Spominski dan 17. oktober. Marsikomu bi se hotelo zdeti neve>> Jetno: vseuCiligčni profesor, znan ia priznan učenjak, sredl novodobnegaf mestnega življenja — in svetnik. A' V8ndar je to resnica, vesela resnica, jt to Kontardo Ferrini. Rodil se je 4. aprila 1859 v Milanu. Njegov oče je bil profesor naravoslovja, pa globoko veren, ravno tako tudi njegova mati. Že od zgodnje mladosti je kazal Ijubki in nadarjeni deCek znamenja velike pobožnosti. Pa ge je š« zelo povečala po njegovem prvem sv. obhajilu, ki ga je prejel star dvanajst let. Posebno je bil navezan na sv. pismo. Da bi ga bolje umeval, ae je koi dijak učil hebrejskega in grškega jezlka. Krasnih listov sv. apostola Pavla m Je na-učil celo na pamet. Vse življenje BM je ostalo sv. pismo njegova najljubša knjiga, ki mu je dajala trdno vero In ga uŽila prav živeti. Star komaj 17 let je prišel na visoko lolo v Paviji, da bi Studiral pravo. Vj Uh letih so se mu približale najrazlič* nejše skušnjave, kl so pretile izpodko« pati mu vero in uničiti njegovo angel* ako nedolžnost. Zato se je tem iskrene« J« oklenil Boga. Iskal je njegove luči in pomoči v molitvi, zlasti pa pri naj« svetejšem Zakramentu. Kadar je bil V, šoli odmor*je skočil v bližnjo cerkev, da je pomolil pred tabernakljem, k sv« mašl je liodil skoro vsak dan, sv. obhajilo je sprejemal pogosto. In kakor. sam priznava v svojih spisil., mu j« molitev in pobožnost do presv. Zakramenta pomagala, da se ni zgubil, da U> ostal dober, pa tudi, da je v šoli dobro napredoval, da se ie za celo življenje oklcnil resnega dela. P.ovsod je vzbujal s svojiin obnašanjem pozornost in ljudjo so ga kmalu imenovali Alojzija. Zelo skrbno se jc izogibal vsega, kar bi mu ute&nilo zatemniti Sistost arc«» Nikdar ni dovoljeval v svoji navzočnosti umazanih pogovorov, opolzlih šal, nespcdobnih pesmi. Če so drugi s takimi rečmi začeli, je biio kar videti, kako neprijetno da mu je to. Drugače pa je bil vesel in družaben, pri vseh priljubljen in je imel na omahljive tovariše velik vpliv, da jih je varoval pred propalostjo. 21 let star je napravil s sijajnim uspehom izpite in. postal doktor prava. Da bi se v svoji strokl še bolj izpopolnil, Je šel študirat v inozemstvo in sicer na Nemško v Berlin. Ko je prišel v Berlin, je šel najprej v cerkev sv. Hedvige. Ko je končal svojo pobožnost tn si je hotel še nekoliko ogledati cerkev je v svoji bližini zapazil v molltev vtopljenega človeka svojih let. Na tega se je obrnil in ga začel izpraševati o raznih zadevah. Našel je v njem odkritega prijatelja, ki mu je pomagal najti dobro stanovanje in ga je tudi seznanil s katoliškim dijaškim društvom. Kakor prej doma, tako je tudi Ferrini v tujini hodil vsak dan k sv. maši in je vsako nedeljo prejemal sv. obhajilo. Pri tem je pa pridno študiral in kazal take zmožnosti in uspehe, da so postali razni nemški učenjaki pozorni na njega. Po dveh letih je Ferrini zapustil Berlin ln še študiral v Parizu, Rimu in Florenci. Ko se je vrnil v domovino, je postal &e le 25 let star profesor na vseučilišfiu v Paviji, nato Mesini, potem v Modeni in nato zopet v Paviji, kjer je ostal do svoje smrti. Bil je profesor in učitelj, ki je bil silno priljubljen pri svojih dijakih, na katere je imel tudi zelo velik vpliv. Sedaj je tudi lahko pokazal svojo veliko učenost. Začel je priobčevati razne učene razprave v italijanskem, francoskem in nemškem jeziku. Vseh njegovih spisov je 241. Pcstal je po njih znan in slaven ftied učenjaki cele Evrope. Pri tem pa je bil Ferrini globoko veren in iskreno pobožon. Ne ostri napadi, ne hvala in prilizovanje ga ni mogIo odvrniti od njegovega prepričanja Vsak dan je bil pri sv. maši, od 1. 1890 naprej je ttrdi vsak dan sprejemal sv. obhajilo. Poleg tega je še vsak dan obiskal najsvetejši Zakrament in kadar Je šel mimo cerkve, se je odkril s tako iskrenostjo, da se mu je videlo že kar na zunaj, da pozdravlja svojega Boga in prijatelja. Vsako jutro je porabil četrt ure za premišljevanje. Značilne in lepe so besede, s katerimi govori o molitvi. Tako piše v nekem svojcm pismu: »Življenje brez molitve, dan, ki bi ga začel, ne da bi se izročil Kristusu v roke, mi je nepojmljiv. Tako življenje mora pač biti podobno črni noči, na kateri je božje prokletstvo, katera človoku ne more dati moči, da bi se človok ustavljal skušnjavam. Tako življenje pač mora biti življenje brez tolažbe, življenje brez veselja. Nerazumljivo mi je, kako morc človek prenašati tako življenjp.« Posebno navdušen je bil Ferrini za čistost in devištvo. V njegovih. zapiskih se najdejo mesta, v katorih govori o tej čednosti. Tako pravi: »Kaj so vse zabave sveta, vse veselje, ki teče iz znanosti, kaj so vsa naravna nagnenja v primeru z veseljem, kl ga daje človeku čistost!« Da bi si ohranil to čednost, je iskreno častil preblaženo Devico in sv. Alojzija. Starši so mu večkrat prigovarjali, da bi stopil v zakon. A vedno je čisto odločno odgovarjal da tega ne misli storitL Še bolj odločen je bil njegov odgovor, če so se mu od druge strani stavile take ponudbe. In njegovega prepričanja ni mogla nlti najmanj omajati njegova okolica, ki veri ni bila posebno prijazna. Za njega ni bilo v verskih stvareh nobenih dvomov in nikakega omahovanja. Spisal je celo nekaj manjših del, v katerih je branil vero in pobijal razne ugovore zoper vero. Značilno je, da je veliki učenjak tolikokrat povdarjal, da je največkrat vzrok nevere napuh. in da je ponižnost ona pot, ki vodi k veri in k Bogu. Pri vsem tem pa je bil napram nevernim ljudem dober in prijazen, z dobroto jih je skušal pridobiti in pripeljati k Bogu. !Pri vsem tem pa Ferrini ni bil kak samotar in posebnež. Iskrene vezi liubezni so ga vezale na njegove starše in na družino. Ko je imel v poznejših letih na visoki šoli samo tri dni preclavanje, se je naselil v Milanu, da bi bil bližje svoji družini in se je k predavanjem vozll z železnico. Pa tudi napram drugim ljudem ga je bila sama prijaznost in postre-žljivost. Ni imel nobenega sovražnika in tudi brezverni ljudje so ga spoštovali in čislali. Med dobrimi pa je imel vse polno prijateljev, ki so mu blli naklonjeni z odkrito ljubeznijo. Med temi je bil tudi takratni knjižničar v veliki milanski knjižnici Ahil Ratti, sedanji sv. Oče Pij XI. Po njegovi smrti se je o njem izrazil: »Njegova vera in njegovo življenje sta se mi zdela kakor čudež, posebno pri njegovem poklicu in pri današnjih razmerah.« Radl napornega dela s« je Ferrinija lotila že leta 1900 srčna bolezen. Leta 1902 ga je posebno mučila in čisto slab se je podal na svoje poletno bivaliSCe v Suni. Tam ga je k nesreči napadel še legar ali tifus. Njegovo telo ni zdržalo težke bolezni, 17. oktobra 1902 je izdahnil svojo dušo. Papež Pij X. je rekel o njem: »Kako vesel bl bil, č« bi mogel Ferrinija postaviti na oltar. To bi bil krasen vzgled za naše dni.« Leta 1922 so začeli preiskovati njegovo življenje, da bi ga proglasili blaženim. Kontardo Ferrini, vellkl učenjak ln vzgleden kristjan obenem Je pač velik in močen dokaz, da je velika neresnlca trditev, ki jo širijo danes ljudje, da bi se znanost in vera ne dala združiti. Prav lepo gresta skupaj in se spopolnujeta med seboj. Red za apostolsko delovanje. Vedno več dela prihaja v naših časih na duhovnika. Ne more ga obvladati sam, temveč potrebuje zato tudi pomočl in podpore neduhovnikov. In Katoliška akcija je ravno v tem, da neduhovniki podpirajo duhovnika v njegovi dušnopastirski službi. Na Nemškem je nek župnik ustanovil nckak red za apostolsko delo neduhovnikov, takoimenovano zvezo sv. Janeza. Udje se k tem« delu zavežejo z obljubo in skrbijo za notranje življenje med katoličani, skrbijo pa tudi za brezposelne, za take, ki nimajo stanovanj, skušajo spraviti v red divje zakone. Jubilej Au<]teške. Na Angleškem obhajajo lctos 100 letnico, kar so katoličani dobili prostost in nato po malenc tudi enakopravnost. V Liverpolu so imell za ta jubilej veliko slovesnost ki se je je udeležilo nad 300.000 ljudi, Zanimiv je pogled nazaj v to stoletje. Ko so angleški katoliftani pred 100 leti dobili prostost, so bili tam štirje apostolski vikarji, 500 duhovnikov in 400 tisoč vernikov. Leta 1850 je bilo na Angleškem 568 cerkev in 600.000 vernikov. Danes je na Angleškem in Irskem: 2 kardinala, 7 nadškofov, 54 škofov, 2085 cerkev, 2655 svetnih ter 1460 redovnih duhovnikov, 438 srednjlh šol s 52.227 dijaki. 1261 osnovnih šol 8 361.200 učenci. Katoličanov je tam okoli 6 milijonov. Hlm. Ko je bila pri papežu sprejeta italijanska mladeniška zveza, je %\. Oče v svojem nagovoru povdaril, da danes nekateri pravijo, da papež ne pomeni nič, da ga svet nift več ne potrebuje. A, tako je rekel papcž, to trdltev najbolj ovrže že samo dejstvo, da J8 letos prišlo v Rira 130 romarskih vlakov iz vsega sveta. Vsi ti so prižll le zato, da papožu pokažejo svojo ljubezen in spoštovanje. Duhovniška rcdbina. V mesecu jul!ju ]e imel v mestu Lille na Francoskem svojo prvo sv. mašo najmlajšl sin rodbine Baskin. Ko je on opravil svojo prvo sv. daritev, je pa pri stranskih oltarjih maševalo pet njegovih bratov, ki so žc duhovnlki. Družini je poslal svoje Cestitke tudi sv. Ofie Pij XI. Kdo vse postane dnhovnik. Letos j« prejel na Angleškem maSniško posvečenje Ivan O' Connell, sloviti irski odvetnik. Med angleškimi posveCenci je tudi eden, kl j© bil prej anglikanski duhovnik, drugi je bll brezžični brzojavljafi. Na Kltajskem J« bil posvečen v duhovnika nek Francoz, ki je bil prej kapitan na francoski ladji.