Za poduk in kratek čas. Andreju Šumanu v spomin. II. Sadflo drevje aaditi zBati pa je za oai čaa kaj več pomeailo, aego aedaj, ko je kaltara, ki jo je povzdigaol aadvojvoda Jovaa, dospela v polai meri, bi akoro rekel, tudi do sloveaskih goric. Daadanes zna a aadaim drevjem ravaati vaak aolar, ali zaati bi vsaj moral. Takrat pa je bilo iaače. Ni bilo dreveaaic, ae viaake šole ae kmetijsk. druatva,Be učiteljev, ki bi vedeli kaj takega ačiti ali bi ačili. Slaeajno je moj o<-e dobil v roke aeke sadjerejske bukvice aekega Erfartskega vrtaarja. Te je marljivo prebiral ia študiral. Tadi takratai vračaik pri sv. Aai, Poatič, je aagovarjal sadao drevje saditi. Sklep je bil atorjen ia tadi izvršitev ai izostala. Sred okolja na aajboljši zemlji ae je začelo po zimi kopati, da ilovica premrzae, apomladi pa torišče graditi. Prvo leto je rastel krompir, drugo leto, ko je bila zemlja doati zrabljaaa, aejale so ae peake, dreveaca so rastla, akrbaa roka jih je okopavala, ob avojem čaaa cepila, dreveanica ae je razvijala ia mladih drevea ae je iz nje pripravilo od leta do leta na kupe. Ne aamo aa domači zemlji ao ae mlada drevesa preaajala, tadi 8osedi ao ai jih noaili za deaar ali za delo in tako ae je aadaa kaltara širila po celi okolici. Predao ao bila mlada dreveaa za preaajo godaa, služili ao tadi divjaki, ki ao rastli po gozdih. Marljivo jih je cepil ia ko ae je cepika dobro prijela ia se požlahtajeao dreveace doeti okrepilo, preatavil je žlahtaik aa aadovaik ia na takih dreveaih ao raetla aajboljša jabelka. Se dolgo pozaej amo pozaali ia razločevali jabelka iate^a plemeaa, če so rastla na požlahtnjeaih divjakia ali na drevesih iz dreveaaice. Da se tadi pridaemu gospodarja vsaka reč ne poareči, umeje se samo ob sebi. Pa trdaa volja in aapredujoč podak maraikaj popravi. Uči pa se človek iz lastaih aapak. Se zdaj atoji v najatarejšem aadaBoaaika proti Volkovi meji aekoliko dreve8, ki kažejo aapake aeakašeaega aadjerejca. Ko so aamreč takrat divjake cepili, vtikali ao jim dve cepiki, kakor še daadaaes. Ali daadaaes ve vaak kmetič, da 8e ima jedaa cepika odrezati, če obe poženeta, da ae drevesce zravaa ia z jedaim krepkim vrhom kvišku poraste. A takrat jim je še žal bilo, lepo zdravo močao cepiko odrezati, aaj rasteta obe! Naaledki ao se kmalu pokazali. Drevo se je razklalo in hitreje pokoačalo, le malo takih drevea je oatalo, ki še kažejo dvojno cepiko in dva vršiča. Ko je dreveanica bila odgojila mladih dreves obilao in doati krepkih, počelo se je preaajevanje v veliki meri. Jame ia vrhuaci aa položeaem travniku ao se poravnale prejaaje zime, zemlja se je okopavala v dolgi vrati, aavažal se gaoj ia čraa prst. Dobro ae pomaim, kako ao klepetale babičke mešarice mimo grede, češ: ali se Pamaaa — tako je bilo domače ime — pamet meša ali kaj. da ai tak travaik vkoačuje, kaj pa bodo uboge kravice ia juaci imeli jeati? Uže je rastlo ailado drevje v dolgi vrsti, a Pamaa še ai paatil trave rasti, ampak okrajema je več let krompir aadil in tikve ali korazo, poprek obdeloval je zemljo okoli za ajivo, dokler ae drevesca niso okrepila. Jedaako je ravaal aa vaeh dragih aaduBoaaikia, ki jih je aastavil z drevesci. Bilo pa je tadi za sosede celo kaj novega videti, kako so se po zimi saai obračale s erao prstjo, kako ao se jame kopale po traka, tako da ao vse vrste gledale po črti aa vaako atraa ia tadi pošev. Ko ao se spomladi drevesca stavila, pravil je, rad aem, če mi vsako dreveace v 15 letih le po grošu plačaje. Ali dreveaca ao pooela aositi uže maogo prej, kot v 15. letu ia plačevala več kakor po grošu, plačevala ao obilea trad z obilaim sadom. Smešnica. 4. Kmet je vozil doktorju drva iz lesa ia je terjal zato en petak vožaiae. To je bilo doktorja preveč. Ali kmet je rekel: nSaj ai tadi Vi za kako tožbo daste, več kakor petak plačati ia vam veadar ai težko je storiti." — ,,Da, prijatelj-' je odgovoril doktor, ,,moram pa z glavo delati. " — ,,riaj so morali tudi moji voli, odvrae kmet, zglavo delati, ali mislite, da ao z repom vlekli?"