V 15. iiov^enil)i-n 1035. POSAMEZNA ŠTEVILKA 1 DIN. Leto V. K #%/ DELO Izhaja enkrat »mesečno. Naročnina: 6 Din polletno. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Miklošičeva 22/11. Solidarnost deiavstwa Težke čase preživlja delavstvo. Redukcije so stalno na dnevnem redu, plače so pa tudi z vsakim dnem manjše. Ponekod so plače delavstva tako sramotne, da že zdavnaj ne zadoščajo niti za skromno prehrano. Človeku se trga srce, ko vidi izgarana, izsušena človeška telesa, ko sliši jok lačnih, onemoglih otrok in obupanih mater. Ogromna večina je takih, ki trpijo največje pomanjkanje. Tako se godi onim, ki imajo vsaj skromen zaslužek, kaj šele tisti, ki so vrženi v brezdelje in so postali žrtev vedno bolj naraščajoče brezposelnosti. Ker so ljudje živa bitja, morajo vsaj živeti in zato so primorani, da prosjačijo od hiše do hiše, iz kraja v kraj, vsled česar se jih smatra za postopače, delamržneže in manjvredne ljudi. Četudi je med temi reveži veliko delavoljnih in pridnih delavcev, se jih vendar smatra za take, ki nočejo delati. Le majhen odstotek je onih srečnih delavcev, ki imajo vsaj primerne plače in še niso zapadli v pomanjkanje, toda zelo redki so oni, ki si morejo od svojega trdega dela kaj prihraniti za svoja stara leta. In še to malo število je v vedno večji nevarnosti, da se jim položaj poslabša, vedno so v strahu pred novimi redukcijami in znižanjem prejemkov. Kot zavedni delavci se oklepajo svojih strokovnih organizacij, ker vedo ceniti pomen strokovne kot borbene organizacije, katera je poklicana in dolžna, da zagovarja interese svojega članstva. Zato je razumljivo, da ima dobro organizirano delavstvo boljše delovne pogoje, boljše plače, da pa tudi kompaktno organizirano delavstvo več pomeni napram svojemu delodajalcu, oblasti in javnosti. Dejstvo je, da čimbolje je delavstvo organizirano, tem boljši so nejgovi službeni odnošaji. Kot najboljši primer nam služi grafično delavstvo in deloma tudi delavstvo kovinske stroke. Delavstvo je sicer po veliki večini neorganizirano in še to se deli na razne strokovne organizacije, kar dostikrat navidezno slabi njegovo moč. Dogaja se dostikrat celo,'da te organizacije vodijo medsebojno borbo, kar navadno ni v korist delavcem, temveč ima od tega korist le delodajalec. Medsebojna strankarska zagrizenost med delavstvom je marsikateri akciji delavstva samo škodovala. Delodajalec naravnost želi, da vlada med delavstvom nesloga, ker je toliko premeten, da kuje iz tega kapital. Nikaka nesreča ni, ako imamo več organizacij raznih smeri, nasprotno celo potrebno je, da vlada med temi organizacijami kontrola, ker se dostikrat prepreči kak nepremišljen korak ene same organizacije, ki hoče z demagoškimi gestami delati reklamo zase, kasneje pa se izkaže, da je bilo to za delavstvo škodljivo. Po vsem svetu je tako, da imamo razne organizacije, ki imajo tudi različne idelo-gije in tega tudi pri nas ne bomo spremenili. Je sicer lepo slišati: eno podjetje — ena organizacija. Toda v praksi tega izvajati skoraj ni mogoče, ker obstojajo za delavce razni programi in načela in ker je vsaka organizacija po svoje pobarvana. Toda za koristi vsega delavstva se mora najti platforma za skupne nastope, za skupne akcije, kadar so interesi celokupnega delavstva ogroženi. V takem primeru se mora pozabiti na programske razlike in imeti pred očmi le interese skupnosti. Med funkcijonarji vseh organizacij mora biti več tolerance in medsebojnega spoštovanja. Članstvo vseh organizacij se mora vzgajati v tem duhu in s tem ustvarjati pravo delavsko solidarnost brez ozira na pripadnost k eni ali drugi organizaciji. Za skupne interese vsega delavstva ustanavljajmo skupno fronto in napovejmo boj največjemu sovražniku delavstva, to je delavski nezavednosti. Nezavedni delavci, ki niso v nobeni organizaciji in stojijo ob strani ter čakajo, kaj jim bodo priborite organizacije, ti najbolj škodujejo sami sebi in vsemu delavstvu. Za skupne cilje je potrebna skupna akcija. Toda povedati moramo, da so v veliki zmoti oni, ki bi hoteli ustvarjati enotno fronto zato, da razbijejo še to, kar je bilo s težkim deiom ustvarjeno. Da bi se samo z navidezno enotno fronto še bolj oslabite sedaj obstoječe orgamizacije. Kdor bi hotel ustanavljati »enotno fronto« z namenom, zanesti med delavstvo še večjo zmedo in razdor ali pa zmanjšati moč in vpliv obstoječih strokovnih organizacij, 'ta svojega namena prav gotovo ne bo dosegel, in je boljše, da sploh opusti vsako ustanavljanje take enotne fronte. Samo za enotno fronto. Za enotno pošteno in odkritosrčno fronto. Pripravljeni smo vsak čas tudi aktivno sodelovati, toda nikdar ne bomo dopustili, da bi se kdo dotikal naših osnovTiih in programatičnih načel, ne bomo dopustili, da bi pod navidezno enotno fronto kdo slabšal našo orga-nizatorično silo. Enotna fronta mora ustvarjati nove pogoje za pozitivno delo, mora paglabljati delavsko zavest in vzbuditi med delavstvom zanimanje za strokovno organizacijo. Naš namen bodi: pridobiti pred- vsem ono delavstvo, ki še tava v te-m'’ ki stoji danes še izven vsake organizacije, ker je tega delavstva žal se ogromna večina. Med obstoječimi organizacijami pa moramo ustvarjati razpoloženje za pravo enotno fronto in za pravo delavsko solidarnost. V borbi za %ako lenotno fronto in za pravo delavsko solidarnost, smo vedno pripravljeni sodelovati, ker so nam pri srcu bitni interesi vsega delavstva in ne samo posameznikov. Če pa ne bomo izvojevali take enotne fronte, potem bo pač naloga delavstva, organiziranega v Narodni strokovni zvezi in njenih organizacijah, da ustvarja enotno fronto vseh onih, ki pošteno mislijo in ki jim je dobrobit delavstva res pri srcu. Anketa tekstilnega delavstva Delavska zbornica je sklice nedeljo 29. septembra v Mari keto o položaju tekstilnega stva. Anketa se je vršila ot dopoldne v dvorani Delavske ff 80 h Prisostvovali s str avske zbornice njen pre Lojze Sedej, tajnik Filip Urat nik mariborske ekspoziture referent Joža Golmajer, Inspekcijo dela je zastopal njen šef g. inž. Baraga. Za našo organizacijo sta bila navzoča predsednik tov. Juvan in tajnik Kravos ter zaupniki in odborniki onih podružnic, kjer imamo včlanjene tekstilne delavce. Anketi so prisostvovali tudi zastopniki Strokovne komisije in sicer poteg zaup- nikov tudi še tajnika Jakomin in Vidovič ter tajnik JSZ Rozman. Obratni zaupniki mariborskih tekstilnih podjetij so bili polnoštevilno zbrani na enketi, ravnotako pa tudi zastopniki delavstva iz vseh krajev, kjer obstoja tekstilna industrija. Anketo je otvori! in vodil predsednik Delavske zbornice g. Lojze Sedej, ki je uvodoma pozdravil navzoče in poudaril, da je smatrala Delavska zbornica za nujno potrebno zbrati na anketo vse zastopnike delavstva tekstilne industrije, da se tako dobi čim jasnejša slika o stanju in željah tekstilnega delavstva. Predsednik NSZ tov. Juvan se je pred prehodom na dnevni red spomnil tragičnega dogodka v Rtnju, kjer je večje število rudarjev dalo svoja življenja na oltar Dela in pozval navzoče, naj tem žrtvam Dela izkažejo dolžno čast. Vsi zborovalci so vstali raz sedežev in zaklicali trikrat »Slava!«. Glavni referent, tajnik Delavske zbornice Filip Uratnik je v daljšem in izčrpnem referatu prikazal stanje tekstilnega delavstva, ki je tako, da je težko najti prave besede, da se ga pravilno oceni. Mezde tekstilnega delavstva so sramotno nizke in je zato nujno potrebno, da se te mezde zboljšajo. Predvsem je nujno potreben zakon o minimalnih mezdah, ki naj uredi to pereče vprašanje, ki postaja iz dneva v dan nujnejše. Dosedanja socialna zakonodaja je zelo pomanjkljiva in so potrebne reforme. V kolikor pa imamo socijalnih zako- nov se ne izvajajo ter gredo podjetniki preko zakonskih določil. V svojem referatu je tajnik DZ Uratnik prikazal stanje tekstilnega delavstva in njih mezde tudi v zanimivih mezdnih tabelah. Tajnik Splošne delavske zveze Vidovič je orisal položaj tekstilnega delavstva v Mariboru in predložil osnutek kolektivne pogodbe, ki naj bi veljala za vsa tekstilna podjetja v vsej banovini. V osnutku so vsa vprašanja delovnega razmerja in mezd pravilno rešena in bi bilo te želeti, da bi vsi podjetniki osvojili ta osnutek. Tajnik NSZ tov. Kravos je pozdravil anketo v imenu NSZ in pohvalil prizadevanje Delavske zbornice, da je prišlo do te važne ankete. Iz prakse je orisal borbe, ki so jih doslej imeli tekstilni delavci za zboljšanje njihovih delovnih pogojev. Pozval je zaupnike, naj posvetijo vse svoje moči strokovni organizaciji in naj privedejo vse tekstilno delavstvo v nje. Govorili so še zastopniki ostalih strokovnih organizacij in zaupniki, med njimi tajnika Jakomin in Rozman, nakar je predsednik tov. Juvan apeliral na delavstvo, naj ne odneha od borbe za zboljšanje svojega položaja, pri tem pa naj opusti medsebojne napade in dela na to, da se najdejo vsi delavci v skupni fronti za dosego svojih pravic. Predsednik Delavske zbornice Sedej se je zahvalil vsem govornikom in zaključil ob pol 13. uri anketo. Veličastna manifestacija delavske solidarnosti Skupščina Delavske zbornice V času, ko naše delavstvo najhu-je trpi, je posijalo v njegove vrste, v njegovo temno življenje, nekaj sonca. Nova nada je stopila s tem soncem na dan, nada v boljše življenje, ki naj ga prinese toliko pričakovana in tako nujno potrebna delavska solidarnost. Da vse stremi za složnim in solidarnim delom in skupnimi nastopi delavstva, je pokazala skupščina Delavske zbornice, ki se je vršila v nedeljo 10. t. m. v Ljubljani in ki je bila mogočna in veličastna manifestacija delavske enotnosti. To manifestacijo edinstva in morda prvi korak k zboljšanju delavskih razmer, je vse delavstvo brez razlike toplo in prisrčno pozdravilo. Skupščino Delavske zbornice, ki se je vršila v veliki dvorani Delavske zbornice je otvoril nje predsednik g. Lojze Sedej, ki je konštatiral, da prisostvuje skupščini 57 od 60 delegatov in da je torej skupština sklepčna. Pozdravil je nato zastopnika banske uprave g. dr. Ivana Karlina in vse delegate ter se spominjal žrtev katastrofe v Rtnju in umrlega podpredsednika JSZ tov. Jožeta Rutarja. Umrlim so delegati izkazali dolžno čast. Predsednik Sedej je nato podal obširno poročilo o položaju delavstva, predvsem onega iz Dravske banovine in se v svojem poročilu dotaknil vseh važnih in aktuelnih delavskih vprašanj. Zelo pregledno in izčrpno poročilo je podal zbornični tajnik g. Filip Uratnik in bomo njegovo poročilo prinesli po možnosti v prihodnji šte-vdki v izvlečku. Blagajnik g. Rado Celesnik je poročal o stanju blagajne in računskem zaključku za minulo poslovno dobo. Predsednik finančne kontrole DZ g. Pete jan je poročal v imenu nadzorstva, da je blagajniško poslovanje v najlepšem redu in predlaga razrešnico. so posegali delegati skupšične. K prvi je govoril g. Petejan, za njim j je tov. Drago Kosem govoril v imei Narodnega kluba in se v svojem g voru dotaknil raznih nujnih ’ dela skih vprašanj, med prvimi onega zaščiti minimalne mezde, o kolekti nih pogodbah, o starostnem zavar vanju, o Inšpekciji dela itd. V svoje govoru je tov. -Kosem posebno n glašal delo zastopnikov Narodne* kluba v Delavski zbornici, ki je p zltivno. Dotaknil se je tudi dela NS in ostalih nacionalnih strokovnih o ganizacij, ki tvorijo Narodni klub. J delo je pokazalo, da je uspešno i pozitivno. Želi te, da bi se vse de] in vsi napori strnili in bi se vsa va: na delavska vprašanja reševala n sirsi bazi in v skupni delavski fronl Govorniku je skupščina navdušen pritrjevala. Tudi drugemu govornik Narodnega kluba tov. dr. Joži B< hmjcu je skupščina živahno pritri« vala, ker je v temeljitem govoru p< kazal vse nujne potrebe delavstva i način, kako bi se uspešno podpri težnje delavstva. Tov. dr. Bohinjec i med drugim naglašal potrebo soo jamopolitičnih referentov pri srezki načelstvih, ki naj bi vodili vso soc jalno politiko dotičnega sreza. Č imajo danes vsa srezka načelstv kmetijske in drbge referente, potei smo upravičeni zahtevati vsaj v ve< jih industrijskih srezih tudi socijalni politične referente, ker se sicer tem vprašanju posveča prav malo pažnj« Dalje je tov. dr. Bohinjec v svojei govoru podčrtal nujno potrebo sh rostnega, invalidnega in posmrtnir skega zavarovanja in predlagal skuj senu, naj pooblasti upravni odboi da vrši delo za uvedbo teh važnih pi nog delavskega zavarovanja sistemi ticno in da izvede intenzivno propt gando med vfsemi sloji, zlasti me kmečkim ljudstvom preko kmečkih občin, ker zadevajo za zavarovanja ne samo delavca, temveč tudi kmeta in kmečke občine.' Govornik je dalje podčrtal nujno potrebo večje zaščite delavskih interesov in s strani državne uprave in banovine več odločnosti v obrambo delavske zaščite. Danes se na široko gazijo zakonski predpisi o delavski zaščiti in nikogar ni, ki bi z vso avtoriteto napravil temu gaženju konec. Inspekcija dela nima zadostne avtoritete in ne kaže one odločnosti, ki bi bila potrebna, da se delavstvo v svojih pravicah res zaščiti. Nujno je tedaj potrebno, da se v obrambo delavskih pravic nastopi z vso odločnostjo in avtoritito. Tov. dr. Bohinjec se je dotaknil tudi drugih važnih delavskih vprašanj in nagla-šal, da je to stališče ono nacionalnega delavstva, ki budno pazi na vsa ta pereča vprašanja in jih v svoji organizaciji stavlja v prvo vrsto. Govorili so še g. Jakomin, Godnik in Jelen za Strokovno komisijo, ing. Žumer za JSZ in tov. Jožko Zemljič kot name-ščenski delegat Narodnega kluba, ki je v svojem izvajanju izrazil željo o skupnem nastopu za rešitev vseh delavsko nameščenskih vprašanj. Po končani debati, ki je bila na višku in ki je, razun neumestnega izpada zastopnika JSZ ing. Žumra, pokazala močno hotenje po enotni fronti vsega delavstva, je bila soglasno podana razrešnica upravi Delavske zbornice. * Proračun Delavske zbornice v iznosu dveh milijonov dinarjev je bil brez večje debate soglasno odobren. Zanj so glasovali vsi skupščinski delegati brez izjeme. V debati za proračun je tov. dr. Bohinjec orisal nekaj želja narodnega delavstva, med temi posebej željo, naj se delavski kulturi posveti kar največ pažnje. Načelnik Narodnega kluba tov. Drago Kosem pa je izjavil, da bo Narodni klub glasoval za proračun, dasi s proračunom ni zadovoljen, ker je za velike potrebe ene najvažnejših delavskih institucij, kakor je Delavska zbornica, veliko premajhen. Po sprejemu proračuna je skupščina še odobrila pravilnik o podpornem fondu delavskih zaupnikov in pragmatiko uslužbencev Delavske zbornice, o kateri je poročal tov. dr. Bohinjec. Nekaj pred 14. uro je predsednik zbornice Lojze Sedej zaključil skupščino z ugotovitvijo, da je delavski parlament Dravske banovine pokazal vso svojo zrelost, za kar se je vsem delegatom zahvalil in jih pozval, naj doma pri svojih strokovnih organizacijah poročajo o tej veličastni manifestaciji delavskih zastopnikov. Iržiška predilnica noče kolektivne pogodbe Tržiška predilnica Gassner & Glanzmann je najstarejše tekstilno podjetje v Dravski banovini. Pred kratkim je na zelo svečan način proslavila SOletnico svojega obstoja. Kljub temu pa še nima z delavstvom urejenega razmerja s kolektivno pogodbo. Da bi do tega vendarle enkrat prišlo, so se vse tri strokovne organizacije, to je NSZ, JSZ in pa SDSZJ dogovorile, da skupno vložijo načrt kolektivne pogodbe. Načrt kolektivne pogodbe ni vseboval ni-kakih občutnejših novih obremenitev za podjetje. V koliko so take obremenitve sploh obstojale, so se nanašale le na odškodnino v slučaju zadržkov od dela in to v smislu določb obrtnega zakona §§ 219, 220 in 221. Podjetje je sklenitev kakršnekoli kolektivne pogodbe načelno takoj odklonilo. Zato je na prošnjo Delavske zbornice Inspekcija dela razpisala razpravo, na kateri naj bi se najbolj pereča vprašanja uredila — če ne že s kolektivno pogodbo — vsaj s pismenim sporazumom. Tozadevna pogajanja so se vršila tri dni in dosežen je bil že sporazum. Ko pa bi se moral sporazum podpisati, je na največje presenečenje zastopnikov strokovnih organizacij in delavskih zaupnikov izjavil zastopnik podjetja, da podjetje sporazuma ne podpiše, ampak da je pripravljeno nekatere točke sporazuma podati delavstvu kot svojo izjavo s tem. da jo nabije na tovarniški deski. To svoj izjavo pa bi podjetje lahko vsak čas preklicalo v celoti ali delno. Sporazuma podjetje ni hotelo podpisati z motivacijo, da bi to pomenilo že kolektivno pogodbo, kar pa podjetje načelno odklanja. S tem je podjetje samo pogajanja razbilo. Da bo podjetje Gassner & Glanz-mann zavzelo tako stališče ni nihče pričakoval. Zato moramo smatrati tako stališče podjetja kot izraz, da hoče ohraniti absolutno samovoljo pri urejevanju delovnih in plačilnih razmer. Podjetje ne trpi nikakih posredovalcev, čeprav formalno priznava delavske strokovne organizacije. Da bi se delavstvu pojasnilo nerazumljivo stališče podjetja, so vse tri strokovne organizacije sklicale za 6, oktober v Zadružni dom v Tržiču skupno zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 800 predilniških delavcev iz tovarne Gassner & Glanzmann. Po zaslišanju poročil, ki so jih podali zastopniki strokovnih organizacij in Delavske zbornice so navzoči soglasno sprejeli sledečo resolucijo: 1. ) Da odločno zahtevajo, da se delovno in plačilno razmerje uredi s pismenim sporazumom, dokler se ne sklene kolektivna pogodba ter izjavljajo, da se bodo za to borili s skrajnimi sredstvi. 2. ) Da pooblaščajo zastopnike strokovnih organizacij, da stopijo s podjetjem ponovno v stike in ga skušajo še enkrat pridobiti za sklenitev sporazuma oziroma kolektivne pogodbe, ker je ista utemeljena v zakonu o zaščiti delavcev, kakor tudi v obrtnem zakonu. Gornjo resolucijo so organizacije poslale podjetju potom Delavske zbornice s prošnjo, da bi podjetje čimprej sklicalo nova pogajanja. Podjetje je na to prošnjo odgovorilo, da bi bila vsaka nova pogajanja brezuspešna. ker ono trdovratno vztraja na svojem starem stališču. Kako trdovratno je to stališče podjetja, nam pač najbolje dokazuje dejstvo, da je zastopnik oblasti skušal urediti sporazum med zastopniki delavstva in zastopnikom podjetja še itak pred zgoraj omenjenim zborovanjem, da pa kljub največji popustljivosti delavskih zastopnikov radi nerazumljivega stališča zastopnika podjetja tudi takrat ni prišlo do sporzuma. Delavske strokovne organizacije in Delavska zbornica so ukrenili vse potrebno, da bo do uresničenja upravičenih delavskih zahtev v podjetju čimpreje prišlo. Zato pozivamo delavstvo, naj ne naseda raznim govoricam, ki jih širijo nepozvani : delavski apostoli«, temveč naj se ravna strogo po navodilih tajnikov svojih organizacij ter svojih zaupikcv. Tudi razne objave na tovarniški deski, naj vas ne zapeljejo na krivo pot! fikcija odbora za rudarje Medstrokovni odbor za rudarje je poslal predsedniku kraljevske vlade, ministrstvu socijalne politike in narodega zdravja, ministrstvu za šume in rudnike, ministrstvu prometa ter ministrstvu notranjih del po sklepu konference rudarskih zaupnikov ter zastopnikov strokovnih organizacij iz rudarskih revirjev, sledečo spomenico: »Zastopniki rudarskih strokovnih organizacij in zaupniki II. rudarske zadruge iz Dravske banovine so na svojem zborovanju, ki se je vršilo dne 11. oktobra 1935 v Trbovljah z žalostjo ugotovili: Da se kljub obupnim razmeram, ki vladajo v revirjih njihovega področja, ni posrečilo preprečiti ponovnega znižanja državnih naročil v rudnikih tega področja; da so ostali tudi vsi ponovni poskusi za zaposlitev rudarjev iz teh revirjev na jugu države brez uspeha. Pri tem položaju so sklenili zaupniki opozoriti poslednjič na dejstvo, da se bodo prihodnjo spomlad že dosedaj cbupne razmere v revir- jih njihovega področja predvidoma tako poslabšale, da bodo ogrožena življenja in eksistence. Na omenjeni konferenci zaupnikov je bil storjen tudi sklep, da bi se v rudarskih krajih vršili večji shodi, na katerih bi medstrokovni odbor rudarjev poročal o svojih dosedanjih akcijah. Prvi shod bi se bil moral vršjti 30. oktobra v Trbovljah. Oblast pa tega shoda ni dovolila. Delavska zbornica se je proti prepovedi pritožila na kraljevsko bansko upravo v Ljubljani. Če bo banska uprava pritožbo ugodno rešila, se bo shodov Trbovljah v kratkem vršil, na kar že danes opozarjamo naše rudarje. V smislu sklepa ministrskega sveta je s 1. novembrom dobava premoga za drž. železnice (iz rudnikov Dravske banovine reducirana letno za ca. 6000 vagonov. Protesti in obljube niso nič pomagle, le kočevski rudnik je prikrajšan samo za 20 vagonov. Za rudarje bo ta redukcija zelo občutna zlasti spomladi in čez poletje. Vendar se kažejo posledice tega že sedal. V Hrastniku je n. pr. uprava rudnika že razglasila, da se v novembru ne bo delalo 22 dni, ampak samo 17, torej en dan manj kot v prejšnjem mesecu. Težaven položaj bratovske skladnice Glavna bratovska skladnica v Ljubljani je izdala poročilo za leto 1934., v katerem pravi, da je bil položaj bolniškega zavarovanja kolikor toliko zadovoljiv, vendar pa je presežek dohodkov padel skoraj za 200.000 Din na 354.000 Din. Ravnovesje se je vzdržalo zato, ker so se izdatki zmanjšali za nad pol milijona. Prav tako se je premoženje te panoge zvišalo za 350.000 Din na 18 milijonov 650.000 Din. Tudi pri zavarovanju proti nezgodam so se dohodki nekoliko zvišali, a izdatki so bili večji. Čeprav so prispevki narasli, ne krijejo izdatkov. Poleg prispevkov so krili izdatke tudi dohodki kapitalij, da je izkazan presežek 77.000 Din. — Premoženje se je povečalo na 5,040.000 Din. Silno težak pa je položaj pokojninskega zavarovanja. Večjih žrtev ni mogoče več zahtevati od upokojencev ali onih, ki še plačujejo. Da bi pokojninska blagajna mogla izpolnjevati vse svoje obveznosti, bi morala imeti 300 milijonov dinarjev, jma pa le še nekaj nad 15,250.000 Din premoženja. Lani je imela pokojninska blagajna 13,400.000 Din dohodkov in 14.200.000 Din izdatkov, torej pičlih 800.000 Din primanjkljaja, a 1. 1933. je imela še četrt milijona prebitka, zato je morala poseči po kapitalu. Lani izkazuje poslovanje 3.200.000 D;in primanjkljaja, v Zagorju: pelo 4.100.000 Din, v Lešah 1,800.000 Din, v Trbovljah 600.000 Din, v Ravnah (Guštanj) 900.000 Din in v Mežici 20.000 Din primanjkljaja. Število zavarovancev je naraslo za 205 na 9951, število nezgodnikov pa se je povečalo za 36 članov na 505, z vdovami in sirotami pa na 813. Število upokojencev po starih pravilih je padlo s svojci vred na 2060, upokojencev po novih pravilih je pa s svojci naraslo na 3626, a število podpirancev iz pokrajinskega pokojninskega sklada je padlo na 3542. Število obolenj je povprečno naraslo. Čista pokojnina je brez draginjskih doklad znašala iz pokrajinskega pokojninskega sklada za leto povprečno za zavarovance po starih pravilih 75.63 Din za člana, 32.41 Din za vdovo in 13.37 Din za siroto, po novih pravilih pa znaša za člana 5086 Din, za vdovo 2180 Din, za siroto pa 779 Din in za sorodnika 1048 Din. Staro-upokojenci so prejeli za Veliko noč in Božič še 329.700 Din podpor, ki bodo pa letos menda tudi odpadle. Glavna skupščina bratovske skladnice je apelirala na vse činitelje za pomoč, zlasti pa, naj se povečajo dobave premoga državni železnici iz naših rudnikov, da bo mogoča večja zaposlitev. Tak prispevek, kakor v naši banovini, naj se pobira od premoga po vseh banovinah in od uvoženega premoga za skupen pokojninski sklad za vso državo, ki naj sanira bratovske skladnice. Nadalje zahtevajo državno in banovinsko subvencijo za ljubljansko glavno bratovsko skladnico. Nastopno predavanje dr. St. Bajiša Dne 5. novembra t. 1. je imel na ljubljanski univerzi kralja Aleksandra svoje nastopno predavanje novoimenovani privatni docent g. dr. Stojan Bajič, ki je delavstvu in name-ščenstvu že znan po svoji odlični knjigi »Delavsko in nameščensko pravo« ter raznih socijalno-političnih razpravah v strokovnih in znanstvenih revijah. Za svoje nastopno predavanje si je izbral temo: Osnovna načela delovnega prava. Z nastopnim predavanjem g. dr. Bajiča se prične na ljubljanski pravni fakulteti predavati delovno pravo kot posebna pravna disciplina, ki jo je cd vseh jugoslovenskih univerz kot prva uvedla ljubljanska. Gospoda privatnega docenta je zbranim poslušalcem, med katerimi smo opazili poleg univerzitetnih profesorjev, pravnikov in predstavnikov raznih društev, tudi zastopnike delavskih in nameščenskih ustanov in strokovnih organizacij, predstavil dekan juridične fakultete g. dr. M. Dolenc. V svojem pozdravnem nagovoru je g. dekan orisal veliko znanstveno delo, ki ga ima za seboj g. dr. Bajič, predvsem na področju delovnega prava. Gospodu dr. Bajiču kot odličnemu znanstveniku in dobremu prijatelju našega pokreta iskreno čestitamo, želeč mu, da bi imel pri svojem akademskem učiteljevanju čim več uspehov v korist našega delovnega ljudstva, naroda in države. Opozorilo delodajalcem in delojemalcem OUZD v Ljubljani nas je naprosil za sledečo objavo: Okrožni urad za zavarovanje delavcev opaža, da nastaja med delodajalci in delojemalci mnogo sporov glede prispevkov za socialno zavarovanje. Niti delodajalcem in niti delojemalcem niso znani zakoniti predpisi. Podjetnik, delodajalec je uradu dolžan plačati vse prispevke, katere mu predpiše urad s plačilnim nalogom. Za redno plačilo prispevkov odgovarja uradu redno edino delodajalec, ki nosi tudi vse stroške zaradi nepravočasnih plačil, kakor zamudne obresti, izterjevalne stroške itd. Pravočasno so plačani samo oni prispevki, katere plača delodajalec najkasneje osmi dan po prejemu plačilnega naloga. Delodajalec mora iz svojih lastnih sredstev kriti nezgodno zavarovanje za vse delavce, dočim je upravičen, da polovico prispevka za bolniško in polovico prispevka za posredovalnice za delo in celotni prispevek za delavsko zbornico odtegne od delavčeve plače. Za vajence, praktikante in osebe, !erijodične zdravniške preiskave, zlasti preiskavo otrok. Na ta način hoče urad pravočasno preprečevati infekcije odnosno hoče ugotoviti v pravem času začetna obolenja. Važno nalogo v tej smeri izvršujejo dispanzerji sami s perijodičnimi pregledi otrok v šolah na okolišu dispanzerja. Delovanje Okrožnega urada na polju protituberkulozne borbe v kurativnem in preventivnem pogledu je urejeno s posebno uradovo naredbo tako, da je koncentrično delovanje vseh činiteljev: zdravnikov, uradnikov, ambulatorijev, dispanzerjev, zavarovancev samih harmonično in da zajamčuje uspeh. Samoposebi je tudi umevno, da mora urad zdravstveni propagandi posvečati posebno pozornost. V ta namen se vrše predavanja po zdravnikih, po možnosti z diapozitivi in sicer morata na vsakih 2000 zavarovancev odpasti najmanj dve predavanji letno. Kljub izredno neugodnemu finančnemu položaju je Okrožni urad do danes v polnem obsegu izpolnjeval svoje dolžnosti napram zavarovancem in njihovim svojcem, obolelim na tuberkulozi. Žal, danes svojci zavarovancev nimajo v pogledu možnosti zdravljenja iste ugodnosti, kakor jih imajo zavarovanci sami, vendar pa imajo svojci možnost istotako uspešnega zdravljenja, deloma v bolnicah, deloma v dispanzerjih. Dolžnost Okrožnega urada je, da problemu tuberkuloze posveča stalno intenzivno pažnjo in da budno zasleduje vse, kar je s problemom tuberkuloze v zvezi. V tej smeri bo potrebno še mnogo storiti. Opozarjam samo na velike zdravstvene nedostatke po naših obratih in pa tudi na nezdrave stanovanjske razmere našega delavstva. Urad mora pričeti misliti, da organizira posebno službo v pogledu skrbstva za zdravstvene prilike v obratih, ker moramo žal ugoto-•'iti, da inspekcija dela radi skromnih kreditov tem nalogam ni kos. Tudi Okrožni urad nima sredstev, vendar pa more s svojim aparatom tudi v tem oziru mnogo dobrega doseči. Z uvedbo zavarovanja za primer starosti in invalidnosti bomo mogli v protituberkulozni borbi storiti velike korake naprej. S sredstvi teh panog zavarovanja bo mogoče organizirati akcije za delavska stanovanja, dana bo možnost postaviti hiralnice in izolirnice za neozdravljivo bolne, dana bo tudi možnost, da poglobimo in izboljšamo sedanje metode preventivnega in kurativnega skrbstva. Zato je uvedba invalidnega in starostnega zavarovanja tudi iz tega razloga tako nujno potrebna! edino sredstvo, s katerim je delavstvo prisililo svojega delodajalca do spoštovanja tega zakona, ki mora veljati za vse enako in ne samo za de^ lojemalca. V Dravski banovini smo imeli stavko v Lescah, V Kočevju, na Jesenicah, Javorniku in Dobravi, v Mariboru, Celju, na Količevem itd. Več teh stavk je končalo uspešno, v mnogih primerih je prišlo do sklenitve kolektive pogodbe, nekaj stavk pa je bilo brezuspešnih. Vzrok neuspehov je v največ primerih slabost delavstva, ki je posledica neorganiziranosti. To nam dokazuje dejstvo, da so stavke povsod tam, kjer je delavstvo organizirano, končale z večjim ali manjšim uspehom. Prostor nam ne dopušča, da bi opisovali posamezne stavke, čeprav bi bilo to izredno zanimivo. Podčrtavamo to, da je bila ena največjih stavk zadnjega časa stavka grafičnega delavstva. Ker podjetja odnosno Društvo tiskarnarjev ni hotelo podaljšati tarifne pogodbe, ki je^ izde-kla, je prišlo do stavke grafičnega delavstva v vsej Dravski banovini. Ob tej priliki so ss dogodili žalostni primeri, da so nekatera tiskarniška podjetja svoje delavstvo izprla. Stavka je trajala več mesecev in še danes ni popolnoma končana. Še vedno je nekaj podjetij, ki se branijo podpisati tarifno pogodbo. Med temi je tudi »Narodna tiskarna«, v kateri smo dosedaj tiskali naš list. Ta tiskarna je bila prva, ki je izprla svoje delavstvo z izgovorom, da delavstvo sabotira delo. Slednja še danes dela s stavkokazi, ki jih je zbrala po vsej Jugoslaviji. Ker je Narodna strokovna zveza stala v težki borbi tovarišev od črne umetnosti na njihovi strani in ker je obsodila metode, ki se jih je v tej borbi omenjena tiskarna poslužila, je izvajala konsekvence ter prenesla tiskanje svojega glasila v drugo tiskamo. Ker so v zadnjem času stavke tako pogoste, se je razneslo med javnost, češ da so vse stavke političnega značaja ter da z njimi delavski voditelji zasledujejo gotov politični cilj. Takemu mišljenju moramo najodločneje ugovarjati in tudi Delavska zbornica je pred časom s posebnim komunikejem, ki so ga podpisali vsi v zbornici zastopani klubi, odločno demantirala. Komunike Del. zbornice, kateremu ni treba dodati nikakega komentarja, se glasi: Zakaj nastajajo stavke? Na področju Delavske zbornice v Ljubljani zaznamujemo večje število delavskih stavk. To stavkovno gibanje delavstva se z raznih strani često krivo tolmači. Zato so podpisana zbornica in vse pri njej zastopane strokovne organizacije sklenile dati tole pojasnilo: Stavke so izbruhnile v glavnem zaradi skrajno nizkih mezd, slabih delovnih pogojev, zaradi kršenja delovnih pogodb in neizvajanja socialno zaščitne zakonodaje, zlasti neprimernega ravnanja z delavstvom ter ignoriranja zakonitih zaupnikov in oblastveno priznanih strokovnih organizacij. Vse stavke imajo samo obrambni značaj in so pri njih sodelovale in še sodelujejo vse pri Delavski zbornici registrirane zveze delavskih strokovnih organizacij. Stavkovno gibanje povzroča predvsem nelojalna konkurenca, ki gre na račun delavskih mezd. Niveliza-cija mezd je stalna zahteva vseh Delavskih zbornic v državi in vseh de-lojemalskih organizacij. Zato je nujno potrebno, da se čimpreje sprejme in uveljavi zakon o minimalnih mezdah. Zato moramo naglasiti, da stavke ne bi zavzemale takega obsega, če bi oblasti posredovale pravočasno in z večjo odločnostjo — zlasti v pogledu izvajanja delavske zaščitne zakonodaje in ščitile upravičene težnje socijalno šibkejših, ki so v tej težki gospodarski krizi izpostavljeni naj-večjim izkoriščanjem. Delavstvo ne more nositi vseh bremen sedanjega časa. Delavci in njihove družine žive v skrajni bedi in pomanjkanju. Dokler bodo vladale take razmere in dokler bo trajala nelojalna konkurenca na račun delavskih mezd, bo delavstvo prisiljeno, da se brani in da se za izboljšanje svojega nevzdržnega položaja ter za ohranitev osnovnih pravic, posluži tudi zadnjega sredstva — stavke. Iz naših podružnic GUŠTANJ Podružnica NSZ. Po daljšem mrtvilu se bo naša podružnica zopet oživela. Dne 19. oktobra nas je po-setil strokovni tajnik tov. Bučar iz Ljubljane. Ob tej priliki se je vršil sestanek, na katerem je bil izdelan načrt našega bodočega dela. Nacionalna javnost, ki je zvedela za oživ-Ijenje naše podružnice, je .to z največjimi simpatijami pozdravila. JAVORNIK Članski sestanek. V nedeljo, dne 3. t. m. se je vršil v Sokolskem domu na Javorniku lepo uspel članski sestanek. Na sestanku se je obravnaval sedanji položaj v podjetjih KID, proračun delavske zbornice ter druga aktualna vprašanja. JESENICE Preklic. Podpisani Brajc Filip, tovarniški delavec, Jesenice, preklicujem in obžalujem, kar sem govoril o gosp. Jeramu Juriju, strojevodju KID na Jesenicah, dne 6. maja 1935 v gostilni Jadran—Split na Jesenicah, ker je vse to neresnično. Izjavljam, da o gospodu Jeramu Juriju ne morem reči ničesar nečastnega in se mu zahvaljujem, ker je odstopil od kazenske tožbe zoper mene. — Brajc Filip s. r. Delavski tabor. V zadnji številki »Dela« iz tehničnih razlogov nismo mogli objaviti obširnega poročila o jeseniškem delavskem taboru. Zato ga objavljamo danes v izvlečku. V nedeljo, 1. sept. se je vršil na Jesenicah tabor narodnega delavstva za obe gorenjski okrožji NSZ. Udeleženci tabora iz Ljubljane, Medvod, Kranja, Tržiča in drugod so se pripeljali z jutranjim izletniškim vlakom. Na kolodvoru so jih pričakovali jeseniški tovariši s praporom in sokolsko godbo na čelu. Tov. iz Kamnika so se pripeljali s posebnim avtobusom. S kolodvora se je nato formirala lepa povorka, ki je krenila na športni prostor SK Bratstvo«. V povorki je neumorno svirala poskočne koračnice jeseniška sokolska godba, na čelu povorke pa je bil poleg jeseniškega podružničnega prapora tudi zvezin prapor iz Ljubljane. Na športnem prostoru SK »Bratstvo« se je nato vršil javen shod, na katerem so poročali centralni predsednik tov. Juvan, predsednik ORS-a tov. Hara-mina in strok, tajnik NSZ tov. Bučar. Popoldne se je na istem prostoru vršil koncert sokolske godbe, nato pa tovariška zabava, pri kateri je marsikdo vsaj za nekaj ur pozabil na težkoče današnjega življenja. KRANJ Izredni občni zbor naše podružnice se je vršil dne 20 oktobra v dru-štveih prostorih hotela »Nova pošta«. Predsedujoči tov. Drago Žerjal je podal izčrpno poročilo o delovanju podružnice od zadnjega občnega zbora dalje ter o vseh akcijah, ki jih je podružnica izvedla. Po zaslišanju ostalih funkcionarjev so se vršile volitve podružničnih funkcionarjev. Za predsednika je bil izvoljen tov. Čipe Dušan. Opozorilo podružnicam! Na podlagi sklepa seje upravnega odbora opozarjamo vse naše podružnice, da bomo s prihodnjo številko ustavili pošiljanje našega lista vsem onim, ki so s prispevki za organizacijo v zaostanku, ker jih ne moremo več smatrati za svoje člane. LJUBLJANA Podružnica NSZ uslužbencev cestne električne železnice je darovala Odboru za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Ujedinitelju v Ljubljani znesek 200 Din kot prispevek za spomenik. Ta na-cijonalna gesta naših vrlih cestnih železničarjev zasluži vso pohvalo in posnemanje. Predavanje kulturno - prosvetnega odseka se zopet vršijo vsak torek ob pol sedmih zvečer v predavalnici Delavske zbornice v Čopovi ulici. Prvo predavanje je bilo dne 29. oktobra. Predaval je tov. Bučar o Koroški in koroških Slovencih. Na programu je več strokovnih, nacionalnih in splošne-prosvetnih predavanj. Pridobili smo tudi več odličnih predavateljev, zato pričakujemo, da bo obisk čim večji. Ljubljanski okrožni odbor je sklenil prirediti dne 30. novembra zvečer proslavo praznika narodnega ujedinjenja. Na programu proslave bodo razne pevske točke, ki jih bo izvajal naš pevski zbor ter godba naših vrlih tamburašev. Slavnostni govor bo imel naš centralni predsednik tovariš R. Juvan. Ljubljansko članstvo na to prireditev že danes opozarjamo. Čas in kraj prireditve bomo pravočasno sporočili s posebnimi vabili. Pevski zbor ljubljanske podružnice ima zopet redne pevske vaje in to vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri. Kdor ima veselje do petja, naj se prijavi. Tamburaški odsek podružnice NSZ ima redne vaje vsak torek in soboto ob 19. uri. Zbor je že prav dobro uvežban ter bo v kratkem javno nastopil. Na obletnico kraljeve smrti so se ljubljanski člani NSZ udeležili z zveznim in zidarskim praporom žalne svečanosti na Kongresnem trgu. Mnogo članov se je udeležilo tudi sokolskega žalnega koncerta v Sokolskem domu na Taboru. Kovinarji iz Strojnih tovarn in livarn so imeli več krasno uspelih članskih sestankov, na katerih so obravnavali svoje strokovne zadeve. Vseh teh sestankov se je udeležil tudi strokovni tajnik tov. Bučar, na enem pa je bil navzoč tudi centralni predsednik tov. Juvan. Organizacija v tej tovarni odlično napreduje. Nasprotniki sicer vedo vedno veliko povedati o razpadanju našega pokreta ter celo lažejo, da je ta ali oni vidni član organizacije že prestopil k njim. Vse to pa seveda delajo za to. ker se zavedajo, da jim je v tovarni že odklenkalo. Tem obrekovalcem povemo prav tiho na uho, da je v zadnjem mesecu pristopilo v NŠZ 28 delavcev iz Strojnih tovarn. Društvo pleskarskih, sobo- in črko-slikarskih pomočnikov je imelo svoj članski sestanek dne 4. novembra. Na sestanku so se obravnavale stanovske zadeve, predvsem vprašanje regulacije mezd. V kratkem bo društvo sklicalo večje zborovanje. ŽIRI Uspel izlet, jeseniških tovarišev. Naši člani marljive jeseniške podružnice so priredili v nedeljo 20. oktobra avtobusni izlet z Jesenic v Žiri in Logatec. Izleta se je udeležilo okrog 40 izletnikov, ki so se pripeljali v Žiri dopoldne. Ogledali so si Žiri ter odšli tudi na mejo. Opoldne so imeli skupni obed, pri katerem jih je pozdravil v imenu centrale tovariš Kravos in odzdravil tov. Lajner, ki je vodil izletnike. Izletniki so imeli seboj tudi svoje godce, ki so pridno igrali na popoldanski prireditvi, katero je priredila žirovska podružnica. Izletniki so se počutili zelo dobro in prijetno in si želijo še takih izletov. Sestanek žirovske podružnice. Podružnica NSZ v Žireh je imela dne 21. septembra zvečer sestanek v prostorih gostilne »pri Katri«. Velika soba je bila nabito polna zborovalcev, ki so z zanimanjem sledili poročilu tajnika tov. Kravosa, ki je v daljšem govorb obrazložil položaj delavstva in pomen strokvne organizacije. Po govoru tov. Kravosa se je oglasil k besedi neki delavec, ki pa ni znal povedati tega, kar so mu drugi naročili in se je precej osmešil pred zborovalci, ker je dobil temeljit odgovor s trani našega delegata. Po sestanku se je več njih vpisalo v organizacijo in s tem so dokazali, da nimajo prav oni, ki hočejo ustanoviti poleg že obstoječe strokovne organizacije še druge. Delavstvo je mišljenja, da za Žiri zadostuje ena strokovna organizacija in da bo delavstvu le škodilo, če se bo razcepilo na več front. Borba je uspešna le v skupnosti. — Nekateri krščanski ljudje so povabili v Žiri zastopnika JSZ, ki pa se je lahko sam prepričal, da za njo ni terena v Žireh. Sestanka se je namreč udeležilo prav malo delavstva, bilo pa je največ takih ljudi, ki sploh ne spadajo med delavstvo in pa mnogo »firbcev«. MARIBOR Odkritje spomenika trpinu Kelna-riču. V nedeljo dne 27. oktobra se je na magdalenskem pokopališču v Mariboru zbralo preko 1000 ljudi, ki so prisostvovali blagoslovitvi krasnega in simboličnega spomenika tako tragično preminulega studenškega pomočnika Avgusta Kelneriča. Poleg celotnega odbora mariborske podružnice NSZ, ki je spomenik postavila, so se na pokopališču zbrali tudi mnogi zastopniki raznih drugih društev. Točno ob 11. uri je zaigrala godba tekstilnih delavcev žalostinko, nato pa je zapel pevski zbor »Jadran« žalostinko »Človek glej«. Sledile so molitve za rajne, nakar je spregovoril tov. Vojska. V izbranih besedah je orisal Kelnaričevo trpljenje, ko je postal žrtev svojega poklica. Po govoru je razkril spomenik, ki je napravil na vse globok vtis. Po blagoslovitvi je zbor zapel »Vigred«, godba pa je zaigrala žalostinko. — Spomenik je brez podstavka visok 2.10 m, predstavlja doprsni kip krepkega delavca, gledajočega pfroti nebu, z desno krepko roko kažočega v zemljo. Na podstavku je napis v sinji barvi: »Obtožujem Kelnarič, 1908—1935, studenški pomočnik. Potomcem v spomin, sodobnikom v opomin ... NSZ. : Spomenik je izdelala domača tvrdka Karel Kocjančič, kip je izklesal absolvent zagrebške kiparske akademije I. Semec iz Košakov pri Mariboru. Temelj spomenika tvori simboličen obroč razdrtega studenca ter razbitin betoniranega oboda. PREVALJE Smrtna kosa. Meseca oktobra je odšel iz naših vrst naš dobri tovariš, soustanovitelj in odbornik podružnice Šimon Krajcer. Po dolgem trpljenju ga je pobrala neizprosna jetika. Blagi pokojnik zapušča ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Naj mu bo svobodna koroška zemljica lahka! Dobrega tovariša bomo ohranili v blagem spominu, njegovi žalujoči družini pa izrekamo naše globoko sožalje. ŽERJAV — ČRNA Članski sestanek. Dne 20. oktobra se je vršil v gostilni »Geršak v Črni lepo uspeli članski sestanek podružnice Žerjav-Črna. Kot delegat centrale se je sestanka udeležil tov. Bučar iz Ljubljane, ki je v dveur-nem izčrpnem poročilu podal pregledno sliko današnjega položaja. Po njegovem poročilu se je razvila živahna debata, pri kateri je bilo centralnemu delegatu stavljenih več vprašanj. Takih leph sestakov si želimo še več. Vinska trgatev. Teden dni pred članskim sestankom smo se pri Ceršaku« v Črni malo pozabavali. Podružnica NSZ je priredila vinsko trgatev, ki je v vsakem oziru prav dobro uspela. Udeležba je bila doima, vendar smo pogrešali več takih, ki bi se bili prireditve lahko udeležili. Materijalen uspeh prireditve je zadovoljiv. Pristopajte v Narodno strokovno zvezo! Izdajatelj: Dr. Josip Bohinjec. — Urejuje: Vek. Bučar. - Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.