2. gtev. V Novem mestn 15. janavarja. 1885. ••^ • | • AI ' Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za celo leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise aprejema J. Krajec v -Novem mestu. Kdor želi kako oznanilo v„Dolenjske Novice" na- tisniti dati, plača za vsako vrsto z navadnimi črkami 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. P. n. Vsem častitim gospodom, kteri so našemu listu tako prijazni bili in naročnikov nabirali, dalje Tsem önim čast. gosp. naročnikom, kteri so nam želeli dobro srečo. se srčno zahvaljujemo! Onim gospodom pa, kteri so nam obljubili, da hočejo do- pisovati, naznanjamo, d» bödemo radostno spreje- mali dopise, vendar jih prosimo, da naj bodo dopisi jasni, kratki, resnični in splošno zanimivi. Gospodje naročniki, kterim ni došla prva številka „Dolenjskih Novic", najjo blagovolijo reklamirati; to se zgodi fcrez stroškov, ako na odprtem listu papirja zapi- šejo, da niso prejeli prre številke in natančno adreso podpišejo, potem list zganejo in zunaj na- pišejo: Časniška reklamacija uredništvu „Dolenj- skib. Novic" v Novem mestu. Uredni6tvo~ Kaj so posojilnice ? človek uživa toliko več" upanja ali kre- iita, kolikor več ima pošteno pridobljenega pre- noženja in kolikor boljše ž njim po poštenem potu go8podari. Navaden kmet ali meščan vendar •ima ne veliko premoženja, ne veliko kredita. Če se po 10, 20, 50, 100 ali 300 poštenih kmetov združi v društvo ali zadrugo, imajo vsi skupaj lOkrat, 20krat, 50krat, lOOkrat ali 500krat to- likc kredita. Vsem skupaj lehko človek nekaj stotakov zaupa, zlasti če vsi z vsem svojim pre- moženjem dobro stoje. Vsi skupaj so potem de- narna zadruga, pri kateri se lehko denar shra- njujeali vlaga na obresti. Pa tudi tisti, ki so k društvu pristopili kot udje, lehko denar pri njej na posodo dobe". Kdo lahko k taki zadrugi pristopi? Na kakošen način se more pri posojil- nicah denar na posodo dobivati? Kako so sploh posojilnice urejene? 0 teh vprašanjih bomo pri- hodnjiß govorili. Danes hočemo samo povedati, da so take posojilnice veliko boljše od bank, kjer se tudi denar vlaga in posojuje. 0 bankah in posojilnicah namreč piše ljubljanski časnik „Slo- venski Narod" tako-le: „Pri bankah je navadno združeno mnogo ma- lih kapitalov v veliki delniški kapital, ki vsled tega uživa obširen kredit. Pri hranilnih in po- sojilnih zadrugah pa je združenih več ali manj oseb, da si s tern pridobe potrebni kredit. Tudi pri posojilnicah uloži vsak zadružnik nek znesek, kar je nekako jednako delnici, pa v tem ko pri delničarji (pri bankah) poneha vsako poroštvo nad zneskom vplačane delnice, zavezan je vsak za- družnik pri posojilnici, ako je zaveza neomejena, z vsim svojim privatnim imetkom za posojilnične dolžnosti. Uložuiku pri posojilnici se tedaj ni bati Podlistek. Nekdaj in sedaj. „Težka, kaj težka je dandanes kmečka bu- tara! Kmet je trpin; rojen menda samo zato, da trpi!K Tako ljubi moji, vas slišim zdihovati od Save do Kolpe, od Ljubljanice do Krke; — tako zdihujejo kmetovalci tudi drugod po Slovenskem. Kmet je trpin! to verjamem, vem tudi jaz. Kdo bi le popisal njegove bolečme! Res, moral bi imeti drugačno besedo kakor jo imam jaz; mo- ral bi biti bolj skušen, kakor sem jaz, če bi hotel kmečko nadlogo v denašnih dneh na tanko popi- sati! Pa kako tudi ne? Poglejmo nekoliko! Svoje posestvo, bode naj že majhno ali ve- liko, obdeluje v potu svojega obraza od zore do mraka — in skorej bi smel pristaviti — od mraka do dne! Vsaj vemo kolikokrat si mora še noč prikrajšati, da opravi svoje težavno delo. Le glej ga, kako ti koplje in orje; le glej, kako kida, vozi in trosi gnoj, kako pripravlja in privaža kolje za vinograd! Preštej, ie, moreš kaplje vročega potu, ki mu padajo z zgrbančenega čela ob košnji in žetvi, ob mlačvi in beratvi! Da, kmet je trpin! Pa zakaj se toliko trudi? ali zase? Rad bi pač imel kak bolj ši grižljej; rad bi pač, da bi si opomogel vsaj toliko, da bi mogel le nekaterekrati v letu si privoščit to, kar ^4e želel svojim fran- coskim kmetom kralj Henrik četrti, da bi imel namreč ob nedeljah pišče v loncu. Pa ga li ima kedaj? Veliko jih je, posebno po Dolenjskem, ki bi bili zadovoljni, ako bi imeli vsaki dan le 8r- nega kruha; — še tega jim nihče ne lomi! 10. 8tran. DOLENJSKE NOVICE. štev. 2. niti za jeden krajcar svoje uloge, tem menj, ker pri posojilnici vsak zadružnik pazi, da se z de- narjem vestno ravna, kajti on ve, da pri izgubi zadr-ttžnega kapiiala bi se segalo na njegovo lastno premoženje. Vzemimo posojilnico, ki ima 300 do 400 udov, največ kmečkih posestnikov; vsak ud da ima le 1000 gld. premoženja, tedaj imajo vsi skupaj kapitala od 300.000 do 400.000 gld. Taka posojitnica daje tedaj popolno varnost za to sToto, in ker svoj denar nalaga na varna mesta, lehko se jej zaupa še jedenkrat toliko. Ko bi tisti gospodje, ki so svoj denar v slepi zaupnosti nosili v eskomptno banko v Ljub- ljani, naložili ga bili v slovenskih posojilnicab, ne trebalo bi se jim zdaj kesati, da so tako nepre- vidno ravnali. Morda pa se jim je zdelo imenitno, kar je stari slovenski greh, daje banka nosilanem- ški pečat in od Nemcev bila ustanovljena, poso- jilnice pa zategadelj niso vredne zaupanja, ker so slovenske in jim na čelu izkušeni, požrtvovalni ro- doljubi, ki tiho pa uspešno delujejo in se izogi- bajo sleparstva". Tako ljubljanski list pove resnico kar na- ravnost. Mi pa dostavljamo, da se tudi pri poso- jilnicah lebko zgodi goljufija in tatvina ali kaj enacega, ako bi se nepoštenim Ijudena preveč za- upalo, ali pa ako iz poštenjakov postanejo nepo- štenjaki tisti, ki posojilnico vodijo. Zatorej bodi varčeu! Težko ti je, dragi kmetovalec, dan danes krajcar prislužiti, težko ti je pridelke, ako jih imaš nad d o m a č o potrebo, v denar sprav- ljati. — Dobil si navadno le malo novcev za obilico pridelkov, ki so te stali mnogo obdelovanja; zato glej na vsak krajcar. Kupuj si le najpotrebnejših reči, katerih je za živež, obleko, gospodarstvo in gospodinjstvo treba! Prihrani si denarja zvlasti za davke, katere imaš plačevati pred V3em drugim. Ako znaš pisati, nasyetujem ti pomoček, s katerim se člavek lahko navaja varčevanja ali „šparanja", nannreS: „Zapisuj si v posebno knjižico (dme-vnik) vse dohodke in stro- ške!" Iz navadhega papirja si lahko za malo novcev narediš knjižico, v katero na jedno stran dohodke, na drugo stran stroške zapisujes, in to vselej, kadar-koli krajcar dobis, ali kadar-koli krajear izdaš-. To te bod« sžasoma privedlo do tega, da bodes posebno dohodke z veseljem za- pisoval, a stroške z nevoljo; a s tem se bodes pri- vadil, da te bode v6st pekla in ti očitala, kadar ti: bode med stroške zapisavati denar, ki si ga izdal zas nepotrebne reči, ali ga morebiti celö zapravil, zaigral ali zapil. Tak zapisnik ima še posebno vrednost, ako zapisuješ vänj tudi cene, po katerih si blago ku- pil ali prodal. Take zapisnike od vseh let shranjuj, da se bodes ti in morebiti tudi tvoji otroci še ravnali po njih, zvlasti kar se tiče cen. Prilike, denar shranjevati in na obresti dajati imaš itak dosta. Ako jih ne zaupaš po- trebnemu bližnjemu sosedu ali žlahtniku, vloži jih v ljubljansko hranilnico. Ako ti je to preveč od rok, shraniš jih lahko pri posojilnici, postavim v Metliki, ali pa v Krškem, kedar se bode tudi tu osnovala. Najpriličnejše pa je denar shraniti na poštah, s katerim v zvezi so zdaj c. kr. hranil- nice, velika dobrota za vse ljudstvo. Veliko pijače — veliko dače, Na Štajerskem pravijo slovenski kmetje mesto davek „dača". Ondi Ijudje več bero, kakor na Kranjskem. Imajo slovenski list, ki se imenuje „Slovenski Gospodar", katerega prav radi prebi- p Kmet se trudi. Ali ko proda jeseni svoje pridelke, mu veliko odnese neizprosljivi davkar, nekaj požre neizogibno potrebna obleka in obutev — drugo interesi za dolgove, katere ima na svo- jem posestvu! Kaj njemuostane? Malo, tako malo, da se ravno preživi. „Za umreti preveč, za živeti premalo!" Otroci so mu razcapani, le nagota je za silo pokrita; mraz pa^ ima pravico do telesa na vseh udih njegovih. Žena zdihuje, ko jej mno- gokrat primanjkuje za sol in zabelo; — in on sam? — tolaži si lakoto z delom! Pa ubogi kmet ti imaš še druzih nadlog, da je groza, dobro vem, vsaj sem se sam rodil pod kmečko streho! — Skrbno si se trudil in potil, da bi svoje otroke spravil na noge. Tolažil si se: pomorejo mi, ko odrasö. Svoja stara leta bom živel vendar nekoliko bolj brezskrbno; zmeraj menda ne bode truda, tudi zäme mora priti en- krat počitek! — In res — lepo, kakor sveče so rasli tvoji sinovi, veselje jih je bilo videti — tvojega Franceljna, Jožeta in Janeza! Sosedje so za njimi kazali, ko so ti krasni mladenČi stopali po vasi. Vesel si jih bil, in res so ti jeli poma- gati. Boljše bode, si djal. — Pa glej, eden za drugim so dobili povabilo za vojake; — in ker so bili cvrsti in moČni, so ti vzeli vse; Solza ti je vsikdar stopilä v oči; tvoja žena je britko to- žila, pa zastonj! — Star se moraš zopet sam tru- diti, ker si hlapca najeti ne mores. Vojska je nastala, recimo tarn v nesrečnej Bosni. Tvoji sinovi morajo doli. To je hudo — Ali še hujše pride: čez nekaj časa zveš, da je enega vrgla v grob ondi huda mrzlica, druzega so zaklali Turki in tretji se ti je vrnil doinov 2. itev. DOLENJSKE NOVICE. stran 1JL rajo. V tern časniku smo brali o starem sloven- skem davka to-le: „Vojastvo stane vsako leto silno veliko de- narjev, katerih si morajo davkoplačevalci od ust pritrgati in ilržavi za njeno varnost dajati. Vse drzawpo Evropi so silno oborožene. Odložiti orožja ne more nobena, ako ga vse ne odložijo. To pa bi mogoče .bilo le, ako bi si namesto s krvavim kla- njem narodi svoje prepire razsojevati dajali po razsodnej sodniji, katerej bi papež lehko predsedo- ntal. Dokler se to ali kaj podobnega ne zgodi, tr- peli bodemo silnih stroškov za vojaštvo. Vendar vsi vojaški potroški so skoraj neznatni, ako jih primerjamo stroškom, katerih imajo pijanci za upijančljive pijače. Stevilke nam to pojasnijo. Fran- cozi potrošijo za rojake vsako leto 600 do 700 milijonov frankov. ;Toda za gasenje silne žeje po- trebujejo 1800 do, 21U0 milijonov frankov. Angleži tudi močno pijejo. Njihovo vojno brodovje (barke), ki jib dela gospode na morji po celem sveti, stane vsako. leto 6&0 milijonov frankov. Pijanci njihovi potrebujejo mnogo več, 1. 1882 so zapili 2520 milijonov frankov. Zastran pijančevanja so posebno Nemci na glasn. -Belgijanci imajo pregovor: pije kakor Nemec, in Italijan pravi: e inebbriato come tin Tedesco t. j. pijan je kakor Nemec. Stevilke potrjujejo ta pijani sloves. Kajti nemška straho- vito močna vojska stane na leto 500 milijonov 'frankov, a veliko več zapijejo nemški pijanci, nam- reč'2250 milijonov frankov. Na vsakega Nemca povprek pride uže po 13 in pol litra šnopsa in 86 litrov piva. Sploh dokazano je, da evropski na- rodi, to pa oni, ki svoje omike sami nikoli pre- hvaliti ne morejo, veb'ko več denarjev zapijejo, kakor za vojake potrosijo. Dokazano je toraj tudi, da je davek res silno velik, katerega si ljudje za- voljo svojega pijančevanja sami nalagajo. Žali Bog, tudi pri nas so začeli ljudje silno pijančevati in zlasti nesrečni šnops v sebe ulivati. bolan. Senci podoben tava okrog, nosi v sebi črva, ki mu bode kmalu končal življenje: — ti kmet pa si sivolas veči trpin, kakor si bil v svojej mladosti! Koliko težav bi ti lahko naštel; pa naj bode dovolj, vsaj že te pretresejo človeka. Pa trpinu je treba pomagati, ali ga vsaj po- tolažiti. Tudi jaz bi to rad storil. Pa kako? Po- dajal ti bom v tem listu nektere lepe nauke. -Naj- prej pa ti bom pokazal prav po domače, kako se je včasih godilo ljudem. Prepričal se bodes, da še veliko hujše kakor sedaj tebi, — in tudi to ti bode v tolažbo. Pokazal ti bom pa razun tega, kdo je ubozemu človeku zmanjšal vsaj nekoliko -to revo — in ti ga boš imel še raje kakor ga imaš sedaj. (Dalje prih.) Za duševni in časni blagor narodov vneta katoliška duhovščina si prizadeva pri nas in tudi drugod z verskimi in nravstvenimi sredstvi zabra- niti to zlo, zlasti s sv. misijoni in društvi v pospe- ševanje treznosti. Tudi zdravniki, kolikor jib. je za blagor ljudij res zavzetih, odsvetujejo povsod pijančevanje. Eden izmej takšnih vračnikov je slavni Richardson, ki pravi: „ako zdrav človek stoji, udari žila 71krat, če se vsede na stol, 70krat, če se pa uleže, 64krat. Ko se tedaj zvečer spat uležemo, umiri se srce toliko, da žila samo po 64krat udari v minuti, torej po lOkrat menje kakor če po dnevi hodimo in delamo. To stori v 1 uri po 600 udarcev in v 8 urah po 500Ü udarcev menje. Tako se serce spočije v noči, da človek potem zdrav in krepek po dnevi lahko dela. Vendar to se godi le, ako trezni v posteljo pri- hajamo. Drugače je, če se upijanimo pred spanjem. Tedaj srce ali žila ne stori po 10 udarcev v minuti menje, ampak več, tako da jih v 8. urah pomnoži za okolo 15000. Ubogo srce se ni spo- čilo, ampak se po noči čezmerno utrudilo. Zato pa človek drugi dan komaj iz postelje vstane, je ves utrujen, za nobeno delo ni sposoben. Pravijo, da ga lasje bolijo, v resnici pa je srce zdelano. S časoma se tako zdela, da mora človek začeti hirati in naposled pred časom — umreti." Dolenjci! prodajmo rajše vino, kakor da bi ga sami po nepotrebnem srkali. Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu. Dunaj. Armada naša bode dobila dva nova regimenta, železniškega in telegrafijskega. Ta dva bosta ob času vojske hitro postavljala po- trebne železnice in telegrafe za vojsko. Na Kranjskem bodo kmalu nove volitve v kupčijsko in obrtnijsko zbornico, ki zagovarja ko- risti kupcijskega in rokodelskega stanü. Na Stajerskem se bode po novi postavi vpeljal nov vincarski r e d, ki bode razmere, pravice in dolžnosti med obdelovalci in med po- sestniki vinogradov z nova uredil. V Mariboru je sklenilo slovensko politično društvo, naj se volijo v državni zbor le prav od- lični slovensld in jugoslovanski domoljubi. Resje, treba je! Na Koroškem so bill pred 16 dnevi močni potresi. Tudi v Zagrebu so ga precej čutili. Da bi močni potres pretresel tudi dušo trdim nasprotnikom na Koroškem, na Hrovaškem pa Mad- žaronom! Na Salcburškem bi si radi ustanovili ka- toliško vseučilišče, za kar imajo uže precej de- narja.