopalci zares prijetno. In kdaj boste tu slavili »pr« vo lopato«? . 7 — Vse je odvisno od potrebnih sredstev. Verjetno' drugo leto, morda pa že prej. A. U. Državna reprezentanca Zveze gluhih y košarki, ki je nedavno tek~ movala v Švici in se sedaj pripravlja na boj za točke v Ameriki POD KRINKO »objektivnih težav« Pogosto slišimo med učitelji tarnanje, češ, da je za sedaj še vedno zelo težko oziroma skoraj nemogoče organizirati na šoli soliden pouk telesne vzgoje Ni telovadnic, ni igrišč, ni potrebnih rekvizitov... Z a telesno vzgojo še vedno ni pravega razumevanja. Skratka, za vse napake so krive le objektivne težave .. Tako pravijo nekateri naši telesnovzgojni delavci. Profesorji, učitelji in vsi tisti, ki naj bi skrbeli za razvoj šoloobveznih otrok, ki smo jirn zaupali to odgovorno nalogo, pa čeprav zanjo nimajo nobenih kvalifikacij, nikakršnih sposobnosti. In takih ni malo. Torej, raznovrstne težave so krive, da ima toliko in toliko procentov naših otrok skrivljene hrbtenice, da jih toliko in toliko utone v poletnih mesecih, da jih na tisoče in tisoče ne obvlada najosnovnejših gibalnih veščin. Naj pripomnimo■ da so to sicer precej resnične trditve, ne pa najbolj točne, najbolj eksaktne. Na nekaj namreč preveč radi pozabljamo, oziroma odklanjamo misel na to ter skrivamo dejstva pod krinko »objektivnih težav«. Gre namreč za to, da moramo iskati krivce za današnje nič kaj rožnato stanje na področju šolske telesne vzgoje ne samo v pomanjkanju telovadnic, potrebnih učnih pripomočkov itd., temveč tudi med tistimi, ki držijo v rokah vajiti — pri učiteljih samih. Povsem točno je namreč dejstvo, da so se pogoji za ■ pouk telesne vzgoje v zadnjih letih znatno izboljšali, da pa temu primerno ni porasla tudi kvalitete^ pouka. In takih primerov ni tako malo. Nekateri strokovnjaki trdijo, da dela dobra četrtina učiteljev za telesno vzgojo »pod kritiko«. Sodeč po razpoložljivih podatkih niti najmanj ne pretiravajo. »Nedavno sem obiskal neko šolo in opazil, da ure telesne vzgoje viiso bile podobne ničemur« nam je povedal Josip Beslič, prosvetni svetovalec Zavoda za pedagoško službo. »Zato sem učitelja povprašal po učnem načrtu. Odgovoril mi je, da ga ima doma. Ko pa sem ga zaprosil, naj gre ponj in mu zagotovil, da bom medtem sam nadaljeval z uro, je priznal, da učnega načrta nima in ga nikoli tudi imel ni. Pripomnil je še, da te njegovo delo za »tisto«, kar dobi, več kot zadovoljivo.« Kot že povedano, primerov očitnega ignoriranja svoje dolžnosti ni malo med učitelji telesne vzgoje. Veliko ljudi poučuje po- lliiiiilil! umil iiiiiii iiniiiiiiiiii mig FINANCIRANJE TELESNE KULTURE V PRIHODNJEM OBDOBJU Urejeni skladi in prioritetni red Za razvoj telesne kulture dajemo iz leta v leto večja finančna sredstva. Ne glede na to pa ocenjujemo financiranje telesne kulture še vedno nezadovoljivo, kar velja predvsem za način izbiranja in razdeljevanja teh sredstev. Posebej nezadovoljivo je (financiranje šolske telesnokul-turne dejavnosti. Pri tem ni mišljena samo gradnja prepotrebnih telovadnic in igrišč, temveč predvsem izredno skromna sredstva, ki jih šole nudijo za opremo in rekvizite ter ostale izdatke v zvezi s šolsko telesno kulturo. Ta sredstva so tako minimalna, da na mnogih šolah ne morejo izvajati učitelji svojega učnega načrta prav zaradi delnega ali pa celo popolnega pomanjkanja ustreznih rekvizitov. Glede na današnji način finansiranja drugih družbenih dejavnosti bi bilo najustrezneje, če bi v občinah formirali sklade za telesno kulturo, ki bi združevali prav vsa sredstva, ki se na določenem področju zbirajo za .telesnokulturno dejavnost. Skladi bi omogočili ne samo ustreznejše izbiranje vseh virov sredstev zg telesno kulturo, ampak bi tudi pomagali pri vodenju ustreznejšega razdeljevanja zbranih sredstev. Vsekakor dajemo še vedno prevelika sredstva za tako imenovane atraktivne športe, medtem ko močno zapostavljamo vlaganja v množično telesnokulturno dejavnost. Skladi bi zagotovili tudi bolj nemoten potek dela posameznih telesnokulturnih organizacij, kajti načrtno delo zelo trpi zaradi nerednega dotoka finančnih sredstev. Finansiranje prjjfco skladov bi omogočilo tudi ustreznejšo družbeno kontrolo nad uporabo sredstev, kakor namensko dodeljevanje določenega dela zbranih sredstev. Omenjeni skladi naj bi zbirali sredstva iz naslednjih vi- rov: iz odstotka proračuna ob-prispevkov delovnih organizacij (ki bi jih odvajale po sporazumu z občinsko skupščino), določenega odstotka dohodkov športne napovedi in lota (namensko za gradnjo in vzdrževanje objektov), kakor tudi dodatnih virov (davek na alkoholne pijače, prispevki od vstopnic na zabavnih prireditvah itd.). Vprašanje, kdo naj finansira telesnokulturno dejavnost je pravzaprav razčiščeno. Poleg sredstev, ki jih daje republika za delo in funkcionalne izdatke republiškim telesnokulturnim organizacijam in inštitucijam je potrebno v prihodnjem obdobju zagotoviti določena sredstva iz tega vii;a tudi za delno finansiranje vrhunskega športa. Pri delitvi sredstev, namenjenih zlasti kvalitetnemu športu pa bi morali nujno upoštevati prioritetni red posameznih športnih panog. Jiua © vsem brez kvalifikacij, še M več je pa takih, ki imajo le jj nekaj semestrov ustrezne jj šole in seveda bore malo | izpitov. Da je temu tako, g nosijo precejšen delež odgo- m varnosti tudi vodstva šol, g ki se, če le morejo, izogiba- jj jo vseh vprašanj v zvezi s g poukom telesne vzgoje. g Vodstvo neke šole je na 1 primer kljub večkratni in- | tervenciji pedagoškega sve- g tovalca zagovarjalo mlade- g ga fanta, ki je »učil« mla- g dino, pa čeprav je opravil g na višji šoli komaj tri ali g štiri izpite. Zaradi »social- 1 nih razmer« se je fant srni- g lil drugim učiteljem, pri | tem pa nihče ni pomislil na | usodo stotih in stotih dora- | ščajočih deklic in dečkov. g V tem primeru je zalegla g šele tretja intervencija Za- g voda za pedagoško službo. g Včasih pa ne zaleže niti g tretja, niti četrta... Upravitelj šole se pogosto g izgovarja, da noče segati na [ področje telesne vzgoje, ker | za to ni strokovnjak. Da j mnogi niso strokovnjaki g (ali, da še v več primerih g nočejo biti strokovnjaki) je g prav dobro razvidno tudi | iz dejstva, da imajo na pre- | nekaterih šolah po 4 (štir- | je) razredi telesno vzgojo | skupaj in še to pogosto zad- | njo uro! Sicer pa, bodimo | iskreni (in objektivni): kdor g to dopušča (in dopušča se g na mnogih šolah) ni le po- | poln pedagoški, metodični, g strokovni, in ne vem kak- g šen še vse analfabet, tem- g več tudi povsem nedvoum- | no dokazuje, da nima poj- | ma o tem, kaj je smoter te- j lesne vzgoje in zakaj je sploh na urniku. Ob vprašanju »kontrole« g vodstev šol nad urami te- g lesne vzgoje ter potrebne | »strokovnosti« samo še to- J le: na šolah, kjer se upra- g vitelji vsaj sem in tja inte- g resirajo za vprašanja, za | probleme pouka, kjer sem g in tja stopijo v telovadnico g ali na igrišče ter pobarajo g učitelja na primer, kako mu j kaj uspeva izpolnjevanje g internega učnega načrta, | kako gre to, kako ono — | tam bo po vsej verjetnosti g situacija kolikor toliko za- j dovoljiva. Tam pa, kjer si g upravitelj, oziroma ravna-telj šole nikoli ne ogleda g ure telesne vzgoje, češ, da | on ni »telovadec«, kjer vod- g stvu šole na primer ne pa- g de v glavo, da bi poklicalo J v kritičnih primerih svoje g ljudi na odgovornost in g kjer učitelj sam nima pra- g vilnega/ odnosa do svojih g dolžnosti — tam ne bo nič 1 čudnega, če bo učitelj sedel 1 pri svojih urah v špičakih 1 .in kravati na stolu, bral ča- g sopis. učence pa iz dneva v 1 dan, iz leta v leto zaposlo- jj val le z raznoško preko ko- i ze in prevalom naprej. Torej, ne sloni vse samo gf na pogojih, na »objektivnih 1 težavah«. ’ Pogosto so tudi jjj tisti, ki se na težave naj- S bolj sklicujejo, v prvi vrsti g krivi, da je situacija takšna, jj kot jo poznamo. Ob S spominu na številne ne- jj uspešne nasvete in inter- jg vencije pedagoških sveto- 1 valcev, ob misli na neiz- gj merno samovoljo številnih Jj učiteljev, se človeku vsilju- B je vprašanje: ali morda ne M pojmujejo nekateri tudi na jg tem področju dela smisel J demokracije le malce pre- M široko...? Roko na srce — pravilen jj odgovor bo bržkone pritrdi- jj len. Ob koncu še tale misel. jj Ali ne bi bilo morda pa- jg metno le dati v roke peda- gj goškim svetovalcem — jj strokovnjakom vsaj mini- §j malne kompetence, in, ali = ne bi bilo koristno sprejeti jj (in potem izvajati) nekak- 1 šen predpis, da mora imeti E učitelj telesne vzgoje kon- S čano vsaj prvo stopnjo, če fl želi poučevati. Dejstvo nam- 1 reč je. da so včasih celo pri jj človeku, ki ima v žepu že M diplomo, sposobnosti neko- E liko sporne. A. ULAGA miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM DELAVSKA ENOTNOST — Št. 38 — 1. oktobra 1964 / ^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^ 46. komuna LENDAVA PRI 10. NOVA GORICA 11. GROSUPLJE 12. MURSKA SOBOTA 13. PTUJ 14. TREBNJE 15. METLIKA 27. POSTOJNA 28. ČRNOMELJ 29. ŠENTJUR 30. TOLMIN 31. CERKNICA 32. RIBNICA 33. MARIBOR 16. RADOVLJICA — CENTER 17. RAVNE 34. BREŽICE 18. ŽALEC 35. KOPER 1. VELENJE 2. IDRIJA 3. JESENICE 4. KRANJ 5. KAMNIK 6. SEŽANA 7. NOVO MESTO 8. SEVNICA 9. LOGATEC 19. ŠKOFJA LOKA 20. SLOVENSKA BISTRICA 21. DOMŽALE 22. SLOVENJ GRADEC 23. VRHNIKA 24. LAŠKO 25. SLOVENSKE KONJICE 26. ŠMARJE 36. TRBOVLJE 37. ILIRSKA BISTRICA 38. IZOLA 39. MARIBOR — TABOR 40. HRASTNIK 41. MARIBOR — TEZNO 42. CEL I F 43. ZAGORJE 44. PIRAN Komuna onkraj Mure JELŠAH 15. DRAVOGRAD Severovzhodni del Slovenije, naše Prekmurje, je zelo samosvoja pokrajina z mnogimi docela svojskimi potezami. To je dežela prijaznih goric, ki se spuščajo v širjave Panonske nižine, dolgih vrst jagnedi ob samotnih kolnikih, tihe, globoke reke Mure. Pokrajina, ki navda človeka z občutkom prostranosti in z otožnostjo. Tod živi žilavo, marljivo ljudstvo. Toda že od nekdaj zelo prenaseljena zemlja ni mogla preživeti vseh, zato velja Prekmurje za tradicionalno pokrajino sezonstva. Pravzaprav, veljalo je, kajti zlasti zadnja leta socialističnega razvoja so korenito predrugačila gospodarstvo dežele in s tem tudi življenje prekmurskega človeka. Vse povedano velja še posebej za prekmursko občino Lendava. Lendavska občina je doživela v zadnjem času zelo hiter razvoj gospodarstva in še zlasti industrije, ki je temelj solidnega gospodarskega napredka. Začetki so bili težki. Ustanavljali so majhne obrtne delavnice, ki pa so ob žilavi prizadevnosti kolektivov preraščale v trdna industrijska podjetja. _ . . Zdaj delujejo na področju lendavske občine številna industrijska podjetja, ki ji zagotavljajo solidno gospodarsko bazo. Naj jih naštejemo: »Nafta« Lendava, »Tovarna dežnikov«, »Elektromlin«, »Splošno gradbeno podjetje«, pa ona, ki so sad sodelovanja z drugimi gospodarskimi območji, obrati »EM« iz Maribora, »Primata« iz Maribora, »Elme« iz Črnuč itd. Premiki v gospodarski strukturi so omogočili, da je družbeni bruto produkt občine Lendava že lami presegel deset milijard dinarjev. Letos naj bi se po planu zvečal za celih 17 %. Industrija je v bruto produktu občine že udeležena s polovico, v planiranem porastu za letošnje leto pa z 20 %. To je pomemben uspeh, če pomislimo, da gre za tradicionalno kmetijsko območje, kjer še danes živi od kmetijstva 70 % prebivalstva. njih letih tudi kmetijstvo. Medtem ko je bilo še pred nekaj leti nad 90 odstotkov kmetijske proizvodnje v zasebni lasti, je že lani zajela organizirana kmetijska proizvodnja nad 23 odstotkov. Vloga družbenega sektorja se kaže tudi v načinu obdelovanja zemlje. Traktorske storitve so se zvečale za 3,5-krat, poraba umetnih gnojil na hektar pa je narasla od 30 kg v letu 1956 na 107 kg lani. Z večjimi hek- KREPITEV MATERIALNE OSNOVE NA VASI Na območju občine Lendava že 18 let posluje KMETIJSKA ZADRUGA CRENSOVCI. Že od vsega začetka zajema njeno delovno območje 7 okoliških vasi. Zdaj ima 2100 ha obdelovalne zemlje, 800 ha travnikov, nekaj malega gozdov in močvirja s skupno površino okoli 3300 hektarov. Na teh površinah živi blizu 7000 prebivalcev, ki se v celoti ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo. Po gostoti naseljenosti pa lahko ugotovimo, da pride na vsakega prebivalca 45 arov obdelovalnih površin. Razvojna pot zadruge je bila zavoljo številnih reorganizacij, pomanjkanja ustreznih kadrov in mehanizacije zelo težavna. Vse do leta 1963 je bil zlasti velik problem za zadrugo v majhnih razdrobljenih parcelah in v zamočvirjenosti lastnih površin. Zaposlovala je vsega 20 delavcev, od tega 2 kmetijska tehnika, 2 nekvalificirana delavca, 4 traktoriste, 2 šoferja, nakupovalce, skladiščnike in upravne uslužbence. Lani si je Kmetijska zadruga izdelala svoj sedemletni perspektivni plan razvoja, v katerem je značilen izredno dinamičen program povečanja kmetijske proizvodnje, predvsem govedoreje in prašičereje, ki sta že močno uveljavljeni v dejavnosti tega kraja. S tem programom si je zadruga zastavila nalogo nagle krepitve materialne osnove prebivalcev na tem območju. Startna osnova je lanska realizacija, ki je znašala 187 milijonov dinarjev, medtem ko predvidevajo po programu, da bodo leta 1970 dosegli oziroma presegli milijadnp vrednost realizacije. Za dosego tega cilja je zadruga upoštevala osnovo velikega števila pridne delovne sile kmečkih proizvajalcev, kakor tudi njihove hlevske zmogljivosti, poljedelske in travniške površine in dobre zemlje. Kot prva naloga zadruge je bila povečanje števila strokovnih kadrov z zaposlovanjem že šolanih in štipendiranjem novih, hitrejša nabava ustrezne agrotehnike, zaposlovanje nove delovne sile in hkrati s tem načrtno reševanje problematike lastne proizvodnje ter proizvodnje zasebnega sektorja. Po sprejetju sedemletnega perspektivnega plana je kolektiv zadruge posvetil vso pozornost kooperaciji v prašičereji, govedoreji, pa tudi v poljedelstvu in travniški proizvodnji. Tako mu je uspelo že prvo leto povečati stalež Silaža krmne koruze na posestvu KZ Crensovci svinj od 7 na 16.000 repov. Vidne uspehe je kolektiv dosegel pri uporabi umetnih gnojil (od 280 na 500 kilogramov po hektaru), mehanizacije (od 4 na 8 traktorjev), koncem tratov oziroma močnih krmil (od 2 na 76 vagonov) itd. Lahko bi naštevali uspehe 53-članskega kolektiva Kmetijske zadruge CrčrisSčdi,' saj polmilijardni bruto produkt, ki ga bodo letos ustvarili, dovolj zgovorno opozarja - na razsežnost njihovega poslovanja. V upravi zadruga menijo, da bi lahko dosegli še hitrejši razvoj, ko bi jih ne ovirala zelo skopo odmerjena investicijska sredstva in pa težave pri nabavi reprodukcijskega materiala. Zlasti pereče je pomanjkanje močnih krmil. Da bi vsaj delno ublažili problem investicij, si je * kolektiv s prostovoljnim delom zgradil na ekonomijah provizorije, s čimer je podvojil stojišča goveje živine in zgradil prostore za 1000 svinj. Kolektiv Kmetijske zadruge v dokajšnji meri vpliva na zviševanje družbenega standarda prebivalcev tega kraja. Naj omenimo, da je zadruga pomagala pri dograditvi Vaškega doma, v katerem so prav tako z njeno pomočjo ustanovili zdravstveno in zobozdravstveno službo ter lekarno. Sodelovala je pri ustanovitvi frizerske in strojno kovaške delavnice, nadalje pri ureditvi križišča in javne razsvetljave, prispevala je denarna sredstva za gradnjo nove šole in zadružnega doma, zgradila (4. oktobra letos bo otvoritev) turistično rekreacijski center na rokavih Mure, katerega vrednost znaša okoli 20 milijonov dinarjev. V PRVEM PLANU: KOOPERACIJA KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA je bila ustanovljena 1. 1951. Od ustanovitve do danes je kolektiv pridobil 600 ha obdelovalnih površin, ki pa jih je delno odstopal Kmetijsko industrijskemu kombinatu, tako da ima zdaj še okoli 430 ha. V štirih delovnih enotah ima organizirano lastno rastlinsko in živalsko proizvodnjo. Posebno pozornost pa posveča kooperacijskemu sodelovanju s kmetovalci na svojem območju. Letos sodeluje Kmetijska zadruga pri rastlinski proizvodnji na nad 3000 ha, pri živalski proizvodnji pa je poleg kontražnega pitanja 5000 prašičev in 1800 glav goveje živine organizirala še kooperacijsko pitanje 3200 prašičev in 450 glav goveje' živine. Z omenjenim bo kolektiv ustvaril letos okoli milijardo 400 milijonov bruto produkta. Po 7-letnem perspektivnem planu zadruga na-merja povečati lastno rastlinsko proizvodnjo na 1200 ha, živalsko pa tako, da bo imela 400 glav osnovne črede in 1000 glav pitancev letno. I Hiša, v kateri so v Lendavi pred 30 leti pričeli izdajati prve izvode »Ljudske pravice« Narodni dohodek v -občini, ki je dosegel v letu 1963 okoli 4.385 milijonov dinarjev, bo letos po predvidevanjih porastel za 21,7 %. Pri tem kaže omeniti, da bo proizvodnja v družbenem sektorju še nadalje znatno hitreje naraščala kakor v zasebnem. Ce je bilo konec lanskega leta razmerje vrednosti proizvodnje med zasebnim in družbenim sek^prjem 34,5 : 65,5, se bo to razmerje po planu do konca leta 1964 spremenilo na 29,9 : 70,1 v korist družbenega sektorja . . Vrednost industrijske proizvodnje bo v letošnjem letu porasla s 5,27 milijarde na 6,33 milijarde dinarjev. Tako bo industrija konec letošnjega leta ustvarjala 53,4 % družbenega bruto produkta celotnega gospodarstva občine. To bodo dosegli z utrjevanjem proizvodnje v osnovni smeri, s preusmerjanjem proizvodnje v nekaterih drugih panogah in z nadaljnjo krepitvijo sodelovanja zlasti z mariborskim industrijskim bazenom. Seveda bo temelj planiranega napredka slej ko prej uspešno pospeševanje produktivnosti dela. Velik napredek je doseglo v zad- tarskimi donosi je močno narasla tudi tržnost kmetijske proizvodnje. Dalje se je zelo okrepila reja živine. Kooperacija se je podvojila, kljub temu pa je predvideno, da se bo v letošnjem letu zvečala še za blizu 40 odstotkov. Hkrati si prizadevajo, da bi pretežno tržne kooperacijske odnose med družbenim in zasebnim sektorjem v večji meri dopolnilo tudi proizvodno sodelovanje. Porast celotne kmetijske proizvodnje v letošnjem letu bo znaten. V zasebnem sektorju naj bi količinski obseg narastel v primerjavi z lanskim letom za 13,5 %, v družbenem sektorju pa kar za 64,6 %. Odraz naglega gospodarskega razvoja je tudi hiter porast gradbene dejavnosti. Letos pričakujejo, da se bo obseg gradbenih del zvečal za nad 70 % v primerjavi z lani. Hiter napredek si obetajo tudi trgovina, gostinstvo in turizem ter obrt. Ves ta napredek omogoča nadalj: nje izboljševanje družbenega standarda. Vlaganja vanj bodo letos _na-rastla za skor'aj 60 %, za približno toliko pa tudi upajo, da se bo zvečal obseg stanovanjske graditve. Središče Lendave \ , ................ f'i ii H* f#%1 MB, dfflPI- ■ Pi* r* & m iH j ESI \ Mi |r||gl kImS .'•>.'«’ '. :v 'mVM.-.SV AV.VAVAV^VJ . vN\\W\V!WvNv "v" ' PRIHODNOST LENDAVSKE NAFTE JE V PREUSMERITVI PROIZVODNJE Geološko gledano so naši predeli okoli Lendave, razen Doline, med seboj povezani in pripadajo območju velike ormoško - selniško - pekleniške antiklinale, ki se začenja že v Halozah in se nadaljuje vse čez madžarsko mejo. Na severnem delu te anti-klinale leži naše petoviško naftno polje, ki pa vse do leta 1940 še ni bilo poznano. Sele v tem letu je dala beograjska vlada koncesijo nemškemu koncernu Elverath AG iz Hannovra za raziskovanje tega ozemlja. Raziskovanja so dala ugodne uspehe, vendar je v tem času izbruhnila vojna, ki je deloma raziskovalna dela zavrla. Po okupaciji Prekmurja in Medjimurja so se dela nadaljevala. V letu 1942 je mešana madžarsko-nemška družba ponovno pričela z raziskovanji in vrtanjem, tako da je v letu 1943 napravila prvo vrtino na Petoviškem polju. Vrtine so se vrstile in dve leti pozneje, pred kapitulacijo nemškega raj ha, je bilo na Petoviškem polju in v Dolini izvrtano devet globokih vrtin. Ker se je Rdeča armada vse bolj približevala, se je okupator pripravljal, da bo zapustil to ozemlje. Zato je leta 1945, ko se je umikal, pobral vse. kar se je dalo. Opustošena lendavska naftna polja so ostala brez vrtalnih strojev, opreme in drugega orodja. Ostali so le domačini, ki so po osvoboditvi s toliko vneme pričeli z obnovo. Prva vrtalna garnitura je pričela z delom že 10. januarja leta 1946. tu Vrtalni stolp na lendavskem naftnem polju Okupator je zapustil v Lendavi poleg plinskih vrtin še tri pozitivne v Petišovcih in dve v Dolini, ki so konec leta 1949 dajale že okoli 5500 ten surove nafte. Število izvrtanih vrtin se je iz leta v leto povečevalo, hkrati s tem pa tudi proizvodnja nafte. Bili so težki začetki, čas obnove domovine je terjal nenehno povečevanje energetskih virov, s tem pa tudi proizvodnjo nafte, primanjkovalo pa je raznovrstnega orodja, 'opreme, vrtalnih garnitur in strokovnega kadra. Kljub temu pa je z velikim elanom kolektiva, ki ga predstavljajo pretežno domačini, takratnemu podjetju »Izvori nafte Lendava« uspelo že v letu 1949 doseči proizvodnjo nad 7500 ton nafte. Dve leti pozneje so lendavska naftna polja dosegla višek v svoji proizvodnji. Načrpali so okoli' 72.000 ton nafte. Po tem letu pa je proizvodnja nenehno upadala. Vzrokov za to je bilo več. Med pomembnejše sodi pospešena eksploatacija, ki je negativno vplivala na sama slojišča. hkrati s tem pa tudi na izkoristek pomemb- . nega spremljevalca nafte — zemeljskega plina. Prav zavoljo stagnacije v proizvodnji so domači strokovnjaki v znanstveno raziskovalni dejavnosti podjetja ugotovili, da je moč le-to povečati, ne da bi bilo treba vrtati nove vrtine. To je z uporabo tako imenovanih sekundarnih metod črpanja. Pri tem mislimo na repressu-ring in waterflooding. To sta sicer angleška izraza, ki pa sta dobro znana vsem naftnim delavcem v Lendavi. Pomenita namreč potiskanje plina oziroma vode (pod pritiskom tudi do 250 atmosfer) nazaj v vrtine, s čimer je omogočen povečan izplen slojišča, Na ta način si je kolektiv NAFTE Lendava ustvaril surovinsko bazo za predelovalno industrijo. Dokaj zapletena, vendar malone popolnoma avtomatizirana proizvodnja vrste naftnih derivatov, ki pa bo dokaj razumljivejša, če vemo, da lendavska »Nafta« ne izkorišča samo surove nafte, temveč tudi zemeljski plin. Količine tega zemeljskega plina pa so izrednega pomena za predelovalno industrijo, zlasti za petrokemijo, katere razvoj terja sodobna tehnika. Proizvodi sodobne petrokemije so številni: od vrste plastičnih mas, umetnih vlaken in gume. do raznih detergentov in drugega materiala. Zemeljski plin, ki je na lendavskih poljih izredne kakovosti, v posebnem obratu degazolinaži razstavijo v težje ogljikovodike, ki pa jih nato obdelujejo tako, da dobijo posamezne komponente (propan, butan, pentan itd.). Navadno je ta postopek vezan na uporabo dragega plinskega olja. Lendavski obrat pa to absorb-cijo opravlja z lastno surovo nafto odlične kakovosti. Seveda je postopek prav zaradi tega dokaj cenejši, kot sicer. Nafta, ki jo črpamo na teh poljih, ima visoko vsebino plinskega olja. Prav zato in pa zavoljo rekon- ....... w ';v,V.'.V'.\V W .«V.V,W\\-v«'X1.\XX«\\XXVX-iXXXXXXVKXXXXX>XXX>X>XX\X\XX>':WC.'»XXXXXX\XXXXXXX%XXXXXX'.XVVX\Vs? Črni Ue v len da vi Glede na preusmeritev proizvodnje lendavske »Nafte « in z ozirom na ozko grlo bakelitnice Tovarne elek-tromateriala »Elme« iz Črnuč pri Ljubljani je v sodelovanju obeh podjetij in v obojestransko korist »Elma« Črnuče ustanovila samostojen obrat v Lendavi. Lani ustanovljeni »ELMIN« obrat v Lendavi proizvaja bakelitne odpre-ske, kot polproizvod oziroma sestavne dele elektro izdelkov tovarne v Črnučah. Surovino za odpreske za zdaj še kupujejo v Zagrebu, kasneje pa jo bo proizvajala lendavska »NAFTA«, ki pa že izdeluje polproizvod te surovine to je metanol. V novem obratu je zaposleno 75 delavcev, ki so bili doslej večidel zaposleni pri »Nafti«. Z 21 stiskalnicami v treh izmenah predelajo letno 190 do 200 ton mase v okoli 200 vrst različnih odpreskov. To predstavlja vrednost 250 milijonov dinarjev. Vendar bo podjetje, če bo potrebno, proizvodnjo povečalo. Računajo, da bodo morali v bližnji prihodnosti povečati število stiskalnic na 28 in zaposliti nadaljnjih 15 delavcev^ s čemer bodo dosegli proizvodnjo predelane bakelitne mase 250 tort letno. Proizvodnja poteka v dveh oddelkih. V prvem bakelitno maso oz. prah (uroform ali fenoform) stresajo v segrete kalupe v šestdeset ali stopetdesettonsko stiskalnico. Tu se masa stisne in peče toliko časa, da dobi zaželeno obliko in trdnost. Odpresek potem v oddelku čistilnica očistijo oziroma mu zgladijo ostre robove. Te odreske nato pošljejo v Črnuče, kjer jih kcmpletirajo v končne izdelke, ki jih lahko vidimo v vseh trgvinah z električnim materi-, alom širom po državi. Crecking v tovarni metanola, kjer se opravlja cepljenje metana strukcije obrata degazolinaže, ki jo je lani napravila NAFTA, lahko uporabljamo surovo nafto kot absorbcij-sko sredstvo. Iz tako preurejene degazolinaže dobivamo celotno bencinsko frakcijo iz nafte. Zemeljski plin iz lendavskih naftnih polj je poleg tega še odlična surovina za petrokemi.isko proizvodnjo. Razmah te proizvodnje terja nagel razvoj sodobne tehnike. Zato bo lendavska NAFTA v bodoče vlagala vsa razpoložljiva sredstva v razvoj pe-trokemijske industrije, katere osnovo predstavlja zemeljski plin in katere izdelki so plastične mase, sintetična vlakna, detergenti, umetna guma, barve in^ drugo. Eden izmed prvih petrokermjskih obratov v Sloveniji je Tovarna metanola. Z njeno proizvodnjo pa bo kolektiv lahko formiral še vrsto obratov za nadaljnjo proizvodnjo kot na primer formalin, iz katerega je moč pridobivati razne umetne mase (bakelit!) in sečninska lepila. S tem bo omogočil ustanavljanje kooperacijskih ob batov večjih industrijskih podjetij, kot so obrati .»Elme« iz Črnuč pri Ljubljani, »Elektroindustrije in splošne montaže« in »PRIMATA« Iz Maribora. Omeniti velja, da se podjetje NAFTA močno uveljavlja tudi kot servis,x ki nudi pomoč v strokovnih kadrih pri vrtanju v tujini. Tpenutno ima okoli 33 strokovnih delavcev v Indiji in Siriji, kjer so dosegli izredne uspehe. Za primer naj omenimo 13. vrtino našega delovišča v Siriji, točneje v Karatchuku, kjer je naša skupina izvrtala vrtino, ki daje dnevno 700 ton nafte. V podjetju zagotavljajo, da imajo vse možnosti glede na dosežene uspehe v tujini, da omenjene vrtalne ekipe povečajo od zdajšnjih 33 delavcev na 60. LETOS ŽE NAD MILIJARDO REALIZACIJE Nedvomno je Tovarna dežnikov Lendava, ki se je letos preimenovala v Industrijo dežnikov in pletenin Lendava, ali na kratko INDIP, eno največjih industrijskih podjetij v tem kraju. Ne toliko po obsegu, kot po finančni vrednosti proizvodnje. Letos bo namreč INDIP presegla milijardno realizacijo. To pa pomeni, da je v letošnjem prvem polletju že izpolnila finančni plan proizvodnje s 57.8 odstotka, oziroma, da je letos v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta ustvarila za 26,2 odstotka več denarnih sredstev. Uspeh je toliko bolj pomemben, če vemo._ da je letošnja polletna realizacija" enaka realizaciji lanskega leta. INDIP ima dva proizvodna obrata. Obrat za proizvodnjo dežnikov in obrat pletenin. Že iz naslovov obratov je moč razbrati, kaj predstavlja osnovno proizvodnjo. V prvem obratu izdeluje kolektiv podjetja klasične in zložljive moške, ženske in otroške dežnike. Posebnost tega obrata pa so še otroški senčniki in senčniki za gostinske obrate. V drugem obratu podjetje proizvaja pletenine, kot so: ženske vestje, kostimi in obleke, otroške pletene garniture, moške vestje in podobno v različnih desenih in velikostih. Vse omenjene kvalitetne Izdelke posreduje potrošnikom v številnih tovrstnih prodajalnah širom po domovini, zlasti veliko izbiro pa nudi v lastnih prodajalnah v Lendavi in Mariboru. Podjetje si močno prizadeva plasirati svoje izdelke na domačem in tujem tržišču. Zato sode1-luje na številnih večjih in lokalnih modnih prireditvah, med katerimi so najpomembnejše Gostinski sejem v Mariboru, Sejem mode v Ljubljani, Modna revija v Beogradu in Zagrebški velesejem. Na slednjem iz- med omenjenih je INDIP zaključil poslovne dogovore v vrednosti okoli 250 milijonov dinarjev. Posebej pa je treba poudariti, da se kolektiv (nad 300 delavcev), izredno uspešno uveljavlja v mednarodni delitvi dela. Na tem področju je v zadnjem času dosegel zavidljive uspehe. Letošnji plan je predvideval izvoz pletenih izdelkov v vrednosti 31.500 dolarjev, doslej pa jih je že izvozil za 90.000 dolarjev, pri tem pa ni upoštevana vrednost izvoza dežnikov, ki jih podjetje trenutno proizvaja za Albanijo. Levji delež gre seveda na račun kvalitetnih pletenin, namenjenih v Sovjetsko zvezo, Holandijo, Kanado, ZDA in Anglijo. Skratka, pravijo v upravi podjetja, da ne zmorejo vseh naročil. Že zdaj imajo proizvodnjo za prvo četrtletje 1965, prodano (Češki za 40.000 dolarjev!). Z namenom, da bi povečal svoje zmogljivosti, se je kolektiv podjetja odtočil, da bo rekonstruiral obrate. Najprej bo, oziroma je deloma že, v prvi fazi rekonstrukcije obnovil in povečal strojni park oddelka konfekcije v obratu pletilstva, medtem ko ostalih oddelkov glede na zahtevnost vzorčnih del (ki terjajo predvsem ročno delo) ne bo moč mehanizirati. Hkrati s tem bo podjetje obnovilo tudi strojni park obrata za proizvodnjo dežnikov. Predvsem namerava mehanizirati proizvodno fazo' napenjanja dežnikov na ogrodja, ki zdaj terja dokaj nekvalificirane delovne sile. V drugi fazi rekonstrukcije pa predvideva perspektivni program razvoja INDIP povečanje proizvodnih in upravnih prostorov, s čimer bo rešeno vprašanje urejenega tehnološkega procesa, zlasti notranjega transporta pa tudi skladišča gotovih izdelkov in ne nazadnje formiranje novih obratov za proizvodnjo tistih artiklov, potrebnih pri kompletiranju njihovih izdelkov, ki so zdaj še kakorkoli vezani na uvoz. L Navijalka pri polavtomatskem navijalnem stroju Rezanje aluminijastih palic v obratu za izdelovanje dežnikov V novi hali za proizvodnjo šibk za dežnike OD PREVOZNIŠTVA DO SPECIALIZIRANE PROIZVODNJE Proizvodnja dežnikov je razmeroma mlada panoga v našem gospodarstvu zlasti še proizvodnja ogrodij za dežnike. INDUSTRIJSKO PODJETJE ZA PREDELAVO KOVIN IN PLASTIČNIH MAS »MEHANIKA« iz Lendave je že lani usvojilo proizvodnjo paragonskih oz. rebrastih špic za dežnike, ki smo jih doslej uvažali. Vse tako kaže, da bo podjetje že letos pričelo izdelovati tudi ogrodja za zložljive dežnike, ki smo jih prav tako uvažali iz Japonske, Švice in drugih držav za naše cležnikarje. To podjetje, znano po vsej državi, se je specializiralo za proizvodnjo kovinskih delov za dežnike in vrtne senčnike in je lani izdelalo nekaj več kot 8 in pol milijona špic, kar je zadoščalo za kritje potreb vseh tovarn dežnikov v državi, ki so doslej špice za dežnike uvažale. Za 32 % večjo proizvodnjo nasproti letu 1962 bo »Mehanika« še naprej povečevala, posebno pdaj, ko si je zgradila več novih poslovnih prostorov in ob pogojih seveda, da ne bo primanjkovalo surovin, in to aluminijastih palic, okrogle in patentirane žice ter drugih surovin, ki jih izdelujejo domače tovarne. V sedanji dejavnosti je »Mehanika« Lendava pričela obratovati šele leta 1955, ko je zaposlovala vsega 18 delavcev. Pred tem pa so se ukvarjali s prevozništvom in popravljanjem prevoznih sredstev. Letos praznuje »Mehanika« 15-letnico obstoja, in s ponosom zre na prehojeno pot. Zdaj zaposlil je že okoli 390 delavcev, od tega nad. 120 žensk, kar je izrednega pomena glede na prosto delovno silo v tem kraju. Kolektiv je pričel s staro strojno opremo in v neprimernih prostorih. Večino strojev je sam izpopolnil in pripravil za proizvodnjo. Šele v zadnjem času si je nabavil nekaj nove in sodobnejše opreme, ki bo nedvomno v znatni meri prispevala k uresničitvi zastavljenih nalog. MMVSrriNOTNOS™~3r2~k^^^^ jsjžaggfij * "1 H i: : - :-.yv.y.,VA- l Sl ;:,ii .;■ : Z .V 1 m I HI l#: . V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\XN\VVXVXVXXVXVVXXVXVWN^XX^^^ OB RAZVOJNI POTI OBRATA EM LENDAVA V zadnjem času, točneje od 1. januarja leta 1962 dalje se v Lendavi zelo hitro razvija in širi specializiran obrat strojev za pralnice ELEKTROINDUSTRIJE IN SPLOŠNE MONTAŽE MARIBOR. Ob novi asfaltirani cesti, pred samim vhodom v mesto med porokoma Črnec in Lendava je v novozgrajenih delovnih prostorih nastala pravcata tovarna za proizvodnjo strojev in opreme za pralnice. Zametki te proizvodnje segajo v leto 1960 in 1961, ko je nekdanja lendavska »Plinarna« začela kooperacijske odnose s takratno »Hidro-montažo« oziroma zdajšnjim podjetjem Elektroindustrija in splošna montaža Maribor. Na podlagi uspešne in obojestransko koristne kooperacije pri proizvodnji posameznih polizdelkov za pralne stroje, je ob podpori Občinske skupščine in dokajšnjem razumevanju vodstva Hi-dromontaže prišlo v letu 1962 do pripojitve in ustanovitve tega specializiranega obrata. Seveda je bil začetek skromen. Nenehno povečevanje zmogljivosti pa je omogočilo, da bo kolektiv po letošnjem proizvodnem programu proizvedel nad 1500 velikih pralnih, sušilnih in likalnih strojev, v skupni vrednosti okoli 800 milijonov dinarjev. V lanskem letu je lendavski obrat Elektroindustrije in splošne montaže uspešno osvojil proizvodnjo 25 in 50-kilogramskih bobenskih ter 7 in 12-kilogratnskih frontalnih pralnih strojev. Hkrati s tem je osvojil še proizvodnjo 8 in 15-kilo-gramskih centrifug, v letošnjem letu pa je pričel uvajati v proizvodnjo nove velike sušilne in likalne stroje, nadalje gigantski 100-kilogramski bobenski pralni stroj in 50-kilo-gramsko centrifugo. Pokazala se je potreba po gigantskih pralnih strojih, ki vse bolj postajajo nepogrešljiv inventar stanovanjskih servisov, bolnišnic, vojnih in drugih večjih ustanov. Ta stroj je edinstven v naši državi, je povsem avtomatiziran in izdelan iz nerjavečega jekla, s čimer je v znatni meri povečana trajnost stroja. Proizvodni program EM Lendava zajema kompletno opremo za meha-niziranje pralnic raznih tipov in velikosti. Nenehni razvoj obrata glede na povečano proizvodnjo terja razširitev proizvodnih zmogljivosti. Ne dolgo tega je obrat pridobil nov objekt za montažo večjih serij frontalnih pralnih strojev za stanovanjske zgradbe in servisne pralnice. Zavoljo velikega sortimenta in obsega proizvodnje razmišljajo v obratu o novih proizvodnih prostorih, ki so nujni, zlasti za izdelavo polizdelkov in končno montažo velikih strojev. V razmeroma kratkem obdobju poslovanja EM obrata v Lendavi število zaposlenih hitro narašča. Ob ustanovitvi je štel kolektiv vsega 35 delavcev, medtem ko se je to število v treh letih obstoja povečalo na 180. Kljub takšnemu povečanju števila zaposlenih pa z ozirom na čedalje večje povpraševanje po velikih pralnih strojih, centrifugah, sušilnih in likalnih strojih ter druge opreme obrat ne more zadovoljiti potrebam domačega in tujega tržišča. Poudariti je treba, da se kolektiv uspešno uveljavlja v mednarodni delitvi dela, saj je lani izvozil velike pralne stroje v vrednosti 90 milijonov dinarjev. Precejšnjo skrb posveča obrat vzgoji strokovnega kadra, saj se zaveda, da brez tega ni moč v korak z naglim razvojem, ki ga terja splošni napredek. Prav tako je od ustreznega strokovnega kadra odvisna uresničitev sedemletnega perspektivnega razvojnega programa, ki predvideva realizacijo v vrednosti treh milijard dinarjev. Dosedanji uspehi obrata EM in vsestranska pomoč matičnega podjetja, kakor tudi Občinske skupščine Lendava, ki je je obrat deležen, so nam porok za nadaljnji razvoj obrata in realizacijo sedemletnega plana. Končna montaža pralnih strojev B 50 SMOTRNA ZDRUŽITEV DVEH SORODNIH PODJETIJ Redke so gospodarske organizacije, ki nimajo težav s sredstvi, kadri, delovno silo ali pa z nabavo surovin, zastarelim strojnim parkom in pomanjkljivo opremo. Kot takšen predstavnik, ki nima — pravijo v podjetju — trenutno nobenih težav, je SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GRADBENIK« LENDAVA. Na letošnjo sezono so bili izredno dobro pripravljeni v vsakem pogledu, Celo vso tehnično in drugo dokumentacijo za novogradnje je podjetje imelo že decembra lani, kar je mogočilo temeljito pripravo in organizacijo dela. Seveda pa s tem še ni rečeno, da bo podjetje tudi v prihodnje tako poslovalo. Že sedaj se namreč vsiljuje vprašuje, kako in kje drugo leto angažirati zmogljivosti podjetja, glede na omejena finančna sredstva občine, namenjena za izgradnjo. »Gradbenik« se je minulo leto združil z Lendavskimi opekarnami, tako da ima zdaj tri delovne enote. Lani ustanovljen obrat prevozništva (za vse vrste prevozov), obrat ope-karništva in obrat gradbeništva. V obratih je zaposleno okoli 430 delavcev, pretežno domačinov iz okoliških vasi. Med pomembnejše objekte, ki jih je kolektiv zgradil ali pa jih še gradi, sodijo nova občinska zgradba v Lendavi, mešana trgov-sko-stanovanjska hiša in 12-stano-vanjski blok v središču Lendave ter tri šole na področju lendavske komune. SVOJSTVENA VNEMA MLADEGA KOLEKTIVA Obrtno komunalno podjetje Lendava je bilo ustanovljeno leta 1961 iz vrste majhnih obrtnih delavnic, kovaške, kolarske, krojaške, vodo-vodnoinstalaterske, pekarske in drugih. V njih je bilo zaposlenih okoli 70 delavcev, ki so letno ustvarjali kakih 70 milijonov dinarjev bruto dohodka. Splošni, vsestranski razvoj komune je terjal tudi napredek in utrditev Komunalnega podjetja. Zato je kolektiv svojo do sedaj zelo pestro dejavnost, ki je v neki meri zavirala hitrejši razvoj podjetja, skrčil in si organiziral proizvodnjo v 10 proizvodnih enotah. Med pomembnejše izmed njih sodijo tako imenovani oddelek »Varstnej«, lesnopredelovalni, inštalaterski in oddelek za elektroinstalacijo. V teh oddelkih proizvaja zdaj že 125-članski kolektiv vrsto najrazličnejših izdelkov. Zlasti pomembni pa so transformatorji za električno varjenje priznane kvalitete, saj jih izdelujejo v sodelovanju z Zavodom za varilno tehniko v Ljubljani. Trenutno izdelujejo 180, 250 in 300 a m- w Vnema, svojstvena temu kolektivu, je rodila sadove, saj bo letos podjetje ustvarilo 330 milijonov dinarjev skupnega dohodka, kar pomeni, da bo letošnji proizvodni plan preseglo za okoli 30 % nasproti preteklemu letu. SKORAJ DOLDR1 GOMILI J ARDNA VREDNOST V POSLOVANJU TRGOVSKO PODJETJE »UNI-VERZAL« LENDAVA nas s poslovanjem svojih številnih trgovskih poslovalnic na območju lendavske komune in tudi sosednje komune Čakovac seznanja z izredno razgibano trgovsko dejavnostjo detajlistič-nega obeležja. V pičlih štirih letih je podjetje skoraj podvojilo realizacijo iz leta 1960, ko je nastalo z združitvijo dveh trgovskih podjetij v Lendavi »Izbire« in Centra«. Skoraj 100-čVanski kolektiv, ki pa se v teh letih ni povečal za več kot 6 | |1 <7 * & Trgovsko-stanovanjska zgradba v središču Lendave, ki jo gradi lendavski »Gradbenik«, investitor pa je občinski stanovanjski sklad in trgovsko podjetje »Umverzal« Lendava Središče Lendave — na desni pa ena izmed poslovalnic trgovskega podjetja Univerzal Lendava perske transformatorje tipa A in B. Nič manj pomemben pa ni izdelek, ki je pravzaprav posebnost tega podjetja, to je naprava za taljenje zamrznjenih cevi. Izdelana je po načrtih sodelavca iz Črnuč pri Ljubljani in izredno dobro deluje po principu električnega segrevanja cevi, tako da odpadejo nevšečnosti z razbijanjem zidu. Podjetje pa izdeluje še eno novost za naše tržišče. To je varnostna naprava za delavce, ki delajo na velikih višinah. Tudi ta naprava se s pridom uporablja na nevarnih delovnih mestih, saj deluje avtomatično na vsak hiter premik. Kolektiv pa namerava uvajati v proizvodnjo še druge nove izdelke, predvsem takšne, ki na domačem trgu niso na voljo, ali pa jih je v premajhnih količinah. delavcev, računa, da bo letos ustvaril milijardo štiristo milijonov dinarjev realizacije, kar vsekakor opozarja na vitalnost poslovanja posameznih specializiranih prodajnih enot, hkrati s tem pa tudi na rast potrošne moči prebivalstva. Bržkone bi težko našli blago, ki ga ne bi mogli kupiti v poslovalnicah Trgovskega podjetja »Univerzal«, zakaj podjetje nudi potrošnikom vse vrste blaga od živil, tekstila in obutve do gradbenega materiala, tehničnih predmetov in drugega industrijskega blaga, skratka vse, razen avtomobilov in nepremičnin. Prav zaradi skoraj nepreglednega spiska blaga pa podjetje posveča veliko skrb strokovnosti prodajnega osebja. Pri razmeroma majhnem številu zaposlenih ima podjetje več ko.t 50 vajencev, ki bodo po končani učni dobi predstavljali solidno osnovo za še boljšo ureditev in notranjo organizacijo poslovanja in ne nazadnje splošni napredek podjetja. ZA 200 ODSTOTKOV V EC J A PROIZVODNJA Proizvodno podjetje »Elektro-mlin« Lendava sodi od leta 1962 dalje med štiri najmodernejše mline v državi. Z rekonstrukcijo, ki jo je podjetje izvedlo z zveznimi investicijskimi sredstvi, se je zmogljivost mlina povečala malone za 200 odstotkov ali dnevno dva vagona zrnja. S svojo proizvodnjo v celoti krije potrebe na območju komune. Doslej je kolektiv v novem, skoraj povsem avtomatičnem mlinu zmlel do 80 odstotkov uvoženega zrnja oziroma pšenice, medtem ko bo prihodnje leto vsa proizvodnja iz uvoženega zrnja. V podjetju pravijo, da z novimi napravam) ni povečana samo zmogljivost, temveč v znatni meri tudi kvaliteta. Svoje izdelke večji del neposredno prodaja pekarnam in trgovinskim podjetjem po vsej državi. »Elektromlin« predeluje rž (300 ton letno), pšenico (4 do 5 000 ton), koruzo (900 ton), proso (350 ton) m ječmen (450 ton). Poleg predelave pa se podjetje ukvarja tudi s proizvodnjo močnih krmil, kar je zlasti pomembno glede na izrazito kmetijsko . področje. Dnevno proizvaja jz otrobov in drugih ostankov pri predelavi, 10 do 15 000 kilogramov močnih krmil. Podjetje zaposluje okoli 40 delavcev in ima dva proizvodna obrata: mlin in pekarno. Ima pa še tri prodajalne. Eno za prodajo mlevskih izdelkov in dve za prodajo kruha in - peciva. Celotna realizacija bo, kot predvidevajo, letos dosegla vrednost 450 rrtilijonov dinarjev ali za 170 milijonov dinarjev več kot lani. Kolektiv namerava v bližnji prihodnosti v neposredni bližini mlina zgraditi skladišče žitaric z zmogljivostjo 3 do 4 000 ton, zakaj zdajšne skladišče, čeprav novo, ne zadostuje potrebam. ZDRAVSTVENEMU DOMU PRIMANJKUJE ZDRAVNIKOV Zdravstveni dom Lendava ima trenutno pet zdravnikov, od tega dva stažista. To pomeni, da na območju komune Lendava, kjer deluje en sam zdravstveni dom s svojima dvema izpostavama v Črensovcih in Dobrovniku, pride na enega zdravnika več kot 9000 prebivalcev, med tem ko republiško povprečje znaša nekaj nad 1100 prebivalcev na enega zdravnika. Na tem območju žiVi 9 507 aktivnih in 14 531 kmetijskih zavarovancev. Več kot očitno je, da Zdravstveni dom kljub razmeroma dobro organizirani zdravstveni zaščiti ne more uspešno zadovoljevati vseh potreb. Zaradi tega štipendirajo določeno število srednjega in višjega zdravstvenega kadra. Vse kaže, da bo ta problem prej ali slej urejen. Če seveda pomislimo na predvojno stanje, ko je na vsem področju delovalo vsega pet zdravstvenih delavcev, potem je zdaj položaj neprimerno izboljšan, saj dela dandanes tod skoraj petdeset ljudi iz te službe. Nedvomno se to pozna na splošnem zdravstvenem stanju prebivalstva, zlasti pri številu nekdaj tradicionalnih prekmurskih bolezni — tuberkuloze, trahoma in črevesnih nalezljivih bolezni, ki so prav zato že dokaj redke. Zdaj pripravljajo program, po katerem bodo te bolezni povsem zatrli. Pred vojno je bil ta del Slovenije na prvem mestu Po umrljivosti prebivalstva, zlasti otrok. Z dobro organizirano in izvajano zdravstveno službo, tako preventivno kakor tudi kurativno, se je posrečilo zdravstvenim delavcem umrljivost otrok tako zmanjšati,. da je danes celo pod povprečjem Slovenije. Taki uspehi ne bi bili mogoči, ko ne bi bila zdravstvena služba organizirana na resnično sodoben način. Tako delujejo v okviru zdravstvenega doma Lendava naslednje službe: splošne ambulante v Lendavi, Čresnovcih, Veliki Polani in Dobrovniku, dve zobni ambulanti, babiška in protitrahomska služba, služba hišnih obiskov, reševalna in higienska postaja, dispanzer za otroke, ženske, dispanzerja za TBC in šolski zobni, laboratorij in patronažna služba. P.. ' “ v ' rnp* v >• ,y>» ' .. \? Upravno poslopje in del proizvodnih hal Komunalnega podjetja Neustrezni prostori zdravstvenega doma Humoreska Premog je po mnenju znanstvenikov star Se več kot 50 milijonov let. Črno zlato, kot mu danes učeno pravimo, je torej nastalo veliko prej, kot se mnogim sanja. Leta in leta je ležala ruda pod zemeljsko skorjo neizkoriščena, dokler je niso začeli kopati. Težave so nastale, ko so premog začeli kopati in prodajati za široko potrošnjo. Da je premog zares pravo zlato, so dokazale zadnje hude zime. Pa tudi druge dokaze lahko priskrbimo, ki bodo potrdili, da je premog že redka ruda. Skrbi s premogom običajno nastanejo vzporedno z ozimnico. Ta skrb pade nekako v čas, ko se na soncu več ne moremo ogreti in ko pripravljamo sode za kislo zelje in police za jabolka. Ozimnico in premog običajno spravljamo v kleti. Če je letina dobra, s kislim zeljem in krompirjem ni zadrege, razen v ceni, zadrege pa so vedno bolj pogoste s premogom. Razlog je preprost, ker premoga enostavno ni. Podjetja »Kurivo« valijo-krivdo na železnico, ki ne da na razpolago dovolj vagonov za prevoz, železnica vali krivdo na premogovnike, ki ne nakopljejo dovolj premoga, premogovniki pa se izgovarjajo na pomanjkanje delovne sile. Pri najboljši volji vseh, ki se ukvarjajo s premogom, premoga ni. Poznam direktorja »Kuriva«, ki že tri leta vodi hladno vojno z rudniki. Toda, še vedno ni našel dovolj premoga. Njegova skladišča so prazna kot državna blagajna. Pred Premog vrati pa ima vsak dan vrsto s potrošniki, ki čakajo kot pred spovednico. Ko mraz pritisne, se direktor zapre za železna vrata in od tam ga ne spravi živ krst. Dobave premoga se z nastopom mraza tako ustavijo. Vročo kri pa med ljudmi ustvarjajo tudi meteorologi s svojimi napovedmi o sibirskih zimah. Lani so nekje v predmestju odkrili v neki kleti zaloge premoga za deset hudih zim. Potrošnik, slabokrven človek, ki ga kronično zebe, je bil obseden, da ima v kleti še premalo premoga. Odkar so si naravoslovci izmislili, da je premog zlato, so z njim večne težave. Nič čudnega ne bo, če ga bodo lepega dne uporabljali kot redko rudo za zlato podlago denarja. Človek ima za zaščito pred mrazom različna sredstva: tople obleke, plašče, jopice, vetrovke, kožuhe in kučme.. Živali tega nimajo, imajo samo dlako in perje. To jim že zadostuje. Tudi živali so postale veliki potrošniki premoga. Živali hočejo biti na toplem. Danes ogrevamo porodnišnice piščancev, kjer prihajajo na svet petelini in nesnice kar v ducatih. Tudi prostorni hlevi s polnokrvnimi mladiči potrebujejo toploto. Premoga pa je vedno premalo, za ljudi in za živali. Tudi -parnih lokomotiv . še nismo. zamenjali, Ne čudite se. če premoga ni. V rudnikih ga kopljejo noč in dan. Društva upokojencev ga delijo s farmacevtskimi tehtnicami. Premog je tesen problem. O premogu se razpravlja na številnih sestankih. Premog vrtajo s svinčniki in svedri. »Premoga je premalo,« pravijo nergači. »Premog so podražili, pokojnine pa so ostale po starem« pravijo upokojenci in zahtevajo draginjsko doklado za premog. »S premogom je bilo vse v redu, ko so ga delili še sindikati,« pravijo birokrati. Premog je razburil tudi živali. Na zborovanju v bližnjem kmetijskem kombinatu so se živali sestale. Trgovskemu podjetju »Kurivo« so poslale svojo oporoko. »Poginile bomo zaradi premoga. Pošljite vsaj nekaj ton za prvo silo. V inkubatorjih so se že strdili mladiči.« Premog povzroča družbeno škodo. Na tem svetu želi biti že vsak na toplem in v pisarni. Tudi živali. ZDRAVKO TOMAŽEJ — Na sestanku sem izgubil dve uri! — Zakaj pa ne nosiš samo ene, tako kot jaz? [7 2 3 * S e 7 8 9 m /O m It ta W~ S H ' IS te tp r la m 19 2o 21 ša~ ■ S 23 JiT 2S 26 27~ _ __ Križanko Vodoravno: 1. vrsta detelje, 8. mitološki praoče bogov, 9, del telesa, 10. nadav, 11. pripadnik nemškega plemena, 13. vpra-' šalnica, 14. ime enega najboljših slov. atletov-tekačev (Va-žič).. 15. nasilje, 16. vaditelj; 18. oglas, razglas, ki se hitro širi, 20, Ober, 21. veznik, 22. začetni- ci priimka in enega izmed imen znanega ruskega skladatelja, pedagoga in dirigenta »(Pikova dama«), 23. naelektren delec atoma, 24. vrsta gobe, 27. hitrost, naglica. • Navpično: 1. trgovinski prostor, 2. graja (množ.), 3. majhna sobica, 4, mitološki sin Zeusa in Egine, 5. kratica za račun, 6. medmet, 7. prisednik, 11. koruzi podobna rastlina, ki jo uporabljajo pri izdelavi metel, 12. rimski bog ljubezni, 14. jambska mera (v poeziji), 15. sorodnik, 16. grajski podložnik v srednjem veku, 17. časopis, obzornik, 19 naziv vrelca v Rogaški Slatini, 21. iz premoga narejeno kurivo, 23. okrajšano moško ime, 25. začetnici imena in priimka znanega ameriškega filmskega režiserja, ki je v filmski tehniki prvi uporabljal nova izrazna filmska sredstva, (montaža, lega kamere itd.), 26. angleško svetlo pivo. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. trabuka, 7. rabat, š, 8. ave, 9. ASK, 11. kalo. 13. K(ardelj) E(dvard), 14. T(esla) N(ikola), 15. Star, 17. stric, 18. olein, 20. konj, 21 T(ito) G(obi), '23. uk, 24." apel, 26. las, 28. oro, 29. oglas, 31. Radgona. Navpično: 18, okular. s š 1 — Cfprostite, zmotil sem se — mi imamo 18 milijard g deficita, vlak ima pa 95 minut zamude! S ll!l|l' H — Očka pravi, da je za dobrega nogometaša materna- = g tika prav tako važnd! S imun.......................mm.....iiiimiii..................................m..... KAKO PRIDEŠ NAJHITREJE DO PREMOGA VV\\\VVV\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^ Spored RTV Ljubljana za teden od 1. do 7. oktobra 1964 ČETRTEK PETEK 1. oktobra 1964 ,.00—7.00 Dobro jutro! 6.00— 6.10 Jutranji radijski dnevnik — 7.15 Jutranja glasbena sre- čanja — 8.05 Poje Slovenski oktet — 8.25 Romunska in poljska zabavna glasba — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 — »Veseli pozdravi« — 9.40 Richard Strauss: Burleska — za klavir in orkester 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Z domačih opernih odrov — 11.00 Turistični napotki Za tuje goste — 11.15 — Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 — Kmetijski nasveti — 12.25 Jugoslovanski pfevci popevk — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam... — 14.05 Glasbeni mozaik — 14.35 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Elegija, epigram, epizoda in etuda — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Sprehodi po glasbenih galerijah naše glasbene preteklosti — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Turistična oddaja — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbefie razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer umetniške besede — 21.40 Rog in fagot z godali — 22.10 Jazz s plošč — 23.05 Skozi renesanso, barok in klasiko — s prvimi Izvedbami iz naše produkcije — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. 2. oktobra 1964 5.00—7.00 Dobro jutro! — 6.00 6.10 Jutranji radijski dnevnik — 7.15 Od uverture do finala — 8.05 Majhni zabavni ansambli — 8.30 Jugoslovanski skladatelji — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Slovenski pevci zabavnih melodij — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Igrajo pihalne godbe — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Opoldanski domači pele-mele — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Pojo jugoslovanski operiti pevci — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Poje dekliški zbor RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in , v svetu — 18.10 Promenadni koncert — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Trideset minut v studiu 14 — 20.30 Poje zbor KUD Ko-sta Abraševič iz Beograda — 20.50 Arena za virtuoze — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Plesna glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Med partiturami Osterca, Ho-neggerja in Hindemitha — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. SOBOTA 3. oktobra 1964 5.00—7.00 Dobro jutro! — 6.00 —6.10 Jutranji radijski dnevnik — 7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.05 Iz Chopinovih mazurk in polonez — 8.25 Iz koncertov in simfonij — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Glasbeni instrumenti v rokah mladih izvajalcev — 9.45 Zabavna glasba Sovjetske zveze — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Moderni plesni ritmi z majhnimi zabavnimi ansambli — 10.35 Lucijan Marija Škerjanc: Osem narodnih napevov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Lahek opoldanski glasbeni spored — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Mali glasbeni mozaik — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.15 Zabavne glasba 15.40 Poje mešani pevski zbor France Prešeren iz Kranja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Iz oper Ferenca Erkla — 18.45 Novo v znanosti — 19.00 Obvestila — 19.05. Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Peter Iljič Čajkovski: Fantazija za klavir in orkester op. 56 — 20.30 Sobotni večeri v naših krajih — 21.15 Plesna glasba - 22.10 Oddaja za naše izseljence 23.05 Nočni akordi — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. NEDELJA 4. oktobra 1964 6.00—7.00 Dobro jutro! — 7.15 Narodni in domači zvoki — 8.00 Mladinska radijska igra — Ivan Kušar: Melita vidi modro sonce — 8.40 Iz festivala otroške pesmi 1964. — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši. •. 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.50 Deset minut z zabavnim orkestrom HTV Beograd —11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Vedre melodije z velikimi zabavnimi^ orkestri — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 V prirodi. . . — 15.05 »Danes popoldne« — 16.00 Humoreska tega tedna — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Sergej Prokofjev: Romeo in Julija — 20.50 Športna poročila — 21.00 Melodije v izložbenem oknu — 22.10 Nočni akordi — 23.05 Nočni komorni koncert z deli sodobnih jugoslovanskih skladateljev — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. PONEDELJEK 5. oktobra 1964 5.00—7.00 Dobro jutro! — 6.00 -—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.05 S komponisti domačih napevov — 8.35 Igrajo in pojo 8.55 Za mlade radovedneže — Pravljica o jezeru — 9.10 Slovenske narodne pesmi za otroke — 9.25 Rapsodije in plesi — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Dva češka skladatelja — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 22.25 Opoldanski domači pele-mele — 13.15 Obvestila in zabaviia glasba — 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Glasbeni mozaik — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Pihalna godba Ljudske milice — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi — Obisk pri ljubljanskih opernih pevcih — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Zvočni razgledi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Revija slovenskih izvajalcev zabavne glasbe — 20.40 — Z letošnjega festivala v Dubrovniku — 22.10 S popevkami po svetu — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza — Jazz v Zagrebu — IV. — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. TOREK 6. oktobra 1964 5.00—7.00 Dobro jutro! — 6.00 —6.10 Jutranji radijski dnevnik — 7.15 Nekaj lepih melodij — 8.05 Jugoslovanski pevci popevk — 8.30 Pojo mali vokalni ansambli — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Slavni skladatelji pišejo za otroke — 9.40 Dvajset minut z majhnimi zabavnimi ansambli — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Z opernimi pevci po svetu — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Igrajo in pojo — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — O razvoju slovenskega jezika — 14.35 Krsto Odak: Diverti-mento — 14.50 Zvoki kitar — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi z zabavnimi orkestri — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Koncert po željah poslušalcev — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Slog »Ludovika XIV.« in »Ludovika XV.« v zvočnem mediju — 20.20 Radijska igra — 21.10 V podvečer — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Nočni koncert — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. SREDA 7. oktobra 1964 5.00—7.00 Dobro jutro! — 6.00. —6.10 Jutranji radijski dnevnik — 7.15 Narodni in domači zvoki — 8.05 Plesni orkester — Max Greger — 8.25 Tri uver-: ture — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Slovenski pevci zabavne glasbe -r 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 V tričetrtniskem' taktu — 10.30 Človek in zdravje — 10.40 Jesenska pesem — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Opoldanski domači pele-mčle — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Anton Lajovic: Pesem jeseni — simfonična pesnitev — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje slovenske narodne pesmi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 V Gerbičevi rojstni hiši — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Iz fonoteke Radia Koper — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Iz naših studiov — 20.50—23.00 Eu-gene D'Albert: NižaVa, opera v dveh dejanjih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Melodije za lahko noč — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.