eti 9 é skih narodskih V f reci Odgovorni vrednik Dr. Janez IUelwels Veljajo začelo leto po pošti scer 3 fl., za pol leta 2fl. po pošti, scer 1 fl.30kr. ■ - ihk - ---- ■ «» Te čaj Ê. saboto 30. julia 1853. List 61 Kako naj si umni kmetovavec po vsih potih svojega gospodarstva gnoj množi Po dr. Stockhardt-u. (Dalje in konec.) Od se nekterih gnojnih stvari. v r e d e n hiše in na dvoru. 5 in koliko čedniši bo v njegovi hiši 5 okoli t Drugi namen tacih gnojnih kup rove i n p o d el je t 5 V da se i dovit Voda, v kteri se je p er i I o pralo, in m j i 1 ni ca (žajfnica) nima scer gnojnih reci v sebi, vendar gnoj pre kuhaj o, da ga rastljine povžiti.zamo rejo, kadar se na njivo ali senožet dene. Kakor želodec nabrane jedila prekuhuje in prebavlja, da potem iz jedii napravljeni sok serkalne žilice lahko popijejo, tako se po delà j je vredna, da se na gnojni kup vliva, ker ima marsiktere stvai tud na takem kupu ï , v krátkém času v rodovitni gnoj nekoliko lugastih m kuhinske soli, zraven pa ne- ki bi brez tega veliko let za nobeno rabo ne bile. 1 • « "W ▼ v * « v m a m v C ^ y prahlí itd. Veliko močneji je voda i snage, potu, v kteri v fabrikah sukno in volno perejo, zlasti tista. Da pa začne mešanica na takem kup . - " " ' " " » " " V J , JJU ^UJIH, kteri je scavnica primešana in se za pervo tacih stvari in g nj i ti, z eno besedo: podělovat se pranje volné potřebuje. Tudi lug, v kterem se pre divo ali platno za belitev pripravlja, ima precej slane vode 5 ti je treba njaj ? te so: scavnica gnojnih stvari v sebi. ? apno to vrenje s podbadaj o in naga , kri, lugaste in 5 gnojnica ? pepel itd Da mešanica vrè, potřebuje razun primerne tudi Pomije in drugi ostanjki v kuhinjah bi bili mokrotě tudi primerne gorkot • V pico za gnoj kaj živine. dobri ? ako bi se ne porabili za Kisla voda v oljarijah (Sauerwasser der tem bili Dobro je , take kupe p 5 ko so z gnojnico ali slano vodo itd terdno p o 11 a č i t i, ker se le tako kup poprej in zraka, ce, vselej po pomočeni * ^----j j « » v - v»^.» - ^ - um . i i/1 vi ii v» p u 11 a v i 11 ^ Ati ac ic i Oelraffinerien), ktera ostane po čiši sirovega olja zgreje, kakor pa če je rahlo deržan z žvepleno kislino, je dobra za gnoj, da zaderžuje amoniak, ki scer rad zbeži, kakor smo že večkrat rekli; z laporom ali kakošno drugo apnéno stvarjo Ce je kup, kterega od časa do.časa preisko ati imamo, znotraj tako vroč, da v njem ka napravlja mavec ali gips po meri žeplene kisline. Slana voda ali s pod nj i lug sve čar jev. Kadar svečar injilo (žajfo) kuha, prideva na zadnje terpeti ne more, se mora presilna vročina po tolažiti s tem , da se kup pomoći. Se je pa na gnojnem kupu že vse zdrobil * "J """" J j/t.uuFH m* «umiju JU i a/j jj « u i u , jc licu toliko kuhinske soli, da postane še pričijoča voda ga ne preterdo potlačit pad treba kup večkrat premetati in IP V mocno slana, v kteri ne more mjilo več razstopljeno ostati, kadar se hladi, plava tedaj mjilo zgorej, spo dej pa se vsede slana voda ali spodnji lug, ki ima stv Poslednjic moramo se to omeniti, da vsaka r« ' ---- * - -- ? Kopito, 1 u- , tcia veliko kuhinske in lugaste soli v sebi. Ako se deset let na kupu raj in pred gnj ije, če je droblj rog cela kost, poleno itd. zna deset in • •• « « g » o » v » v » » » »vmi« kjv ucsci ict na ivufju , V z, Kar je zgodovinarje v raj motilo, je nad vsem bilo t( dogodivščini Slavjanov zmi y da povsod imena SI Muhar Gesch. d. Steierm. I. stran 443, 442, 416 vas or v napisih verhniskih itd., M uh a r I. 366. Vsakdo i iskali. Neskoncno veliko vindiško pleme ni nikdar obci nskega imena imelo, temoč se locilo in imenovalo ve, imena narodov stare Indie zapisali, ali korenike so vendar ostale indiške. «i po bogovih *) < ktere so posebno častili; zakaj to je ce ponemčane Obotrite po »Bhadri-»Dhermi-turu-biku«, zato slovenska terbavec«. stierkoufiff-. halsstarrig Tako najdemo Bod da so gerški in rimski pisatelji, kteri so nam jih v obliki popačili, Tudi so tukaj, kakor Indi imena prestavljali, kterih pomen so razumeli? to se vidi iz imena predgorja, ktero Plini imenuje glej Forbiger A viun y Str a b on P» OqvÚ(ÚV axoov, kali«, Der vam beseda »termast po c, stierkopfig, kro vice po kravi »Bhavanini«; Iiaš ubi severnoslavenski y rod P Kašjabi« (Kasyapa), L P Lin simbolu Zivata pod podobo moškega spola (sub specie phal y stran 148. Forbiger »Handbuch der alten Geographie«, Leipzig 1851, stran 141 —150, B o hl en »das alte Indien«, Las sea »Indische Alterthumskunde«, Ritters »Erdkundec^ v Safarik »Slovanské Starožitnosti«. 243 Sahara? Salaceni Sandokandœ fëenni Sabirci. Salini, Salasi. fPtoIom) Sandec, Sandečani. Senienses, Senjani. mačije, da zna tadi kake najdene starine prav cenití, bodi si kamne ali denarje. naše zgodovine se tudi prav lepo v Nektere reci (Dalje sledi) Zgodovinske řečí otroške keršanske nauke vplesti dajo. Na pri mero: pripovedujemo otrokom, kako so kdaj narodi pra # vega Boga 3. Kaj gospod Terstenjak od „Lobie" in „ tikař San pozabili, in malike častili; kdo bi zraven ne pristavi! prašanja: kako je to v naših krajih bilo? pravi N bil bi se nadjal besedo v „Novícah". ktero Naj povémo, kako so bili naši stari nespametni, da so solnce kot boga častili; naj povémo, da sedanji kres — _ ----,-----— • -----— , ki ga otroci zdaj veselo žgejo s. Janezu v spomin, je prijatelska roka mojemu pisanju pristavila, tako naglo kdaj mertvemu solncu kurili; naj razložimo, da baba 9 80 in posebno prijazno od gospod Terstenjaka od ali prav za prav dopis přejeti, ker s prečastitim ktero še v kakem kraji za 9 igraco 9 v vodo nesejo ali pa pisa m znan bil. Ne zaderzujem tedaj tudi njegove merzle zime kazala teljem nis besede naznaniti, ker nem prostoru posamskega lista zakrito deržati žagajo, je po nekdanjem mnenji na boginjo zmišljeno tako. Naj pristavimo, da njegov namen gotovo ni, jo v tes 9 m drugo On tedaj tako piše od „Lob vsi moramo prave vére hvalezni biti, ker zdaj Bogu bi otroci tega ne poslušali živimo v luči 9 99 mesto da ne pomnili radi ? Ali drugo: Pripovedujemo, da aposteljni so šli po Go-Vi ste željo sprožili, da bi Vam povedal, ktero spodovém odhodu po celem svetu, oznanovat s. evangeli; kdo ne bo prašal : ali je kteri apostelj tudi v naše kraje přišel? Naj povémo, da sv. Marka je bil v Ogleji, da sv. Peter je obiskal za njim nove cerkve v Primorji; naj razložimo, da so po tem sv. Her ma- je rLobiaíř. Ni drugo kakor Lbljana. B dem to v svojih bukvah z diplomatiškimi list kazal". Dalje pravi od „Santika" do » r***" w « »j^-iin»» ■•» v i 11 ni vi j i • uaj i utiiuAi umi , ua ou pu tetu ov« tt g i ui u Rimski Santicum je stal na Žili, kjer je dne- gora, in pozneje sv. Pavlin, sv. Rupert, sv. Vir snji Lind na Koroškem (San 1 • V t « . . _ . lind). Razuu etimo logiskega dokaza imam tudi historiške in arheologiške u gili vali i sv. Ciril in Me tud pravo vero pri nas oznano-ali to naših otrok ne bo veselilo? Gotovo dal K temu pristavi gosp. Tersteujak tudi svojo (so tem bo samo ve, da boljši ko našo) razlago nekterih imén uni-dan v „Novícah" napeljanih. „La to b i us", na Koroških bolj do mača postala, namesti da je zdaj tako ptuja , kakor iz neznanega sveta! P. H. zgodovina kamnih Latovus je priime Bramata Kamalasana, to je, La to v Brama, na lati (lotos) sedeči Brama. Invictus Mithras cum signo lunae je Živa Can- Novičar iz slavenskih krajev lz Zagreba. Z. i Naš leposlovni časopis )9 Ne drasegara, lunám in capite ferens, in je bil tudi kot ven" bil bi nehati moral, ako bi se ne bil za-nj tako krepko njegova žena Bhavany-Baba pa je slavni odbor naše „matice" potesrnul. Pri vsem tem ven solnce časten bila častěna kot mesec. Mithra je toliko, kot Maha- dar njegovo izhajanje ni zavarovano, ako jugoslavensko tur, to je, veliki bik, simbol plodivnosti in solnca. občinstvo za-nj bolj ne bo skrbelo. Gotovo bode vsa- Zato Mi trove podoba vse nosijo podobo bika, kterega kemu prijatelju književnosti drago čuti, da se od sedaj mladeueč kolje, in pčs (primeri: canis canicula die marljiva odbornika matice i cr n- profesorja V. M. Golub Hundstage, pesji god, naj vročeje solnce) kri njegovo i Ad. Tkalce vic i vrstoi pesnik gosp. J. Trnski za lize. Voltrex pa je etrusko imé, in pomeni vol, tur, napredek lista neumorno trudijo, i posebno to, da je vred- der Auerochs, Buckelochs =3 Mithra. Plaetor je ded ništvo „Nevena" naš prevrli spisovatelj B 0g0 s 1 a v Šu naših Pleteršekov; tudi ime Plaetor je mitologiško. lek sam prevzel i da bo z prirojeno redko marljivostjo Itrius je Hitri us, to je priime indiškega Herkula s pomočjo imenovanih gospodov za-nj délai. S takimi S ka udat a. Mi th rap us je kaj važno ime. Ap, op silami previđen bo „Neven" krepko k svojemu cilju te- pomeni v umbriškem dialektu ogenj; tedaj Mithrapus žil i lepi svoji nalogi popolnoma zadostoval, to tolikoveč Maha tura ap reče solnce". 9 to je mogocnega tura ogenj drugi Sploh ker so tudi bratovsko roko podati. Je tedaj izvratneji pisatelji obljubili, bratom naša gosp sveta dolznost, po- Terstenjak veliko veselje nad tem na- zvati vse rodoljube: naj nam v važnem poslu za napre- odtegnejo, blagovoljne pomoci ne znanja , da bi se domorodci več na polji starozgodovin- dek domaćega slovstva skem trudili. In res je to kaj bolj želeti posebno na brez ktere nobena še tako mala stvarica obstati ne more. Krajnskem. Korošci se že davno trudijo o zgodovini Gosp. V. Sablji ču, vredniku „narodnih novin" javno svoje dežele, in lepe delà so že na znanje dali, tako o iz srca se zahvalujemo, da je teško politiški kakor o cerkveni zgodovini. Pri nas se pa od breme odgovornosti za Linhartovega in Vodnikovega » Nevena" rado voljno prevzel; Jugoslavenom pa knji- časa le bolj po- kličemo iz globočine srca: podpirajte narodno civa. Družtvo zgodovinsko v Ljubljani si prizadeva svoje donesti; pa na njegove delà se malo 9 m HP m ■■■ še kaki drugi nameni podkladajo. gleda 9 ževnost, ktera ima biti vsakemu i slednjemu Slavjanu ali se jim naj milejša zabava, naj dragoceneje zlato, brez kterega Nečem s tem terditi, nam ne gre ime izobrazenega naroda v vrsti razsvetlje da je vse prav in gotovo, kar spisi zgodovinskega družtva nega čiovečanstva. Naj ne bo glas nas klic vpijocega prinašajo; pa ravno tak malo in prazno tudi ni. v pusavi ? Gosp. Terstenjakovi spisi o starozgodovinstvu Iz Lokve na Teržaškem. (Po nakljucbi zakasnjeno so pač sila imenitno in važno delo, ne samo za rad*o- 7. dan prêt, mesca je bila posebna slovesnost v Lok vi. , in sploh za omikanega Slovenca, Prečastitljivi škof Teržasko-Kopriški gosp. dr. Legat so vednega zgodovinarja ampak tudi za bogoslovca, kergaučijona kakošno prišli birmat. Pred sv. birmo so birmance sami ízpra polje so pervi oznanovavci sv. evangelija svoje seme se- sevali, kterih je bilo do kaj zbranih 9 po doversenim jali v naših krajih; namreč ne samo na rimsko-gerško, spraševanju so milostni škof krepko in podučljivo besedo ampak tudi na slavensko-indiško basnoslovje. Pri vsem ljudstvu govorili, ktera bo vsim pričujočim gotovo v ved tem so menj poznani, kakor bi bilo prav. nem spominu ostala, in potem so začeli birmati. Posve Zgodovinske reci naše dežele pa bi se imele tudi tim opravilo pa — poslušajte, dragi bravci, posebno veselo priprostomu ljudstvu bolj prisladiti; rado posluša in redko novico so milostljivi škof častitega gosp kake stare zgodbe in pripovedi dostikrat domisljene; naj pazi tudi na gotove in resnične zgodbe svojo do- 2 Omenjenih dopisov nismo přejeli. Pred tem nismo nobenega dopisa přejeli. Vred. Vred, Jožefa Pavsler-ja, vikarja uGročani, verlega moža, kteri z Luko in Per nj ni skoraj nič zadet, noter očitno pred velkim oltarjem vpričo obilne množice ljudstva do Štajerske meje je toča egla dolina le z majh v duhovskem za dolinskega fajmostra in dekana in- nimi izjemki je ob pervo setev in skoraj ob etnlirali. neki star Naravnost potem se podamo v šolo (to je je sadežev na polj bilo okroffel » dalj tabor sozidan v bran ob časih turske sile), kjer so gospod škof poldrugo uro sami izpraševali, lu dobre odgovore s prijaznimi besedami pohvalili. Po kosilu v kaplanii. kjer nas je 15 duhovnov, razun dveh iz sile. muogih sploh znanih vse drugo, kar prišla. Revsina , se poprej iz zrokov ne majhina, bo zdaj če- huje in bati se je , ako vkladné pomoči ne bo le lakotě ? da se Bogu usmili, pak tudi hudodelstev vsih Krajncov okoli milostljivega gosp škofa zbranih bilo, so zapustili, dalje potovaje, tukajsno sosesko, ktera tega dneva nikdar pozabila ne bo. Lokvavski. iz Celja 27. julia. Topli sončni dnevi se verstijo Novičar iz mnogih krajev Mar ska dežela bo imela po novi osnovi G kresij. Po višjem sklepu se Zemunskemu mestu ne mo pri nas z gromecimi vihtami in po pogubno toco ki tudi rej° pravice slobodne luke (Freihafen) dodeliti. Celjski dolini je pokončala mnogo rumenega klasja in zelenjave sploh. Vendar nadjamo se , da božja milost nas bo obvarovala hudega glada. Scer je pa po- letje prijazno iu lepo. Rudeci mak in belkljati slez, grah in grahorka cvetijo, ravno tako detelja in bob. Po nji- Slovaškim platničarjemje prepovedano, zanaprej po večih mestih ob tedenskih teržnih dnéh svojo robo prodajati. Prepoved učiteljem, da ne smejo terjati od pod učiteljev en delež njih zaslužka, ki si ga prislužijo v privátném poduku, je vnovič oklicana. C. k. mini vah se obračajo pridne zorelo silje. zenjice, in pod serpico pada do sterstvo denarstva je naznanilo, da postavne odpustnine-na dávku tudi naklad zemljišne odveze in deželnih potřeb Minulo je pa zopet eno šolsko leto. Učeniki in zadevajo. — Ker je vlada ukazala na Solnograškem in zadnji čas tudi na Dunaji nektere zapreti, se je sem- tertje misel zatrosila, da se je zapazilo pripravljanje k učenci so se verlo obnašali, in napredovanje mladine u verozakonstvu in raznih vednostih se pokazuje ocitno. Kar pa domoljubiga Slovenca še je vesela zapazitev, da posebno ganiti more se ljubezin in znanje mateřin- ek iga jezika čedalje bolj razlegate in sirite. Tako neki nevarni in zlo razširjeni prekucii. Vradni časnik Oest. Corr." pravi, da zamore za gotovo povedati, da resnice o teh pravlicah, in da tisti prigodek smo letos pri očitnih preskušnjah u tukajšnih normalnih v ni na celo nič Solnograškem 9 šolah brali lepo složene slovenske naloge, in priču-joči smo bili, ko šolska mladina je pesmice slovenske pela in deklamirala, zvezdica sijala , slovenšina mila ! Da bi tudi u prihodnje ti blaga J. S. iz Moravske fare 24. dan julia. Danes, ko pridemo po keršanskem nauku iz cerkve, zagledamo pred farovžem voz. zadeva le, kar se je dosihmal zvedilo neko združtvo slobodne občine. Naj se tedaj ljudstva potolaži, ker nobenega vzroka ni se tako hudega bati. Iz dežel, kjer ni toče bilo, se slišijo prav vesele novice dobre letine. rusovski car sorte beremo v časnikih, vendar je ena tako prazna kakor v se Iz Tur čije še ni nič gotovega, ker ni odgovori!, Cele koše novic vsake kakor se nam je zdelo, z zitom naložen. Na uprašanje, ko voznik ravno konje izprega , kaj da druga , tovo £0 i je pripeljal? nam povejo , da je 32 mernikov pšenice za mada, ktere je dosihmal uesrečnike v Moravški fari od toče zadete. ktero so go dokler se ne vé odgovor cara. Toliko je da je bila v podonavskih knežijah rusovska ar 160.000 mož tam. z ve v ze liko slavo sprejeta,— da je Turčija v vedno veči zadregi epod Miihleisen i z Ljubljane poslali. Serce se nam ker ji bo na zadnje vendar denarja zmanjkalo, in da si je veselja topilo toliko dobroto od tako miloserčnega g o austrianska. francoska in angleška vlada na vso moc epoda pred sabo gledati. Akoravno gospod dobrotnik v prizadevajo poti najti, kako bi se vbranila vojska. Ne-pismu do gosp. tehanta vso očitno zahvalo prepovejo, ktere novice pripovedujejo, da mislijo v Carigradu ban vendar jez nemorem sterpeti , v imenu vsih obdarovanih der o profeta Mahom eda razpostaviti in tako se za tako obilni iz keršanske Ijubezni izvirajoči dar Turke v se bolj spodbosti zoper nevernike (to je ? kri preserčno zahvaliti. Bog Vam stoterno poverni dar Vaš, etiane) ; pa kaj bo vse to pomagalo? Zdivjana derhal mili gospod ! Lavrač. na zadnje tudi ne bo prizanesla sultanu samemu. Pra iz Krašnje. J. V. Da bi se naštevanje krajev od VIJO da so Turki 3 rusovske ogledube (špione) vjelî. toče zadetih bolj in bolj doverševalo, in da bi fare, po- kteri so bili v tabor Omer-pasata v Sumlo pripeljani, in vse usmiljenim sercom znane postale, ki so obstáli, da so bili poslani zapazovat vedenje turške poslanci rusovske vlade obdelujejo nek moči potrebne, kar naj naznanijo „Novice" tudi kaj od naših krajev, in njih armade. Druffi som v brambo sv. vere. revnega stanu. Tudi Krašnjiski fari in nje so- ljudstvo v podonavskih knezijah, da naj sedni okolici je v ponedelek pred sv. Mohorom popoldne huda ura žugala. K sreči je toča, ki seje suha s strašnim ropotom vsula, hitro spet pojenjala tako, da je potegne z Ru Krasnijsko faro le poleg ceste zadela • V 0 Za uboge Moravčane od toče zadete visim vašem v Gosp. J Ank kaplan v Krajnski gori 10 a hribih > in Pernjavi v planjavi pa skoraj popolnama pri dobrotnik pod naslovom. »kar desna stori. naj leva ne vé« zanesla. Kompolam je le nekoliko, Krašnijski vasi že tretjino , Lokám in Žirovsam pa polovico poljskega pri- delka v malo trenutkih pohlestila ; Blagovsko faro ob cesti, in Sentožbovsko, kjer je vse huje nevihta rojila pa je kar do čistega potolkla. Vse bi vender se bilo, in škoda poravnala 1 gosp. J. S. 1 fl gosp. M Bari kaplan v Ko s ani, 2 gosp. Simon Rab ? kaplan v Metliki, 2 fl, !» Za Bohinsko dolino od toče zadeto Gospodje bogo slovci Lj ubij an ski 11 ♦ 9 se bila ze še kako s pomočjo dobrotnikov le 19. dan tega mesca ob desetih zve- ko Pogovori vredništva cer nas se huje sila od poprejšne obiskala ne bila ta ni le se to j ker Iz Bučke »a Dol.: Za pogorelce v Braslovčah posla nih 1 gold. 31 kr. smo poslali gosp. tehantn. Gosp. dopisa » kar nam je poprej pustila, bolj ali manj teljem: Nikar nam nezamerite, ako včasih okrajšamo dopise; prisiljeni smo to storiti zavolj o bil o s ti sostavkov, s kte- vnovic poterla , razbila in polomila , ampak je tudi vse vaší po hribih, in z njimi tudi Zlatopoljsko in Češnjiško faro in Blagovsko ohribje v svoje grozovito okrožje za- ■ _ _ _ _ motala in večidel vse popolnama pokončala. Od Podpeča, rečena lepši od dolgo in široko popisane rimi nas verli dopisniki iz mnozih krajev obdarujejo; misliti mo ramo vedno, da ima spis znaminivost kolikor moć občno, s ktero vstrežemo vsim bravcem. Tudi je marsiktera stvar kratko če razlaga le malenkosti^ Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.