PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 42 (13.575)
Trst, četrtek, 22. februarja 1990
Slovenski komunisti ostro obsojajo ukrepe zveznega predsedstva in zvezne vlade
Policijska ura na Kosovu
Izredno grobi nastopi milice v pokrajini - Alternativne skupine na Kosovu pozivajo občane, naj ne demonstrirajo in ne dajejo povoda za brutalne represivne ukrepe
Po stalnih odložitvah
so se včeraj delničarji Enimonta le sestali
V v
P«'i i,rnu so lnla,,lncl albanske narodnosti spet demonstrirali, poseg milice Ur )e bil kar se da surov. Oblaki solzivca so se vlekli nad mestom še mnogo P° posegu milice	(Telefoto AP)
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — »ZKS - stranka demokratične prenove« je včeraj objavila odločno in izredno jasno izjavo, ki jo zaradi pomembnosti objavljamo v celoti:
»Predsedstvo SFRJ je s svojim sklepom o angažiranju dela enot JLA v SAP Kosovu zbudilo našo upravičeno vznemirjenost. Ta sklep kaže, da se nadaljuje tista politika, ki se je izkazala za zgrešeno in ki utegne privesti do državljanske vojne v osrčju Balkana. Jugoslovanska skupna država ne sme postati igrača v rokah avanturizma in neodgovornosti. Ne sprejemamo politike, ki zaostruje represijo vsakič, ko slej ko prej neizogiben dialog o politični rešitvi postane možen. Najboljše zagotovilo, da vojaki ne bodo zlorabljeni za prelivanje krvi in proti narodom in narodnostnim Jugoslavije, je, da se vrnejo v vojašnice.
Zaskrbljeni smo zaradi stopnjevanja represije in nepripravljenosti, da se problemi na Kosovu pričnejo reševati s političnimi sredstvi. Namesto dialoga med tistimi, ki so za mirno
skupno življenje, enakopravnost, pravice in varnost, tako Albancev kot Srbov, Črnogorcev in pripadnikov vseh drugih narodov in narodnosti, in ki to čedalje glesneje tudi zahtevajo, grozi nevarnost novega zaostrovanja in spopadov. V času, ko postaja Jugoslavija tema razgovorov o kršenju človekovih pravic in svoboščin, kakršnokoli izsiljeno in prenagljeno zaostrovanje represije znižuje ugled in kredibilnost jugoslovanskih reformskih usmeritev. Zaustavitev vseh aktivnosti, ki poglabljajo prepad med ljudmi v pokrajini, ustavitev vseh političnih sodnih procesov, bi kot prvi znak pripravljenosti za demokratičen dialog opogumilo vse tiste v pokrajini in Jugoslaviji, ki jim je do mirnega razpleta kosovske drame.
Pozivamo vse, ki živijo na Kosovu, brez izjeme, da se vzdržijo dejanj, ki bi spodbujala nadaljnjo eskalacijo nasilja in nestrpnosti. Predsedstvo SR Slovenije in predsedstva drugih socialističnih republik in obeh avtonomnih pokrajin pozivamo, naj od predsedstva SFRJ zahtevajo, da prekliče sklep o uporabi dela JLA za urejanje
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RIM — Po treh odložitvah se je včeraj zvečer na rimskem sedežu skupine Ferruzzi končno le sestal odbor delničarjev kemijskega koncerna Enimont. O srečanju, na katerem so bili za ENI prisotni Gabriele Cagliari, Enzo Bar-baglia in Dario Cifoni, za Montedison pa Raul Gardini, Giuseppe Garofano in Carlo Sama, do zaključka redakcije ne ENI ne Montedison nista javila podrobnosti.
V	zvezi z Ertimontom velja povedati, da bodo morali delničarji premagati nasprotja, ki se nanašajo predvsem na različna gledanja javnega in privatnega dela tega kemičnega koncerna na bodoče upravljanje in industrijsko strategijo Enimonta. Zvedelo se je tudi, da so se pred srečanjem odbora delničarjev v palači Chigi. sestali ministrski predsednik Andreotti, minister za državne soudeležbe Fracanzani in predsednik ENI Cagliari, vendar tudi o tem sestanku niso izdali nobenega sporočila.
V	zvezi s torkovo preložitvijo zasedanja odbora delničarjev pa je družba Montedison sporočila, da je do odložitve prišlo na zahtevo družbe ENI, kar naj bi Gardini takoj sprejel.
Po odstopu De Mitove levice, ki se je odrekla funkcijam v vodstvu stranke
Forlani ne popušča in najavlja da bo zapolnil vse vrzeli v KD
RIM — Dan po razdoru, ki ga je v KD vnesla De Mitova odločitev, da se skupaj z zastopniki levice odreče političnim funkcijam na čelu stranke relativne večine, je bilo že mogoče opaziti prve otipljive spremembe v palači na Trgu del Gesti. Odsotnost zastopnikov levice, ki so zapustili svoje urade, je dejansko pokazala na fotelje, ki bodo ostali brez izvoljenega lastnika.
V intervjuju za radijski dnevnik GR1 je tajnik KD Forlani dejal namreč, da so daleč od resnice vsi, ki menijo, da bo odstopu De Mite in levice v manjšini, sledila blokada imenovanj. Forlani je zato poudaril, da bodo poskrbeli za čim prejšnje imenovanje novih odgovornih za sektorje, ki so ostali brez zastopnikov. Pri tem gre predvsem za mesti predsednika vsedržavnega sveta KD, ki ga zapušča De Mita, in podtajnika stranke, ki se mu je odrekel Bodrato. V stranki se že govori o teh kandidaturah za sedenje v De Mitovem fotelju, Fanfani, Colombo in Scalfaro pa bodo morali vsekakor računati tudi na reakcje celotne levice, ki naj bi prišlo do imenovanj. Fanfani je dejal tudi, da ne bo zaustavil dela za ustanovitev strankarskega »politbiroja«.
Včerajšnji dan italijanske politike je sklenila vest, da bodo v poslanski zbornici zasedali tudi v nočnih urah, zato da bi onemogočili propad zakonskega odloka o imigraciji. Poslanci so tako odgovorili na provokacije misovcev in republikancev, ki si prizadevajo, da bi preprečili diskusijo do zapadlosti roka. Poslanska zbornica bi morala zaključiti razpravo o odloku do konca tedna, senat pa v dveh dneh prihodnjega, saj bo odlok o imigraciji zapadel v sredo, 28. februarja.
De Mita In Bodrato na zasedanju vsedržavnega sveta KD(AP)
SZw umika enote k Češkoslovaške
— Prihodnji ti Havfk]Vl Mihan Gorbačo tnerT. Podpisala sporazu gov^ndku sovjetskih če Pra0j1 0 tem 50 v teh dni lovafii11 včeraj sta sovjets °kvii^a delegacija že i £prm sporazum. bii0 Ptav uradno sporočil siti “dJa-vljeno, pa naj bi li0i.v°Jaki zanustili Csr •
Vr ■ 10 Uh Sovjetsko zvez
Nizozemska in Italija sta sinoči po slabi igri izenačili 0:0	(Telefoto AP)
Marco Pannella potrdil kandidaturo na komunistični listi v Abrucih
RIM — »Bilo je dovolj, da sem odgovoril "da" poštenemu in doslednemu vabilu poštenih in doslednih tovarišev iz Abrucov, pa so pripravili pravi proces na Stalinov način, z vključenim lovom na čarovnice.« S temi pikrimi pripombami se je iz Zagreba, kjer se trenutno mudi, oglasil radikalec Marco Pannella, ki je uradno potrdil, da bo kandidiral na odprti komunistični listi v L'Aquili in na ambienta-listični listi v Teramu.
Na listi Nathan bo torej tudi ime radikalca Pannelle, kar je seveda dvignilo nemalo prahu tudi znotraj same komunistične federacije v Abrucih ter sprožilo nekaj nejasnosti v odnosih med federacijo in Rimom. Ugo Pecchioli, predsednik komunistične skupine v se-
natu, je namreč še včeraj trdil, da je Pannellova kandidatura vse prej kot preverjena informacija, a ga je nato demantiral sam Pannella.
Tudi v L'Aquili se sedaj sprašujejo, kako razvozlati Pannellov vozel, ne da bi s tako razvpito kandidaturo bremenili »odprtost« liste, ki je v zamisli pobudnikov odprta vsem naprednim silam. Ob tem se je zaustavil tudi poslanec zelenih mavrice Emilio Vesce, ki si zamišlja listo Nathan kot stičišče interesov radikalcev, zelenih, antiprohi-bicionistov in seveda komunistov.
Poleg tega pa je Vesce ugotovil, da so komunisti v Abrucih premostili tudi vprašanje odprte liste, ki je več kot to, v kolikor gre dejansko za skupino odprtih list.
SZ naj bi postala predsedniška republika
Mihailu Gorbačovu precej večja oblast
Razočaranje Marca Pannelle ob njegovem četrtem obisku
Radikalne stranke v Ljubljani ne mam nihče razen komunistov
MOSKVA — Na izrednem zasedanju vrhovnega sovjeta 27. februarja bodo po vsej verjetnosti razpravljali tudi o spremembi Sovjetske zveze v predsedniško republiko po francoskem modelu. O teh spremembah se v Moskvi že dalj časa govori, v intervjuju za tednik Moskovske vesti pa se je predsednik parlamentarne komisije za ustavne spremembe v SZ Aleksejev zavzel za polna pooblastila, ki naj bi jih Mihail Gorbačov imel kot predsednik države. Aleksejev se je pri tem navezal na zadnje nemire v Zakavkazju ter Tadžikistanu in s tem v zvezi dejal, da bi se te probleme precej hitreje reševalo, če bi imel predsednik države točno določena pooblastila.
O teh pooblastilih so že razpravljali na partijskem plenumu v začetku tega meseca. Čeprav besedilo Gorbačovo-
vega osnutka o preobrazbi SZ v predsedniško republiko ni bilo objavljeno v celoti, pa za nikogar od poznavalcev ne predstavlja skrivnosti. Tako Gorbačov med drugim predlaga, naj bi prvega predsednika izvolilo 2250 ljudskih poslancev, naslednji predsedniki z mandatom šestih let pa naj bi bili izvoljeni na splošnih vpolitvah. Predsednik naj bi imel tudi pravico veta v vrhovnem sovjetu, lahko bi proglasil izredno stanje kjerkoli v SZ, ne da bi zato moral imeti dovoljenje krajevnih oblasti. Dobil naj bi tudi izredno široka pooblastila za izdajanje odlokov, imel pa naj bi tudi pravico, da prekliče zakone, ki bi jih sprejeli parlamenti v posameznih republikah. To moč ima trenutno predsedstvo vrhovnega sovjeta.
LJUBLJANA — Legendarni, ne pa tudi uradni vodja radikalne transnad-nacionalne - in še kakšne - stranke Marco Pannella ni mogel kriti razočaranja ob svojem četrtem prihodu v Ljubljano. Pred dobrim letom, ob prvem obisku Bohinja, ki ga je pripravila nekdanja ZSMS, zdaj liberalna stranka, novinarjem ni bilo lahko delati zaradi bliskanja bliskavic in škljo-canja aparatov številnih fotoreporterjev od Gevgelije do Jesenic, tokratni obisk pa sta spremljala le dva fotoreporterja.
To pa ni bil edini udarec radikalni stranki, ki so se je pred časom uradne politične strukture v Jugoslaviji bale kot hudič križa in prepovedale njen kongres v Zagrebu. Marco Pannella se je prišel pogovarjat v Ljubljano s prenovljeno ZKS tudi zato, ker radikalcev
ne Demos, ne sedanji liberalci, kot kaže, ne jemljejo več kot resnih sogovornikov. Na pobudo radikalcev za srečanje so pozitivno odgovorili samo iz poveljstva Cirila Ribičiča. Težko se je izogniti občutku, in tega Pannella na včerajšnji tiskovni konferenci ni skrival, da so bivši mladinci zlorabili radikalce za lastno uveljavljanje na političnem prizorišču: zdaj, ko so zabredli v volilni golaž, pa se nekdanjega prijatelja, ki so ga celo sprejeli v svoje vrste kot častnega člana, otepajo z vsemi štirimi, ker ne ustreza sedanji politično-volilni strategiji.
Pannello je razočarala tudi nacionalna obarvanost strankarskega pluralizma v Jugoslaviji, kar kaže bodisi na naivnost bodisi na nesposobnost radikalcev, da realno ocenijo poti razvoja političnega dogajanja v posamezni državi.
Simpatije pa vzbuja njihova trdna odločenost, da ne odnehajo, temveč da poskušajo v Jugoslaviji še naprej uveljaviti svoje mednacionalno in nadstrankarsko videnje bodočih združenih držav Evrope, v kateri bi bila zdajšnja evropska partitokracija (zanje je to identično enostrankarskemu monopolu) samo še zgodovinski pojem, ki v Sloveniji, po njihovi oceni, že pušča globoke korenine. Radikalci bodo morali spoznati, da tudi na tem prostoru niso več nikakršen politični čudež in da bo temu primerna manjša medijska promocija, še zlasti zato, ker jim nekateri do danes niso odpustili, da niso doslej še nikoli pripeljali s seboj Cic-cioline in njenih sodelavk, sicer najbolj »odkritih« privrženk radikalne stranke, (dn)
Priprave na shod izvoljenih slovenskih predstavnikov
ČEDAD — Pripravlja se shod slovenskih izvoljenih predstavnikov, neglede za katero stranko so bili izvoljeni, neglede ali so pristaši političnih strank ali neodvisni. O tem se govori že več mesecev. Sinoči se je v Čedadu, v društvu Ivan Trinko, sestala skupina pobudnikov te zamisli. Vabilo za sinočni sestanek so podpisali deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar, načelnik deželne slovenske komisije KPI Miloš Budin in načelnica deželne slovenske komisije PSI Laura Bergnach.
Na ta prvi sestanek so prišli nekateri vidni izvoljeni predstavniki iz vseh treh pokrajin naše dežele, v katerih bivamo Slovenci. Bili so to deželni svetovalci, župani, občinski svetovalci, predsedniki gorskih skupnosti. Zastopani so bili predstavniki več strank, ne samo treh prej omenjenih, ter tudi neodvisni. Se zlasti pomembna je bila prisotnost izvoljenih predstavnikov iz Videmske pokrajine. Ti so orisali položaj v Nadiških ter v Terski dolini, kot tudi v Reziji in v Kanalski dolini.
Na sinočnjem sestanku v Čedadu je seveda bil govor o možnosti shoda vseh slovenskih izvoljenih predstavnikov. Ta shod naj bi bil v začetku marca, še pred začetkom razprave o vladnem (Maccanico-vem) zakonskem osnutku o globalni zaščiti Sloven-
cev, ki je predviden sredi marca. Shod naj bi bil v Benečiji. To iz preprostega razloga, ker je Benečija najbolj prikrajšana v Maccanicovem osnutku. Sinoči je bila izbrana delovna skupina izvoljenih predstavnikov (ti zastopajo vse stranke in vse pokrajine), ki naj pripravi shod. Izdelati je treba okvirni dokument o Maccanicovem osnutku. Ta dokument naj bi bil predstavljen in odobren na shodu izvoljenih predstavnikov. Ti naj bi ga podpisali ter ga potem poslali v rimski senat, kjer naj bi se sredi marca pričela razprava. V dokument izvoljenih mož pa bi bilo treba vnesti tudi besedilo o gospodarskem razvoju krajev ob meji, kar zanima vse prebivalstvo, tisto slovenske in tisto italijanske ter furlanske narodnosti.
Na sinočnjem sestanku je bilo poudarjeno, da do te pobude prihaja v predvolilnem času, ki najbrž ni najbolj primeren za take pobude. Nihče od tistih, ki so sinoči bili prisotni v Čedadu, ne želi, da bi kdorkoli pobudo izkoristil v predvolilne namene. Med vsemi slovenskimi izvoljenimi predstavniki je treba najti skupen jezik. Samo na ta način bo pobuda uspešna.
MARKO WALTRITSCH
Precenjen dinar ustvarja probleme gospodarstvenikom
LJUBLJANA — Včeraj je slovensko državno predsedstvo sklenilo, da je treba sprejeti protiukrepe v prid slovenskega gospodarstva, ker se srbska blokada nadaljuje in v mnogih primerih celo povečuje. Glede konkretne oblike ukrepov pa niso bili preveč jasni, češ da teh stvari ne gre obešati na velik zvon in da je treba predvsem ukrepati in manj govoriti. Vendar bo prav o teh vprašanjih prišlo tudi v Sloveniji do razprav, polemik in kritik na račun predsednika slovenske vlade, češ da se je šel pogajat v Srbijo na temelju zahtev, ki niso uresničljive. Srbsko vodstvo je namreč razgovore podredilo temu, da Slovenija privoli v srbsko urejanje kosovske drame.
Predsedstvo je obravnavalo celoten spekter slovenskih gospodarskih problemov, ko si mnoge stvari prihajajo navzkriž. Predvsem srbska blokada in njene posledice, pa Markovičev gospodarski program, ki je prinesel precenjen dinar. V zadnjih štirinajstih dneh je že prišlo do povsem nasprotnega stanja, ko ljudje ne nosijo več deviz v banke, temveč prihajajo z dinarji in v Trstu in Celovcu kupujejo blago, ki je veliko
cenejše. Nastalo je novo zadolževanje, ki je že dobilo množično podobo in gre na škodo valutne politike zvezne vlade.
Prišlo pa je tudi do upadanja izvoza, ker je po mnenju slovenske vlade dinar precenjen za eno četrtino.
Slovensko gospodarstvo doživlja val stečajev, ki je še zlasti grozeč in nevaren v starih industrijskih središčih, kakršno je na primer Maribor. Slovenska vlada skuša množične stečaje preprečiti na razne načine. Predvsem je treba preprečiti množično psihozo, ki bi utegnila biti še zlasti nevarna. Vlada bo skušala podjetjem pomagati z različnimi ukrepi, ker dobrim in slabim podjetjem strahovito primanjkuje kapitala. Mnoga podjetja imajo dobre programe, pa so v težavah
volilni
kampanji in odlaganju sistemskih rešitev. Slovenska skupščina z enim očesom že škili v razdobje, ko bo razmerje sil povsem drugačno, in sedanje oblastne strukture morajo ukrepati, sicer se bo položaj močno poslabšal. (B.S.)
zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. Vse te težave se kopičijo ob hkratni
Prva Standa bo zrastla v Splitu
SPLIT — Milansko podjetje Standa bo svojo prvo blagovnico zunaj Italije gradilo v Splitu na okoli 32.000 kvadratnih metrih površine. Za realizacijo te pomembne naložbe bodo ustanovili mešano italijansko-jugos-lovansko podjetje, katerega člani bodo splitsko podjetje za gradnjo mesta, gradbeno podjetje, ki bo izvajalec del in gradbena podjetja iz Bologne, skupaj s finančnim inženiringom, ki bo organiziral celoten posel. Imen za zdaj še niso sporočili.
Sredstva bodo dobili tudi z ugodnimi posojili italijanske vlade.
Prostora za gradnjo blagovnice Standa v Splitu še niso dokončno urbanistično določili: za primer, če bo šlo kaj narobe, pripravljajo tudi alternativno lokacijo ob splitski obvoznici. Italijanski partner se je pogovarjal tudi z Zagrebčani, da bi tam zgradili še drugo blagovnico v Jugoslaviji. Blagovnice Standa namreč načrtujejo na celotnem obalnem pasu.
Diplomatsko službo osvoboditi monopola ZK
KAIRO — Veleposlanik SFRJ v Egiptu Ivan Ivekovič je predlagal, da se diplomatska služba preoblikuje v duhu sprememb v Jugoslaviji in prvi predlog, ki ga je v tem smislu zapisal, je: nujno je, da Zveza komunistov izstopi iz zveznega ministrstva za zunanje zadeve. Odstopanje ZK od monopola oblasti in njeno ločevanje od države pomeni de-zideologizacijo in departizacijo državnih funkcij, ustanov, strokovnih služb in osebja, ki »se morajo osvoboditi objema edine vladajoče stranke in ideologije ter nadzora«. Izhajajoč iz višjih interesov Jugoslavije veleposlanik v Egiptu predlaga, da ukinejo osnovne organizacije in poverjeništva Zveze komunistov pri diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini (saj so v nasprotju z dunajskimi konvencija-
mi), funkcijo partijskih svetnikov in da takoj prekinejo prakso avtomatičnega plačevanja partijske članarine iz plač. Ivan Ivekovič ugotavlja, da so s korakom, ki so ga storili slovenski tovariši, prišli v položaj, ko bodo jugoslovanski diplomati tudi formalno člani različnih političnih organizacij in da z ustavnimi spremembami in skupščinskimi volitvami, ki se bližajo, ne bo mogel nihče več po legalni poti ustaviti prodora strank v zvezno ministrstvo in dip-lomatsko-konzularna predstavništva. Veleposlanik je menil, da je treba diplomatsko službo osvoboditi dosedanjega monopola ZK, po drugi strani pa jo je treba zaščititi pred manipulacijo vseh ideologij in strank.
Vojaški poseg na Kosovu lahko samo škodi ugledu Jugoslavije v svetu
Pri Uroševcu so tanki JLA že zavzeli položaje
NADALJEVANJE S 1. STRANI
razmer na Kosovu. Hkrati opozarjamo, da je JLA tudi vojska SR Slovenije in da smo dolžni soodločati o njeni uporabi in da to tudi želimo. Skupščini, izvršnemu svetu in predsedstvu SR Slovenije predlagamo, da pretehtajo nastale razmere in možne ukrepe, zlasti s stališča odgovornosti SR Slovenije za federa-
cijo in s stališča suverenosti SR Slovenije.«
Podobno, prav tako ostro stališče je včeraj sprejela Socialistična zveza, ki še posebej opozarja, da tudi slovenski fantje služijo vojaški rok na Kosovu in da so torej v enotah, ki jim je zvezno predsedstvo izdalo ukaz za »določeno angažiranje«.
Na Kosovu je bilo včeraj več manifestacij, predvsem pa ni bilo ni-
'	(Telefoto AP)
kjer pouka in v skoraj nobenem obratu niso delali. Povsod so vojaki in policija, letala preletavajo Prištino.
V torek bi moral biti po pisanju srbskega tiska krvavi dan. Bil je res tak, toda ne za Srbe. Včeraj je množica Albancev spremila na zadnjo pot v rodno vas 22-letnega Albanca Selmana Vojvodo, katerega je ostrostrelec ubil s strelom natanko sredi čela. V bolnišnici se zaradi ran
s strelnim orožjem po uradnih podatkih zdravi deset Albancev.
Včeraj so ob 21. uri uvedli na Kosovu policijsko uro, ki traja do 4. ure zjutraj. V tem času ne sme nihče na ulice in milica bo policijsko uro ostro nadzorovala in izvajala. V torek in včeraj so policisti zadušili poskuse manifestacij še bolj brutalno in ostro, kot so to že skrajno grobo počeli doslej.
Vseh sedem alternativnih skupin, ustanovljenih na Kosovu, je včeraj poslalo zveznemu predsedstvu, zvezni vladi in javnosti daljše pismo, v katerem zagotavljajo, da se razmere slabšajo. Milica je surova, vdira v šole, bolnišnice, hiše, cerkve in džamije, pretepa, krade in sramoti. Združena alternativa zahteva, da se naredi konec »prekoračevanju pooblastil«, da odbori za ugotavljanje človekovih pravic iz vse države raziščejo primere ubojev in mučenja. Propaganda si je izmislila »krvavi torek«, da bi se položaj zaostril. Alternativa poziva vse državljane Kosova, da ne demonstrirajo in da ne dajo povoda za represijo.
Položaj v pokrajini je torej napet in albansko prebivalstvo je vedno bolj ogorčeno in odločno. Kritike tokrat lete tudi na predsednika predsedstva Janeza Drnovška, ki je podpisal ukaz JLA in o katerem zdaj pravijo, da je postal »pošten Slovenec«. Ukaz za uporabo JLA pa ima dvojen pomen. Nekateri ga razlagajo tudi kot nujen ukrep, da se prepreči vdor srbskih prostovoljnih oddelkov na Kosovo, kar bi povzročilo množično pobijanje in pravo državljansko vojno. Res pa je, da so postali JLA in vsi drugi zvezni organi orodje v rokah srbske politike. Na zasedanju zveznega predsedstva se niso zbrali samo člani predsedstva,
temveč je včerajšnja Politika na prvi strani objavila veliko sliko, na kateri so predsednik vlade Markovič, obrambni minister Kadijevič in minister za zunanje zadeve Lončar-Represijo in njeno zaostritev je torej sprejela in ukazala tudi zvezna vlada, njen vrh, torej je zanjo tudi odgovorna.
S tem pa se v državi in na mednarodni sceni spreminjajo razmerje sil in vsi jugoslovanski odnosi. V tej zvezi niso nepomembni poskusi, da se na hitro skliče CK ZKJ in nato nadaljuje izredni partijski kongres. Manjkajoče partije pa naj bi nadomestile na hitro ustanovljene jugoslovanske stranke. Konkreten primer je Slovenija in v tej zvezi se veliko govori in piše o sestanku Pančevskega z Dragišo Marojevičem, predsednikom Združenja za zaščito neslovenskih prebivalcev, ki pa je v resnici srbska politična ekspozitura v Sloveniji.
Razpravljali so o ustanovitvi slovenske ZKJ, postopku da ne bi pr1' znali slovenskih volitev, češ da Neslovenci ne morejo kandidirati za predsednika republike, kar je laž, predvsem pa o tem, da naj ZKJ v Sloveniji zbrala na desettisO' če članov. Tudi to je seveda izmis' Ijotina, toda številke in resnična ou
goia • bi
ganiziranost niso pomembne.
gre za politično akcijo, temveč z zdrave sile, ki lahko pokličejo^»si reda« oziroma »legalne sile držav na pomoč pred »grozotami seP^rrI1 tistov in nacionalistov«, ki v te primeru ne bi bili več Albanci, tem več Slovenci. Tudi tokrat gre vedno bolj jasne obrise scenarij tesno povezanega s slovenski^ svobodnimi volitvami, ki so za rokratske partije in za nacionalis ne oblasti zares nevarne.
S prve seje novoizvoljenega 10 Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu
Program prenove mora naprej
Zveza naj bo opora in referenčna točka v prizadevanjih za razvoj vseh Slovencev v deželi
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pave! Stranj_________
Pogosto sestajanje, agilen program dela z večjo operativno sposobnostjo, pospešeno reševanje problemov članic SKGZ in boljše obveščanje' javnosti o delovanju. To so bile nekatere izmed temeljnih postavk, za katere so se na prvi seji opredelili člani novoizvoljenega izvršnega odbora SKGZ.
Po uvodu predsednika Palčiča, ki je podčrtal nujnost, da se delo SKGZ pospeši z novim zagonom in v skladu z napotki minulega občnega zbora, so člani izvršnegta odbora govorili o konkretnih načrtih, pri čemer gre zabeležiti prepričanje, da je potrebna pri delu SKGZ čimvečja sinhronizacija med različnimi področji, saj gre za ustvarjanje skupnih ciljev in sodobnim potrebam odgovarjajoče manjšinske politike, ki naj bo tudi navzven jasneje razvidna.
Z ozirom na to, da je delokrog zveze in njenih članic zelo konkreten in zajema precejšnje število organizacij in ustanov, je očitno potrebna stalna jasnost ciljev in krepitev zavesti, da je mogoče potencial, ki ga na raznih področjih premore naša skupnost v
Italiji, izkoristiti bolje in z večjim učinkom. To je mogoče doseči z opuščanjem improvizacij in empiričnih metod, kajti domala na vseh področjih našega življenja so danes bistvene važnosti strokovnost, permanentno pridobivanje novega znanja in sposobnost manjšinskih organizacij, da se ne omejujejo le na dnevno politiko. Vloga SKGZ bo torej vsem jasnejša in njeno delo učinkovitejše, v kolikor bo v kulturi, gospodarstvu, telesni kulturi, tisku, na mladinskem in še drugih področjih jasno začrtana vsebinska zasnova.
Člani izvršnega odbora so o vsem tem razpravljali z različnimi poudarki, pri čemer je bila že napovedana problemska konferenca označena ne samo kot obveza, ampak predvsem kot priložnost, ki jo kaže maksimalno izkoristiti, ne da bi jo obenem mitizirali, kajti za reševanje zahtevnih vprašanj in dilem, s katerimi se danes srečuje naša skupnost, ni enkratnih in enostavnih receptov.
Izvršni odbor se je izrekel o potrebi, da se v čim krajšem roku izdela interdisciplinaren družbeni načrt, ki
bi omogočil racionalno vizijo razvojnih potreb Slovencev v Italiji v srednjeročnem obdobju. Mnogo večja pozornost bo v bodočem delovanju v SKGZ namenjena tudi seminarskemu delu, ki je za vsakršno rast kvalitete neobhodno potreben instrument.
V razpravi je bilo slišati tudi mnenje, da je prevelika številčnost v odborih SKGZ mnogokrat lahko ovira za njihovo agilnejše delo, saj prisotnost mnogih ljudi ne zagotavlja vnaprej ne širine ne reprezentativnosti. Mnogo razmišljanja bo zato potrebno posvečati načrtu, da se zvezi po potrebi zagotovijo tudi nove oblike organiziranosti, ki bi omogočale sodelovanje čim širšega kroga ljudi pri oblikovanju izbir in sklepov SKGZ, ne da bi bila s tem okrnjena njena operativna sposobnost. Iz razprave je skratka izšla potrjena vizija zveze, ki naj v treh pokrajinah pospešeno uveljavlja duha prenove, kar pomeni uveljavljati organizacijo, ki naj bo za vse širši krog naše narodnostne skupnosti trdna opora in jasna referenčna točka v prizadevanjih za njen razvoj.
Senat odobril predloge KPI glede osn. šol
RIM — Med razpravo o problematiki osnovnošolskega pouka je senat na pobudo skupine KPI ponovno uvedel v poslanski zbornici že odobreno normo, ki določa vrhnjo mejo pri oblikovanju razredov. Obenem pa je zavrnil zahtevo večine, naj se določi tudi najnižja številčna meja "na podlagi pokrajinskega povprečja" za to, da se lahko odpre nov razred. Na ta ttačin je bila preprečena možnost, fla se zapre cela vrsta majhnih šolskih enot tudi na negoratih območjih, tako na primer v Trstu in Gorici, kjer često deluje blizu italijanske šole tudi slovenska šola iti kjer se zdi takšna soprisotnost Heobhodno potrebna ne glede na število učencev v posameznih raz-
tedih.
Kakor kaže, se bo to vprašanje že spet zastavilo v naslednjih tednih, ko bodo predmet obravnav tudi drugi usmerjevalni zakoni s Področja javnega šolstva.
Vlada je medtem sprejela resolucijo, ki zadeva poučevanje krajevne kulture in tako imenovanih jezikov okolja" na območjih, kjer Prebivajo jezikovne manjšine, kakor tudi razne oblike didaktičnega eksperimentiranja za šolarje, ki lim materin jezik ni italijanščina, °ziroma za tiste, ki pripadajo neki Manjšinski skupnosti. Komunistične resolucija o tem, ki so jo podpisali tudi zastopniki večine, po-Verja tovrstne izbire samemu učnemu osebju.
Paket: kmalu pomoč Rima!
BRUSELJ — Deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro se je sešel včeraj s pristojnimi dejavniki EGS in jim obrazložil utemeljenost državnega zakona 26 ("paketa za Trst in Gorico"), o katerem menijo v Bruslju, da ni čisto v skladu z določili glede svobodne konkurence. Saro je navedel problem popotresne obnove in težave manj razvitih območij na Tržaškem in Goriškem, sicer pa "posebnosti" dežele FJK v geopolitičnem pogledu. Te dni bo pri EGS uradno nastopil tudi Rim.
Odbornik Saro sprejel delavstvo podjetja Beneco
TRST — Deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro je sprejel včeraj osem uslužbencev mešane družbe Beneco Kronos v Sv. Lenartu, ki so izgubili delovno mesto zaradi zaprtja njenega "zimskega" oddelka decembra lani. Gre za tovarniški odsek, v katerem so izdelovali smučarske čevlje ter podobno zimsko-športno opremo in ki je zabredel v krizo zaradi vrtoglavega padca prodaje. Odpuščeni nameščenci, katerih starost se suče med 23. in 57. letom, so se pritožili deželnemu odborniku, ker ne morejo dobiti na noben način nove zaposlitve, čeprav jim je podjetje, pri katerem so poprej delali, obljubilo, da bo v ta namen posredovalo pri drugih tvrdah.
Saro se jim je obvezal, da se bo pozanimal zanje, da bi se pač lahko zaposlili kje drugje, po možnosti ne preveč daleč od rodnih krajev, to je od Nediških dolin, ki so v gospodarskem pogledu že itak na slabem.
KD navezala stike čez mejo
TRST — Deželna KD je navezala tesne stike s krščanskodemokratsko stranko Slovenije in ljudsko stranko Češkoslovaške. Na nedavnem deželnem kongresu KD v Tržiču sta govorila češki in slovenski zastopnik. Dve zastopnici ženskega odseka KD iz FJK sta bili na 1. kongresu ženske sekcije obnovljene češkoslovaške ljudske (de-mokristjanske) stranke. Dne 11. marca bo v Vidmu ženski praznik v priredbi krajevne ženske sekcije KD. Nanj prideta tudi zastopstvi demokristjanskih žensk iz Slovenije in Češke.
V sredini germanskega sveta potopljena prebiva tudi večja skupnost poljskih manjšincev
Slovenci radi poudarjamo, da smo edina slovanska manjšina na območju EGS ali pa vsaj najbolj zahodna slovanska manjšina na istem območju. Kaže, da nista resnični ne prva ne druga trditev. Čeprav jih Grčija ne priznava kot Slovane, živijo na njenem ozemlju deli makedonskega naroda, v Nemčiji pa živi še razmeroma številna poljska manjšina, o kateri se je doslej razmeroma malo govorilo. Z novimi perspektivami glede združitve obeh Nemčij in s skoro samodejno sprožitvijo vprašanja o nemško-po-Ijski meji, pa je možno, da bomo v bližnji bodočnosti pogosteje slišali govoriti ali vsaj omenjati tudi to slovansko manjšino, v srcu germanskega sveta.
Poljaki so se na nemškem ozemlju začeli množično naseljevati pred nekaj več kot sto leti, v času najhitrejšega vzpona nemške industrije, ko je vladalo največje povpraševanje po delovni sili. Gradnja pristanišč ob Severnem morju, črna in kemična industrija v Porurju, vsa ta zaposlitvena jedra so do prve svetovne vojne poklicala v tedanjo Nemčijo preko pol milijona Poljakov.
Ta velika množica je bila razmeroma dobro in kapilarno organizirana: samo Zveza rudniških delavcev je štela preko 60.000 vpisanih, delovalo je preko 140 pevskih zborov, izhajal je razvejan tisk v poljščini itd. Ta struktura je razmeroma dobro prebrodila krizo, ki jo je povzročila prva svetovna vojna, veliko teže pa je preživela krizo, ki jo
je predstavljal nacizem s svojim represivnim aparatom.
Danes računajo, da živi na ozemlju Zvezne republike Nemčije še kakih 150.000 potomcev nekdanjih poljskih priseljencev, od teh jih je kar 100.000 v deželi Severna West-falija, ostali pa so raztreseni po Porurju.
Pravno politično stanje nemških Poljakov je po zadnjih razpoložljivih poročilih precej slabo. Manjšina kot taka pravno ni priznana, kar ima kot posledico šibek položaj v nekaterih bistvenih področjih manjšinskega življenja. Zlasti na področju šolstva kaže, da ne obstaja nobena priznana oblika poučevanja poljskega jezika in tudi na področju množičnih občil je skupnost zelo šibka, bodisi kar se tiče informiranja navznoter, kot tudi navzven, v odnosu do večinskega naroda.
Obstaja neka osrednja organizacija, ki ima vlogo predstavnika in koordinatorja organiziranih oblik narodnega življenja, to je Zwiazek Polak6w W Niemczech - Zveza Poljakov v Nemčiji, ki ima sedež v Bochumu. Organizacija je bila ustanovljena že leta 1922 in je leta 1970 štela približno 40 krajevnih podružnic, ki so povezovale 6 do 7.000 članov.
Obstajajo tudi druge organizacije, a v zadnjih letih je omenjena Zveza bila najbolj aktivna, zlasti kar se tiče zahtev, naslovljenih na osrednje vladne oblasti, za večje priznanje in podporo manjšinskim dejavnostim.
Od vsega pričetka učnega leta na industrijskem zavodu Malignani
Tečaj slovenščine v Vidmu
Okoli tridesetim slušateljem predava univerzitetni profesor Marino Vertovec
VIDEM — V prostorih tehnično industrijskega zavoda Malignani v Vidmu že nekaj mesecev, od začetka letošnjega šolskega leta, imajo dva tečaja slovenskega jezika, ki ju obiskuje 30 slušateljev. Prvi je začetnega značaja, drugi pa je nadaljevalni. Slovenščino poučuje prof. Marino Vertovec, sicer profesor na videmskem poklicnem zavodu za trgovino Bonaldo Stringher. Prof. Vertovec je več let prej v Vidmu vodil tečaje slovenskega jezika, vendar je to bilo v privatni pobudi nekaterih društev.
Tokrat je tečaj uradnega značaja, v okviru državne šolske ustanove. Tečajniki so
v glavnem profesorji, nameščeni tudi na drugih videmskih šolah.
Pobuda je zrasla v industrijskem zavodu Malignani, ki je pobraten s podobnim zavodom Brelih v Novi Gorici. Tudi v Novi Gorici imajo na tem zavodu tečaje italijanskega jezike. Med šolama Malignani in Brelih je prišlo v zadnjih letih do več stikov. V glavnem so to srečanja dijakov in profesorjev ter športna srečanja. Poudariti je treba, da imajo na videmskem zavodu Malignani dijaki svoj lasten pevski zbor in da so naštudirali med drugim tudi nekaj slovenskih pesmi. (mw)
Jožef Školč jutri na Benečanskih dnevih v Špetru
V občinski dvorani v Špetru ob Ne-diži bo jutri, 23. februarja, ob 18. uri drugo predavanje letošnjih Benečanskih kulturnih dnevov, ki jih prireja Študijski center Nediža. Vsebina letošnjih predavanj je posvečena slovenski pomladi 1990. Na štirih predavanjih bodo zastopniki največjih slovenskih političnih strank prikazali svoj program in orisali današnji položaj v Sloveniji in v Jugoslaviji.
Pred tednom dni je pesnik Ciril Zlobec orisal program Socialistične zveze Slovenije. Jutri pa bo gost večera Jožef Školč, predsednik Slovenske liberalne stranke. Gre za organizacijo nekdanje Zveze slovenske socialistične mladine, ki se je pred meseci v Portorožu preosnovala v samostojno stranko ZSMŠ, pred dvema tednoma pa si je nadela novo ime liberalna stranka. Predavatelja bo predstavila Antonella Bucovaz, učiteljica na dvojezični šoli v Špetru.
Tudi pri ZSMS Sežana hočejo ujeti svežo sapico na prizorišču pluralizma
SEŽANA — Na petkovi seji občinske konference ZSMS Sežana se je pokazalo, da tudi ta doslej v občili komaj opazna organizacija poskuša ujeti sveže ®®Pe na pluralistični sceni. Tako so se sežanski mladinci ob prilagajanju svojih dokumentov novi liberalci strankarski zasnovi odločili, da bodo zmanjšali šte-Yjio članov svojih organov in oživili delo na terenu. “Snovne organizacije naj bi se po novem organizirale do konca aprila, ko naj bi bilo vse pripravljeno tudi Ca volitve novega občinskega liberalnega vodstva, ki Caj bi ga izbrali do konca junija. Pred tem ZSMS Seveda čakajo tudi pomembna skupščinska volilna opravila. Za občinsko skupščino so doslej zbrali pri-chžno 25 kandidatov. Kandidatno listo, o kateri se odo izrekli na konvenciji, bodo dopolnjevali do konec tega meseca.
Q Znan pa je že sežanski mladinski kandidat za zbor Očin republiške skupščine. Kandidaturo je sprejel v1Pl°mirani politolog in filozof Gojko Mraovič iz Di-cce. V svojem programskem govoru je med drugim poudaril' da se poslej boj za oblast in prevlado stališč knt Pro9ramov ne bo odvijal le na republiški ravni, n t zmotno mislijo nekateri, temveč tudi v »realsocia-ti a ni °t)Zini«. Zato si morajo' tudi liberalci zagotovi-dovolj prostora v občinski skupščini, kar naj bi erojena sežanska ZSMS dosegla s privlačnim volil-Pro9ramom' učinkovitim predvolilnim bojem in trizobivanjem javnega zaupanja. Tega naj bi po r Cenju rezpravljalcev na konferenci zagotovili tudi z t^krivanjem v preteklosti storjenih in prikritih poli-'-dih ter gospodarskih napak. J. O.
V aprilu že spet proslava v čast G. Tartinija
PIRAN — Kongresni in kulturni center Portorož in Skupnost Italijanov se bosta tudi letos z dvodnevno prireditvijo spomnila na rojstni dan velikega Pirančana - violinista Giu-seppa Tartinija. Prireditev se bo začela v petek, 13. aprila, z odprtjem razstave v Tartinijevi sobi, ki jo bo pripravil Pokrajinski muzej iz Kopra. Razstava bo v Tartinijevi hiši ostala kot stalna zbirka. Na ogled pa bo med drugim ena od Tartinijevih ohranjenih violin, črnilnik in portret ter nekaj zanimivih Tartinijevih pisem in spisov. Po odprtju bo na sporedu predavanje profesorja Roka Klopčiča o njegovem pogledu na delo in ustvarjanje Tartinija in koncert tržaškega kitarista Pier Lui-gija Corone z deli italijanskega baroka. V soboto, 14. aprila, zvečer pa bo v portoroškem Avditoriju koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, posvečen Tartinijevemu rojstnemu dnevu. Tudi ta prireditev naj bi bil nekakšen uvod v praznovanje 300-letnice rojstva velikega violinskega mojstra, ki jo bodo praznovali leta 1992. B. Š.
O dokončnih predlogih za »drugačno občino« se je treba izreči do konca meseca
Izolčani hočejo temeljito spremembo vsega sedanjega komunalnega stroja
IZOLA - Izolska občina je ena od štirih slovenskih, kjer so se v okviru socialistične zveze in na skupščinskem zasedanju vseh treh zborov avgusta lani odločili za poskusno spremembo obstoječega komunalnega modela. Za vlogo »poskusnega zajca« so se odločili predvsem zaradi danosti, kajti v razmeroma majhnem kraju, kjer živi prostoru primerno število ljudi, se je razras-tel obsežen in drag skupščinski, izvršnopolitični, upravni in administrativni aparat. Izolsko gospodarstvo in ljudje ga ne zmorejo več redno vzdrževati in financirati. Spremembe obstoječe komunalne ureditve so tako narekovale zlasti naslednje izkušnje: moč vplivanja v občini se je iz delegatskih klopi preselila v izvršni svet, v upravne organe in politične organizacije; zaradi možnosti zamenjave delegatov ni kontinuiranega dela v skupščinah, seje pa so pogosto nesklepčne. Samoupravne interesne skupnosti so se razvile v paradržavne institucije proračunskega tipa in se s takim delovanjem znova vrnile v upravljanje preko organov oblasti in še bi lahko naštevali.
Kakšne bi naj bile novosti, ki temeljijo na določilih 70. amandmaja k slovenski ustavi?
Temeljna je vsekakor zagotovitev enakopravnega razvoja izven mestnih naselij, oživitev samega mesta in zagotavljanje ustavno opredeljenih pravic in dolžnosti občanov. Vse to je zajeto v pripravljenih tezah »Za drugačno občino Izola« izpod peresa projektne skupine socialistične zveze v kraju. Po novem naj bi osrednje mesto v občini pridobila krajevna skupnost; njeni stalni
delegati bi sestavljali skupščino, ki bi bila torej enodomna. Oblast in samoupravljanje bi prešlo v roke občanov preko organov krajevne skupnosti in občinske skupščine ter preko zborov ljudi in referendumov. Sedanja izvršilna politična funkcija izvršnega sveta bi naj po novem šla področnim odborom in to za vzgojo in izobraževanje, kulturo in telesno kulturo, za zdravstvo in socialno vrednost, za plan, zemljiške, gradbene in komunalne zadeve. Med stalnimi delovnimi telesi skupščine bi bile tudi štiri komisije in to za varstvo pravic, za italijansko narodnostno skupnost, za volitve in imenovanja ter za statut in pravna vprašanja. Predsednik občine bi tudi v prihodnje ostal zastopnik in predstavnik občine.
S pripravljenimi tezami za drugačno občino Izola, ki bodo služile za novi statut, soglaša tudi krajevni IS. V skupini sestavljalcev pričakujejo pripombe zainteresiranih do konca februarja.
MIRJAM MUŽENIČ
VEČER RUSKE KULTURE JE ŽE BIL
V torek smo pisali, da bo v soboto v Špetru "večer ruske kulture", šlo pa je za pomoto, ker je prireditev bila že januarja. Tega je kriva deloma napovedna napaka v sporočilu prireditelja (Študijskega centra Nediža), deloma pa to, da smo prezrli datum pošiljke tega sporočila.
Trije študenti se bodo udeležili vsedržavnega zborovanja v Firencah
Študentska skupščina sprejela dokument s protipredlogi Rubertijevemu osnutku
Koristni predlogi s srečanja v UL Donizetti
Več skrbi za naše
starejše rojake
Po dolgem glasovanju so študentje tržaške univerze sinoči odobrili sklepčno resolucijo o zakonskih predlogih ministra Rubertija, ki jo bodo predstavili na vsedržavnem zborovanju v Firencah od 24. do 28. februarja (udeležili se ga bodo tudi trije tržaški študenti). Dokument v prvi vrsti zahteva razveljavitev člena 16 zakona 168 (po katerem bi bila reforma že maja operativna), preklic zakonskega predloga in odstop ministra. Po mnenju študentov zakona ni mogoče samo delno spremeniti, temveč ga je treba bistveno revidirati.
Zborovanja se je včeraj udeležilo manj študentov kot prvega skupnega zborovanja. Dopoldne jih je bilo v veliki dvorani nove univerze okrog 200, popoldne pa še manj. Kljub temu pa so dosegli legalno število (145), ki so ga zračunali na osnovi udeležbe na prvem zborovanju (to število predstavlja le 1 odstotek vse študentske populacije, ki je žal pokazala nezanimanje za Rubertijeve osnutke). Zborovanje je bilo zaradi odsotnosti "ljudskih katoličanov" (prisotni so bili samo nekateri posamezniki) in neofašistov veliko bolj umirjeno, razprava pa je bila kljub temu živahna, saj so preučili vsako točko predlaganega dokumenta (zaradi kontestacij na prvem zborovanju so sprejeli zelo jasen pravilnik).
Dokument so pripravili na osnovi resolucije, ki so jo sprejeli na prvem zborovanju, ter resolucij filozofske in pravne fakultete (zborovanja so se udeležili študentje različnih fakultet, ne samo filozofske). Dokument najprej ugotavlja kakšno je sedanje stanje italijanske univerze (slabo upravljanje in
partitokracija, slabe didaktične metode, premalo prispevkov za raziskavo) in katera načela bi morala navdihovati reformo (več državnih prispevkov, ki naj omogočajo upravno samostojnost, enakopravno predstavništvo univerzitetnih komponent itd.).
Nato pa vsebuje dokument celo vrsto predlogov: o notranji organizaciji naj odločajo posamezne univerze, vendar glede na vsedržavna določila, ki naj točno določajo številčno sestavo (po komponentah) upravnih svetov. V vsakem svetu naj sedijo predstavniki vseh komponent (študentov, redno in neredno nastavljenih profesorjev, raziskovalcev, razen predstavnikov zasebnih sponsorjev). Študentje zavračajo predlog za ustanovitev študentskega senata, ki naj ima samo posvetovalno
vlogo. Zasebni finančni prispevki naj bodo izrednega značaja in naj samo dopolnjujejo redne državne prispevke, ki morajo biti glavni vir za upravljanje univerze. O namembnosti zasebnih prispevkov pa naj odloča edinole univerza. Raziskovanje naj bo svobodno, zato pa potrebuje nefinalizirane prispevke. Poleg tega pa zasebniki ne bi smeli imeti pravice, da prepovejo objavo rezultatov raziskav (o patentih naj bi se pogajali v vsakem primeru posebej). Posebne prispevke naj bi namenjali tudi didaktiki in eksperimen-taciji, o kateri naj bi soodločali tudi študentje. Nazadnje pa študentje zahtevajo jasne predpise o dolžnosti dežel in univerz za podporo študentom.
Na sliki (foto Križmančič): študentje glasujejo o resoluciji.
Prejšnji teden se je v prostorih Slovenske prosvete v Ulici Donizetti 3 odvijalo družabno srečanje, namenjeno slovenskim starejšim občanom, ki so ga sklicale slovenske dobrodelne ustanove iz Trsta, in sicer Slovensko dobrodelno društvo, Slovensko karitativno društvo - SLOKAD in Slovenska Vincencijeva konferenca. Pobuda je naletela na velik odziv, saj se je srečanja udeležilo okrog sto zainteresiranih vključno z organizatorji in nekaterimi zdravstveno-socialnimi izvedenci. Številna udeležba in odkrit razgovor med prisotnimi je izpričala, da je vprašanje
24-urna stavka železničarjev
Krajevne sindikalne organizacije železničarjev FILT-CGIL, FIT-CISL, UILT in FISAFS so včeraj potrdile 24-urno stavko osebja tržaškega okrožja Državnih železnic, ki bo od 21. ure v nedeljo, 25. februarja, do iste ure v ponedeljek, 26. februarja.
Za potrditev stavke so se sindikati odločili po srečanju z ravnateljem tržaškega železniškega okrožja, na katerem - kot beremo v sindikalnem sporočilu - »ni prišlo do konkretnih in prepričljivih predlogov železniške ustanove« za reševanje hudih problemov, ki jih povzroča predvsem pomanjkanje osebja.
Zahteva WWF tržaškemu županu
Vzdrževanje zelenic naj ima prednost pred velikimi načrti
Tržaška sekcija Svetovnega sklada za varstvo narave WWF je te dni naslovila na tržaškega župana Richettija (ki opravlja hkrati tudi naloge odbornika za mestno zelenje) pismo o položaju javnih zelenic v Trstu, katerega vsebino povzemamo v skrajšani obliki.
WWF izhaja iz ugotovitve, da bodo menda dobršen del sredstev, ki jih je občinska uprava namenila za mestno zelenje, porabili za radikalno spremembo videza Trga sv. Antona, pri čemer naj bi odpravili še tiste borne zelenice, ki ga sedaj krasijo. Po mnenju naravovarstvenikov bi bilo glede na katastrofalne razmere, v katerih se nahajajo tržaški parki naravnost absurdno, da bi sredstva, namenjena za projekt o »urbanem parku« porabili za odpravo redkih zelenih otokov v mestnem središču. Namesto za golo skrb za videz, bi bilo po mnenju WWF mnogo bolj razumno porabiti denar za vzdrževanje obstoječih zelenic.
Pismo WWF se potem ustavlja pri položaju mestnega zelenja oziroma parkov, ki so umazani, s polomljenimi klopmi in zapuščenimi stezami, da o zanemarjenih nasadih sploh ne govorimo. Posebno zgovoren primer je Trg Liberta pred železniško postajo, se pravi prav tisti trg, za katerega je bilo
marsikdaj rečeno, da predstavlja »vizitko« Trsta! Nič manj pomembno pa ni niti vprašanje rajonskih zelenic, za katere se WWF boji, da jih bodo občinski možje v skrbi za ureditev turistične podobe mesta zapostavili.
Iz sklada za mestno zelenje naj bi nadalje finansirali tudi ureditev parka na Sv. Justu, ki je kljub temu, da je eden najbolj urejenih v mestu, potreben posega. Pri tem pa se WWF boji, da bi se z izgovorom ureditve parka lotili velikega, dragega in nepotrebnega spreminjanja njegove podobe, po vzoru načrta za Trg sv. Antona.
Pismo WWF tržaškemu županu omenja še nedavno odstranitev več desetin dreves ob barkovljanski obali, ki jih še niso nadomestili, medtem ko so mnoga druga debla močno poškod-vana zaradi nemarnega parkiranja. V zaključku pa predstavniki tržaške WWF - prepričani, da izražajo mnenje širokega kroga Tržačanov - pozivajo župana, naj poskrbi, da bodo sredstva za »urbano zelenje« resnično uporabljena za sanacijo položaja, v katerem se nahajajo mestne zelenice in ne za »originalne inovacije«, za katere se bo mogoče odločiti tudi kasneje, vsekakor pa šele tedaj, ko bodo obstoječi parki spet dobili dostojno podobo.
Ostra kritika občinskim upraviteljem
Premajhna občutljivost za reciklažo odpadkov
Tržaška občinska uprava posveča premalo pozornosti perečemu vprašanju sortiranja in reciklaže odpadkov. Naše mesto »proizvede« dnevno približno 340 ton vsakovrstnih odpadkov, od katerih riciklirajo največ pet odstotkov, medtem ko ta odstotek v drugih mestih dosega in ponekod celo presega 40 odst., evropski standard pa je mnogo višji.
Te zanimive podatke je na včerajšnji tiskovni konferenci posredoval novinarjem občinski svetovalec Zelena alternativne liste Maurizio Bekar, ki je s tem v zvezi pripravil ljudsko peticijo z namenom, da bodo pristojni občinski upravitelji v bodoče pokazali večje zanimanje in večjo občutljivost za vprašanja, ki zadevajo širšo skupnost in istočasno slehernega državljana. Trenutno je na območju Občine Trst 136 zbiralnikov ali »zvonov« za zbiranje stekla, 200 zbiralnikov za papir, 300 manjših posod za baterije ter 40 večjih zbiralnikov za baterije in zapadlih zdravil, ki jih je uprava postavila v zadnjih tednih. Mesto je doslej še brez zbiralnikov aluminija in plastike. Bekar je poudaril, da je zbiralnikov še vedno premalo in da so nesmotrno porazdeljeni po teritoriju. V ne-
katerih predelih jih je preveč, v predmestju in v okoliških vaseh pa premalo.
Ljudska peticija, ki so jo predstavili včeraj, vsebuje poziv občinski upravi, da čimprej okrepi sortiranje odpadkov, tudi na podlagi resolucije svetovalcev Bekarja in Lokarja, ki obvezuje odbor, naj poskrbi za večje število zbiralnikov. Peticija (podpise bodo začeli zbirati v prihodnjih dneh) poziva tudi krajevne upravitelje, naj s posebnimi informacijskimi pobudami (tudi po šolah) opozorijo javno mnenje na ta vprašanja, katerih rešitev zahteva tudi večjo koordinacijo med raznimi javnimi in krajevnimi ustanovami.
Tiskovne konference sta se udeležila tudi občinski svetovalec KD Am-brosi in pokrajinski svetovalec Zelene alternativne liste Capuzzo. Slednji je-opozoril na precej široke pristojnosti pokrajinske uprave na tem področju in pri tem omenil možnost, da bi pri reciklaži odpadkov oziroma pri njihovem uničevanju prišlo do stvarnega sodelovanja z obmejnimi jugoslovanskimi občinami, posebno s koprsko. Capuzzo je glede tega že posredoval ustrezni predlog predsedniku Pokrajine Crozzoliju, ki so ga podpisali tudi pokrajinski svetovalci KPI in Slovenske skupnosti.
ostarelih v naši skupnosti občuteno in da je veliko potreb in želj, katerim so naše ustanove in organizacije doslej polagale premalo važnosti.
Omenili bomo samo glavne misli in izsledke, ki so prišli do izraza v skupnem razgovoru.
Pri mnogih je najbolj občuten problem samote in osamelosti, ko mora človek sam preživeti po dneve in dneve med štirimi stenami in ko morda nima možnosti, da bi se s kom srečal, se pogovoril in izmenjal v svojem jeziku nekaj misli. Čeprav še pri močeh, mu slovensko občestvo ne nudi prilike, da bi se družbeno udejstvoval, ker so obstoječe organizacije in društva namenjene pretežno mladini in mlajšim občanom.
Tudi ko starejši človek opeša in ko postane delno ali popolno nepokreten, ne ve, kam bi se obrnil po nasvet ali po pomoč, kajti javne ustanove pre-mnogokrat niso kos osebnim potrebam našega občana. Neredko se zgodi, da ga usoda pripelje v brezimen in tuj dom za ostarele, kjer mu ni dana možnost, da bi se s kom po domače porazgovoril.
Na podobne težave naleti pri reševanju birokratskih in upravnih zadev povezanih pri uveljavljanju svojih pravic do pokojnine, do primerne zdravstvene oskrbe, pri davčnih prijavah, itd.
Za vse omenjene probleme in potrebe naših rojakov ni tržaško slovensko občestvo doslej nudilo tiste primerne pozornosti in zavzetosti, ki jo je v sicer težavnih pogojih posvečalo kulturi, politiki, športu ih gospodarstvu. Zato bi moral slovenski živelj v Trstu čutiti socialno dolžnost, da na tem področju nadoknadi na kakšen način zamujeno in da se za to zavzamejo tudi mlajše generacije s prostovoljnim delom.
Treba bi bilo načrtno izoblikovati kratkoročne in dolgoročne pobude v prid našim starejšim rojakom, pri katerih bi se lahko tudi oni sami aktivno vključevali. Tako so bile tudi pri tem prvem srečanju nakazane nekatere take pobude:
-	oblikovanje primernega središča v mestu, kjer bi razvijali pogosta medsebojna srečanja;
-	organiziranje predavanj in drugih dejavnosti za kreativno in aktivno uporabo prostega časa;
-	organiziranje skupnih izletov ali poučnih potovanj;
-	skupna počitniška letovanja po znižanih cenah;
-	posvetovalna služba za socialne in birokratske zadeve;
-	ustanovitev skupnih družinskih domov;
-	oblikovanje slovenskega doma za ostarele itd.
Prisotni so sklenili, da bodo takoj izpeljali eno tako prvo pobudo: PUSTNO SREČANJE, ki bo v ponedeljek, 26. februarja, ob 16. uri, zaenkrat še vedno v Ul. Donizetti 3, I. nadstropje. Organizatorji poudarjajo, da bodo dobrodošli vsi, ki jih ta pobuda zanima. Poskrbljeno bo za primerno pustno vzdušje. Udeleženci lahko pridejo tudi v pustnih maskah, pridne kuharice pa lahko prinesejo tudi kako primerno pristno domačo slaščico, (ib)
Sergej Verč in Boris Kobal sta nastopila v SK
Tudi satira prispeval demokratizaciji
Smeh je za nekatere še vedno greh, pa če kot tak ni greh, zanesljivo zavaja h grehu, se pravi k nespoštovanju in nepokornosti ustaljenim in občeveljavnim normam. Tudi o tem je bil govor na zadnjem torkovem večeru Slovenskega kluba, ki je v pustnem času - to je v času, ko je trditev »smeh ni greh« toliko bolj veljavna - povabil znana in priljubljena kabaretista Sergeja Verča in Borisa Kobala, ki s svojo najnovejšo radijsko produkcijo »Yesterday ali Od jutri ne kadim več« ponovno doživljata izreden uspeh. Verč in Kobal sta nenavadno številnemu občinstvu predstavila serijo skečev, ki jih v tem času oddajata po Radiu Trst A. Ponovno sta oživela like profesorja Jože Pirhovca, 94-letnega šoferja Izidorja Bubniča, ki je bil v službi vseh najpomembnejših zgodovinskih mož tega stoletja, iznajditelja Sušnika, ki je orisal svoj predlog za demokratizacijo slovenske »krovne organizacije«, praktikanta Primorskega dnevnika Mariettota, ki se spopada s tegobami dopolnilne blagajne, in alkoholiziranega partijca Rebo-la, ki se po svoje sooča z aktualnimi političnimi izbirami KPI.
Verč in Kobal sta torej, kot običajno, na piker in zajedljiv, a tudi prizanesljiv in prizadet način prikazala napake in šibkosti našega zamejskega življenja. Po tričetrturni »predstavi« pa sta se vdala tudi v pogovor z občinstvom, ki ga je uvodoma načela predsednica kluba Barbara Gruden. Tako je bilo mogoče izvedeti, da so za njun kabaret včasih zelo
pomembne »špijade«, ki jih dobivata iz različnih okolij, a tudi, da njuna satira izvira iz prizadetega doživljanja naše stvarnosti in iz želje, da bi pripomogla k razvoju tukajšnje družbe. »Zagovarjala« pa sta se tudi pred očitki, da je njuna satira »ideološka, škodljiva za manjšino« in da je včasih tudi poceni, saj leti na osebne šibkosti nekaterih političnih predstavnikov, in kočno tudi, da ni »konstruktivna«.
Ob ugotovitvi, da ni naloga satire, da bi usmerjala politične izbire oziroma politično načrtovanje, pa sta se Verč in Kobal »zagovarjala« z dejstvom, da satira vsekakor pripomore k distanciranemu
(in torej svobodnejšemu) gledanju na stvarnost, saj v bistvu ne priznava svetinj. Da se vedno lotevata tem iz našega ožjega političnega življenja, pa sta utemeljila z dejstvom, da ju prav dogodki iz tega okolja osebno najbolj prizadenejo.
Kabaretista, ki sta med drugim obžalovala neke vrste normalizacijo svojega uspeha (»Smejejo se nama vsi,« je dejal Kobal, »zato pa se bojim, da nihče ne jemlje resno najinih bodic...«) pa sta na koncu ugotavljala, da je kultura satire pri nas tako nerazvita tudi zaradi nasilne ukinitve Slovenskega amaterskega gledališča.
Na sliki (foto Križmančič) Verč in Kobal med občinstvom SK.
Ob Prešernovem prazniku
Nagrajeni zmagovalci na natečajih SKK
Slovenski kulturni klub vsako leto proslavlja Prešernov dan tako, da skuša vzpodbuditi čim več mladih, da bi se med seboj pomerili v sposobnosti umetniškega ustvarjanja. Zato razpisuje vsako leto literarni in likovni natečaj, na svoji Prešernovi proslavi pa razglasi imena nagrajencev, pripravi recital literarnih prispevkov in razstavo likovnih izdelkov. Letos so se prvič mladi pomerili tudi v fotografski spretnosti, kar je še razširilo možnosti udeležbe na natečaju.
Komisija za literarne izdelke, ki sta jo sestavljali profesorici Zora Tavčar Rebula in Lučka Peterlin Susič, je določila, da zasluži najvišje priznanje črtica Vrnitev, ki jo je napisal Aljoša Saksida, dijak znanstvenega liceja. Isto šolo obiskuje tudi druga nagrajenka, in sicer Alenka Spetič, ki si je priznanje zaslužila s sestavkom Leningrajski motiv. Tretjo nagrado pa je prejela Tatjana Dolhar, ki obiskuje klasično gimnazijo, s pesmijo v prozi Razbijmo ta led. Vsi trije mladi avtorji so se izkazali po že precej razvitem smislu za umetniško ubesedovanje, po izrazito osebnem pristopu do besedil, dobri kompoziciji in bogatem in sproščenem izražanju. Treba pa je poudariti, da je bilo vseh devet predloženih besedil precej kvalitetnih in so vsa vredna pohvale.
Komisijo za likovne in fotografske izdelke sta sestavljala umetnika Edi Žerjal in Jasna Merku, ki je tudi pro-
fesorica likovne vzgoje. Določila sta, da prejmeta prvo likovno nagrado ex eguo Stefan Pahor, abiturient klasičnega liceja, in Lorena Raubar, dijakinja učiteljišča, prvi zaradi tehnične dovršenosti in drznosti v izvedbi slike, druga pa zaradi poetičnosti h1 kompozicijske uglajenosti slike. Tretjo nagrado je komisija dodelila Tatjani Žerjal, dijakinji učiteljišča, ki se je izkazala z dovršeno kompozicijo z listi.
Absolutno prvo nagrado za vse predložene fotografije, ki se odlikujejo po tehnični dovršenosti, je jprejel univerzitetni študent Andrej Steka1-Drugo nagrado si je prislužil Danil0 Pahor, dijak znanstvenega liceja, s f°' tografijo Kraški kamen, ki se odlikuj0 po grafičnih poudarkih. Tretjo nagrado pa je odnesla najmlajša konkurentka, Poljanka Dolhar, ki obiskuje šele srednjo šolo.
Nazadnje je volila še publika, ki 1° v celoti potrdila izbiro komisij, vendar je predlagala, naj se podelita s dve posebni nagradi publike, in sice za humoresko Pred izložbo knjigam0' ki jo je napisal dijak klasičnega Andrej Zaghet, in za likovni izd,. Tomaža Susiča, ki prav tako obisku] klasični licej.
Naj na koncu omenimo še, da je n grade dala na razpolago draguljarn Malalan z Opčin, ki je tako Pon?v st dokazala, da zna ceniti ustvarjam mladih talentov.

Po novih določilih naj bi plačevali desetkrat več kot doslej
Lastniki turističnih plovil jezni zaradi novih pristojbin za priveze
Delovno srečanje o novih iniciativah
Predstavnik ZKS-SDP Venišnik na pogovorih pri tržaški PSI
Lastniki majhnih turističnih in rekreacijskih plovil so razburjeni. Pristojne oblasti so namreč pred nedavnim določile nove pristojbine za priveze oziroma za morske državne koncesije, in to z znatnimi poviški. V najbolj razširjenih primerih bo za vsak privez treba odšteti tudi do desetkrat večje vsote kot doslej. Po mnenju lastnikov jnajhnih plovil gre za krivičen ukrep in proti njemu so že začeli zbirati podpise (doslej so jih menda zbrali okrog tisoč), njihov protest pa je medtem že naletel na naklonjeno pozornost v krajevnih upravnih in političnih krogih.
Nove pristojbine določa odlok, ki ga je izdal minister za trgovinsko mornarico 19. julija 1989 skupno z ministrom za finance. Odlok v svojem 9. členu določa, da od leta 1989 dalje letne pristojbine za priveze oz. za državne morske koncesije nikakor ne bodo smele znašati manj kot 500.000 lir, poleg tega pa določa kriterije za njihovo izračunavanje od primera do primera. Ce nekoliko poenostavimo, bi letne pristojbine znašale za turistična in rekreacijska plovila dolga do 5 metrov
600.000	lir (prej 63.000), od 5 do 7 metrov 720.000 lir (prej 126.000), od 7 do 9 metrov 840.000 lir (prej 195.000), od 9 do 11 metrov 960.000 (prej 355.000), za turistična in rekreacijska plovila daljša od 13 metrov pa 1.080.000 lir (prej
527.00	lir).
»Te pristojbine so res ogromne, če posmilimo, da so lastniki majhnih turističnih in rekreacijskih plovil, zlasti pri nas, zelo pogosto ljudje z majhnimi in srednjimi dohodki, kot so na primer uradniki, delavci, obrtniki, trgovci in upokojenci,« nam je dejal pomorski konzulent in predsednik tržaškega združenja Assomare Francesco Pan-dolfelli. »Pristaviti je treba, da morajo lastniki majhnih plovil letno plačati še okrog 200.000 lir raznih davščin. Mislim, da je vse to med drugim v,na-sProtju s črko in duhom zakona št. 171 z dne 5. maja 1989, o katerem smo vsi mislili, da dokončno odpravlja s stereotipom, po katerem naj bi bila rekreacijska in turistična navtika izključna domena petičnežev.«
»Nove pristojbine nas kot društvo prizadenejo v manjši meri kot pa posamezne imetnike koncesij,« nam je povedal predsednik pomorskega kluba Čupa Marino Košuta. »Priznati pa je treba, da je rekreacijska in turistična navtika, zlasti pri nas, vse manj elitna oziroma vse bolj ljudska, zaradi česar smo tudi mi kritični do novih pristojbin.«
Na Tržaškem je trenutno okrog tri 'isoč privezov za majhna turistična in rekreacijska plovila, še enkrat toliko Pa je prošenj zanje. Kolikšno je ogorčenje med lastniki plovil pove že dej-stvo, da je predsednik Assomare Pan-dolfelli v nekaj dneh zbral okrog tisoč protestnih podpisov. Pandolfelli pa je medtem izdelal tudi več hipotez, kako Zadevo rešiti na zadovoljiv način. V bistvu predlaga, da bi deželna uprava °digrala vlogo posrednika med državno pomorsko upravo in lastniki plovil, m sicer tako, da bi sama prevzela vsedržavne koncesije in jih potem - po Ugodnih pogojih - oddala posameznikom oziroma društvom. »To vlogo de-zela Furlanija-Julijska krajina lahko °digra tudi na osnovi. zakona 469 iz mta 1987, ki ji pripisuje upravne funk-
(Foto Križmančič)
cije na obmorskih območjih s turistično ali rekreacijsko namembnostjo. Na to sem v teh dneh opozoril deželnega odbornika Di Benedetta, predsednika pristojne deželne svetovalske komisije Calandruccia in druge deželne funkcionarje in priznati moram, da sem pri vseh naletel na veliko pozornost in občutljivost,« je pristavil Pandolfelli.
Nove pristojbine za priveze pa so medtem odjeknile v krajevnih upravnih in političnih krogih tudi iz drugih virov. Tako je deželni svetovalec SSk
Bojan Brezigar pred dnevi vložil svetovalsko vprašanje na deželni odbor, da bi izvedel, ali namerava kaj ukreniti, da bi nove pristojbine ne prizadele zlasti tako imenovane »socialne navtike«. Poslanec KPI Willer Bordon pa je v preteklih dneh vodil zborovanje lastnikov majhnih plovil v Miljah. Zborovalci so sklenili, da se ponovno zberejo v večjem številu, in sicer na pokrajinski ravni. Novo zborovanje so sklicali za ponedeljek, 26. februarja, ob 16. uri na tržaški Pomorski postaji. Vabljeni so vsi interesenti.
Včeraj popoldne je bil gost tržaške federacije PSI Vojko Venišnik, ki pri vodstvu ZKS - Stranke demokratične prenove Slovenije odgovarja za odnose s tujino. Delovno srečanje s pokrajinskim tajnikom Alessandrom Perellijem, ki sta se ga udeležila tudi odgovorni za odnose s strankami v prostoru Alpe-Jadran pri deželnem vodstvu PSI Alessandro Colautti in član slovenske komisije PSI Branko Pahor, sodi v okvir plodnih odnosov, ki sta jih obe stranki že bili navezali.
Venišnik je svojim sogovornikom podal podrobno informacijo o sestanku v parlamentih zastopanih levičarskih strank iz dežel članic skupnosti Alpe-Jadran, ki bo v Ljubljani 30. in 31. marca t. 1. V zvezi s tem je Perelli potrdil živo zanimanje socialistov za to iniciativo, katere uresničitev bo po njegovih besedah predstavljala prvo delovno srečanje oziroma uvod v bodoča periodična posvetovanja med reformističnimi silami prostora Alpe-Jadran. Colautti pa je potem ko je izrazil priznaje iniciativi ZKS-SDP, napovedal, da se je deželni tajnik socialistične stranke odv. Piero Zanfagnini že povezal z ministrom Tognolijem (bivšim vsedržavnim podtajnikom PSI) z namenom, da bi pripravili njegov bližnji obisk v Sloveniji.
Severnokorejski ambasador na uradnem obisku v Trstu
Včeraj se je v Trstu mudil na kratkem obisku veleposlanik Ljudske demokratične republike Koreje Li Jong Hyok, ki je imel vrsto uradnih srečanj. S tržaškim županom Richettijem se je severnokorejski ambasador, ki ga je spremljal predsednik inštituta za gospodarke in kulturne odnose z vzhodom ISECO Colleoni, pogovarjal predvsem o gospodarskih in ekonomskih temah. Ob zaključku srečanja je župan uglednemu gostu podaril simbolično darilo iz kraške-ga kamna.
Veleposlanik Li Jong Hyok se je srečal tudi s predsednikom tržaške Pokrajine Crozzolijem, ki je poudaril velik interes Trsta za stike in razne oblike sodelovanja z vzhodnimi državami. Severnokorejski diplomat pa je izrazil zadovoljstvo nad odzivom njegovega obiska, ki naj bi bil samo prvi iz daljše vrste v želji, da bi se plodni odnosi med Trstom in Severno Korejo še poglobili.
Glede konkretnih oblik sodelovanja pa je severnokorejski ambasador s predsednikom tržaške Trgovinske zbornice razpravljal o predlogu tovarne Grandi Motori. Seveda gre za sodelovanje na področju ladjedelništva, severnokorejska delegacija pa je izrazila zanimanje še za področje morskih kultur. Tombesi in Li Jong Hyok sta se pogovarjala še o kulturni izmenjavi, predvsem v zvezi s skorajšnjimi gostovanji korejskih opernih pevcev v Italiji.
V pričakovanju vsedržavnega kongresa v Bologni
Proslavili so ga z brezplačnimi vodenimi izleti
Se precej različna mnenja o vodenju federacije KPI
Pokrajinski kongres KPI, na katerem sta prevladali komponenti, ki nasprotujeta politični platformi vsedržavnega sekretarja Occhetta, je kot znano »zamrznil« vprašanje tajnika in tajništva. Novoizvoljeni federalni komite se bo sestal šele po vsedržavnem kongresu v Bologni, to se pravi nekje sredi marca, ko bo treba pravzaprav odločati o vodilnih telesih in tudi o politični usmeritvi federacije KPI. Ni izključeno, da bo za celovito politično razčiščenje celo potreben še en kongres in to v bližnji bodočnosti.
Člani federalnega komiteja, ki se prepoznavajo v stališčih Natte, Ingraa in Tortorelle, so se zbrali na skupščini in kot piše v tiskovnem sporočilu izrazili zadovoljstvo, »da sta na kongresu prevladali velika politična občutljivost in istočasno navezanost na KPI«. Podpisniki te resolucije se zahvaljujejo posebno tistim, »ki so potrdili obvezo, ki je potem prevladala, da mora biti potrebna obnovitev stranke v sozvočju z ohranitvijo identitete KPI«. Na sestanku so tudi izrazili pričakovanje, da bo izid tukajšnjega kongresa in drugih kongresov v državi prispeval k splošnemu premisleku o perspektivah stranke, »v kateri mora znova prevladati enotnost«.
To velja tudi za tržaške razmere, kjer se je treba izogniti novim razkolom, pri vseh pa mora prevladati čut odgovornosti. Pristaši Natte in Ingraa menijo, da se je treba v tem položaju izogniti praznini na čelu federacije in vzpostaviti pogoje za njeno enotno vodenje. »Treba je čim-prej izkoristiti vse energije, s katerimi razpolaga
stranka in ovrednotiti nove, ki so prišle do izraza na kongresu«, piše še v tiskovnem sporočilu, ki potrjuje, da so zagovorniki druge resolucije za enotno vodenje federacije, menijo pa, da bo treba tudi pri oblikovanju vodilnih teles upoštevati razmerje sil med raznimi notranjimi komponentami. Na koncu pa predlagajo sklicanje programske konference tržaške KPI.
Occhettovi pristaši pa čakajo na izid kongresa v Bologni. »Meni ni več do notranje napetosti in merjenja moči, predvsem ne na osnovi golih številk in nekih notranjih zavezništev«, nam je povedal Miloš Budin, ki meni, da »vsem nam mora biti pri srcu enotnost, to pa moramo gojiti z jasnostjo in s tem, da dajemo prednost političnim izbiram in usmeritvam«. Po Budinovem mnenju je nujno, da se komunisti v novih evropskih in italijanskih razmerah ne zapirajo, »ampak, da priznajo konkretno z dejstvi obstoj širše levice, ki ima vsa svoje dostojanstvo. Res ne moremo spregledati rezultata tržaškega kongresa, a ker smo sestavni del vsedržavne KPI bomo morali upoštevati tudi vsedržavni rezultat oziroma zaključke kongresa v Bologni«.
Cossuttovi pristaši so potek kongresa ocenili na sinočnji skupščini. Fausto Monfalcon se v pričakovanju soočenja s somišljeniki ni hotel prenagliti v ocenah, povedal nam je le, da podpira težnjo po enotnosti pri vodenju federacije, »pri čemer pa bo treba upoštevati zaključke kongresa in mnenja, ki so na njem prevladala«. S. T.
Včeraj je bil dan turističnih vodičev
Včeraj je bil »mednarodni dan turističnega vodiča«, ki so ga vodiči tudi v naši deželi proslavili z vodenimi obiski po večjih središčih, med katerimi je bil tudi Trst. Pred tržaško Pomorsko postajo so se tako zbrali trije avtobusi, ki so interesente brezplačno popeljali na vodene turistične izlete. Prvi avtobus jih je popeljal v Videm (medtem ko so Videmčani prišli na obisk v Trst), druga dva pa sta opravila krožno vožnjo skozi zgodovinsko mestno središče, preko Terezijanske četrti in Miramarskega drevoreda do Mira-marskega gradu, ki je bil ob tej priložnosti prav tako brezplačno na ogled. Pobude so se udeležile 'nekatere skupine šolarjev in kakih petdeset Tržačanov, ki so se jim na Gradu sv. Justa, kjer so bili deležni prigrizka, pridružili še obiskovalci iz Vidma.
Nevsakdanja prireditev, ki je uspela tudi z meteorološkega vidika, je udeležencem omogočila, da so si svoje mesto ogledali z nevsakdanjimi očmi turista, povrhu pa so bili deležni tudi pojasnil izvedenih turističnih vodičev. Le-ti imajo v našem mestu veliko tradicijo, saj so svoje združenje, med prvimi v Italiji, ustanovili že daljnjega leta 1955. Njihov včerajšnji mednarodni dan je bil tako priložnost, da so na najbolj otipljiv način pokazali, kdo in kaj pravzaprav je turistični vodič. Svojo poklicno izkaznico si namreč pridobi po najmanj višješolski diplomi, tekoče pa mora obvladati najmanj dva tuja jezika, imeti mora dobro splošno kulturo in poznati še zlasti področja zgodovine, geografije, arhitekture, arheologije itd., povrhu pa mora opraviti še deželni poklicni tečaj z zaključnim izpitom in se nato ob delu nenehno izpopolnjevati.
K uspehu tržaškega praznovanja mednarodnega dneva turističnih vodičev sta s svojim pokroviteljstvom prispevali Občina Trst in Deželna ustanova za turistično promocijo.
Konzorcij MIR potrebuje več finančnih sredstev
. Medtem ko se je te dni iztekel pripravljalni seminar za izobraževalne tečaje , . nianagenienta, si Konzorcij za Master in International Business prizadeva, da l1 v čim krajšem času priredili tudi tečaje na univerzitetni ravni. Kot znano, sta Ohzorcij ustanovili Univerza v Vidmu in Univerza v Trstu, pri njem pa sodelu-tudi Tržaška hranilnica, Friulia, zavarovalnica Lloyd Adriatico, družba Dani-L tvrdka Pacorini, tovarna Gemona Manifatture, družba Cogolo, družba Fin-rto, tržaško Združenje industrijcev in izobraževalni center CREF.
^ Konzorcij, ki je za dosedanje dejavnosti porabil okrog 300 milijonov lir, pa Ho°ra *nujno ‘ Kot poudarja znanstveni direktor MIB Vladimir Nanut - dobiti jev 6 ^ane' Ki naj omogočijo nadaljnje delovanje konzorcija in ustanovitev tečaja na univerzitetni ravni. Za ustanovitev le-teh potrebujejo namreč kar tri K r^ar^e lir (ta denar bi omogočil nakup sedeža in opreme ter začetek tečajev). UjgPndpon konzorcija vabijo torej zlasti javne ustanove, ki imajo možnost oziro-SP1 ?° ^nostr da konkretno podprejo podobna prizadevanja. Načrta MIB namreč De- ne bodo mogli uresničiti, če konzorciju ne bodo priskočili na pomoč rtiiZe?a. PJK, Sklad za Trst in druge podobne ustanove, ki razpolagajo s finančni-(jr virb V takem primeru pa bi po Nanutovem mnenju naša dežela zapravila v 9°ceno priliko za posodobitev podjetij in gospodarstva nasploh. Da ne bi bila fin Pr'zadevanja •oman, pa bo treba že v teku dveh mesecev najti potrebna larična sredstva.
na razpolago podjetjem za predstavitev izjav glede posebnih in strupenih odpadkov
strun^°nec te9a meseca zapade rok za predstavitev izjav glede posebnih oziroma dežel 'h °dPacfkov, ki so jih podjetja proizvedla v teku leta 1989. Slovensko v tajnn?t 9osPodarsko združenje vabi člane, zlasti obrtnike, da se čimprej zglasijo sv0j0 . vu z ustreznimi registri in da s pomočjo uslužbencev Združenja sestavijo SL>G71?avo' K:dor registrov še nima, naj to prav tako čimprej sporoči tajništvu ^j ki mu jih bo naročilo.
saj je ard naj upoštevajo dejstvo, da so kazni za morebitne prekrške zelo visoke, še p„ Kredviden>h od 5 do 10 milijonov lir globe ter do šest mesecev zapora. Naj di, kjer1110'”^ us^uzbenec SDGZ danes prisoten tudi na podružnici v Nabreži-Sestavi Je cJanom n3 razpolago za katerokoli informacijo, oziroma za pomoč pri
V ponedeljek popoldne na vrsti 4. pustni sprevod v Bregu
Vesele novosti in pustna presenečenja
Letos si bo Breg že četrto leto zapovrstjo nadel pustno obleko: v ponedeljek popoldne bo namreč spet zaživel pustni sprevod, ki so ga predstavniki breških vasi prvič priredili leta 1987. Prireditev sicer šele stopa na pot velikih tradicij, saj se še spopada z nekaterimi težavami, predvsem z iskanjem pravega načina finančne podpore. Negotovosti že od vsega začetka vzbuja tudi kriterij ocenjevanja, nad katerim se vsako leto kdo znese. Res pa je, da je pustni sprevod v Bregu nastal predvsem iz želje, da bi tamkajšnji zagrizeni pustovalci dali duška svoji ustvarjalnosti in se ob tem v prvi vrsti zabavali. Med pripravami na letošnji sprevod pa je prišlo do nekaterih novosti, o njih nam je med drugim spregovorila Tatjana Turko, že od vsega začetka predsednik breškega pusta.
»Tokrat smo si zamislili nabiralno akcijo med trgovci in gostilničarji, ki poslujejo v dolinski občini. Tako smo si priskrbeli vsaj delno finančno kritje. Poleg tega nam je tudi letos ponudila svoje pokroviteljstvo Občina Dolina. Posebna zahvala pa gre openski Hranilnici in posojilnici, Agenciji TKB od Domja in boljunski agenciji Tržaške hranilnice, ki so prispevale k letošnjemu pustnemu sprevodu. Kljub temu si še ne moremo dovoliti denarnih nagrad za zmagovalce: zato bo najuspešnejša trojica odnesla pokale, vsem ostalim pa bodo šle spominske plakete. Vse bo seveda obilno prežeto z zdravim veseljem in pristno domačo
kapljico! Novost letošnjega pustnega sprevoda je vabilo, ki ga kot organizatorji pošiljamo vsem skupinam izven dolinske občine, ki bi rade na našem sprevodu tudi tekmovale. Vsa prejšnja leta smo se namreč omejili le na breške vasi. Odločili smo se, da možnost tekmovalnega sodelovanja ponudimo tudi drugim, ne nazadnje zato, da bi prireditev z odpiranjem še popestrili. Vabilu so se že odzvale tri skupine, in sicer dve iz Podlonjerja in ena s Pon-čane. Nove prijave dobrodošlo sprejemamo tudi telefonsko, in sicer na telefonsko številko 228956.«
»Za četrti pustni sprevod v Bregu smo si drugače zamislili tudi žirijo. Prvič nam je uspelo, da bodo sodelujoče skupine in vozove ocenjevali predstavniki raznih ustanov in organizacij, ki niso v neposrednih stikih z nastopajočimi. Zaenkrat so nam prisotnost zagotovili predstavniki Radia Opčine, odborov za kraški in miljski pust, nekaterih bančnih zavodov. Letos torej v ocenjevalni komisiji ne bo običajnih zastopnikov posameznih skupin ali vozov, novost pa je tudi v tem, da se bodo člani žirije premikali med maskami in domišljijo, razposajenost in pustno zamisel ocenjevali na terenu.«
Za sodelovanje na letošnjem pustnem sprevodu v Bregu se poleg že omenjenih pripravlja še drugih osem skupin. Le tri od teh nastopajo v imenu svoje vasi (čeprav so vrste okrepili z izposojenimi šemami): Mačkolje, Bo-Ijunec in Domjo. Poleg teh so se za to
priložnost ustvarile posebne pustne zasedbe z imeni, kot so Nebojsega, Ja-badabadu, Krema in že tradicionalni Agropust. Najmlajši tekmovalci bodo otroci dolinskega vrtca, ki se navdušeno pripravljajo s pomočjo svojih vzgojiteljic. Kot posebni gostje se bodo sprevoda udeležili še predstavniki miljske skupine Bulli e Pupe. Vse kaže, da bosta tokrat odsotni obe breški godbi na pihala, ki vadita v Ricma-njih oziroma v Dolini in sta letos s pustom preveč zaposleni. Običajni sprehod, ki bo ob 15. uri krenil izpred ' občinske telovadnice, šel mimo županstva, se na prvem križišču obrnil in se po isti poti vrnil k telovadnici, bosta kot vedno otvorila kralj in kraljica. Že tretje leto bo kraljevi par od Domja, ki se je zmagovito predstavil na prvem in tretjem breškem pustu.
Privlačne se zdijo tudi teme, na podlagi katerih so v teh mesecih po Bregu ustvarjali pustne vozove in vozičke: Mačkoljani bodo baje rušili berlinski zid, Boljunčani pravijo »Dokler gre, gre...«, pri Domju pa nestrpno pričakujejo prvi sneg. Veseli bratci Nebojsega segajo po domači kapljici, živalska Krema bo med vsemi verjetno najbolj ekološka, v Prebenegu pa se pod latniki šopirijo Jabadabadujci, ki jih je pust ponesel med praljudi. Sicer netekmovalno se bo sprehodila še družina Agropusta, ki je letos pomnožila svoje navdušeno članstvo in si je zato morala nabaviti celo... avtobus!
(dam)
Izredno vzdušje na koncertu
t
trebenske godbe v Gropadi
Trebenska godba je dosegla v soboto v Gropadi izjemen uspeh v zadružnih prostorih »Skale«, ki siger niso še popolnoma dograjeni in predani svojim namenom. Polna dvorana je sledila pomlajenemu pihalnemu ansamblu in mladim izvajalcem. Pod veščo taktirko dirigenta Leandra Pegana smo bili priča res presenetljivemu izvajanju vseh nastopajočih. Valčki, polke, koračnice pa narodni motivi so obeleževali ves celovečerni spored. Popestrila pa so ga izvajanja nadebudnih učencev od prvega, začetniškega razreda pa do šestega nadvse kvalitetnega razreda glasbene šole. Že uvodna koračnica je takoj vžgala in naravnala pravilen stik med izvajalci in publiko. Prisotne je pozdravil tajnik Kulturnega društva Skala in podal nekaj misli o pomenu in vlogi glasbe v teku stoletij. Na višku glasbenega podajanja je sam dirigent povabil občinstvo,
naj aktivno sodeluje pri programu ter naj po izvajanju venčka in devetih narodnih pesmi ugiba in pove, katere pesmi je priredil za ansambel. Odziv je bil zadovoljiv kot tudi zanimanje za to zvrst pesmi. Seveda so bili prijavljeni primerno nagrajeni.
Ves večer je prijetno izzvenel. Občinstvo je bilo zadovoljno, izvajalci pa deležni toplega priznanja kot le redkokje. Sicer pa je prišlo skoraj v tradicijo, da prihaja trebenska godba na pihala v našo kraško vasico. Sodelovanje in zbliževanje brez dvoma koristi Gropadi in Trebčam, saj se le s takimi prireditvami da doseči marsikaj lepega in koristnega. Po koncertu in nastopu se je mnogo ljudi zadržalo v zadružnih prostorih v prijetnem razpoloženju, ob dobri kapljici vina in skrbnem prigrizku naših domačink. Upati je, da bi se ta že tradicionalna srečanja še dolgo obnavljala. (A-R)
gledališča
razne prireditve
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L.
Simfonična sezona - Danes, 22., (red A) in jutri, 23., (red B) ob 20.30 ter v soboto, 24. t. m., ob 18. uri (red S) bo na sporedu simfonični koncert. Dirigent Lu-igi Toffolo, orkester in zbor gledališča Verdi. Program bo obsegal skladbe We-berja, Mozarta (sodeluje tržaški violinist Emmanuele Baldini) in Čajkovskega. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča.
V	ponedeljek, 26. t. m., ob 18. uri bo
v mali dvorani gledališča Verdi prvi ciklus video filmov ROMEO IN JULIJA po Likarju. Vstopnice pri blagajni gledališča.
V	torek, 27. t. m., ob 20. uri (red A) prva baletna predstava CARMEN in BUTTERFLV baletne skupine Teatro Nuovo iz Turina. Vstopnice od jutri dalje pri blagajni gledališča.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (red prvi četrtek) bo gledališka skupina Teatro del Carretto predstavila Homerjevo delo ILIADA. Režija: Maria Grazia Cipriani. V abonmaju odrezek št. 8A. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 27. t. m. do 4. marca bo Duetto 2000 predstavil skupino Compagnia Phi-lippe Genty z delom DESIRS PARADE Philippa Gentyja. V abonmaju odrezek št. 8B. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA - CRISTALLO
V	soboto, 24. t. m., ob 20.30 bo na
sporedu prva predstava MA NON AN-DARE IN GIRO TUTTA NUDA George-sa Feydeaua.
KULTURNI DOM
Slovensko stalno gledališče ponovi danes, 22. t. m., ob 10.30 predstavo TETOVIRANA ROZA v režiji Maria Uršiča.
koncerti
KD Kraški dom prireja v soboto, 24. t. m., v Kulturnem domu na Colu PUSTNI PLES z ansamblom Biljard. V ceno (15.000 lir) je vključena tudi konzumaci-ja.
TPK Sirena vabi na pustovanje, ki bo v društvenih prostorih 24. t. m. Obvezne so maske. Rezervacije na tel. št. 422696.
Godba na pihala iz Ricmanj obvešča, da bo v pustnem vzdušju obiskala sledeče kraje: danes, 22. t. m., zvečer - gostilne v Bregu; v soboto, 24. t. m., od 11. ure dalje - Log; v torek, 27. t. m., od 12. ure dalje - Ricmanje in v sredo, 28. t. m., ob 19. uri - slovo od Pusta.
SKD Vigred vabi pustne prijatelje na zabavno otroško rajanje v nedeljo, 25. t. m., od 15. do 18. ure v društvene prostore.
Nabrežinska godba bo ob pustu obiskala naslednje vasi: v nedeljo, 25. t. m., Slivno, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, Šempolaj in Praprot; v ponedeljek, 26. t. m., in v torek, 27. t. m., Sesljan, Vižovlje, Trnovco in Nabrežino, da bomo skupaj praznovali kralja Pusta.
Športna šola Trst vabi na tradicionalno OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo v nedeljo, 25. t. m., od 15. do 19. ure v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu. Igral bo ansambel Zvezde. Za dobro voljo bodo poskrbeli Potujoči potepači.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, prireja na pustno soboto, 24. t. m„ ob 18.30 družabni večer s predvajanjem komičnega filma »Beg za tri« (In fuga per tre). Prisrčno vabljeni!
ŠD Mladina vabi na otroško pustno rajanje, ki bo v nedeljo, 25. t. m., od 16. do 19. ure v Domu A. Sirka v Križu. Poskrbljeno tradicionalno žrebanje za otroke.
KD Ivan Grbec vabi vse otroke na pustno rajanje, ki bo v ponedeljek, 26. t. m., ob 16.30;
Ritmični odsek organizira v Kulturnem domu na Proseku otroško pustno rajanje v nedeljo, 25. t. m., in v torek, 27. t. m., od 15.30 do 19. ure.
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert skupine PRO CANTIONE ANTIOUA.
OBČINA TRST Trst, dne 6. februarja 1990
UPRAVNA SLUŽBA ODDELKOV ZA URBANISTIČNO PLANIRANJE IN GRADBENA DOVOLJENJA
Prot. št. S.A.I. (a)-87/212/26
PREDMET: Varianta št. 50 Splošnega občinskega regulacijskega načrta - »Opčine - ŽELEZNIŠKA CONA«.
ŽUPAN
na podlagi odloka predsednika deželnega odbora št. 0664/Pres.-208/P.T. z dne 27. 12. 1989, v povzetku objavljenega v Uradnem vestniku Avtonomne dežele Furlanije-Ju-lijske krajine št. 103 z dne 20. 1. 1990, s katerim je bila odobrena varianta št. 50 S.o.r.n., ki jo je sprejel občinski svet s sklepom št. 908 z dne 27. 11. 1987;
na osnovi 10. člena zakona št. 1150 z dne 17. 8. 1942
obveščam,
da je od dneva objave tega razglasa dalje in za ves čas veljave varianta št. 50 Splošnega regulacijskega načrta tržaške občine deponirana, skupaj z odobritvenim odlokom in na prost vpogled občinstvu, v občinskem tajništvu, soba št. 607 sektorja za urbanistično načrtovanje — Urad za urbanistični načrt — Costanzijev prehod št. 2 — VI. nadstropje. Kdorkoli je zainteresiran ima možnost, da si varianto v uradnih urah ogleda (ob delavnikih od 12. do 13. ure).
ŽUPAN
(dr. Franco Richetti) GLAVNI TAJNIK (dr. Giovannl Serraglio)
Slovenske dobrodelne ustanove vabijo na drugo družabno srečanje, ki bo na pustni ponedeljek, 26. t. m., ob 16. uri v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3.
SKD Barkovlje, Ul. Cerretto 12, prireja otroško pustno rajanje v torek, 27. t. m., z začetkom ob 15. uri. V večernih urah bo ples za odrasle. Igral bo duo Noe. Vabljeni!
kino
ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri ob 16.00 Criminl e misfatti.
EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Tesoro, mi sl sono ristretti i ragazzi in risanka Una grossa indigestione, prod. Walt Dis-ney.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 L'-amlco ritrovato, r. Jerry Schatzberg.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Dimentica-
re Palermo, r. Francesco Rosi, i. James Belushi.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan.
NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Bestialita bitransexual gay 2, pom., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Ma tu mi ami?, r. George Panoussopulos.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Harlem Nights, i. Eddie Murphy.
MIGNON - 16.00, 22.15 La voce della luna, r. Federico Fellini, i. Roberto Benigni, Paolo Villaggio.
EDEN - 15.30, 22.00 I piaceri scatenati di Ramba, pom., □ □
CAPITOL - 16.00, 22.10 Oliver & Com-pany, ris., prod. Walt Disney.
LUMIERE - 17.00, 22.00 L'attimo fuggen-te, r. Peter Weir, i. Robin Williams.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Black rain, r. Ridley Scott, i. Michael Douglas.
RADIO - 15.30, 21.30 Lady Godiva e la zia in calore, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □
- 18. letom O □
čestitke
Danes praznuje v Slivnem svojo 13. pomlad naša draga JASMINA. Vse najlepše in najboljše ji iz srca želijo vsi, ki jo imajo radi.
KD F. PREŠEREN iz Boljunca
priredi v gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu tradicionalno
PUSTOVANJE
■	danes, 22. 2.: od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom FARAONI;
■	v soboto, 24. 2.: od 21.00 do 3.00 ples z ansamblom POP DESIGN;
■	v nedeljo, 25. 2.: od 15.30 do 18.30 tradicionalno
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
in od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom »POMLAD«
■	v ponedeljek, 26. 2.: od 20.30 do 0.30 ples z VESELIMI GODCI;
■	v torek, 27. 2.: od 21.00 do 3.00 ples z ansamblom POMLAD.
POSKRBLJENO TUDI ZA JEDAČO IN PIJAČO
SAZGO in ŠKKRAS
priredita v Športno-kulturnem centru v Zgoniku
VELIKI PITSTSH /I R
-	v soboto, 24. 2.: Lojze Furlan
-	v nedeljo, 25. 2.: Sank Rock
-	v ponedeljek, 26. 2.: Agropop
-	v torek, 27. 2.: Happy dav
Vagrajene bodo najlepše in najgrše maske.
		
razstave		mali oglasi
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke v Ul. Filzi 10 razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN SKERK.
V	galeriji Tommaseo v Ul. del Monte 2/1 razstavlja do 7. marca milanski slikar PAOLO SANDANO po sledečem urniku: od ponedeljka do sobote od 17. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je do 1. marca odprta razstavaakvarelov slikarja MANFREDA MYKA.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bo do 2.
marca na ogled retrospektivna razstava GIANNIJA BRUMATTIJA.
V	Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 je odprta razstava POMAGAJMO OTROKOM - LIKOVNI UMETNIKI ZA SKLAD MITJA ČUK. Ogled vsak dan od
17.	do 19. ure.
V	Kulturnem domu na Colu je odprta še jutri, 23. t. m., razstava O JAVAH IN JAVARJIH NA REPENTABRU. Urnik od
18.	do 19. ure.
V	galeriji Babna hiša v Ricmanjih je
še jutri, 23. t. m., na ogled razstava slikarja MILKA BAMBIČA. Urnik od 20. do 22. ure.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 22. februarja 1990
MARJETA
Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 17.41 - Dolžina dneva 10.45 - Luna vzide ob 5.26 in zatone ob 14.18.
Jutri, PETEK, 23. februarja 1990
LIVIJ
PLIMOVANJE DANES: ob 2 03 najnižja -9 cm, ob 7.30 najvišja 34 cm, ob 14.15 najnižja -54 cm, ob 20.55 najvišja 38 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8 stopinj, zračni tlak 1032,3 mb rahlo raste, brezvetrje, vlaga 91-odstotna, nebo jasno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 9,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Sharon Dal Zotto, Silvia Marchi, Davide Vincelli, Mattia Macri, Jakob Sossi.
UMRLI SO: 74-letna Antonia Parovel, 62-letna Irma Puzzer por. Rusgnach, 90-letni Pietro Tramo, 94-letna Maria Novak, 86-letna Ida Roman Ros Fulin vd. Scucchi, 91-letna Concetta Piazza vd. Corsello, 66-letna Maria Pia Rigoni Savi-oli por. Toniatti Giacometti, 72-letni Angelo Garbulo, 68-letna Deolina Sartore vd. Mendella, 80-letna Lidia Chiasalotti, 86-letna Giovanna Pucciani, 55-letna Ida Marzaro por. Milocco, 77-letna Elisabetta Coretti vd. Vouk, 62-letni Aldo Zanin.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 19., do sobote,
24. februarja 1990 Dnevna služžba - od 8.30 do 19.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrolo-gio 6.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
OSMICO je odprl v Ricmanjih Berto Pregare. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Živec v Koludrovci. Toči belo vino in teran.
PRI KUKUKEVIH v Doberdobu sredi vasi je osmica z dobro zalogo vina in vseh prašičjih dobrot.
PRODAM traktor nibbi DT 340, jakosti 40 k. s., in traktor pierre DT 327, jakost 32 k. s. Tel. na št. (0481) 531741.
PRODAM zazidljivo zemljišče v Bazovici, 1.170 kv. m. Zainteresirani naj tel. na št. 226585 od 12. do 14. ure.
ODDAM bar-paninoteko na Krasu. Tel. 224426.
GOSTILNA Dvor v Števerjanu išče kuharja ali kuharico. Tel. (0481) 884035 vsak dan od 10. ure dalje razen ob četrtkih.
PRODAM alfetto GTV, metalizirane pla-ve barve, letnik '80. Čena po dogovoru. Tel. na št. (040) 225973.
PRODAM fiat 124 šport rdeče barve. Tel. 229225.
PRODAM fiat 500 črne barve, dobro ohranjen, letnik '70. Tel. (040) 226454.
NOVOUSTANOVLJENO mešano podjetje EURO-HIŠA nudi zaposlitev tako v Jugoslaviji kot v Italiji. Tel. (040) 226454.
PRODAM fiat 126 bis bele barve, letnik '88. Tel. 226752.
IŠČEMO uradnika/co z diplomo višje srednje šole in z aktivnim znanjem angleščine in nemščine. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34136 Trst, pod šifro »Takojšnja zaposlitev«.
PRODAJAM mladiče srednjih šnavcer-jev, barve poper-sol, šampionskega porekla. Telefonirati ob uri kosila na št. (003861) 268102.
UVOZNO-IZVOZNO podjetje išče tajnico z znanjem angleščine in srbo-hrvaš-čine. Za informacije tel. (0481) 32750 (Gorica) med tednom od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
KUPIM hišo v bližini Vipavske doline ali v okolici Sežane. Tel. 226618.
PODARIM mladega volčjaka. Tel. od 19. do 20. ure na št. 220333.
PRODAMO domač teran. Tel. v večernih urah na št. (003867) 65693.
IMPORT-EXPORT iz Gorice išče uradni-co/ka. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro »Gorica«.
AKACIJEVE kole in drva za kurjavo prodamo. Tel. 421508 od 13.00 do 13.30.
ZAJČJA FARMA V REPNIČU: osmica je odprta.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole sporoča, da so na sedežu SSŠ - Ul. Carducci 8/II - na razpolago obrazci in informacije za premestitve neučnega osebja v staležu. Rok za predložitev prošenj zapade 11. marca 1990.
V tajništvu liceja France Prešeren v Trstu lahko dobijo bivši dijaki, ki so maturirali do šolskega leta 1981/82, originalno maturitetno diplomo. Kdor jo želi mora vrniti nadomestno potrdilo.
Ameriški dolar...... 1234,800	1225.—
Nemška marka........ 740,770	738,500
Francoski frank..... 218,300	216,500
Holandski florint ... 657,170	655.—
Belgijski frank.....	35,485	35,100
Funt šterling ..	. 2116,550 2100.—
Irski šterling ..... 1963,800	1950.—
Danska krona........	192,370	189.—
Grška drahma........	7,837	7,500
Kanadski dolar...... 1027,700	1000. -
razna obvestila
Kdor ima odvečne »točke Despar« za razne nagrade in jih ne namerava izkoristiti je naprošen, da telefonira od 14. do 15. ure na št. 21853.
Pustna osmica na Brdini Odbor za gradnjo Ljudskega doma na Opčinah pripravlja pustno osmico na Brdini za soboto, 24. t. m., popoldne in se priporoča za množični obisk.
Tradicionalni pustni ples v Prosvetnem domu na Opčinah prireja ŠD Polet v torek, 27. t. m., z začetkom ob 20.30.
Vabila in rezervacije miz so na razpolago v baru Prosvetnega doma in pri odbornikih Poleta.
izleti
Zveza upokojencev CGIL Nabrežina-Križ prireja 15-dnevni izlet v Španijo -Costa del Sol - od 18. aprila do 2. maja t. 1. Za informacije tel. na št. 200036 ob uradnih urah.
___________prispevki__________________
N. N. iz Boljunca daruje 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na pokojne starše daruje družina Grgič 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Boris in Dana Možina darujeta 100.000 lir za nakup klavirja Glasbeni šoli v Špetru.
V	spomin na Ladija Rebulo daruje družina Antoni (Gabrovec) 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Miro Šemec daruje Lina Košuta 10.000 lir za obnovo kriškega Ljudskega doma.
Pripravljalni odbor za proslavitev 45-letnice osvoboditve in za postavitev plošče Josipu Tenceju iz Križa sporoča, da je prejel naslednje prostovoljne prispevke: Odbor za vzdrževanje spomenika v Križu 50.000 lir, Vinko Sirk 10.000 lir, Danila Žerjal 5.000 lir, Angel Sulčič
5.000	lir, Mimica Doušak 10.000 lir, Marica Doušak 10.000 lir, Mirko Doušak
10.000	lir, družina Kobau 20.000 lir, Angel Košuta 10.000 lir, Dragica in Drago Košuta 10.000 lir, Nada Košuta 15.000 lir, Milena Košuta z družino 15.000 lir, Srečko Sedmak (Devinščina) 30.000 lir, Drago Košuta - Cesar 10.000 lir, Just Košuta
10.000	lir, Stanko Bogateč 10.000 lir, Slavko Košuta - Viola 15.000 lir, Giudita in Milko Gruden 10.000 lir, Boris Gruden
10.000	lir, Gabrijel Sedmak 15.000 lir, Kristjan Košuta (št. 342) 20.000 lir in Ot-tavio Verginella 10.000 lir.
V	spomin na vse družinske člane in najožje sorodnike daruje Grgič (Padriče)
40.000	lir za Skupnost družina Opčine,
30.000	lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši z Opčin in 30.000 lir za bolnico Franjo.
V	spomin na dr. Delamija ob 10-letnici smrti daruje Giorgi 20.000 lir za bolnico Franjo.
V	spomin na dr. Delamija ob 10-letnici smrti darujejo Giorgi, Božena Terčon, Lilijana Candido, Teresa Chiatti, Bruno Metlikovec, Angela Furlan, Suzana Legi-ša, N. N. (Devin), Ivan Antonič, Bruno Peric, Albino Antonič, Lucia Talpo, Ma-risa Leghissa in Doro Catonat 245.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Pavlo Milič daruje Mario Grmek z družino 30.000 lir za gradnjo Doma - spomenika v Briščikih.
V	spomin na Pavlo Milič darujeta Sonja in Franc Briščik z družino 30.000 lir za gradnjo Doma - spomenika v Briščikih.
V	spomin na drago teto Pavlo Milič darujeta Mariuccia in Paolo Buzzai
50.000	lir za gradnjo Doma - spomenika v Briščikih.
V	spomin na drago teto Pavlo Milič darujeta Miranda in Mario Emili z družino 50.000 lir za gradnjo Doma - spomenika v Briščikih.
Namesto cvetja na grob Romane Štok vd. Carli darujeta Tea in Bruno Bresciani
15.000	lir za gradnjo Doma - spomenika v Briščikih.
V	spomin na Pavlo Milič darujeta Tea in Bruno Bresciani 15.000 lir za gradnjo Doma - spomenika v Briščikih.
V	spomin na Karmelo daruje Marica
20.000	lir za MePZ Milan Pertot iz Bar-kovelj.
Ob prazniku slovenske kulture daruje N. N. 50.000 lir za MPZ Tabor in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah.
V	predrag spomin na svoja nečaka Angela in Janka daruje Ivanka Daneu
25.000	lir za MPZ Vasilij Mirk in 25.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na pok. Milana Emilija daruje družina Emili 100.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na gospo Angelo Škerlavaj vd. Šuligoj daruje Eda Gorup z družino
20.000	lir za Združenje bivših deportirancev ANED.
Namesto cvetja na grob Albine Guštin darujeta Neva in Marjan 30.000 lir za TPK Sirena.
Japonski jen 		8,493	8,400
Švicarski frank		837,430	834.
Avstrijski šiling		105,210	104,750
Norveška krona ....	191,560	189-"'
Švedska krona 		202,520	198-
Portugalski eskudo	8,404	8."'
Španska peseta 		11,467	H-
Avstralski dolar		1005,210	900 "
Jugoslov. dinar ....	—	100."'
ECU		1513,600	—:
čIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831’61-)
menjalnica
21. 2. 1990
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI . MILAN TRST
Tempra mora dokazati svoj temperament
lili
lil

lil«
l!«!l
l|||l
Te dni so začeli prodajati prvo Fiatovo	pri oblikovanju zunanjosti pa poudarja	je dejstvo, da sta	na voljo tudi	različici s
novost v letu 1990. Gre za tempro, ki je v	njeno stilistično sorodstvo tudi z Lancii-	katalizatorjem. O	novi tempri	berite na
bistvu tipo z repom, marsikatera rešitev	no dedro. Fiatovo skrb za okolje dokazu-	straneh 4 in 5.
Na poskusnih vožnjah zavidljiv rezultat v porabi in poprečni hitrosti
Neposredno vbrizgavanje goriva za dizel ki poganja novo veliko audijevo limuzino
skega olja na 100 kilometrov. Hkrati pa se ta motor — s kultiviranostjo in uglajenostjo zlahka primerja z doslej znanimi dizli.
Izdelali so ga na osnovi že od prej znanih Audijevih bencinskih in dizelskih pet-valjnikov. Torej ima šestkrat vležajeno ročično gred ter odmično gred z zobatim jermenom v lahki glavi. Batne gibe so mu podaljšali za toliko, da znaša gibna prostornina 2460 kubikov, namesto sicer običajnih pred-komor pa so mu namenili neposredno vbrizgavanje goriva — naravnost v valje. To je zahtevalo prilagoditev; glave so po novem vdrte, toda vdrtine so na sredinah privzdignjene, da imajo obliko "meksikanskega klobuka". Hkrati pa so motorju pritaknili tudi majhen turbinski polnilnik na izpušne pline. Njemu pomaga hladilnik polnilnega zraka, pa se temperature zraka sučejo okoli 70 Celzijevih stopinj. Glavni delež moderne dizelske zasnove sloni na elektroniki. Ta usklajuje motorne vrtljaje, polnilni tlak, ukaze z elektronskega pedala za plin ter temperature
na 3. strani cj>
II
Neposredno vbrizgavanje goriva v dizelske motorje je bilo najprej domena tovornjakov. Za vgradnjo v osebne avtomobile je bila ena sama, ampak zelo moteča prepreka: precejšen trušč, ki ga takšna motorna zasnova povzroča. Audi je težavo odločno in uspešno odpravil. Že na lanskem frankfurtskem avtomobilskem salonu je predstavil novo dizelsko različico audi 100 TDI - torej že znan hišni model z novim dizlom ter z neposrednim vbrizgavanjem goriva vanj.
Dosežek so takoj podprti tudi z rekordno vožnjo. Tovarniški vozniki so s takšnim avtom (od serijskega primerka se je razlikoval zaradi podaljšanega prenosa moči, zvišanega tlak v kolesnih gumah, skrbno obdelanega motorja in izboljšane karoserijske aerodina-
mike) prevoziti 4819,4 kilometra, skozi devet evropskih držav ter z dvema izredno uglednima rezultatoma: s celotno povprečno porabo 1,76 litra plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov ter s celotno povprečno hitrostjo 60,2 kilometra na uro.
Četudi rekordni vožnji odrečemo njene prednosti, ostaja motor TD! (zdaj ga vgrajujejo v audi 100 kot limuzino in v audi 100 avant kot kombi-limuzino) izredno varčen pogonski agregat. Glede na karoserijsko obliko znašata normni povprečni porabi serijskih primerkov 5,7 oziroma 6 litrov plin-
TRST - Ul. Settefontane 99 - Tel. 040/948483-944300
AUT011/1
—	PRODAJA VARNOSTNIH NAPRAV IN RADIOTELEFONOV NAJBOLJŠIH ZNAMK
—	MONTAŽA IN POPRAVILA V TEKU DNEVA
—	ODPLAČILA NA OBROKE

C^> z 2. strani
zunanjega zraka, hladilne tekočine in goriva. Visokotlačna črpalka je naravnana na polnilni tlak 900 barov (to je približno dvojna tlačna vrednost, če jo primerjamo s podatki, ki veljajo za običajne dizelske motorje), vsaka od petih vbrizgovalnih šob (s po petimi brizgalnimi luknjicami) pa je opremljena s po dvema vzmetema, ki služita dvostopenjskemu vbrizgavanju goriva v valje. Ta dvostopenj-skost omogoča vsakič sproti najprej "mehko" izgorevanje, tik zatem z močnejšim vbrizgom pa močnejše zgorevanje goriva. In prav ta domislica pomeni tudi največji prispevek zoper trušč, ki ga dizli z nepsorednim vbrizgavanjem goriva tako radi zganjajo. Da bi bilo trušča res zelo malo, so celoten motor obdali s temeljito zvočno izolacijo, pri čemer niso pozabili niti na objemke kolesnih polosi, izjema pa je karter, ki je ostal zaradi boljšega hlajenja ne-obdan.
Zvočnemu ugodju pomaga tudi posebna žaluzija v maski motorja zasnovana tako, da se samodejno odpre ob odločnejšem zračnem pretoku, med počasnejšimi vožnjami (na primer po mestu), ali ob prostem teku motorja pa ostaja zaprta. S tem je v motorni prostor "zaprt" tudi motorni ropot.
Kultiviranost motorja so oplemenitili tudi s hidravličnim ter z elektronsko nadziranim vle-žajenjem motorja. Ob prostem teku se ventili odločneje razprejo, pretok tekočine je večji, viežajenje pa mehko.
Nad 1600 motornimi vrtljaji se ventilski preseki zmanjšajo, viežajenje motorja pa zato otrdi.
Motor TD! zmore največjo moč 88 kW, oziroma 120 KM pri 4250 vrtljajih v minuti (prepovedano polje na merilniku vrtljajev se začne pri številki 5200), izredno uporaben pa je tudi njegov naj večji navor 265 Nm pri 2250 vrtljajih v minuti, pri čemer velja vedeti, da ostaja krivulja na- ša, je nova Audijeva dizelska vora v območju med 1800 in možnost izredno vabljiva.
Tudi zaradi njene čistosti, ko riva 4,2/5,8/7,2 litra na 100 gre za okolje in, seveda, za-	kilometrov. Pri avantu TDI so
radi zmogljivosti, ki jih tovar-	te številke v	istem zaporedju
na obljublja. Audi 100 TDI (ti- naslednje: 198 km na uro, muzina) zmore največjo hit-	10,1 sekunde	in 4,5/6,3/7/2 lit-
rost 200 km na uro v 9,9 se-	ra plinskega	olja na 10 kilo-
kunde ter normno porabo go- metrov.
M19		VODO01/1 POOBLAŠČENA MEHANIČNA DELAVNICA
Imm		
		VODOPIVEC
TRST - Trg Foraggi 8 Tel. 391203		Zgonik 50/A Tel. 329122
3300 vrtljaji skoraj povsem ravna in na le malenkostno nižjem nivoju. Hkrati je ta motor vozniku všeč zaradi takojšnje pripravljenosti vžiga, saj ga je potrebno predgreva-ti šele pri temperaturi pod minus 10 stopinj Celzija.
Ker so obe različici TDI — limuzino in avant — za njuni osnovni ceni precej temeljito opremili (servoojačevainik volana, osrednja ključavnica, električno vodeni in ogrevani zunanji ogledali, kolutne zavore, petnajstcolska kolesa z gumami 205/60) in, ker se TDI v tem okolju res vzorno obna-
S
</>
o
o
2
o
>
Pfssnmm
■ Do trideset milijonov lir,	■ V prvem letu boš brezplačno ■ (0481) 387333
ki jih boš lahko vračal z	razpolagal z vrsto posebnih	NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO
ugodnimi mesečnimi obroki	zavarovanj, ki smo si jih	Posebna telefonska številka,
v časovnem roku do štirih let	zamislili v sodelovanju s SAI	na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo
»
Banca
Agricola
Kmečka
banka
Gorica

^Silili
liiggigSSS;
lil!
»
1
f 11111 lili
Zelo obširna ponudba najrazličnejših modelov
Temperamentni Evropejec iz Turina Velike ambicije Fiatove iempre
Na italijansko in evropsko tržišče prihaja »tempra«, prvi Fiatov avtomobil v letu ,1990, katerega cilj je pokriti tržišče srednjega razreda in istočasno utrditi položaj tu-rinske tovarne v tem pomembnem sektorju. Ime tempra naj bi v namenih hiše odražalo močan temperament novega štirikolesnika, ki ga turinska tovarna ponuja v dokaj popolni paleti različic: osem različnih motorjev, ki gredo od 65 do 115 KM, najvišja hitrost od 165 do 195 kilometrov na uro in 17 različic, od katerih kar 7 ekoloških, se pravi s katalizatorjem. Tempro so začeli prodajati v Italiji ta teden, v Evropo pa bo zakoračila v prihodnjih mesecih in sicer postopno. V začetku bo na razpolago kakih 10 do 12 tisoč vozil, upajo pa, da bodo prodali od 210.000 do 220.000 avtov, od katerih dobro polovico v Italiji. Cena se bo sukala od 16 do 23 milijonov lir.
Tempro bodo proizvajali v tovarni v Cassinu, ki je med najbolj avtomatiziranimi in robotiziranimi na svetu. Novi Fiatov model sodi v segment, ki so ga v Italiji označili z ”D“ in ki mu pri-
na 5. strani c£>
TRIE01/1
NA ODER STOPA ZADNJI FIATOV PROTAGONIST
Tempra
Vabimo vas v soboto, 24. februarja, in v nedeljo, 25. februarja, na ogled in preizkušnjo
Podružnici gnOB
TRIESTE AUTOMOBILI
V Rojanu - UL dei Giacinti 2 - Tel. 040/411950 Ul, dl Roiano 6 - Tel. 040/413337
PLAHUTA GILBERTO & C. sne
Miramarski drevored 19 - Tel. 417000 - Ul. Flavta 104 - Tel. 829695 - 813242
11
H

II
'MS
£;K:
jijijŠjŠ


■
1
lil
til
II
it
m
1
1:1
a
ii
m
a
m
m
ii
ii
H-i-iv

s 4. strani
pisujejo poseben pomen: v Evropi obsega 25 odstotkov vseh prodanih avtov (približno 3,4 milijona vozil), v Italiji pa bi se ta segment prav zaradi tempre moral razširiti na 17 odstotkov, kar pomeni 350 tisoč vozil. Tempra zaključuje ciklus velikih Fiatovih investicij, je na predstavitvi novega avta povedal ing. Schembari, ki odgovarja za marko Fiat. Turinski velikan je v ta načrt vložil 800 milijard lir z namenom, da se avto uveljavi na evropskem tržišču, ne samo v Italiji. K temu cilju naj bi prispevala vrsta tem-prinih značilnosti: predvsem estetika, ki je istočasno sodobna in klasična, potem razmerje dimenzije-notranja prostornost, tretji faktor je število različic, ki so na voljo kupcem, četrti sodobnost tehnoloških rešitev in peti obilica opreme, s katero tempra razpolaga. Pri Fiatu trdijo, da je tempra udobnejša od drugih vozil istega razreda, kljub omejenim zunanjim dimenzijam, medtem ko je poraba po tovarniških
podatkih odločno nižja od porabe njenih tekmecev. Izdelali so tudi identikit kupca: gre za moškega (90 od sto), starega približno 40 let, poročenega, z enim ali dvema otrokoma, s srednje-višjo izobrazbo. Kar zadeva poklic pa gre od svobodnih poklicov do trgovcev in uradnikov. Pri načrtovanju so se v veliki meri poslužili računalnika in računalniške obdelave podatkov, posvetili pa so zelo mnogo pozornosti vprašanjem ekologije in okolja. 400 prototipov je
vozilo po celem svetu 'm prevozilo 7 milijonov kilometrov
Nova Fiatova limuzina, s klasičnim stopničastim zadkom, sodi v višji srednji razred, ima četvero vrat in pogon na prednja kolesa. Omenjeni naložbi 800 milijard lir je treba dodati še naložbe za izgradnjo tovarn, ki se sučejo med 2500 in 3000 milijard.
Tempra je na razpolago tako z bencinskim motorjem kot z dizlom, z dvema ravnema opreme, z dvema različnima menjalnikoma (5-stopenjskim mehanskim in CVT se pravi takim, kot ga že ima uno in autobianchi Y10 selectronic). Jeseni bodo začeli prodajati tudi kombi, ki bo daljši od limuzine in bo na voljo tudi različica s sedmimi sedeži.
Kot rečeno razpolaga tempra s paleto motorjev, ki ustreza evropski razsežnosti avtomobila. Prostornina gre od 1400 do 2000 kubikov. Z motorjem 1400 kub. cm zmore tempra 172 kilometrov na uro in pospeši z mesta do hitrosti 100 km/h v 13,4 sekunde. Normna pora-
ba pa znaša 5,6/7,4/9 litra za 100 prevoženih kilometrov. Motor z gibno prostornino 1600 kub. cm dosega 177 kilometrov na uro ter pospeši od 0 do 100 km na uro v 12,3 sekunde: tudi v tem primeru je poraba po tovarniških podatkih zelo skromna (5,6/7,6/9,4). Za isti motor je predviden tudi menjalnik CVT, s katerim pa se poraba nekoliko zviša (5,8/7,6/10), zmogljivosti pa so skromnejše (od 0 do 100 km/h v 14,4 sekunde, najvišja hitrost 167 kilometrov na uro.
Vsi omenjeni modeli imajo uplinjač, edini model, ki ima elektronsko vbrizgavanje goriva pa je 1800-kubična različica, ki dosega 190 kilometrov na uro in pospeši od 0 do 100 v 10,9 sekunde. Poraba znaša 6,3/8,3/10,1 litra za 100 km. Na voljo sta tudi dva 1900-kubična dizla, eden z intercoolerjem, drugi pa brez, ki zmoreta najvišjo hitrost 178 oz. 162 kilometrov na uro. Omeniti je treba, da ima tempra tudi dva ekološka motorja s tristez-nim katalizatorjem: prvi ima 1600 kubikov, drugi pa 2000. Model s 1600 kubiki je na voljo tudi z menjalnikom CVT. Naj omenimo še zmogljivosti in porabo obeh kataliziranih modelov. Tempra 1.6 i.e. europa (tako se namreč imenujejo modeli s katalizatorjem) dosega najvišjo hitrost 168 km na uro ter porabi po tovarniških podatkih 6,2/7,8/10,9 litra za 100 kilometrov, medtem ko dvolitrska tempra dosega najvišjo hitrost 195 kilometrov na uro ob normni porabi 6,8/8,4/11,4 litra za 100 kilometrov.

■81»
V	SOBOTO 24. IN
V	NEDELJO 25. FEBRUARJA VAS ZASTOPNIK igMglKf
JULIA AUTO s.P.a.
VABI NA PREDSTAVITEV NOVEGA AVTOMOBILA
Tempra
OGLEJTE S! GA IN PREIZKUSITE PRI ZASTOPNIKU JUL\A. AUTO s.p.A. TRŽIČ - Ul. Bolto vogal Ul. S. Anna 8 - Tel. 0481/411736-791118
Volvo 460 ima katalizator tudi za različico z upiinjačem
Švedi konkretno skrbijo za okolje Na 460 je katalizator brezplačen
Eden najzanimivejših avtov, ki so jih začeli prodajati v letošnjem letu, je nedvomno volvo 460. Gre za klasično limuzino s štirimi vrati in stopničastim zadkom, ki dopolnjuje serijo 400. Slednja, kot znano, obsega poleg modela 460 tudi limuzino 440 in kupe 480. Švedska tovarna se je pri načrtovanju modela 460 poslužila vsej izkušenj, ki si jih je nabrala z drugima dvema modeloma serije 400. Naj na kratko orišemo najpomembnejše značilnosti volva 460: avto je dolg 4,4 metra in širok 1,68 m, kar zagotavlja udoben prevoz za pet oseb in obilico prostora za prtljago. Na voljo je šest različnih modelov, trije s katalizatorjem, trije brez, kar zadeva opremo pa obstajajo tri stopnje: osnovna, GLE in turbo. Motor je že znani šti-rivaljnik s 1700 kubiki gibne prostornine, ki poganja vse modele serije 400. Osnovno različico poganja motor z upiinjačem, najvišja moč 90 KM, model GLE je opremljen z istim motorjem,vendar z elektronskim vbrizgavanjem (106 KM), različica turbo pa ima poleg elektronskega vbrizgavanja še turbinski polnilnik z interco-olerjem in zmore 122 KM. Ustrezni modeli s katalizatorjem imajo po dve KM manj. Zanimivo je, da stanejo katalizirani modeli ravno toliko kot tisti brez katali-
zatorja. Pogon je kot pri vseh modelih te serije na prednja kolesa, menjalnik je petstopenjski, GLE in turbo imata servovolan, ABS pa dobite za doplačilo pri vseh treh različicah.
Volvo je posvetil veliko pozornost problemu notranjega prostora: stranske šipe so skoraj navpične, da bi zagotovili kar največ prostora za ramena potnikov. Druga značilnost je velik prtljažnik, ki ga lahko še povečamo, če preklopimo naslonjalo zadnjih sedežev, kar je mogoče tudi v raz-
merju 2/3 in 1/3. Žlebički, ki se začenjajo pri spodnjem delu vetrobrana peljejo curke vode do zadnjega dela avta, kar izboljšuje stransko vidljivost in ima to prednost, da voda ne curlja skozi odprta okna v notranjost. Zunanja oblika je zelo prijetna in elegantna ter ob izboljšani aerodinamiki spominja na Unijo serije 700.
Kar zadeva motorje ima različica GLE vbrizgavanje multipoint ter omejevalnik vrtljajev pri 6250 vrtljajih v minuti, napravo cut-off, ki omejuje porabo, ko voznik
dvigne nogo s pedala za plin, tipalnik za klenkanje, če število oktanov ne doseže predpisano raven, vžig in režim motorja krmili elektronika. Računalnik prav tako zabeleži morebitne okvare in jih potem sporoči tehniku pri prvem servisiranju. Isti motor je opremljen tudi s turbinskim polnilnikom in z intercoolerjem. Najvišji navor doseže motor že pri 1800 vrtljajih v minuti, kar odpravlja zamudo pri začetku delovanja turbinskega polnilnika.
Udobje je pri Volvu tesno povezano z aktivno varnostjo, povezava obeh pa zagotavlja vozniku najboljše pogoje vožnje. Spredaj ima volvo 460 McPhersonove noge, zadaj pa VVattov paralelogram s Panhardovim drogom. Servovolan je zelo natančen in progresiven, v smislu, da je njegov učinek čutiti bolj pri nizkih hitrostih in pri parkiranju, manj pa pri visokih. Zavore so opremljene s servoojačevai-nikom in so spredaj kolutne pri vseh modelih, zadaj pa so za različico z upiinjačem bobnaste.
Zmogljivosti novega volva so naslednje (v oklepajo zmogljivosti modelov s katalizatorjem): volvo 460 z upiinjačem — največja hitrost 175 (173) km/h, pospešek od 0 do 100 km/h 11,5
(11.5)	sek, normna poraba 5,2/6,9/9,4 (5,2/6,9/9,6) litra za 100 prevoženih kilometrov; volvo 460 GLE — najvišja hitrost 184 (179) km/h, pospešek od 0 do 100 10
(10.5)	sek, normna poraba
6,4/7,8/10,4 (6,4/7,9/11,1) litra za 100 prevoženih kilometrov; volvo 460 turbo — najvišja hitrost 204 (200) km/h, pospešek od 0 do 100 km/h 9,0 (9,0) sek, normna poraba	6,6/8,5/11
(6,1/8,1/10,3) litra za 100 prevoženih kilometrov.
Zadnja novost v družini Peugeotovih kombijev je peugeot 405 affaire, ki je navidezno izpeljanka iz kombija, se pravi iz različice station wagon, vendar pa namenjena predvsem tistim, ki jim tako vozilo rabi za delo. Affaire ima namreč samo dva sedeža, ves zadnji del pa je namenjen prtljažniku, ki ima tako kar 1620 litrov prostornine. Poganja ga že preizkušeni 1900-kubični dizel, ki zmore 70 KM in ki ga požene do najvišje hitrosti 162 kilometrov na uro. Posamične obese za prednjo in zadnjo premo, z vijačnimi vzmetmi in teleskopskimi blažilniki. Peugeot 405 affaire bo veljal v Italiji približno 23 milijonov lir.
■
M
11
Royale venture velja 23 milijonov lir
Ugoden trenutek za cestne velikane Yamahino »limuzino« poganja 1300-kubični štirivaljni motor
V ZDA so se že od nekdaj uveljavili cestni turistični motocikli, katerih značilnosti so predvsem udobnost, trpežnost in velika prostornina. Do uveljavitve je prišlo predvsem zato, ker so razdalje med raznimi mesti, vasicami in kmetijami res velike in jih vsak motor ne bi tako zlahka prenesel. Prav zato igra že leta glavno vlogo v tem scenariju znameniti ameriški Harley Davidson. Toda tudi japonske tovarne niso ostale križem rok in začel se je prodor cestnih motociklov iz dežele vzhajajočega sonca na ameriško tržišče. Japonci so se polastili oblik Harleyevega mitološkega cestnega velikana in tako so se pojavili na tržišču še bolj tehnološko izpopolnjeni motocikli kot na primer: suzuki cavalca-de, kawasaki voyager,ya-maha royal ventur in honda gold wing.
Zadnje čase pa so tudi v Evropi vedno bolj priljubljeni ti super-turistični cestni motocikli. Vedno več ljubiteljev turističnega motociklizma se odloči za nakup enega izmed bizonov, ki jih tržišče nudi. Pri Vamahi so pred časom posodobili svoj model royal venture, tako da je danes zunanji izgled tega super-turističnega cestnega motocikla še bolj dostojanstven in spoštovanja vreden.
Največjo pozornost vbudita širina njegovega okvirja in višina zadnjih prostornih zabojev za prtljago. Vse je do potankosti dodelano, od armaturne plošče pa do zabojev za prtljago, ki imajo v notranjosti lučko za nočno razsvetljavo zaboja. Na armaturni plošči najdemo poleg standardne opreme
tudi merilec za jakost električnega toka in digitalni kompjuterski monitor, preko katerega lahko nadzorujemo delovanje motorja. Vamahina »limuzina« je opremljena tudi z avtoradi-jem, ki je vgrajen na sprednjem levem boku oklepa in s posebnim zračnim kompresorjem, s pomočjo kate-
rega lahko pilot v vsakem trenutku spremeni trdoto blažilcev, tako da bo potovanje zmeraj udobno. Monitor za kompjuterski nadzor in center za upravljanje blažilcev (C.L.A.S.S. - Com-putering Levelling Air Sus-pension Sistem) pa se nahajata v desnem prednjem boku. Vzmetenje je tudi zaradi dobro izbrane prednje vilice s kraki premera 41 mm in hodom 140 mm ter zadnjega monoblažilnika s hodom 40 mm na višku.
Da je udobnost na višku, se lahko pilot in potnik zahvalita predvsem yamahinim inženirjem, ki jim je uspelo vgraditi v okvir dva fotelja in kljub temu ohraniti elegantno zunanjost.
Kljub svojim velikostim se royal ventur dobro obnaša tudi v mestnem prometu. Njegove značilnosti pa pridejo povsem do izraza na dolgih turističnih ali nedeljskih turah. Predvsem se bo tu izkazal njegov šestnaj-stventilski štiritaktni 1.294
kubični motor s štirimi valji na V pod kotom 70 stopinj in dvema odmičnima gre-dema v glavi. Kot vidimo gre za avtomobilski motor, ki pri 7.000 obratih doseže moč 100 konjev, medtem ko doseže največji navor pri 5.000 obratih.
Vamahin 332 kilogramski turistični bizon je seveda temu primerno opremljen z mogočnimi zavorami. Spredaj je opremljen z dvema kolutoma premera 282 mm, na katera delujejo čeljusti z dvema batoma. Zadaj pa najdemo kolut s premerom 325 mm pravtako s čeljustmi z dvema batoma. Omeniti je še treba, da gre tu za integralni zaviralni sistem. Se pravi, ročka prednje zavore deluje samo na čeljust desnega prednjega koluta, medtem ko zavorni pedal deluje bodisi na prednji levi kolut, kot na zadnji kolut.
Tudi upravljanje šestkolut-ne oljnate sklopke in petstopenjskega menjalnika je lagodno. Pilotu je tako omogočeno v vsakem trenutku precizno pretikanje. Hitrost je tudi vsega spoštovanja vredna, saj doseže royale venture skoraj 200 km na uro. Cena je seveda primerna taki limuzini, ki je danes postala pravi status symbol. Vamahin royale venture stane namreč 23.625.490 lir, kar res niso mačje solze. Toda, če samo za trenutek pogledamo, kaj nam Vamaha za to ceno ponuja, bomo spoznali, da cena le ni tako pretirana.
11
s
pilil
Nissan vanette je japonski predlog za velike družine
Avtomobilsko tržišče je že skoraj nasičeno z limuzinami, kupeji, kombiji, najrazličnejšimi bolj ali manj terenskimi vozili namenjenimi družinskim očetom in materam ali njihovim otrokom. Način ži-
vljenja povprečne družine se v razvitih državah spreminja: v veliki večini primerov sta tako mož kot žena v službi, med tednom ponavadi ni časa za nakupovanje, razen kar zadeva najnujnejše ži-
vljenjske potrebščine: tako so nekateri dnevi, recimo ob koncu tedna, namenjeni nakupovanju in takrat ponavadi prtljažnik navadne limuzine ni dovolj prostoren. Zato je, v ZDA sploh, sedaj pa se začne
širiti tudi v Evropi, skoraj splošna praksa, da se po nakupih gre s kombijem. Seveda ne v tesne ulice zgodovinskega centra evropskih mest, temveč v velika trgovska središča, kjer so urejena parkirišča za kupce. V drugih evropskih državah j£ to že normalno, pri nas, tako v Italiji kot v Jugoslaviji, so veliki nakupni centri, v katerih so najrazličnejše trgovine, še redkost, vendar se v velikih mestih, kot sta Rim in Milan, ta način že uveljavlja.
In prav ta »way of lite«, ta način življenja so imeli v mislih Japonci, ko so si pri Nissanu omislili »vanette«: multifunk-cionalno vozilo, podobno fur-gonu, kjer je, kljub omejenim zunanjim meram, dovolj prostora za veliko družino in za vso njeno prtljago. Vanette je namenjen nakupom, prostemu času pa tudi daljšim potovanjem. V različici combi ali coach (razlika je samo v opremi in stopnji dodelanosti) je prostora za 8 ljudi, srednja vrsta sedežev pa se lahko obrne, tako da se potniki gledajo v obraz.
Nissan vanette je na voljo s 1500-kubičnim bencinskim motorjem ali z dvelitrskim dizlom. V obeh primerih dosega najvišjo hitrost 120 kilometrov na uro, hitrost, ki je zadostna tudi za nekoliko daljša potovanja. Vanette lahko dobite s krajšo ali daljšo medosno razdaljo. V krajši verziji je dolg slabe 4 metre, v daljši pa 4,3 metra. Dvoje zadnjih vrat se pomika nazaj, kar je dokaj koristno v tesnih parkiriščih. Ima seveda tudi peta vrata v zadku, ki se odpirajo navzgor.
Dodatna ventilacija za Toyotino corollo
Te dni so začeli tudi v Italiji prodajati zadnjo verzijo Toyo-tine corolle GTi 16, ki ima nekaj pomembnih sprememb v primerjavi z modelom, ki so ga predstavili pred dvema letoma. Predvsem ima sedaj 1600-kubični motor s 16 ventili in z elektronskim vbrizgavanjem goriva 131 KM. Prednje zavore so zračno hlajene, obese pa so prilagodili večjim zmogljivostim vozila. Sedaj je za doplačilo mogoče dobiti tudi napravo zoper blokiranje koles ABS. Nekaj sprememb predvsem estetskega značaja so namenili tudi karoseriji in notranjosti. Največjih sprememb je bil seveda deležen motor, ki ima sedaj kompresijsko razmerje 10,3:1, medtem ko je ime! prej 9,4:1. Največja moč zna-
ša 131 KM pri 7000 vrtljajih v minuti, zračni filter je sedaj večji, spremenili pa so tudi značilnosti vbrizgovalnega sistema. Obese so posamične s stabilizacijskimi drogovi, ki dajejo corolli športno lego na cesti. Zmogljivosti so za 1600-kubični avto kar zanimive, saj dosega najvišjo hitrost 198 kilometrov na uro in pospeši od 0 do 100 km/h v 8,8 sekunde. Normna poraba znaša po tovarniških podatkih 5,8/7,8/8,6 litra za 100 prevoženih kilometrov.
Ne gre pozabiti, da je corolla eden najbolj uspešnih avtov na svetu, saj so v 23 letih njegovega obstoja izdelali kar 15 milijonov primerkov. Eden mejnikov v življenju corolle je bila uvedba prednjega pogona leta 1983. Zunanji videz je
O asuzzsni BUEia
GORICA - Korzo Italia 169 - Tel. 0481/520830 - Ul. III. Armata 145 - Tel. 0481/20466 TRŽIČ - Ul. IV. Novembra 31/33 - Tel. 0481/481725
postal zadnje čse zelo prijeten, všeč je tudi evropskemu kupcu, tako da beleži to japonsko vozilo v Evropi dokaj-šen uspeh.
V Italiji velja corolla nekaj nad 22 milijonov Ur, na razpolago pa je cela vrsta optiona-
lov, ki gredo od servovolana (paket servovolan, električni pomik šip, osrednja ključavnica velja 1,5 milijona Ur), do elektronskega sistema zoper blokiranje koles (1,9 milijona) in električne pomične strehe (950 tisoč lir).
m
m
11
II

Bolgarska rock glasba se rešuje iz podzemlja
Nov veter, ki piha z Vzhoda, je prevetril in prepihal tudi rock glasbo. Še ni davno od tega, morda le dve ali tri leta, ko so zahodni časopisi začeli pisati o sovjetskem rocku in so prve tamkajšnje skupine nastopile v zahodni Evropi in tudi v Italiji. Ta isti veter je sedaj zajel Bolgarsko, kjer je bil rock potisnjen v najstrožji »undergro-und«.
Skoraj dobesedno iz podzemlja se sedaj pojavljajo imena skupin, kot so Free Sailing Band, Era, Control, Elite, Concurrent, Orion, če naj omenimo le najugledneješe. Mladi Bolgari, ki jim je rock glasba pri srcu, kot vsem mladim na svetu, so svoje ljubljence doslej iskali po cestah, kjer so se od časa do časa pojavljali in igrali. Drugi prireditveni prostori so jim bili prepovedani, kot so jim bili onemogočeni nastopi na radiu in televiziji. Ta dva medija namreč nista doslej nikoli posredovala nobenega njihovega motiva, skupine tudi niso posnele nobene plošče.
Rock skupine so v zadnjih mesecih začele pravo ofenzivo proti cenzuri javnih občil in emarginaciji. Pred nekaj dnevi je vodstvo Radia Sofia javilo, da je umaknilo veto glede rocka, punka in new wavea. Rezultat je bil koncert na velikem trgu nasproti sofijskega stadiona, kjer so pred dvema dnevoma pred tisoči oboževalcev nastopile že priznane ali komaj uveljavljajoče se skupine. Opazovalec z Zahoda bi zaznal med nastopajočimi skupi-
nami in občinstvom vrsto poznanih pojajov in mod, ki so se vrstili v zahodnih državah v zadnjih desetletjih: zanemarjeni in dolgolasi hippyji so bili pomešani s »plešastimi« skinheadi, med njimi pacifisti, punki, štiridesetletni intelektualci, metalci z usnjenimi oblačili in srebrnkastimi okrasi.
Nekakšni »botri« prireditve so bili slavni FSB ali Free Sailing Band, štiri-desetletniki, predstavniki tradicionalnega rocka, edini, ki so že nastopali v tujini in pred kratkim posneli ploščo s Josetom Felicianom. Njihov lider Peter Slabov je v nedeljski televizijski oddaji Each Sunday opozoril, da bi morali valorizirati glasbo, ki so ji krivično nadeli oznako »balkan rock«. Jordanov Rudchev, voditelj radijske oddaje o popu, rocku in jazzu Horizont, pa je na dolgo govoril o protestu, ki ga bolgarski rock prinaša, kot ga je prinašala rock glasba od svojega začetka po vsem svetu. To niti ni protivladni politični protest, temveč enostavno kritika stvarnosti, oporekanje, kot ga poznajo mladi v vseh državah in sistemih.
Koncert je seveda navdušil mlade Bolgare, ki so se končno lahko razživeli ob izvajanju svojih ljubljencev. Ob zaključnih notah »metal« motiva je kitarist spustil iz rok električno kitaro, ki je obvisela na vrvi, kot na nekakšni obešenjaški zanki. In že je bil delirij, mladi v prvih vrstah so ponoreli, skromno ozvočenje na odru pa se je za trenutek zazdelo skoraj veličastno.
Radijska srečanja s slovenskimi glasbeniki
Tretja italijanska radijska mreža bo v nedeljo zvečer (ob 21. uri) začela oddajati nov glasbeni ciklus, ki nosi nadvse vabljiv naslov Mednarodna srečanja s sodobno glasbo (Incontri internazionali con la mušica contemporanea). Prva oddaja — zdi pa se, da tudi še nekaj drugih — bo posredovala posnetke s koncertov Trieste Prima, ki so bili maja 1988 v Valdežanski cerkvi na Trgu Silvestri, in bo torej v celoti posvečena slovenskim oz. slovanskim avtorjem in slovenskim izvajalcem: Trio Lorenz bo izvajal Srebotnjaka, Stibilja, Lebiča in Šostakoviča.
sklad mitje čuka
jelka Cvelbar
Učni neuspehi in čustveni izpadi
Odkrili smo že, da smo po prvem polletju starši mnogokrat razočarani nad učnim uspehom naših otrok. Ravno to in tako razočaranje nam ne da misliti razumno in nas zavede v čustvene izpade najbolj glasne in jalove sorte.
Učni neuspeh ne pride čez noč, o tem smo že razmišljali, prepričani pa smo lahko tudi, da slabe ocene, ko pride, otroci ne morejo kar tako iz dneva v dan popraviti.
Mnogi so vzroki, ki botrujejo slabim ocenam. Velikokrat so, posebej v prvih razredih, lahko zelo banalni: učiteljica je, denimo, zamenjala sedežni red in otrok ne more sedeti ob najljubšem prijatelju ali prijateljici; morebiti otrok nima dobrega pogleda na tablo; morebiti ne vidi prav, pa si tega ne upa povedati, ker bi ga bilo sram nositi očala; ali pa ne sliši prav...
Če smo starši doslej imeli premalo stika s šolo, bo po polletju vsekakor pametno, da ta stik osvežimo. Tako bo tudi otrok začutil, ko mu bomo to pokazali, da mi kot starši jemljemo bolj resno šolo kot pa same ocene. Mnogim otrokom je prav to pomagalo pri šolskem uspehu.
Strokovnjaki so mnenja, pa tudi sami iz lastnih šolskih izkušenj še lahko potrdimo, da prav nič ne pomagamo otroku, če ga primerjamo z vrstniki ali s sestrami in brati. To bo pritisk nanj le še povečalo.
Tudi neko drugo nagnjenje staršev je lahko nevarno učnemu uspehu. Starši, ki sprašujejo po ocenah, so pomirjeni, ko izvejo, da so še drugi otroci slabše ocenjeni kot njihov. Otrok bo to kmalu razumel po svoje: dokler so še drugi slabši od mene, je vse v redu.
Jasno je, da ne morejo biti vsi učenci ali vsi dijaki odličnjaki. Vendar se bodo lahko ocene v toliko izboljšale, kolikor bomo podpirali in spodbujali otrokove naravne sposobnosti.
Kolikšne so otrokove zmogljivosti in kolikšna je njegova uspešnost nam norme težko povedo. Posebej v osnovni šoli je tako naslanjanje na norme
lahko otroku usodno: včasih ga precenijo, pa tudi lahko podcenjujejo. Denimo, da ima učenec same odlične ocene in vendar dela v skladu s sposobnostmi, ki jih ima, premalo. Takemu otroku lahko z individualnim delom veliko pomagamo pri razvoju, da bo delal bolje, temeljiteje in imel od učenja več zase. Naučil se bo, da dela za to, da bi dosegel neki učinek in ne da bi prejel dobro oceno. Ravno tako se je kot dojenček učil iz ležečega položaja prehajati v sedeči in nato v stoječi in v hojo, da bi svet okoli sebe bolje obvladoval.
Naravna volja po dosegu uspeha zaradi nekega učinka pa žal velikokrat zamre ravno v šoli v iskanju dobrih ocen.
Navadno se ta volja: doseči neki cilj, nekaj se naučiti, ne utiša, ko otrok pride v šolo, toda, žal, je v normalnem šolskem dnevu potlačena čisto na dno.
Pot, ki otroke lahko znova privede do želje po uspešnosti je, da se predvsem starši odpovemo ocenam, kakor smo pravzaprav na papirju pri nas že storili. Odpovedati se jim moramo sedaj še v miselnosti.
Skupni cilj vzgojiteljev - staršev doma in učiteljev ali profesorjev v šoli - naj bi bil, da bi se v zadostni meri čim pogosteje v času zavedali, do kolikšne mere je otrok uspešen glede na njegove sposobnosti, koliko se je iz meseca v mesec izboljšal ali poslabšal in v tem zadnjem primeru, kakšno posebno pomoč potrebuje.
Tak način ocenjevanja - pogosto preverjanje »statusa« učenca - je prav gotovo povezano z večjo porabo učiteljevega časa, vendar bi pomenilo, ko bi tak instrument pravilno uporabljali, pravo rešitev za učence in starše. Učenci bi napredovali predvsem zaradi svojih sposobnosti, starši pa bi spoznali svojega otroka tudi skozi drugačen, učiteljev pogled. Morda potrebuje šibki učenec take starše, ki ga hrabrijo, ki mu stojijo ob strani ob neuspehu in zaupajo v njegove sposobnosti, ki torej vedo, kaj se z njim dogaja. Skratka, ki imajo čas za to, da spoznajo svojega otroka in sproti ugotavljajo, kaj ga muči...
Morda bo le s tako razumevajočo pomočjo naš otrok uspešno uresničil svoje sposobnosti v času svojih šolskih let.
PC rai 1____________________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Creature grandi e piccole - La fa-miglia si allarga
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Occhio al bi-glietto
14.10	Kviz: II gioco piu bello del mondo
15.00	Aktualno: Primissima
15.30	Italijanske kronike
15.45	Dirka po Siciliji
16.15	Mladinska oddaja: Big! -II sabato dello Zecchino * Carnevale
17.35	Odprti prostor
17.55	Iz parlamenta in vesti
18.05	Aktualno: Italia ore 6
18.40	Kviz: Lascia o raddop-pia?
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Gran Premio
23.00	Dnevnik
23.10	Sanremo International (2. večer, vodi Gege Te-lesforo)
0.25 Dnevnik in vreme 0.40 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
| 4T RAI 2_________________
7.00	Otroški variete: Pata-trac in risanke
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Dokumentarec: Anato-mia di un restauro - Le ceramiche e i vetri
10.00	Variete: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes, Gospodarstvo
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	TV igri: L’amore e una cosa meravigliosa, 15.45 Tutti per uno
16.05	Nanizanka: Cuore e batticuore
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.10	Lepa Italija
17.35	Rubrika: Tutto sul Due -II gatto e la volpe •
18.20	Športne vesti
18.35	Nanizanka: Faber
19.30	Rubrika: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Nanizanka: Hunter
21.35	Tribuna in dnevnik
22.45	Košarka: Jugoplastika-Philips
23.30	Dnevnik in horoskop
24.00	Film: Assassinio sul Ireno (krim., VB 1962, r. George Pollock, i. Margaret Rutherford)
|	RAI 3	|
10.25	SP v smučanju: moški tek 4x10 km (iz Val Di Fiemme)
12.30	Dokumentarna oddaja: Meridiana - La vita de-gli animali; Italian Style - Vestiranno allltaliana; Regioni allo specchio -La Puglia, Un castello nel sole
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Telesto-ria - Sredozemlje
15.30	Videosport: hokej na ledu in na travi, jahanje
17.00	Nanizanki: I mostri ven-fanni dopo, 17.30 Vita da strega
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	BlobCartoon
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Dokumentarna oddaja: Samarcanda
23.00	Dnevnik - nocoj
23.15	Variete: Fuori orario
0.15 Nočni dnevnik
|	TV Ljubljana 1
9.00	Mozaik. Spored za otroke in mlade: Indijanske legende
9.25	Šolska TV: Za učence, učitelje, roditelje in vzgojitelje - Splav, 9.50 Arhitektura kot umetnost, 10.15 Kulturna dediščina - Ravenska jama, 10.25 Mostovi
10.55	Video strani
15.45	Video strani
15.55	Žarišče (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.45	Mozaik. Mostovi (pon.)
17.15	Šolska TV (pon.)
18.20	Spored za otroke in mlade: Ciciban, dober dan, 18.35 nad. Mladi Sherlock (6. del)
19.05	Risanka in TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Paracel-sus (D. Baker, r. Douglas Baker, 6. del)
21.00	Tednik
22.05	Dnevnik in vreme
22.25	Komedija na slovenskem odru: Grenki sadeži pravice (M. Jesih, postavitev gledališča Glej)
23.35	Video strani
TV Koper___________
13.45	Nogomet - angleško prvenstvo
15.30	Nogomet - špansko prvenstvo
17.30'Oddaja o odbojki: Su-pervolley
18.15	VVrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Žarišče
20.30	Dokumentarec: Speciale Čampo Base
22.00	TVD Novice
22.10	Rubrika o nogometu: Mon-gol-fiera
23.10	Košarka NBA
0.40 Oddaja o športu: Juke Box (pon.)
|	TV Ljubljana 2
16.30	Satelitski prenosi
18.00	Studio Ljubljana
19.00	Nanizanka: A16, alb
19.30	Dnevnik in TV okno
19.55	Košarka: pokal prvakov, Jugoplastika-Philips
21.30	Dokumentarec: V hribih se dela dan - Od gora k morju (zadnji del)
22.05	Mali koncert: Jurij Reja
22.20	Dokumentarec: Skala
22.55	Svet na zaslonu
re diverso, 9.30 Love Boat - Una vita da vivere
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-pie
J5.00 Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro *0-00 Zdravniški pregled J6.30 Canale 5 za vas
7.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45 5 Tramoglieemarito ■25 Variete: Striscia la noti-zia
‘0.35 Kviz: Telemike ■05 Variete: Maurizio Co-stanzo Show (med današnjimi gosti Valentina Compassi, Rita Dalla n . Chiesa, Salvatore Giomi) n Variete: Striscia la noti-1 in zla(P°n')
, ' 0 Nanizanki: Lou Grant -Časa d'appuntamento,
2.10	Bonanza - II giorni di Virginia City
da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica, il volto dellamo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d amore
18.30	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Maidire si
20.30	Film: Ma papa ti manda sola (kom., ŽDA 1972, r. Peter Bogdanovich, i. Barbra Streisand, Ryan 0'Neal)
22.20	Film:	The Warriors
(dram., ZDA 1979, r. Wal-ter Hill, i. Michael Beck; v angl.)
0.10 Film: Il dovere di uccide-re (dram., ZDA 1980, r. Jud Taylor, i. Mickey Rourke)
2.05	Nanizanka: Dragnet
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Batman - La tentazione di Batman
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanki:	A-Team,
19.30	Genitori in blue je-ans
20.00	Risanke: Bobobobs
20.30	Film: Yado (fant., ZDA 1985, r. Richard Fleis-cher, i. Arnold Schvvar-zenegger, Brigitte Niel-sen)
22.15	Nanizanka: I-Taliani
22.45	Dokumentarec: Sorrisi e filmini
22.55	Športna oddaja: Viva il mondiale
23.25	Šport: Grand Prix 0.45 Nanizanki: Star Trek,
2.00	Gli intoccabili
vmes risanke
15.00	Nad.: Senora, 16.00 Pasi-ones, 17.00 Mariana
18.00	Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo
18.30	Dok.: Človek in zemlja
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.20	Film: Fuga da Zahrain
(pust., ZDA 1962, r. Ronald Neame, i. Yul Bryn-ner, Sal Mineo)
22.15	Variete: Sportacus
22.30	Reportaža: Nikaragva
23.00	Film: Breaker Morant (dram., Avstral. 1979, r. Bruce Beresford, i. Ed-ward Woodward)
TMC
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasba: Clip clip
15.00	Risanka in nan. Segni particolari - genio
16.00	Film: Il cavaliere del deserte (vestern, ZDA 1951, r. Andrede Toth)
17.45	Aktualno: Ženska TV
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Assassinio per cau-
se naturah (dram., ZDA 1979, r. R. Day, i. Hal Hal-brook, Katharine Ross)
22.15	Šport: Snežni planet 22.50 Vesti in šport
24.00	Film: I due mondi di Kevin (fant., ZDA 1983, r. Skip Sherwood, i. Dennis Christopher)
TELEFRIULI____________
11.30	Nan.: Detective in panto-fole, 12.00 Boys & Girls
12.30	Medicinska rubrika
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: James
15.00	Musič Box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal’
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o zdravstvu
20.30	TV film: Rallv (r. Sergio Martino, 5. del)
22.00	Nan.: Family, 23.00 II bri-vido e 1’avventura
23.30	Dnevnik in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenski Ikar; 8.40 Revival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Slovenska ljudska in umetna poezija;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki našega stoletja; 12.20 Melodije;
12.40	Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra; 15.10 Četrtkova srečanja: Rezija '89; 15.40 Lahka glasba;
16.00	Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (38. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Govorimo angleško; 14.25 Iz glasbene tradicije;
14.40	Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Big Band RTV Ljubljana; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska slika in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem;
19.00	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.45 Jugoton; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.10 Iz raznih kotov; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Radioscena;
18.40	Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie;
18.00	Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige;
20.00	Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
V zvezi z izjavami tajnika Mirka Špacapana
Polemični nastop Andreja Bratuža do vodstva Slovenske skupnosti
Nocoj v okviru ciklusa jazz koncertov
Srečanje s kvartetom Massima Urbanija
Polemika med vodilnimi osebami goriške Slovenske skupnosti, do katere je prišlo lani, ko je goriški občinski svet sprejel sklep, da goriške smeti še vnaprej sežigajo v upepeljevalniku med Štandrežem in Sovodnjami - zastopnika SSk v občinskem svetu sta takrat glasovala vsak po svoje, odbornik Bratuž skupno z večino, svetovalec Paulin pa proti, kar pomeni, da se je takrat držal navodila pokrajinskega vodstva svoje stranke - se nadaljuje. Prejšnji teden smo poročali o stališču pokrajinskega vodstva SSk. S tem v zvezi nam je občinski odbornik dr. Andrej Bratuž poslal spodnje pojasnilo:
»Slovenski dnevni in tedenski tisk je pred dnevi objavil komunike goriške Slovenske skupnosti o zadnji seji pokrajinskega sveta stranke. Ker poroča tudi o podpisanem, želim pojasniti nekaj stvari. To še posebej v želji bolj objektivnega obveščanja in v vednost bralcem.
Najprej o moji "vlogi" pri odstopu dosedanjega predsednika pokrajinskega sveta SSk Branka Černiča, ki da je podal ostavko v znak protesta proti mojemu zadržanju v goriškem občinskem odboru dobro leto nazaj v zvezi z upepeljevalnikom. Mislim, da sem že takrat vso zadevo dovolj jasno pojasnil v posebni izjavi za tisk in se zato k temu vsebinsko ne bom vračal. Čudim pa se, da je predsednik goriške SSk lahko vse do zdaj kljub lanskemu odstopu igral svojo vlogo in je šele pred kratkim začutil potrebo po dokončnem odstopu. Zakaj to? Bi se verjetno rad tik pred volitvami pokazal v
lepi luči sovodenjskim volilcem? Ali ne zveni vse kot demagoška poteza?
Drugi del komunikeja v zadevi govori o znani manifestaciji prof. Sama Pahorja na goriškem Travniku. Uradno poročilo SSk pravi, da je pokrajinski tajnik dr. Mirko Špacapan ostro obsodil prisotnost občinskih predstavnikov Slovenske skupnosti na tej manifestaciji, češ da sta s tem podprla politiko omenjenega tržaškega profesorja, ki nastopa na italijanskih strankah itd. (Pozabi pa pri tem na "obsodbo" deželnega tajnika Mladinske sekcije SSk, tudi prisotnega na Travniku...)
Sama na sebi bi bila pravzaprav razprava o tem v resnici brezpredmetna. Mislim, da lahko vsakdo stopa po goriškem Travniku brez tajnikovega dovoljenja (ali nismo prav na tem zgodovinskem goriškem trgu manifestirali pred leti za svoje pravice?!). Uradni komunike tudi ne navaja izjave podpisanega na omenjeni seji, zato menim, da moram tu pojasniti tudi to. Zavrnil sem tajnikov očitek, posebej še o sodelovanju na manifestaciji (sem mar kje govoril ali nosil transparente?). Pokrajinski tajnik sam pa bi lahko odgovoril, zakaj je marsikje odsoten - ko že toliko govori o "napačnih" prisotnostih drugih. Ali velja tu znani latinski rek "Quod licet lovi non licet bovi"?
Toliko za objektivnost poročanja, saj enostranskost v informaciji gotovo ne koristi nikomur.
S spoštovanjem Andrej Bratuž občinski odbornik v Gorici P. S. Ker se moje pojasnilo le delno dotika tudi občinskega svetovalca Slo-
venske skupnosti dr. Damjana Paulina (zadeva Pahorjeve manifestacije), ni sam podpisal omenjene izjave. Vsekakor pa se popolnoma strinja z vsebino celotnega drugega dela gornjega pojasnila, za kar je pooblastil pisca, da v tisku podčrta.«
Do tod pisanje dr. Andreja Bratuža. Do sporov je prišlo že pred leti, ob vsedržavnih volitvah, ko se je del vodilnih ljudi - in tudi volilcev - goriške SSk opredelil za nastop skupno z manjšinskimi strankami, drug del pa je tej izbiri oporekal in del volilcev se je opredelil za Krščansko demokracijo. Spori so se potem ugladili, spet so prišli na dan lani, ob dogodku, ki ga prof. Bratuž opisuje.
Očitno stvari niso jasne. V Gorici je precej govora, da je vse to v zvezi s prihodnjimi občinskimi volitvami. Del vodstva goriške SSk ni zadovoljen z delovanjem svetovalcev Bratuža in Paulina in bi zaradi tega rado v občinski svet poslalo druga dva zastopnika. Že sedaj postaja jasno, da se bo za dve svetovalski mesti v goriškem občinskem svetu, ki ju bo SSk brez dvoma ohranila, potegovalo več kandidatov. Ne bo torej plebiscitarnih preferenčnih glasov, ki so jih doslej volilci Slovenske skupnosti dajali dvema vodilnima kandidatoma.
V svojem polemičnem pojasnilu se prof. Bratuž oglaša tudi v zvezi z občinskimi volitvami v Sovodnjah, ko dosedanjemu predsedniku Černiču očita da »bi se verjetno rad tik pred volitvami pokazal v lepi luči sovodenjskim volilcem.«
Drevi ob 20.30 bo v avditoriju v VI. Roma peti jazz koncert iz ciklusa "Jazz srečanja", ki ga prirejata občinsko odborništvo za kulturo in videmska skupina Kappa Vu. Tokrat se bo predstavil kvartet Massima Urbanija. Urbani je po rodu Rimljan in sodi med vrhunske italijanske jazz izvajalce. Klarinet je pričel igrati, ko mu je bilo 11 let, vendar kmalu zatem ga je očaral saksofon. Glasbeni kritiki so Urbanija, ki je sedaj star 33 let, imeli za pravega "enfant prodige".
Prvi važnejši nastop je opravil že pri 14. letu, nato je sledil jazz tečajem na glasbeni šoli S. Cecilia v Rimu pod vodstvom Giorgia Gaslinija. Nekaj časa je igral tudi v znani skupini "Area", pa še v skupini "Cadmo" in v kvintetu Enrica Rave. Urbani je nato sodeloval s številnimi svetovno znanimi glasbeniki, vendar je največjo pozornost posvečal svojim glasbenim skupinam. Drevi bodo z njim igrali še Giovanni Mayer (bas), Umberto Trom-betta (bobni) in Glauco Venier (klavir).
Naslednji jazz koncert bo v ponedeljek, 26. t. m., ko bosta nastopila saksofonist Lee Konitz in pianist Enrico Pieranunzi. To bo najbrž najzanimivejše srečanje v okviru tega ciklusa jazz glasbe.
Pesniška zbirka
Drevi ob 19. uri bodo v oddelku knjižnice za mladino in odrasle v Ulici Gradnikove brigade 25 v Novi Gorici predstavili hovo pesniško zbirko Nevina Birse "Kdo ima žareči ključ".
Na večeru, ki ga prirejata Goriška knjižnica Franceta Bevka in Literarni klub Nova Gorica bodo sodelovali Bojan Bratina, gledališka igralka Nevenka Vrančič in flavtist Armando Mariutti.
Zadnji film pred Monitorjem
Filmski spored Gorica kinema, ki ga Kinoatelje prireja v Kulturnem domu, bo nocoj ponudil še zadnji film pred 5. Film video monitorjem - pregledom slovenskega filmvidea, ki bo na sporedu od 2. do 6. marca. Nocoj ob 20.45 bodo predstavili ameriški film »Cold feet« madžarskega režiserja Roberta Dornhelma. S tem je prišlo do spremembe v prvotno najavljenem sporedu, v katerem je bilo napovedano predvajanje najnovejšega filma Franca Piavo-lija »Nostos. Povratek«, ki pa še ni v distribuciji in ga bodo zato predvajali v nadaljevanju sporeda Gorica kinema, ko bo predvidoma prišel v Kulturni dom tudi režiser Piavoli.
Nocojšnji film je prav tako "svež", saj ga v Italiji še niso predvajali. Gre za povsem ameriško zmes črne western komedije, os katere so zapleti okrog konja s polnim trebuhom smaragdov. Odlični igralci so Keith Car-radine, Sally Kirkland in predvsem nezadržni Tom Waits.
Odgovor CGIL županu o lokaciji bolnišnice
Scarano prijavil Fiorellija, ki tudi napoveduje sodne korake
Iz občinskega sveta na sodišče
Izjava župana Scarana v občinskem svetu, da so kritike sindikalne zveze CGIL v zvezi z izbiro lokacije za novo bolnišnico v Ul. Tuscolano neutemeljene in da navajajo neresnična dejstva, je včeraj izzvala odgovor tajništva CGIL.
Tajništvo CGIL ugotavlja v tiskovnem poročilu, da je območje Ul. Tuscolano nesporno najmanj primerno za gradnjo bolnišnice zaradi vrste razlogov, tako sestave tal kot bližine železniške proge, Vrtojbice, meje in gostega prometa na tem območju. Prav tako nesporno je, po mnenju sindikata, da bodo z izbiro te lokacije stroški večji.
Glede najbolj spornih ugotovitev o nevarnosti zaprtja šempetrskega mejnega prehoda, gradnje šestpasovnice in podvoza v Ul. V. Veneto ter uničenja parka ob bivši pnevmološki bolnišnici, CGIL poudarja, da sindikat ni nikoli trdil, da so ti posegi predvideni v izdelanem načrtu nove bolnišnice. To je jasno razvidno iz lepakov in letakov, ki so jih objavili, kot tudi iz razprave v občinskem svetu. Pač pa sindikat trdi, da bi se te posledice pojavile naknadno, bodisi zaradi nevzdržnega stanja, do katerega bi prišlo okrog nove bolnišnice kot tudi zaradi pomislekov, ki že danes narekujejo potrebo po ponovnem pretresu sedanjih načrtov.
Navedene hipoteze so bile javno izrečene ne samo na ožjih sestankih, o čemer si CGIL pridržuje pravico, da dokaže svoje trditve na za to pristojnih mestih, pač pa tudi na javnih srečanjih in sejah rajonskih svetov, kot delno izhaja tudi iz poročil v tisku in uradnih zapisnikov.
Zaradi tega napoveduje CGIL, da bo nadaljevala s kampanjo za osveščanje občanov tudi v sosednih občinah, danes pa bodo od 9. do 12. ure na Battistijevem trgu v Gorici zbirali podpise proti izbrani lokaciji za novo bolnišnico.
Goriški odsek Slovenskega raziskovalnega inštituta
vabi na
otvoritev prenovljenih prostorov,
ki bo v soboto, 24. t. m., ob 11.00 v Križni ulici 0.
Predsinočnji incident v goriškem občinskem svetu s posegom karabinjerjev, ki so na ukaz župana Scarana odvedli iz dvorane svetovalca zelene liste Renata Fiorellija, bo poleg političnih jmel kot kaže tudi sodne posledice. Župan Scarano je včeraj vložil formalno prijavo na državno pravdniš-tvo zoper Fiorellija, prijavo sodstvu v imenu svetovalca zelene liste pa napoveduje tudi odv. Maniacco.
Scarano je včeraj prijavil Fiorellija zaradi prekrškov zoper člene kazenskega zakonika št. 338 (Nasilje ali grožnje zoper politično, upravno ali sodno telo), 340 (Prekinitev delovanja javnega urada ali službe) in 341 (Žalitev javnega funkcionarja).
»Ni sprejemljivo, da en sam svetovalec s svojim obnašanjem onemogoči delovanje občinskega sveta«, nam je v telefonskem pogovoru izjavil župan. »V tem primeru namreč ni šlo zgolj za obstrukcionizem, pač pa je svetovalec s svojim obnašanjem onemogočal vsakomur drugemu, da bi posegel. Moja dolžnost je, da zagotovim nemoteno delovanje organa. Ker zakon določa, da je preprečevanje tega delovanja kaznivo dejanje, sem bil v danih okoliščinah prisiljen poseči, da sem preprečil nadaljevanje protizakonitega obnašanja«. Zahteva po posegu javne sile in prijava sta torej dolžnostna ukrepa, utemeljuje Scarano.
»Moj izredno oster, a nenasilen protest, ki sem ga izvedel z dejanji civilne nepokorščine, je bil politično povsem upravičen in pravzaprav edini možen odgovor na samovoljni in nelegitimni postopek odobritve sklepa«, mu posredno odgovarja Fiorelli. »Nelegitimen je bil postopek za preverjanje sklepčnosti, kot odobritev sklepov v vsej naglici, ne da bi prisotni načrtovalci sploh poročali o njih«, pravi in nadaljuje: »S tem samovoljnim obnašanjem je župan kršil postopek za sprejemanje upravnih sklepov, ker je onemogočil silam opozicije, da bi posegle v razpravo in s tem prispevale k oblikovanju upravnih sklepov. V svojem protestu sem stotine krat označil županovo postopanje kot golpistično, ker pač tolikšne samovolje ni mogoče označiti nikakor drugače«.
Fiorelli nadalje ugovarja tudi lejgi-timnosti prvega posega policije. Zupan naj bi namreč smel izgnati občinstvo iz dvorane, ne pa nekega svetovalca, razen če slednji ne zagreši kaznivega dejanja. »Toda ob prvem posegu policije me župan ni obtožil prekrškov zoper zakon, ampak me je dal kratkomalo odnesti iz sejne dvorane«.
Tajnik občinskega koordinacijskega odbora PSI Božo Gruntar je včeraj objavil tiskovno poročilo, s katerim ostro obsoja predsinočnji dogodek, ki »tako
Smrtna nesreča v Ul. Manzoni
Žrtev je 65-letni Mario Casonato iz Gorice
Včeraj zjutraj okrog 9. ure se je pripetila na križišču med ulicama Manzoni in Pitteri v Gorici težka prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 65-letni Mario Casonato iz Gorice, Ul. Aguileia 36. Casonato se je peljal na motornem kolesu po Ul. Pitteri proti Korzu Italia.
Pripeljal je na križišče z Ul. Manzoni, kjer bi se moral ustaviti in dati prednost 65-letnemu Giordanu Makuzu iz Gorice, Ulica Parini 8, ki se je s peugeotom peljal po Ul. Manzoni v smeri proti Ul. Fatebenefratelli.
Voznik avtomobila je sicer opazil pred seboj motornega kolesarja in je skušal pravočasno zaustaviti vozilo, vendar mu to ni uspelo. Prednji del avtomobila je trčil v motorno kolo. Sodeč po škodi na vozilih trčenje ni bilo silovito, toda sunek je Casonata vrgel na tla, tako da je z glavo silovito udaril ob asfalt. Pri tem mu je prebilo lobanjo.
Na kraj nesreče so prihiteli agenti goriške prometne policije in osebje Zelenega križa. Casonato je še bil živ, toda reševalci so razumeli, da je njegovo zdravstveno stanje zelo težko. Z rešilcem so ga takoj prepeljali v goriš-jco splošno bolnišnico, vendar je Caso-
nato zaradi težkih možganskih poškodb izdihnil že med prevozom v bolnišnico.
Voznik peugeota v prometni nesreči ni dobil poškodb. Točna dinamika nesreče še ni povsem jasna. Zapisnik se-
stavljajo agenti goriške prometne policije.
Na sliki (Foto Marinčič): prizorišče smrtne prometne nesreče na križišču med ulicama Pitteri in Manzoni v Gorici.
Zdravniki Anaao se zavzemajo za eno bolnišnico
Polemik v zvezi z izgradnjo nove goriške splošne bolnišnice prav gotovo ne bo kmalu konec. Včeraj so se oglasili tudi goriški predstavniki sindikata zdravnikov ANAAO, ki so izrazili določeno zaskrbljenost glede dodeljevanja denarnih sredstev za novo bolnišnico. Predstavniki sindikata namreč trdijo, da bo naša dežela razpolagala z znatno manjšo vsoto denarja, kot je bilo svojčas predvideno.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so namreč dejali, da bo za našo deželo po verodostojnih izračunih dodeljenih za gradnjo novih in posodobitev obstoječih zdravstvenih objektov le 117 milijard lir. Deželna zdravstvena uprava namerava s tem denarjem popraviti tržaško mestno splošno bolnišnico, zgraditi univerzitetni klinični center v Vidmu, zgraditi novo goriško bolnišnico, dopolniti sedanjo tržiško bolnišnico itd. Z omenjeno vsoto prav gotovo ne bodo zmogli uresničiti vseh teh načrtov. Pri sindikatu ANAAO zato menijo, da bi bila najboljša rešitev izgradnja nove skupne pokrajinske bolnišnice, ki bi se je lahko posluževali tako Goričani kot Tržičani.
kot se je že večkrat pripetilo v tej mandatni dobi, dokazuje kako lahko opozicija enega samega svetovalca onemogoča delo uprave in sprevrže vsako razpravo v vulgarni prepir«. To stanje ni več vzdržno, trdijo socialisti, ki mimogrede očitajo krščanski demokraciji, da je bila v preteklosti premalo odločna v zatiranju tovrstnih izpadov, in zahtevajo, naj se s spremembo pravilnika občinskega sveta omeji čas, ki ga ima vsak svetovalec na razpolago za posege.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA
Radovan Gobec
planinska roža
Opereta v treh dejanjih Sodelujejo: solisti, igralci, zbor, balet in orkester
Režija: Aleksij Pregare Dirigent: Hilarij Lavrenčič
GORICA - KATOLIŠKI DOM Danes, 22. februarja 1990, ob 20.30 Nedelja, 25. februarja 1990, ob 17. uri
■ V Podgori bo nocoj spet govor o javnih delih na območju rajona. Priložnost za to bo na seji rajonskega sveta, ki se bo sestal ob 20.30 na sedežu v športni palači v Ul. delle Grappa-te. Udeležbo je napovedal tudi občinski odbornik za javna dela Del Ben.
izleti
SPD GORICA obvešča, da je še nekaj mest za smučarski avtobusni izlet v nedeljo, 25. .februarja. Prijave še danes v trgovini Baucon.
______________kino_________________
Gorica
KULTURNI DOM 20.45 »Cold feet«. Režija Robert Dornhelm.
CORSO 18.00-22.00 »Le ragazze della ter-ra sono facili«.
VERDI 18.00-22.00 »Crimini e misfatti«. VITTORIA 17.30-22.00 »Piaceri insaziabi-li di mogli in calore«. Prep. ml. pod 1°-letom.
Trzic
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Sogni segreti di Veronica«. Prep. ml. pod 18. letom.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 531443-DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla salute - Ul. Cosulich 117 - te ' 711315.
___________pogrebi ____________J
3*
Danes ob 11. uri Marija Simčič 'j Krajnik iz Krmina v cerkev sv. Igba in na glavno pokopališče.
Na torkovem občnem zboru Društva slovenskih pisateljev
DSP izstopilo iz Zveze književnikov Jugoslavije
Izstop Društva slovenskih pisateljev iz Zveze književnikov Jugoslavije in iz SZDL Slovenije. Pa še razprava o mnogih stanovskih zadevah, ustanovitvi iniciativnega odbora za oblikovanje Foruma za slovensko kulturo in pripravljalnega odbora DSP za sklic svetovnega vseslovenskega kongresa. To so glavne, tudi trde in travmatične značilnosti oziroma temeljni zaključki rednega nevolilnega občnega zbora Društva slovenskih pisateljev. Občni zbor je bil v torek na sedežu DSP v Ljubljani.
Udeleženci občnega zbora so s tem v bistvu sprejeli vse predloge Upravnega odbora društva, ki jih je v svojem poročilu podal predsednik DSP Rudi Šeligo. Šeligo je podal prerez delovanja društva od prejšnjega občnega zbora, opredelil in podčrtal pa je še nekaj pomembnih postavk, ki naj bi bile značilne za držo DSP v teh burnih časih družbenopolitičnega življenja v Sloveniji. »Poenostavljeno moremo reči: DSP je na čisti politični ravnini delovalo avtonomno v okviru načel civilne družbe. V trenutkih, ko je gibanje, spontana asociacija ali polinstitucionalna koalicija pričela prehajati v strankarsko koalicijo, ki vključuje boj za oblast, v območje države kot države, se je društvo umaknilo ali stopilo naprej na svojo izvirno in avtonomno pozicijo. Vrnilo se je in ostalo na stališču "estetske" akcije, pri čemer oznaka estetsko pomeni "brezinteresno razmerje", interes pa zaznamuje interes ali voljo za moč in oblast. Vodilo te "neprave" politične akcije more biti le etično stališče v politični misli in delovanju in osredotočenost energij na posameznika, "krhkega človeka", zavezanost njegovi temeljni razklanosti in empirični razpršenosti, torej za posameznika, ki je kot takšen, kot
celota človeškosti z vidika oblasti, z vidika državne uporabe človeka zmeraj na napačni strani.«
»Prepričan sem, da je takšno izhodišče in vodilo, ki je že doslej uokvirjalo delovanje društva, tudi v novih razmerah plodno in smiselno. Gotovo pa tej in takšni usmerjenosti ne moremo reči depolitizacija. Dejansko govorim o razliki med politično akcijo politične stranke kot take (ki spada v sfero države) in politično prisotnostjo, "estetsko" akcijo, osvobojeno strukture moči, ki političnost šele omogoča - pa tudi korigira.«
»Čas na Slovenskem v teh brzinskih mesecih škriplje, brbota, šušti in bobna od naglega preoblačenja, od vsesplošne promiskvitete idej in domislic, od sinkrezije nezdružljivih položajev in akcij, od prestižnih bojev za prvenstvo izrečene besede, od vznemirljive menjave in nadevanja mask in larf za težko pričakovani obred razvrata (ki ga ne bo) in za podaljšani, že mlačni prolog v očiščenje in pomlajenje, ki je še zmeraj samo tam, kjer je ptič, torej v zraku. Čez vse pa se razlega oglušujoča in homogenizirana tulba klišejev in štanc, zmeraj istih velikih besed, ki počasi in vztrajno padajo na smetišče brezkompromisnosti. Vse to gre najbrž zraven. Vse to je tudi stvar normalnosti v politiki, ki smo jo, zakaljeni v svinčenih oklepih, tako težko pričakovali. Prevzemanje idej, preoblačenja in maskiranja so očitno postopki normalne žive politike in najbrž je treba reči, da je vse to dobro, čeprav je neokusno. In dejstvo je tudi, da v zgodovini okusa nikoli ni bilo prostora za politiko.
V nadaljevanju svojega posega je Rudi Šeligo še dejal: »DSP tudi s celoto svojega ravnanja soomogo-
ča in ščiti odločitev posameznika in člana društva za to ali ono stranko. To soomogočanje je celo stanovska naloga društva kot zbora različnosti, kot združbe ' Serapionovih bratov" — ki pa se kot celota ne more brez ostanka identificirati z nobeno, pa tudi ne postaviti na izvotleno nevtralno, do vseh z enako distanco odmerjeno stališče. Programi strank in koalicije, ki so dostopni, po mojem prepričanju vendarle izkazujejo pomembne razlike. Tehtnica, ki jih meri, pokaže, da je v smiselni konsekventni obliki v glo-balu in po posameznih segmentih največji del vrednot, za katere se je zavzemalo društvo, vključenih v program Demosa.«
Skratka, Društvo slovenskih pisateljev je in ostaja nestrankarska organizacija, mora biti nad vsakodnevno pragmatično politiko, s tem pa ni rečeno, da ne bo te politike spremljala in ocenjevala rezultatov njenega dela. Kar zadeva izstop iz Zveze književnikov Jugoslavije, je bil ta izglasovan s samo dvema glasovoma proti in štirimi vzdržanimi. Prevladalo pa je mnenje, da je treba hkrati s sklepom o izstopu iz Zveze ponoviti tudi izjavo, ki jo je DSP objavilo ob »zamrznitvi odnosov« z ZKJ. Izstop iz Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije pa je itak »normalen«, saj je po sklepu o preoblikovanju SZDL v stranko stvar jasna in neproblematična. Daljša razprava pa se je vnela ob sklicu svetovnega vseslovenskega kongresa oziroma ob določitvi njegovega sedeža. Mnogi so rekli, da bi bilo normalno, ko bi bil kongres seveda v Ljubljani, a kljub demokratizacij-skim procesom ni zagotovil, da policija ne bi kazensko preganjala nekaterih oseb, ki bi prišle v slovensko prestolnico...(mč)
Pri NŠK Jezik in književnost
Narodna in študijska knjižnica v Trstu se ne ukvarja samo s »servisom« izposojanja knjig, ampak skuša to na najrazličnejše načine preraščati. Eden izmed teh je jezikovna posvetovalnica, ki je zaživela konec 1986. leta. V okviru le-te so od takrat spregovorili o vprašanjih jezika mnogi strokovnjaki iz Slovenije in zamejstva. »V želji, da bi se z obravnavanimi temami seznanil čim širši krog ljudi in da bi odprta vprašanja jezikoslovnega preučevanja ter jezikovne politike in kulture spodbujala k nadaljnjemu raziskovanju in reševanju problemov, smo prva štiri predavanja izdali tudi v knjižni obliki. Z izborom tem smo skušali ponovno opozoriti na pomembne premike v slovenskem jezikoslovju zadnjih desetletij in jih hkrati povezati z informacijami, ki imajo za jezikovne razmere na našem narodnostno mešanem področju še posebno vrednost«.
Citirali smo odlomek iz uvoda v prvo številko publikacije »Jezik in književnost«, ki je te dni izšla pri NŠK oziroma pri njenem odseku za slovenski jezik (uredila Ljudmila Cvetek Russi, opremila Giuliana Gerdol). Gre za lepo urejen, predvsem pa tehtno sestavljen zvezek, ki bi moral zainteresirati vsakogar, ki mu je pri srcu
Teden
slovenske
drame
Drevi bodo v Kranju slovesno odprli dvajseti jubilejni Teden slovenske drame, ki bo potekal v Prešernovem gledališču. Ta tradicionalna prireditev daje vpogled v delo slovenskih avtorjev, uprizorjenih na odru v lanski sezoni, kar pomeni pomemben prerez in pregled slovenske dramatike. S Tednom slovenske drame je povezana tudi nagrada Slavka Gruma, ki jo bodo podelili na dreviš-nji otvoritvi.
Prva predstava na letošnji prireditvi bo krstna uprizoritev novitete Milana Jesiha »En sam dotik« v režiji Zvoneta Šedlbauerja in v dramaturgiji Igorja Lampreta (izvaja Prešernovo gledališče iz Kranja). V naslednjih dneh pa se bodo seveda zvrstile uprizoritve raznih slovenskih teatrov, med njimi tudi Slovenskega stalnega gledališča. Naš ansambel bo v Kranju nastopil 4. marca s Cankarjevo »Lepo Vido« v režiji Mete Hočevarjeve. Kot znano gre za vrhunsko interpretacijo, ki je bila tudi na Sterijinem pozorju v Novem sadu deležna najvišjega priznanja.
V okviru abonmajske sezone Teatra slabile je bila v torek v Rossettiju nova premiera. Gledališče Del Carretto iz Lucce je namreč predstavilo Homerjevo Iliado, kar je seveda zanimiv izziv tako za gledalce kot za same gledališčnike. Preoblikovanje klasičnih del v sodobne izrazne in povedne oblike navadno buri misel gledalcev in istočasno pušča deljena mnenja v sami teatrološki vedi
Podelili so Kajuhove nagrade
Ob obletnici smrti Karla Destovnika - Kajuha sta založbi Borec in Partizanska knjiga (kot je že vrsto let v navadi) tudi tokrat podelili Kajuhove nagrade, tj. priznanja za najboljša dela, ki so v zadnjem letu izšla pri omenjenih založbah. Slavnostna podelitev je bila včeraj v Cankarjevem domu. Med slovesnostjo sta sodelovala pevski zbor OŠ Ledina iz Ljubljane in dramski igralec Jurij Souček, ki je prebral nekaj Kajuhovih pesmi.
Nagrade je podelil direktor Partizanske knjige Jaroslav Skrušny, slavnostni govor pa je imel predsednik Društva slovenskih pisateljev Rudi Šeligo. Ta je v svojem izvajanju poudaril, da Kajuhove nagrade niso več ideološka posvetila, marveč normalne založniške nagrade, kakršne so po svetu pogostne in s katerimi hočejo založniki preprosto podčrtati najpomembnejša dela iz svojega letnega repertoarja. Predmet posnemanja pri zasnovi obeh založb, je dejal Šeligo, ostaja vsekakor še vedno NOB. »V tem času pa je zajeta tudi revolucija, državljanska in bratomorna vojna. V vojni sta dve strani. Mislim in prepričan sem, da sta z vidika pesništva Obe "strani" vredni posnemanja. Napočil je poslednji trenutek, da dobijo založniško priložnost za pisanje svojih zgodb tudi "poražene" strani.« Še posebej je Šeligo omenil Franceta Balantiča, tj. pesnika, ki je (sicer na nasprotni strani kot Kajuh) umrl ravno v istem letu starosti (prvi leta 1943, drugi pa leto pozneje) kot Kajuh. Na koncu je Šeligo predlagal, da bi Kajuhovo nagrado preimenovali v nagrado padlega pesnika.
Letošnje Kajuhove nagrade so prejeli: filolog Silvester Kopriva za knjigo Ljubljana skozi čas, v kateri je prepletel kulturno-spo-meniške, historične, etnografske in druge tematske prvine, ki skupaj tvorijo nadvse plastično podobo ljubljanske preteklosti; Mate Dolenc za delo Strupena Brigita, pripoved za otroke, v kateri najdemo aktualizme naše sedanjosti z brezčasno fantazijsko pravljičnostjo; zgodovinar Zdravko Klanjšček za Pregled narodnoosvobodilne vojne 1941-1945 na Slovenskem, tj. monografsko delo, ki prikazuje odločilne zgodovinske dogodke NOB; Ivo Zorman za roman o družbeno pogubni in osebno tragični zablodi vladajoče ideologije v Jugoslaviji V znamenju tehtnice; zgodovinar Vlado Valenčič za delo Zgodovina ljubljanskih ulic. Žirija, ki ji je predsedoval Ivan Bratko, je tudi tokrat izbirala med več kandidati.
IVAN VOGRIČ
JEZIK IN KNJIŽEVNOST
slovenski jezik in njegovo preučeva-'}ie- Strokovnjaki bodo našli morebiti kako spodbudo, »laiki« pa informacijo 0 Nzikovnih zadevah.
In katera so štiri objavljena preda-anja? Na prvem mestu je prispevek ®nega vodilnih slovenskih jezikoslov-»ev zadnjih desetletij Jožeta Toporiši-a. Svoje predavanje je Toporišič na-mvii »40 let povojnega jezikoslovja ^venskega jezika«. Albina Nečak vu« piše o raziskovanju dvojezičnosti ^ lagoslovanskem prostoru, Olga ^nst Gnamuš pa o problemih prag-atične obravnave jezika. Na pozor-t.sl marsikoga bi moralo naleteti Jož lazmlšljanje časnikarja in kritika din Q H°rvata, ki ponuja dve para-y 1 časnikarskega jezika.
Puhi ?VO?ni Podstavitvi te skrbne hh CJ7e piše tudi, da bo »po načr-ffj °c*seka za jezik tem okvirnim te-rihjf sledil zbornik predavanj, v kate-in s{a dokumentirano osvetljeni raba Obrohvtnost sl°venščine na zahodnem Ija , u slovenskega etničnega ozem-Preteklih stoletjih ter njene po-nosti v današnjem času«.
Slabo obravnavana ekologija v dveh filmih Marije Vogrič
V sejni dvorani piranske občinske hiše so pripravili ekološki večer z znano primorsko pisateljico in režiserko Marijo Vogrič, ki ga je v sodelovanju z Debatnim klubom Istra iz Kopra organizirala piranska knjižnica. Avtorico in dva njena kratkometražna filma (Ali bo ta svet še človekov dom? in Molitev nekega psa), je predstavil vitalni Milan Gregorič, ki je sodeloval pri obeh omenjenih projektih. Gregorič je obenem še na kratko orisal dosedanje delovanje Debatnega kluba Istra, ki dobiva vedno več simpatij med dobronamernimi in politično neobremenjenimi ljudmi tostran in onstran meje. Kočljiva vprašanja, kot je danes ekološko, pri dobronamernih in daljnovidnih ljudeh vselej najdejo kaj prostora zase. Tako je bilo nemara tudi tokrat, čeprav srečanje za seboj ni pustilo globljih zarez. Oba filma namreč v neskončnost trpita za pomanjkanjem domišljije in nista povedala na primer niti tega, da zdaj ni več časa za dobronamernost in jalove proteste (obdobje »otrok cvetja« je zdavnaj minilo), temveč za konkretno akcijo in agresivno napadalnost v tej smeri.
Vogričeva je v svojih komentarjih ob filmu Ali bo ta planet še človekov dom? sicer pravilno skušala zajeti dve skrajni in najbolj občutljivi točki ekološkega problema, ki pa sta pogojeni ena z drugo: prva je zastrupljeno okolje in druga - prenaseljenost našega planeta, saj se število Zemljanov nebrzdano bliža zgornji možni meji, ki naj bi bila osem milijard. A že tu, tudi v komentarjih, smo pogrešali vsaj drobec dobrega, starega umetnikovega dvoma, spuščanje različnih možnosti z vajeti ali pa vsaj kakšno igrico nasprotij, kar edino lahko deluje iskreno presunljivo. Filma preveč poudarjata ostro določanje dobrega in zlega, črnega in belega, brez odtenkov, ki bogatijo smisel življenja, pa naj bo še tako črnogledo!
Kako naravno bi se bilo tu vprašati na primer, če človek pravzaprav ne rabi katastrofe, če si je podzavestno celo ne želi? Res je, da zdaj ni čas za igranje ter da bo v trenutku katastrofe, če do nje pride, človek najprej pozabil na svoje dostojanstvo in prav je, če takoj »poiščemo« oziroma ožigosamo vse tiste, ki dostojanstva že zdaj nimajo, a na takšna vprašanja, kot jih je postavilo to srečanje, lahko prav vsakdo mirno odgovori: »Jaz že nisem kriv!« In imel bo prav. Skratka, problem je premogočen splet zapletov, da bi vanj posegali banalno in naivno.
Če prvemu filmu, seveda zgolj zaradi okoliščin, vendarle ne bi smeli tako grdo gledati v zobe, pa je neko globalno banalnost potrdil film Molitev nekega psa. Morda je že sam naslov kriv končnega razočaranja, saj obeta mnogo, ne ponuja pa nikakršne pobude za akcijo proti mučenju živali, ki vse pogosteje umirajo nasilne smrti ob splošnem -zgražanju posameznikov in pasivni anemičnosti večine. Opazno je, da je Vogričeva pri izbiri svojih življenjskih ciljev (kot je razvidno je tudi velika ljubiteljica živali) imela dokaj srečno roko, saj so kužki in mucke že po naravi prikupne živali, da povsem neodvisno od njenega v filmu jalovega truda ter spontano (v filmu celo manj kot v resnici) v normalnem človeku vzbujajo določeno sočutje.
' Kljub vsemu, da piransko srečanje z Marijo Vogrič ne bo za seboj zapustilo globljih sledi, pa je le treba priznati, da tovrstna srečanja spodbujajo razmišljanja o ogroženosti človekovega okolja.	ANDREJ ŽNIDARČIČ
Z zadnjega koncerta GM
Na zadnjem abonmajskem koncertu Glasbene matice sta se predstavila Godalni kvartet naše šole in klarinetist Miran Košuta	(Foto Križmančič)
Sinoči v prijateljski nogometni tekmi v Rotterdamu
Nizozemska in Italija razočarali
NIZOZEMSKA - ITALIJA	0:0
NIZOZEMSKA: Van Breukelen, Van Tiggelen, Va Aerle, R. Koeman, Rijkard (Sturing), VVouters, Vanenburg, E. Koeman, Van Basten (Kieft), Bosman, Wit-schge.
ITALIJA: Zenga, Ferrara, Maldini, Ber-gomi, Vierchowod, Ancelotti, Marocchi, De Napoli, Carnevale (Serena), Giannini (De Agostini), Baggio (Mancini).
SODNIK: Biguet (Francija).
ROTTERDAM — Plaz žvižgov razočaranega maloštevilnega občinstva je sinoči pospremil v slačilnice nogometni reprezentanci Nizozemske in Italije po prijateljski tekmi, ki naj bi igralcem in trenerjema služila za priprave na bližnje svetovno prvenstvo. Neodobravanje je bilo povsem upravičeno, saj ekipi nista prikazali lepega nogometa. Predvidevanja o zanimivi in dopadljivi tekmi, ki naj bi jih narekoval visok renome obeh reprezentanc, so se povsem izjalovila. Da je tako, najbolj prepričljivo priča podatek, da ni Italija niti enkrat streljala v nizozemska vrata. Domačini so sicer v začetku drugega polčasa zadeli vratnico z Woutersom, sredi polčasa je Ervin Koeman s strelom od daleč resneje zaposlil Zengo, to pa je bilo praktično tudi vse, kar jim je uspelo v napadu.
Italijanski trener Vicini s predstavo svojih vsekakor ne more biti zadovoljen s predstavo svojih, kljub nekaterim olaj-
ševalnim okoliščinam, kakršni sta bili na primer odsotnosti Baresija v obrambi in Viallija v napadu. Mesto Baresija sredi italijanske obrambe je prevzel Bergomi, ki je bil predvsem v prvem polčasu precej negotov. Vierchovvod je po več letih spet oblekel državni dres in je še kar zadovoljil, saj ne smemo pozabiti, da je moral zaustaviti najboljšega evropskega nogometaša Marca Van Bastna. V Rotterdamu je Vicini okrepil vezno linijo s tem, da je zaigral le z enim napadalcem, Carnevalejem. Baggio ni ustvaril v nizozemskih vrstah tistega »preplaha«, ki naj bi ga lahko glede na nedvomne virtuozne sposobnosti. Nizozemci so ga zelo
trdo prijeli, večkrat so ga z ne prav športnimi manirami spravili na tla, tako da je šepajoč zapustil igrišče. Carnevale je bil v konici napada preosamljen, da bi resno ogrozil Van Breukelenova vrata. Jalovost italijanskega napada se je tako z včerajšnjo tekmo le še potencirala: »azzurri« namreč že 286 minut niso dosegli gola.
Po drugi strani tudi nizozemska reprezentanca ni pokazala tistega, kar so od nje pričakovali navijači. Evropski prvaki so bili v svojih akcijah vse preveč predvidljivi in premalo prodorni. Sinočnja tekma skratka obema trenerjema ni bila v pomoč; kvečjemu jima je zastavila še nekaj novih vprašanj, ki ju bosta morala pred začetkom SP nujno rešiti.
Disciplinski ukrepi v A in 6 ligi
Italijanska nogometna disciplinska komisija je včeraj sprejela ukrepe proti nogometašem, ki so se »izkazali« z grobostmi med polfinalnima tekmama za italijanski pokal in med prvenstvenimi tekmami pretekle nedelje. V zvezi s pokalnima tekmama je izključila za eno kolo igralca Salvatorija (Milan). V zvezi s prvenstvenimi tekmami A lige je bil za dve koli izključen Arslanovič (Ascoli), eno kolo pa bodo morali počivati Dunga in Battistini (Fiorentina), Marronaro (Bolocfna), Pellegrini (Roma), Contratto (Atalanta), Domini (Cesena), Garzilli (Cre-monese), Perdomo (Genoa), Schillaci (Juventus) in Virdis (Lecce).
V B ligi so bili za eno kolo izključeni Bolognesi (Barletta), Bernazzani, Cascione in Paciocco (Reggina), Bressi (Catanzaro), Corini in Masolino (Bre.scia), Di Fabio (Messina), Giandebiaggi (Parma) in Marino (Cosenza). Trener Baflette Mario Corso je bi izključen do 28. februarja.
V prvi četrtfinalni tekmi za evropski nogometni naslov under 21
Španija na koncu kaznovala nepazljive mlade Italijane
Napad Italije s Casiraghijem je španski vratar ubranil
ITALIJA - ŠPANIJA 3:1 (1:0)
(telefoto AP)
STRELCI: Stroppa v 3. in v 76. min., Casiraghi v 55. min, Hierro v 88. min. iz 11-metrovke.
ITALIJA: Peruzzi, Garzia, Rossini (Venturin), Salvatori (Simone) Bene-detti, Cravero, Di Canio, Carbone, Stroppa, Fuser, Casiraghi.
V prvih četrtfinalnih tekmah za Koračev pokal
Izdatni zmagi Bosne in ScavoMja v gosteh
KORAČEV POKAL
91:107
EFES PILSEN - BOSNA
(37:61)
BOSNA: Markovič 4, Firič, Tadič, Mujanovič 4, Bukva 24 (10:10), Avdič 16 (4:4), Alihodžič 6, Radulovič 37 (7:9), Mitrovič 16 (2:2).
ISTANBUL — Z izdatno zmago v gosteh si je Bosna praktično že zagotovila vstop v polfinale Koračevega pokala. Sarajevčani so povedli že v začetku tekme za 17 točk in prednost obdržali do konca. Ob najboljšem strelcu Raduloviču se je še posebno izkazal Bukva, ki je odlično nadomestil poškodovanega Primorca.
CHOLET - SCAVOLINI 75:102
(36:54)
SCAVOLINI: Pieri 1, Gracis 15, Magnifico 13, Boni 10, Daye 8, Cook 14, Zampolini 5, Boesso 22, Costa 12, Rossi 2.
CHOLET — Na gostovanju v Franciji si je Scavolini že utrl pot v četrtfi-
nale Koračevega pokala. Italijani so bili v vseh elementih boljši od nasprotnikov. Kljub temu, da sta Američana Daye in Cook dosegla manj točk kot običajno zmaga Italijanov ni bila nikoli v dvomu. Vsi italijanski košarkarji so se vpisali med strelce, največ točk pa je dosegel Boesso.
ENIMONT - RAM JUVENTUD 88:87
(45:48)
ENIMONT: Tonut 20, Fantozzi 14, Alexis 16, Carera 17, Binion 16, Lottici 5, Ceccarini.
LIVORNO — Italijanski prvoligaš je sinoči na domačem igrišču zmagal le s točko prednosti. Zmagoviti koš je iz prostega meta dosegel Binion ob izteku tekme. Gostje so odlično začeli, saj v prvih 10 minutah niso zgrešili meta. Povedli so tako za 18 točk, kljub temu pa je uspelo Enimontu že v prvem delu bistveno zmanjšati zaostanek. Pri Enimontu, ki je igral skoraj izključno
s prvo postavo (edina menjava je bil Lottici), se je najbolje izkazal Tržačan Tonut. V ekipi gostov je največ točk dosegel Villacampa (29), Montero pa jih je zbral 22.
POKAL RONCHETTI
ISKRA DELTA JEŽICA -
JEDINSTVO AIDA 76:75 (35:33)
ISKRA DELTA JEŽICA: Vangelov-ska 13 (5:9), Alič 6, Felc 8 (0:1), Šiško, Pocrnjič 10, Dornik 29 (1:2), Topalovič 3 (1:2), Obrovnik, Malacko 7 (3:6).
JEDINSTVO AIDA: Savič, Ašerič, Zvizdič, Lakič, Jevtič, Radjenovič 21 (7:9), Mujanovič 29 (5:10), Hot 6 (4:4), Dragičevič, Došič.
LJUBLJANA — Iskra Delta Ježica si je prislužila zmago v zadnjih sekundah. Se 40 sekund pred koncem je Je-dinstvo Aida vodila s tremi točkami in imela žogo v rokah. Zgrešila pa je dva napada, na drugi strani pa sta bili Dornikova in Vangelovska uspešni in
domačinke so osvojile prvo polfinalno tekmo pokala Ronchetti.
PRIMIZIE - GEMEAZ 79:73
(33:37)
PARMA — V italijanskem polfinalu pokala Ronchetti so slavile domačinke, predvsem po zaslugi Američanke Cooper (29 točk) in Granove (20). Gostje iz Milana so sredi drugega polčasa vodile kar s 16 točkami, domačinke pa so jih s šestimi zaporednimi trojkami Cristine Grana dohitele in v končnici tudi prehitele.
Danes Jugoplastika - Philips
V Splitu se bosta danes v okviru tekmovanja za pokal prvakov srečala Jugoplastika in Philips. Jugoplastika kljub zadnjima dvema porazoma še vedno vodi na lestvici, Philips pa mora nujno zmagati, sicer bi bil z novim porazom praktično že izločen iz boja za uvrstitev v finalni del.
Na mednarodni kolesarski dirki po Siciliji
Pirova zmaga Baffija
MESSINA — Italijan Adriano Baffi je osvojil peto etapo kolesarske dirke po Siciliji od Ragalnaja do Messine (143 km, povprečna hitrost 43,750 km na uro). Za ekipo Ariostea je šlo za pravo Pirovo zmago, kajti Baffi je v šprintu premagal svojega kapetana in klubskega tovariša Danca Sorensona, ki je tako ostal brez dveh sekund odbitka, s katerima bi se prebil na prvo mesto skupne lestvice, na kateri je tako še naprej Nizozemec Rooks. Baffi se je na zmagovalnem odru že »kesal« svojega (v ekipni logiki) nepremišljenega dejanja, ki pa je sad naravne želje vsakega kolesarja, da zmaga.
Skupni vrstni red: 1. Rooks (Niz.) 20.87"; 2. Sorensen (Dan.) po 2"; 3. Chi-appucci (It.) 9"; 4. Thenunisse (Niz.) 11"; 5. Talen (Niz.) 18»; 6. Gianetti (švi.) 19"; 7. Fondriest (It.) 19"; 8. Canzonieri (It.) 22”.
Danes bo zadnja etapa.
Balestre pod udarom
BRUSELJ — Le nekaj dni po premirju, ki ga je, vsaj tako kaže, sklenil z brazilskim pilotom Senno, je predsednik mednarodne avtomobilske zveze FIS A Jean Marie Balestre spet pod udarom. Zdaj ga ostro napada belgijski miljarder Jean Pierre Van Rossem, bivši lastnik hiše formule ena onyx. Grozi, da bo jutri na posebni tiskovni konferenci v Bruslju dokazal, da je bil Balestre med drugo svetovno vojno esesovec. Balestre v svetu formule ena zaradi spornih izjav in dvomljivih ukrepov ni najbolj priljubljen, toda zlobneži menijo, da gre v tem primeru morebiti za golo obrekovanje, kajti Van Rossma, ki je znan zaradi svojeglavosti, je baje močno prizadela višina globe, ki mu jo je FISA naprtila, ker je ekipo onyx izpisal iz prvenstva šele v ponedeljek, in se želi zato maščevati, ostala brez vozila.
Rekord Maxicona
PARMA — v zadnji kvalifikacijski tekmi za odbojkarski pokal pokalnih zmagovalcev je Maxicono iz Parme s
3:1 (15:5, 17:15, 15:11, 15:11) premagal francosko ekipo Lion. Maxicono je tako nepremagan v svoji skupini in je seveda napredoval v finalni del, ki bo v Parmi 8. in 9. marca. Toda italijanska šesterka se lahko ponaša hkrati tudi s svojevrstnim in težko ponovljivim rekordom. Sinočnja je bila namreč že 22. zaporedna zmaga ekipe v evropskem odbojkarskem pokalu, saj je Maxicono nepremagan že od leta 1987.
Uvrstitev v finale si je v drugi četrtfinalni skupini zagotoviltudi Sisley iz Trevisa, kljub temu, da je sinoči s 3:0 (15:6, 15:12, 15:11) izgubil v Hamburgu.
Izida tekme za pokal prvakov med Philipsom iz Modene in Frejusom do zaključka redakcije nismo prejeli.
V pokrajinskem prvenstvu under 18 in najmlajših
Dva poraza nogometašev Primorja
UNDER 18
PRIMORJE - SAN LUIGI
VIVAI BUSA	0:2 (0:1)
PRIMORJE: Blason, Battigelli, Ota, Puntar, T. Tence, Košuta, Princival, Štolfa, Štoka, Trampuž, Špehar, Križman, Kocman, M. Tence.
Naši so proti premočni prvouvrščeni tržaški enajsterici odigrali dobro tekmo. Absolutno niso zaslužili poraza. Prvi zadetek so prejeli že v prvih sekundah, po nesporazumu v obrambi. Odtlej so se do konca enakovredno kosali z dobrim nasprotnikom. Najlepšo priložnost je imel Trampuš, ki je prosti strel zastreljal visoko. Drugi gol so »rdeče-rumeni« prejeli v zadnji minuti po nesrečnem posegu branilca Primorja. Naj povemo še, da so Prosečani nastopali v zelo okrnjeni postavi in pomembno je tudi dejstvo, da so
nastopali z igralci letnikov 72 in 73. To pomeni, da so bili mlajši za dve oz. tri leta od nasprotnikov. (Maxi)
NAJMLAJŠI
CGS - PRIMORJE	5:1 (3:0)
STRELEC ZA PRIMORJE: Guštin.
PRIMORJE: Plehan, Guštin, Husu, Di-govič, Gherbassi, Nadlišek, Passelli, Rebula, P. Emili, Ostrouška, Širca.
Tudi tokrat so naši mladi vrstniki zapustili poraženi igrišče. Res škoda, saj so po odličnem jesenskem delu popolnoma popustili. Glavni razlog je le eden: neresnost fantov. Iz tekme v tekmo igrajo »rdeče-rumeni« vedno bolj okrnjeni, kar dejansko pomeni, da je ves trud odbornikov, trenerja in staršev zaman, ko fantje ne odgovorijo s požrtvovalnostjo in marljivostjo. (Maxi)
ŠPANIJA: Diego, Lacabeg, Alcorta, Hierro, Ferreira, Abelardo, Bango, Amor, Conte (Aguilera), Alfredo, Car-vajal (Garitano).
SODNIK: Syme (Škotska). KOTI: 4:2 za Španijo. IZKLJUČENA: Alcorta in Garitano. GLEDALCEV 10.000.
ANCONA — Italijanska državna reprezentanca under 21 v prvi četrtfinalni tekmi za evropski naslov sicer premagala Španijo s 3:1, izgubila pa je edinstveno priložnost, da bi si že v prvi tekmi praktično zagotovila napredovanje v polfinale. Mladi italijanski nogometaši so zaigrali odlično vse do predzadnje minute, ko jih je nepazljivost na sredini igrišča in naiven prekršek v lastnem kazenskem prostoru stal enajstmetrovko, s katero je Španija znatno omilila dotlej sila pekoč poraz.
Italijanski trener Maldini je poslal na igrišče zelo homogeno in prodorno ekipo. V napadu so Di Canio, Stroppa in Casiraghi povzročili španski obrambi kup preglavic, mnogokrat pa so prisilili nasprotnike, da so jih zaustavljali z grobimi prekrški.
Italija je povedla že v 3., minuti s Stroppo, ki je mojstrsko izvedel prosti strel na skrajni desni strani španskega kazenskega prostora. »Azzurrini« bi nato lahko še podvojili, a so bili pri zaključevanju netočni.
V nadaljevanju so poostrili svoj ritem: napadali so široko po krilih in s točnimi predložki v kazenski prostor spravljali v težave špansko obrambo. Prav po enem od tolikih predložkov z -levega krila je Casiraghi podvojil. Ko je manjkalo pol ure do konca tekme je sodnik izključil Španca Alcorto zaradi prekrška nad Casiraghijem. Maldini je tedaj vključil v ekipo še enega napadalca, Simoneja, da bi dosegel še izdatnejšo zmago, v 75. minuti mu je v tej nameri »priskočil na pomoč« španski nogometaš Garitano, ki je po prekršku domačina svojega nasprotnika udaril z glavo v glavo. Sodnik je tudi njega odslovil z rdečim kartonom.
Že minuto kasneje je Stroppa izkoristil dvojno številčno premoč Italijanov: na leverh krilu je izmaknil žogo branilcu, stekel v kazenski prostor in z natančnim strelom premagal slabo postavljenega vratarja Diega.
Ko je kazalo, da bo Italija ob prednosti dveh igralcev več slavila visoko zmago, pa so ji španske »furije« pripravile neljubo presenečenje: Di Canio je na sredini igrišča nerodno izgubil žogo; Alfredo je izkoristil napako in hitro stekel v kazenski prostor domačinov, kjer ga je Fuser po nepotrebnem zrušil. Hierro je realiziral enajstmetrovko 'in s tem dal svojemu moštvu še nekaj upanja, da v drugi tekmi na španskih tleh izbori tisto kvalifikacijo, v katero je do 88. minute včerajšnjega srečanja le malokdo od Špancev verjel.
Uspešna mladinska pot Slogiii odbojkaric letela 1972
Verjetno niti sami odborniki Športnega združenja Sloga niso pričakovali, da bo njihova »zlata generacija« letnika 1970, s katero so v prvi polovici prejšnjega desetletja postavili temelje svoji uspešni preosnovi na ženskem odbojkarskem mladinskem področju, dobila v tako kratkem času enakovredne naslednice. Pa vendar, skupina deklet letnika 1972, ki je pred nedavnim pod imenom Sloga Koimpex osvojila naslov prvaka v kategoriji under 18, se prav tako lahko ponaša z odličnimi dosežki, ne le v pokrajinskem, temveč tudi v deželnem merilu.
Poleg omenjenega naslova so namreč te mladinke, ki jih že od vsega začetka vodi prof. Ivan Peterlin, na svoji poti v mladinskih kategorijah osvojile še naslove v minivolleyju in kategorijah under 14 (sezona 1985/1986) in under 16 (1987/1988). Njihov doslej največji uspeh je vseka-
kor osvojitev naslova deželnega Prvaj ka under 16 na openskem finalu pred dvema letoma. Na meddeželni ravni pa jih je takrat izločil kasnejši državni prvak Mogliano. V kategoriji under l4 pa so bile na deželni ravni druge-Praktično vsa ekipa, v katero se ]e prav letos vključila še sokolovka Savi" na Žbogar, sestavlja tudi jedro članske vrste, ki zelo uspešno nastopa v C-» ligi.	,
Mladinke Sloge Koimpex čaka zda] še deželni finale (1. in 8. aprila v T1’ demski pokrajini), na katerem objektivno računajo tudi na usP?„j najmanj pa na uvrstitev v meddežein del, v katerega bosta letos po n°ve pravilniku napredovala oba dežel finalista.
Ta rod igralk bo v prihodnji sezo prestopil med članice, a na F11 a°va skem področju se že uveljavlja n.. a perspektivna Slogina vrsta letni 1975, ki prav tako veliko obeta.
Po tržaškem prvenstvu v veleslalomu za mladinske igre
Ekipa »Stefana« na deželnem finalu
ob robu nogometnih igrišč
Prijetna presenečenja Zarje, Gaje in Krasa
Pretekli teden je bilo v okviru mladinskih iger na Zoncolanu smučarsko prvenstvo za tržaško pokrajino v veleslalomu. Številno so bili zastopani tudi naši štirje zavodi, skupaj je bilo 25 dijakov in 19 dijakinj. Vsaka šola je lahko prijavila po štiri mlajše in sta-•rejše mladince ter prav toliko mlajših mladink in mladink. Posamezne šole so bile tako' zastopane: France Prešeren 7 dijakov in 8 dijakinj, Žiga Zois 8 in 8, Jožef Stefan 8 in 2, Anton Martin Slomšek 2 dijaka in eno dijakinjo.
Tudi glede uspeha smo lahko več kot zadovoljni. Dijaki strokovnega tehničnega zavoda za industrijo in obrt Jožef Stefan so se drugič zaporedno uvrstili v deželni finale, ki bo 6. marca v istem kraju, če bo seveda tam še kaj snega. Na končni lestvici zavodov so zaostali za šolo Dante samo za pičlo točko.
Med posamezniki sta bila Robert Renčelj med mladimi mladinci in Erik Vodopivec med mladinci odlična druga. Odlično se je odrezala tudi Jasmin Rudež (France Prešeren) med mladinkami z osvojitvijo srebrne kolajne. Med posamezniki moramo omeniti še Kristjana Volpija (France Prešeren, ki je pristal na 3. mestu za Cosulichem in že omenjenim Renčljem). Pri mladincih se je Aleksander Zeslina uvrstil na 5. mesto.
Omeniti moramo, da so bile razmere za tekmovanje izredno težke, saj je bil v četrtek vrh Zoncolana zavit v izredno gosto meglo, proga pa je bila izredno načeta.
| šport na primorskem]
Začetek spomladanskih ekipnih prvenstev
Na Primorskem se postopoma pričenjajo ligaška tekmovanja, pravzaprav spomladanska nadaljevanja le-teh. Tako so odbojkarji že dodobra ogreti. Odbojkarji kanalskega Salonita, člani 2. zvezne lige, so po zanesljivi uvodni zmagi doživeli nepričakovan poraz v Ljubinju in jih je na 1. mestu ujela Brezovica. Oba slovenska ligaša - Izola (moški) in Koper Cimos (ženske) pa sta zanesljivo zmagala. Novogoričanke bodo tekmovanje druge zvezne lige nadaljevale v soboto.
Huda poraza sta doživeli obe primorski košarkarski moštvi, ki nastopata v slovenski ligi. Košarkarji Kopra so se vrnili praznih rok iz Trbovelj, košarkarice Cimosa pa iz Ljubljane, kjer jih je ID Ježica odpravila kar z 78:39. Pomemben uspeh so dosegle kegljav-ke Ankarana, ki so porazile Podravko in Varteks ter si tako povečale možnosti za obstanek V 1. zvezni ligi.
Smučarji še vedno nimajo pravih možnosti za nastope, zima pa se že izteka. Na Pohorju so kljub temu uspeli izpeljati republiško prvenstvo za mlajše pionirke, na katerem sta se odlikovali članici SK Gorica Mojca Mikuž s Ž mestom v slalomu in Jasna Miklavič s 5. v veleslalomu. Na republiškem atletskem prvenstvu v dvoranah so Primorski atleti osvojili kopico medalj, tted temi tudi 4 zlate (Kamel, Prinčič, Colja, Prijon). (DK)
REZULTATI
Mlajše mladinke: 1. Germani (Gali-lei) 34'TO, 10. Sosič (Zois) 41"16, 11. Mezgec (Zois) 43"30, 13. Prešelj (Prešeren) 46"27, 19. Kosmina (Zois) 48"08, 21. Ferluga (Žois) 48"87, 22. Spacal (Prešeren) 48"92, 29. Dolhar (Prešeren) 51"19, 31. Martelanc (Prešeren) 5T'97.
Mladinke: 1. Ravalico (Sandrinelli) 39"86, 2. Rudež (Prešeren) 40"46, 7. Fakin (Prešeren) 44"07, 11. Sulini (Zois) 44"82, 17. Kralj (Zois) 46"69, 22. Hrovatin (Slomšek) 50"21, 29. Cossutta (Stefan) 52"44.
Ekipni vrstni red dijakinj: 1. Gali-lei 16, 2. Sandrinelli 29, 3. Dante 34, 4. Oberdan 37, 5. France Prešeren 39, 6. Žiga Zois 46, 7. Da Vinci 49, 8. D’Aosta 69, 8. CarducCi, 10. Petrarca 70.
Mlajši mladinci: 1. Cosulich (Da Vinci) 34"52, 2. Renčelj (Stefan) 35"66, 3. Volpi (Prešeren) 36”61, 13. Cherin (Zois) 42"91, 15. Berdon (Zois) 45”50, 16. Oblak (Slomšek) 45"89, 17. Hmeljak (Stefan) 46"22, 18. Volčič (Prešeren) 46"67, 19. Pavatich (Stefan) 50"04.
Mladinci: Tognoli (Fabiani) 31"97, 2. Vodpivec (Stefan) 34"97, 5. Žezlina (Stefan) 36"63, 10. Legiša (Slomšek) 40"07, 20. Fabec (Prešeren) 43”05, 27. Jagodic (Zois) 44"72, 29. Berdon (Žois) 47"05, 12. Kokorovec (Stefan) 49"58.
Ekipni vrstni red dijakov: 1. Dante 23, 2. Stefan, 3. Fabiani 27, 4. Carli 40, 5. Petrarca 47, 6. Oberdan 49, 7. Galilei 51, 8. Prešeren 56, 9. Da Vinci 59, 10. Žiga Zois 65. Pri dijakih je v ekipni lestvici uvrščenih 13 šol.
Absolutni najboljši čas je dosegel mladinec Tognoli (31"97), ki je v de-
Z nastopom tekmovalcev Plavalnega kluba Bor na deželni fazi prvenstva začetnikov, ki je bilo pred dnevi v Pordenonu in v San Vitu al Taglia-mento, smo lahko zadovoljni.
V	zelo hudi konkurenci so se namreč borovci dobro držali, še zlasti Jasna Simčič, ki je pokazala, da se v prsni tehniki lahko enakovredno kosa z ostalimi. Poleg tega je posebno spodbudna ugotovitev, da vsi od tekme do tekme izboljšujejo svoje rezultate. Poglejmo sedaj njihove dosežke.
V	Pordenonu so se pomerili dečki in deklice, ki sodijo v A kategorijo (dečki letnikov 1977/78 in deklice letnikov 1978/79):
100 m prosto: 1. Marco Ammannato (Adria) r06"5; 13. Igor Rolich (Bor) 1T5"6.
100 m prsno: 1. Massimiliano Lepore (Triestina) 1'20"6: 13. Marko Klobas (Bor) 1'40"6.
200 m prosto: 1. Massimiliano Žagar (Triestina) 2T9"9; 11. Marjan Coretti (Bor) 2’53"2.
200 m prsno: 1. Massimiliano Lepore (Triestina) 2'54"9,- 14. Marko Klobas 3'32"3; 15. Igor Rolich 3'32"5i 16. Marjan Coretti (vsi Bor) 3'42"8.
200 m mešano: 1. Andrea Gergic (Triestina) 2,49"9; 6. Igor Rolich 3T1"2; 7. Marjan Coretti (oba Bor) 3’21"0.
V	San Vitu al Tagliamento so nastopili dečki letnikov 1979/80 in deklice letnikov 1980/81. Bor je v tem kraju nastopil le z eno tekmovalko, Simčičevo, ki se je še zlasti odrezala na 100 m
želnih smučarskih krogih zelo dobro poznan. Med zmagovalcem pri mlajših mladincih Cosulichem in Vodopivcem je minimalna razlika, a ne gre pozabiti, da je imel slovenski dijak visoko štartno številko. Glede na te okoliščine imajo dijaki šole Stefana zelo dobre možnosti tudi v deželnem finalu, tako kot v lanski sezoni, ko se jim je izmuznil nastop v državnem finalu samo za 3 točke. (G. Furlanič)
Zenska rokometna C liga
Poraz krasovk po napetem boju
KRAS - SAN VENDEMIANO 15:21
KRAS: Calzi, Natural 2, Ferluga 5, Sossi, Purič, Citter, Ukmar 1, Jagodic 4, Bizjak 3, Colja.
V soboto so krasovke odigrale eno izmed najboljših tekem v letošnjem prvenstvu. Izid ne daje prave slike o igri, ki je bila vse do konca napeta ter precej izenačena. Krasovke so igrale od vsega začetka zagrizeno. Ob koncu prvega polčasa so izgubljale le za tri gole, ki pa so jih v drugem polčasu takoj nadoknadile ter izenačile rezultat. Usoden je bil le zadnji del tekme, ko so nasprotnice v par minutah povedle ter zmagale. Posebno v obrambi so naše tokrat zaigrale zares odlično, kar je prav gotovo sad resnega dela zadnjih tednov. Toda v naši ekipi je žal še vedno premalo igralk, kar otež-koča normalne pogoje na treningih.
(Tanja)
prsno, kjer je za 3 sekunde popravila svoj najboljši čas na tej razdalji.
100 m prosto: 1. Valentina Toneatto (U.N. Friuli) 1'21"5: 13. Jasna Simčič (Bor) 1’50'T.
100 m prsno: 1. Eriča Codiglia (Adria) T40"7; 7. Jasna Simčič (Bor) 1'55"3.
200 m prosto: 1. Gaia Galletti (Triestina) 3'03"5; 9. Jasna Simčič (Bor) 3’58"3.
Povejmo še, da se je 3. preizkušnje turnirja za najmlajše (trofeja delfinov), ki je bila v bazenu Da Vinci v Trstu, udeležil tudi borovec Miloš Kalc (letnik 1982). Pomeril se je na razdalji 50 m hrbtno in dosegel čas 1T3"5.
Nov karting klub v piranski občini
Piranska občina bo od tega tedna bogatejša za športni klub Karting klub Portorož.
Portoroški karting tekmovalci so do lanskega leta nastopali v okviru tamkajšnjega AMD Pinko Tomažič in dosegli sijajne uspehe. Med drugim so bili štirikratni ekipni prvaki Jugoslavije; dosegli so še vrsto naslovov republiških in jugoslovanskih prvakov med posamezniki.
Preteklo leto so se organizirali kot sekcija pri AMD Pinko Tomažič, te dni pa ustanavljajo samostojen klub.
(Kreft)
Danes moramo v našem tedenskem pregledu nogometnega dogajanja v amaterskih ligah omeniti tri dogodke, ki so bili po svoje vsi presenetljivi in — kar je najpomembnejše — vsi po vrsti ugodni za naše enajsterice. V drugi amaterski ligi je Zarja v gosteh premagala dotlej vodilno Muggesano, Gaja je v tretji amaterski ligi z zmago v gosteh na račun Opicine dohitela opensko ekipo na vrhu lestvice, Kras pa je tudi zmagal, ne v gosteh, pač pa doma, kar mu v letošnji sezoni še ni uspelo. A pojdimo po vrsti.
* * *
Ko smo v petek povprašali deusa ex machina Zarje, Vojka Križmančiča, za mnenje pred nedeljsko tekmo Muggesana - Zarja, nam je potožil o težavah, s katerimi se bo morala ekipa spoprijeti v nedeljo. Omenil je slabo zdravstveno stanje Tognettija in Franze in le za spoznanje boljšo zdravstveno formo nekaterih drugih igralcev. Spomnil se je tudi na poraz Zarje v prvi tekmi z Muggesano (0:2). Po predvidevanjih bi torej morala biti bazovska ekipa nova žrtev Muggesa-ne na njeni zmagoviti poti do napredovanja.
Prvi polčas je resnici na ljubo potrdil ta predvidevanja. Miljska enajsterica je povedla in nič ni kazalo, da bi lahko prišlo do preobrata. V drugem polčasu pa sta stopila za Zarjo na igrišče prav Tognetti in Franza, igralca, za katera se je Križmančič bal, da ne bosta nastopila. In prav njun vstop je dal ekipi novega elana in prodornost. Bazovci so izenačili in le nekaj minut pred koncem povedli z enajstmetrovko, ki jo je realiziral Tognetti. Kaj reči o takem nepredvidenem preokretu? Nič več kot le to, da je žoga pač okrogla...
* * *
Gaja je odigrala v nedeljo verjetno najbolj pomembno tekmo vsega prvenstva. Opicina je zbrala pred tem srečanjem dve točki več kot Gaja, v teku prvenstva pa ni bila tako neranljiva, kot bi kazalo na prvi pogled. Doživela je že tri poraze, od katerih enega prav v prvem srečanju s pad-riško-gropajsko ekipo.
Gajevci so se dobro zavedali pomena dvoboja. S porazom bi bili verjetno že sedaj odpisani od boja za napredovanje, neodločen izid bi pustil položaj na lestvici nespremenjen, torej s prednostjo Opicine,- v takem položaju je Gaji služila le zmaga — in
zmaga je tudi bila! Zeleno-rumeni so zaigrali borbeno, po prvem in drugem zadetku tudi zelo pazljivo na sredini igrišča in v obrambi in s tem so več kot zasluženo slavili. Z dvema zmagama v dveh tekmah z neposrednim tekmecem za napredovanje je Gaja skratka dokazala, kdo je med obema ekipama boljši. O tem po nedeljskem srečanju ne more biti več dvoma.
* * *
Kras je igral v tej sezoni vse do nedelje kot pred časom... Juventus. Zof-fova ekipa se je v lanski sezoni proslavila z vrsto zmag v gosteh, doma pa ji ni in ni uspelo iztržiti celotnega izkupička. Kras jo je letos — z enoletno zamudo — po malem posnemal. Do šestnajstega kola je ekipa trenerja Vatte izborila pet zmag, vse pa je dosegla v gosteh. Na domačem pravokotniku v Repnu ji ni uspelo zmagati. Naš dopisnik Zdravko Skupek je v svojih poročilih o domačih tekmah Krasa že začel pisati, da je domače igrišče za Kras kot začarano. In verjetno je bilo res tako. Ker pa je mogoče čarovnijo premagati le z drugo čarovnijo, so morali krasovci počakati vse do kola s čarobno številko 17, da so tudi na domačem terenu osrečili svoje navijače. Dejstvo, da so premagali skromno, predzadnjeuvrščeno Hermado, sploh ni pomembno, če upoštevamo, da so se morali spoprijeti še z drugim »nasprotnikom« — domačim igriščem. Sedaj, ko jim je podvig uspel, je bržčas pričakovati še kopico podobnih in še izdatnejših zmag.
MARJAN KEMPERLE
Na sliki: Kras je v nedeljo slavil prvo zmago na domačem igrišču
obvestila
SK BRDINA
vabi vse tekmovalce s starši ter člane na sestanek, ki bo jutri, 23. t. m., ob 20. uri v repenski telovadnici. Prosimo polno udeležbo in točnost.
SK BRDINA
priredi 4. marca, ob priliki 24. Zimskih športnih iger v Ravasclettu, izlet, ter vabi vse svoje člane, da se udeležijo tekmovanja, ki bo za vse kategorije. Vpisovanje ob ponedeljkih in sredah, od 19. do 21. ure na sedežu, Proseška 131.
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 22. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah seja košarkarske komisije
Na plavalni deželni fazi začetnikov
Borovci zadovoljili
V derbiju 7. košarkarske divizije
Cona usodna za Kontoveke
sokol - kontovel helvetius 87:55 (35:27)
SOKOL: Rosati 8, Andrej Gruden 12, ^ksij Gruden 11, Caharija 10, Dolhar ' pupis 16, Sedmak 8, Pavel Busan 10, ^id Busan 8.
p KONTOVEL: Nabergoj 9, Andrej 2°' Kneipp, Cunja 5, Bogateč, 10, Versa 6, Cingerla 5, Pertot. j, Slovenski derbi med Sokolom in Novelom se je po predvidevanju ^ ključi! z visoko zmago Nabrežincev, p So med drugim nastopili v okrnjeni stavi, a so z dobro obrambo, predem v drugem polčasu, povsem one-se0gočili odpor Kontovelcev. Kontovel ra]Je Sicer v Prvem polčasu dobro upi-hari zaostaial le za osem točk, v 1:3-1 i Vaniu Pa so se proti obrambi žm m- j® izbral Sokol, Kontovelci Visnt ' n*so debili P°ti Bo koša in se kemu porazu niso mogli izogniti.
(Niko)
deželni kadeti
f3fr35) DOM GOMETAL 77:75
Silič 18, Skok, Bordon 37, Gi-a 4 4' Primožič, Zavadlav 12, Lo p!f°' Covi 4.
varim ,Primožie (31'). Silič (34'), Za-
Grari J37 )' Pavšič f38')' ON: Dom 28, ado 25. 3 TOČKE: Pavšič 1.
Domovci so se pomerili z ekipo Gradeža in izgubili z razliko dveh točk. Ekipa ni predstavljala nobene ovire, a je kljub temu slavila zmago. Tekma ni bila borbena in ekipi sta se stalno izmenjavali v vodstvu, tako da je bil rezultat ob koncu prvega polčasa izenačen. V drugem polčasu so Brumnovi varovanci v napadu igrali živahneje in poostrili obrambo ter si na ta način nabrali prednost 16 točk (44:60). Deset minut pred koncem je že kazalo, da so belo-rdeči osvojili novi par prvenstvenih točk, vendar je kmalu nato moralo nekaj ključnih igralcev na klop zaradi petih osebnih napak. Nasprotnik je izrabil to priložnost in nadoknadil zamujeno. (S. Primožič)
PROPAGANDA
DON BOSCO - KONTOVEL 98:31
KONTOVEL: Spadoni 5, Agostini 2, Spacal 2, Vizzante 11, Foraus 0, Štoka 0, M. Starc 3, B. Starc 6, Rustja 2.
Kljub izredni borbenosti Kontovelo-vih igralcev je zmagal Don Bosco. Zato mora Kontovelovo moštvo misliti na naslednje tekme, ki bodo odločale o končni uvrstitvi. Žal se je tokrat hudo poškodoval Kontovelov igralec Vizzante. Upajmo, da se bo lahko kmalu vrnil na igrišče. (Milan Starc)
iz planinskega sveta - iz planinskega sveta
Nepozabni izlet v vas Brgudac
Brgudac - nepozabni izlet
Lepo, sončno vreme je v tem milem februarju, prejšnjo nedeljo privabilo na izlet v Brgudac lepo število tržaških planincev, ki so se zvečer vračali polni nepozabnih vtisov. 26 se jih je zjutraj zbralo v Bazovici, odkoder so se z avtomobili odpeljali v Istro, oziroma v Čičarijo, in mimo Podgorja in Vodic prišli v partizansko vas Brgudac, nedaleč od Lupog-lava. Vas Brgudac, ki je bila stičišče kurirskih poti in sedež partijske šole, so Nemci večkrat napadli, leta 1944 postrelili 40 vaščanov, 20 pa jih je padlo v partizanih.
Iz vasi so se tržaški planinci napotili na Brajkov vrh, s katerega se jim je odprl krasen razgled na vso Čičarijo in na Učko. Po približno eni uri hoje, so se potem odpočili v tamkajšnji novi koči na Koritima, ki jo upravlja planinsko društvo »Glas Istre« iz Pulja. Komaj so posedli in razvezali nahrbtnike, so doživeli presenečenje. V kočo je prihrumelo 55 izletnikov Obalnega planinskega društva iz Kopra. Snidenje je bilo prisrčno in ni manjkalo pozdravov, rokovanj in dovtipov. Skupno so se potem povzpeli na Župani vrh, nedaleč od koče in na vrhu je iz veselih src zadonela pesem. Bilo je zelo prijetno v taki veliki planinski družbi, ki je nato sestopila do Brgudca, si ogledala tamkajšnji muzej in spomenike in se potem s pesmijo poslovila. Koprčani so se odpeljali z avtobusom, Tržačani pa so se vračali domov. Vmes je bil še postanek v Račji vasi,
kjer je bilo prav tako veselo ob kozarčku rajnega, ki ga je ponudil vodja izleta Mario Milič. (L A.)
»V hribih se dela dan«
Člani in prijatelji SPDT so prejšnji četrtek polnoštevilno zasedli Gregorčičevo dvorano in pozorno sledili predvajanju prvih treh delov televizijske nadaljevanke »V hribih se dela dan«, ki jo je za ljubljansko televizijo pripravil režiser Staž Potočnik. Za društvene potrebe je prizadevni odbornik Pavel Fachin združil tri prva nadaljevanja, ki so pritegnila pozornost gledalcev. Prisotni so bili navdušeni na ta neobičajni način društvenega predavanja. Prihodnja tri nadaljevanja bodo na vrsti v četrtek, 15. marca, zadnji dve nadaljevanji pa v četrtek, 5. aprila, ko bodo prisotni tudi režiser in izvajalci, ki bodo rade volje obrazložili, kako je nastala nadaljevanka, ki je v bistvu slavospev slovenskim goram in naravnim lepotam. (L. A.)
Planinski pustni ples
Poleg dela je potrebna tudi zabava. Mladinski odsek SPDT pripravlja za ponedeljek 26. februarja tradicionalni planinski pustni ples. Ples bo v dijaškem domu v Trstu s pričetkom ob 20.30 in mladinci obljubljajo lepa presenečenja za vse tiste, ki se bodo potrudili in prišli na to zabavno prireditev. Seveda so za-željene maske. Poznavajoč veselo nara-
vo tržaških planincev z maskami, verjetno ne bo problema. (L. A.)
Zimske športne igre
Izgleda, da se bo letos pretrgala skoraj četrtstoletna tradicija in da Zimskih športnih iger ne bo. SPDT sicer nima nobene krivde, kriva je le ta muhasta zima, ki se je praktično že sprevrgla v zgodnjo pomlad. Snega pač ni in ni upanja, da bo v kratkem zapadel. Tehnično bi smučarski odsek igre le izpeljal, če bodo razmere ugodne. Do 4. marca, ko so igre napovedane, manjka še deset dni in v tem času se zna marsikaj zgoditi. Smučarski odsek SPDT vsekakor pripravlja za 4. marec smučarski izlet na Zoncolan, a končna odločitev bo padla v prihodnjih dneh. Potrebna pojasnila daje načelnik Pavel Fachin, ki odgovarja na telefonsko številko 742488. (L. A.)
Vzpon na Poldanovec
Planinsko društvo Nova Gorica pripravlja v okviru tradicionalne prireditve Pohod po smučinah IX. korpusa, vzpon na Poldanovec, ki bo v nedeljo 25. februarja 1990. Pohodniki bodo iz Nove Gorice krenili z avtobusom ob 7.00 uri proti Lokvam, od tam pa peš proti 1299 m visokemu Poldanovcu. Pohod ni posebej zahteven, potrebna pa je planinska oprema. Vodil ga bo Anton Furlan. Na sedežu novogoriškega društva sprejemajo prijave do danes, 22. februarja 1990. (E. C.)
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4.- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70,- din (700.000.- din), polletno 390,- din (3.900.000,- din), letno 780,- din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
četrtek, 22. februarja 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
Čedad - ui. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Karabinjerji so aretirali lepotico iz Reggio Emilie in njenega brata Artemia
Silvana DalTOrto obtožena poskusa pokola Z »bombo« naj bi izsiljevala bogatega svaka
Iz Banjaluke prvi zasebni »šintar« v Jugoslaviji?
REGGIO EMILIA — Brhka gospa Silvana Dall Orto (na sliki) je morala zopet iz hiše proti svoji volji, tokrat pa je niso zavezane odpeljali neki anonimni ugrabitelji, pač pa je morala v lisicah naravnost v zapor, saj so jo prišli iskat karabinjerji, ki so imeli s seboj tudi zaporni nalog na ime temnolase gospe.
Tako se je v prostorih krajevnega zapora odprlo novo poglavje v razburkanem življenju 45-letne soproge podjetnika Giuseppa Zannonija. Gospa DaH'Orto je postala predmet vsesplošnega zanimanja pred dvema letoma, ko so jo ugrabili in jo nato vrnili možu in otrokoma po sedmih mesecih. Zanjo naj bi družina, predvsem pa možev brat Oscar, izplačala več kot štiri milijarde lir. Ko so jo izpustili je bila gospa dokaj radodarna z informacijami o ugrabiteljih, ki naj bi jo dobesedno razvajali, saj je smela praznovati božič in novo leto, za rojstni dan pa so ji poklonili celo dragoceno darilo.
Preiskovalci so tako postali pozorni na njena pričevanja in kaj kmalu ugotovili, da je imela z
enim od ugrabiteljev tudi ljubezensko avanturo, tudi ob povratku domov pa je bilo njeno obnašanje precej sumljivo. Pred dnevi je gospa zagrešila usodno napako in je iz Modene poslala moževemu bratu »eksplozivno« darilo: kartonast zaboj trotila. To je potrdilo sum preiskovalcev, ki so zagovarjali hipotezo, da je gospa, morda od samega začetka, morda kdaj med ugrabitvijo, navezala sodelovanje z ugrabitelji in pričela izsiljevati svaka. To pa naj ne bi opravljala v lastni režiji pač pa z bratom Artemiom, ki je moral prav tako za rešetke.
Gospa DallOrto se bo morala zagovarjati pred precej težkimi obtožbami, saj jo preiskovalci obtožujejo poskusa pokola in izsiljevanja. Sedaj se odpira seveda tudi vprašanje milijard, ki naj bi jih izplačali ugrabiteljem. Morda jih pa še niso in je bil Oscar Zannoni prav zaradi tega deležen neprijetnega darila. Gospa Dall Orto pa bi lahko tudi sama z bratom pripravila lažno ugrabitev z namenom, da bogatega svaka okrade za nekaj milijard lir.
BANJALUKA — Piše se Miroljub Mirjanič, je pa prvi zasebni »lovec na klateške pse in mačke«, skratka prvi zasebni šintar v Banjaluki, sam pa ne izključuje možnosti, da bi lahko bil tudi prvi v zgodovini povojne Jugoslavije. Mirjanič je star komaj 31 let, do nedavnega pa je lovil pse in mačke za občinsko podjetje.
Občina Banjaluka mu je izdala dovoljenje za vstop v svoboden poklic pred nedavnim, ko je ugotovila, da jo je stalna služba šintarja stala preveč, obenem pa da se je v Banjaluki naglo in zaskrbljujoče razpasla družina klateških psov in mačk. Miroljub je namreč izjavil, da je — svojemu spravnemu imenu navkljub — v pičlih dveh urah pobil ali odpeljal iz mestnega središča 90 klateških psov, v Banjaluki pa naj bi bilo še veliko dela na tem področju.
Najlepši telavivski noj
Galia Cohen si je s svojo iznajdljivostjo in čutom za design priborila prvo nagrado na tekmovanju »Noj«. Njena interpretacija dolgonoge ptice je v resnici ekscentrična večerna obleka	(Telefoto AP)
Odločna akcija miličnikov zoper odvečne promile v krvi
LJUBLJANA —- Že dober mesec dni vlada na slovenskih cestah pravi preplah: policija ustavlja voznike (zlasti tiste, ki storijo prekršek) in jim ponuja posebne elektronske pihalnike, s katerimi merijo vsebnost alkohola v sapi (torej tudi v krvi in glavi). Do sedaj so tako izmerili »alkoholno podlago« več kot 3000 voznikom in do konca akcije jih nameravajo ustaviti še okoli 100.000. Pravcata vojna proti alkoholu za volanom, torej.
Miličniki so seveda tudi že doslej prirejali akcije, v katerih so ujeli pre-nekaterega veselega bratca, ki se je dajal z ravnotežjem za volanom. Toda zasede so postavljali praviloma le v večernih urah, takrat torej, ko zapirajo gostilne in se vozniki z nabranimi promili vračajo domov. Vendar pa je krajša kontrolna akcija pokazala, da je strašansko veliko voznikov okajenih tudi podnevi, o čemer seveda poleg takšnih meritev pričajo tudi podatki o nesrečah, v katerih so alkoholizirani vozniki skorajda prvaki. Republiški svet za preventivo in vzgojo v prometu se je zato odločil za velik podvig: skupaj s prometno milico so pripravili obsežno akcijo, v kateri bodo, kot smo že povedali, testirali 100.000 voznikov. Ker pa je že zdavnaj jasno, da sama represija ne zaleže dosti, so ob tem organizirali tudi poučni prometni kviz, v katerem sodelujejo lahko tako vozniki kot pešci - bralci. Le-ti kupone z odgovori na vprašanja o prometni varnosti (zlasti vplivu alkohola) pošiljajo na Nedeljski dnevnik in se s tem potegujejo tudi za lepe nagrade. Naj-privlačnejša je seveda osebni avto nissan micra.
Slovenija je torej te dni v znamenju alkohola: gostilničarji tarnajo, da upada promet in znižujejo cene, vozniki oprezajo, kje stoji kakšen miličnik, poštarji pa preklinjajo, ker morajo vsak dan preložiti na tisoče dopisnic z na-
gradnimi kuponi. Akcija je dala že tudi prvega rekorderja: pri Brežicah je neki veseljak napihal za 3,7 promila alkohola (za voznike amaterje je sicer v Jugoslaviji dovoljena vsebnost 0,5 g/kg promila), kar v medicinskem žargonu pomeni, da je bil mrtvo pijan, saj je že zdavnaj presegel teoretično mejo, po kateri se tak korenjak prebudi kvečjemu na onem svetu.
Na rezultate akcije bo treba počakati še nekaj mesecev in organizatorji so optimisti. Čeprav se zavedajo, da ob tako simboličnih kaznih, kakršne sedaj predvidevajo jugoslovanski zakoni
(višina se suče od vrednosti 0,8 litra bencina pa tja do treh litrov!), bitka ne bo lahka. Beograjski organi namreč niso preveč naklonjeni slovenskim pobudam, naj bi kazni poostrili: tudi tu želijo biti socialni, češ, kdo si bo pa še lahko privoščil prekršek, če bodo kazni previsoke. Zato bodo v Sloveniji najverjetneje, če bo federacija trmoglavila naprej, sprejeli svoj zakon. Samo v lanskem letu je namreč na slovenskih cestah umrlo 551 ljudi - to pa je že številka, zaradi katere je vredno biti plat zvona...
Z. Š.
V Franciji toplo in sončno
V skoraj vsej Evropi je lepo in sončno vreme, kot pri nas. Ponekod pa so še bolj srečni: v francoskem Biarritzu je na primer vreme takšno, da so se sicer redki kopalci že podali v vodo Biskajskega zaliva	(Telefoto AP)
Rdeča knjižica v Srbiji še pogoj za direktorja
BEOGRAD — Vsem spremembam navkljub se v Jugoslaviji še vedno dogaja, da v nekaterih okoljih ni mogoče postati direktor, če kandidat ne izpolnjuje pogoja o moralno-politični neoporečnosti. To z drugimi besedami pomeni, da se od tistih, ki bi radi sedeli v udobnih direktorskih foteljih, pričakuje tudi, da imajo rdeče knjižice ZK.
Ti primeri so še posebej pogosti v Srbiji, kjer ponekod odkrito priznavajo, da kdor ni član ŽK, ne more biti primeren za direktorsko mesto. Tako so na primer v razpisu za direktorja otroškega vrtca v Prije-polju jasno navedli, da od kandidata, ob ustrezni izobrazbi, pričakujejo tudi »moralno-politično neoporečnost in razredno opredeljenost za program in politiko ZKJ.«
V zvezi s tem jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug navaja, da gre najbrž za pomanjkanje posluha za politično stvarnost, ki že nekaj časa ne priznava monopola Zveze komunistov. Tanjug še piše, da to vzr trajno pripisovanje odločilne moči »rdeči knjižici« nikakor ni v skladu z vsemi demokratičnimi spremembami, do katerih je v Jugoslaviji že prišlo. Tako v tej politični mavrici, piše Tanjug, le daltonisti ne vidijo drugih barv razen rdeče.
Težave bodo le premostili
V zadnjem času je bilo nekaj finančnih problemov z izgradnjo Evrotunela, ki bo pod Rokavskim prelivom povezoval Francijo in Veliko Britanijo. Evropska investicijska banka je sedaj priskočila na pomoč in dela v Evrotunelu se nadaljujejo	(Telefoto AP)
Arhivirana preiskava o prodaji orožja Libiji
RIM — Sodniki Paolo Zucchini, Vittorio Bucarelli in Salvatore La Greca so sklenili, da arhivirajo sodno preiskavo v zvezi z domnevno prodajo orožja in vojaških naprav Libiji leta 1972. S to preiskavo se je najprej ukvarjala p°' sebna parlamentarna komisija, po razpustitvi te komisije pa je morebitno odgovornost nekaterih vidnih italijanskih p°' litikov ugotavljala omenjena trojica sodnikov. Toda P° podrobni preiskavi so sodniki prišli do ugotovitve, da n razlogov, da bi začeli s sodnim postopkom proti tedanjem ministrskemu predsedniku Giuliu Andreottiju in ministre ma za obrambo in trgovino s tujino Tanassiju oziroma Ma ' teottiju.
Pobudo za preiskavo je že pred časom dala javna tožilka Maria Teresa Cordova, vendar je njen nadrejeni, držav pravdnik Ugo Giudiceandrea, zahtevo zavrnil in se odloc . da bo osebno poskrbel za ta primer. Kasneje je zahtev arhiviranje celotnega primera, vendar se je sodnik, ki ^ vodil preliminarno preiskavo, odločil, da celotno zade poveri tako imenovanemu »ministrskemu sodišču«, krse J . tudi odločilo za arhiviranje tega primera, ker naj bi P prodaji orožja Libiji odgovorni upoštevali vse takrat ve ) ne zakone.
Toda zadeva s tem še ni končana, saj se z njo po pnja Marie Terese Cordove ukvarja tudi Višji sodni svet.