hOl00200 osrednja KNJUNID* p . P . PPlmuKSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /-< n-n !• Abb. postale I gruppo l^eiUI ZDi) lir Leto XXXV. Št. 87 (10.306) TRST, sreda, 18. aprila 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1843 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ? Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO KATASTROFALNEM POTRESU, KI JE V NEDELJO ZJUTRAJ OPUSTOŠIL ČRNOGORSKO PRIMORJE Iz vseh krajev Jugoslavije in iz tujine doteka pomoč prebivalstvu Črne gore Delovne organizacije pošiljajo na potresno področje šotore, posteljnino, stanovanjske prikolice, živila in zdravniško opremo - Prve pošiljke iz tujine - Doslej že 200 ugotovljenih žrtev, število pa se bo verjetno še povečalo • Tudi včeraj več močnih potresnih sunkov TITOGRAD — V Črnogorskem Primorju, kjer se zemlja še vedno trese — tudi včeraj so zabeležili več potresnih sunkov, od katerih nekaj zelo močnih — sestavljajo prve obračune tragedije, ki je tako hudo prizadela ta del Jugoslavije, število smrtnih žrtev še vedno ni ugotovljeno. Govori se o 200 mrtvih, obstaja pa bojazen, da se bo število še povečalo. Ranjencev je več sto, nekatere pa so že odpustili iz bolnišnic, velikih šotorov, v katerih neutrudno delajo zdravstvene ekipe iz vse Jugoslavije. Prav tako ogromna je materialna škoda. Potres je porušil vasi in zaselke, moderne hotelske objekte ter ribiške in kmečke hiše, poškodoval železniške proge in ceste, vodovode in električno omrežje. Povzročil je tudi ogromno gospodarsko škodo turistični dejavnosti, ki je eden največjih virov družbenega dohodka vsega Črnogotskega Primorja. V tem trenutku pa ni časa za obračune. Treba je poskrbeti, da bo na potresnem področju življenje čimprej steklo. Tega se zavedajo v Črni gori in v ostalih republikah In pokrajinah SFRJ. Iz vseh krajev Jugoslavije neprenehoma prihaja pomoč prizadetemu prebivalstvu v Črnogorskem Primorju. Informacije s potresnega obmo-č;a pričajo o izredni pripravljenosti delovnih ljudi in občanov ter organizacij po vsej Jugoslaviji, da solidarno pomagajo črnogorskemu prebivalstvu v hudi nesreči, ki ga je doletela. Nemogoče je objaviti vse vesti o pomoči pri odpravljanju hudih posledic na prizadetem območju. Po vseh krajih zbirajo pomoč, delovne organizacije pa pomagajo z izdelki iz svojega proizvodnega programa. Sarajevska ■ industrija oblačit ° na to jugoslovansko deželo veže * večdesetletno prijateljstvo. Neka-jfra mesta kot Bari, Barletta in Mo-I**0 tudi pobratena z mesti Črno-Mukega Primorja. Nemudoma je rekla nabiralna akcija in včeraj so “atiju že zbrali veliko število o-91, žimnic in živil, ki jih bodo čim-***! Poslali v Črno goro. IZREDEN ODZIV NA AKCIJO NAŠEGA DNEVNIKA ŽE PRVI DAN PRESEGLI DESET MILIJONOV URL Pobuda Primorskega dnevnika za zbiranje denarnih sredstev za pomoč žrtvam strahovitega potresa v Črni gori, je že prvi dan naletela na izreden odziv. Takoj so jo podprle in se ji pridružile s svojimi pozivi tudi druge naše ustanove in organizacije (SKGZ, Slovensko deželno gospodarsko združenje, Kmečka zveza, Slovenska prosvetna zveza, Tržaški partizanski pevski zbor, ANPI), in rezultat te zavzetosti je, da smo že prvi dan zbrali 10.000.000 lir, kar zgovorno priča, kako je strahovita potresna katastrofa v Črnogorskem Primorju odjeknila pri nas in mobilizirala našo javnost v široki solidarnostni akciji. Vsem darovalcem iskrena hvala. Objavljamo prvi seznam darovalcev: Člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja — tvrdke: IMPEXPORT (Dušan Košuta) 1.000.000, Jure Stavar 1.000.000, IMPEX (Miklovšič - Legiša Danica in Želimir) 1.000.000, SACAT (Aldo Oberdank) 1.000.000, gradbeno podjetje PETRA 1.000.000, INTER-MARES (Stanko Pertot) 1.000.000, špeditersko podjetje CENTRAL-SPED 1.000.000, finančna družba S.A.F.T.I. 1.000.000. Nabirka v tržaškem uredništvu in v Tržaški knjigarni: Ignacij Bandi 10.000, Marija Glavič Eler 50.000, Jože Ličen 15.000, Marčelo Cunja 10.000, Milena Sancin 20.000, G. M. 10.000, Ana Barovina 5.000, Armid in Vlasta Ukmar 50.000, JBoljunska fantovska 50.000, Olga Družina 10.000, Angela in Svetko Fornazarič 20.000, Boris Iskra 50.000, Karel Martelanc in družina 100.000, Marija Micheli 5.000, Milči in Jože Škabar 50.000, M.S.A. 120.000, Terezija Bolje 20.000, Angel Kosmač (Dolina 222) 50.000, Aleksander Giorgi 10.000, Angela in Karlo Gec 120.000, družina Aleksi j Pertot 50.000, Ubald Vrabec 50.000, Dušan Furlan 30.000, Alojzka Gerdin 5.000, Antonia Martelanc 5.000, Marica Kobal 500 N din, Ančko Tence (Križ) 10.000, Zofija Batič in družina 30.000, Olga in Anton Pertot 20.000, Duša Kosmina 10.000, Anton in Zorica Berginc 50.000, Aldo Lozej 100.000, Egon Kraus 100.000, uvozno - izvozno podjetje FIUTI (Karlo Kraus) 100.000, Silvija in Srečko Colja 20.000, Marija in Mario Magajna 50.000 lir. Novinarji uredništev Primorskega dnevnika (Trst - Gorica) in Alpe Adria: Danilo Bizjak, Bojan Brezigar, Vojko Colja, Mario Čuk, Marijan Dolgan, Ivan Fischer, Elio Fornazarič, Drago Gašperlin, Dušan Kalc, Marjan Kemperle, Vlado Klemše, Jože Koren, Branko Lakovič, Tom Marc, Ace Mermolja, Breda Pahor, Ani Pertot, Sergij Premru, Bogo Samsa, Aleksander Sirk, Stojan Spetič, Vojmir Tavčar, Franc Udovič, Gorazd Vesel, Lucijan Volk in Marko Wal-tritsch — skupno 834.000 lir. Skupno: 10.239.000 lir in 500 ND premo. Celoten «Otok mladosti* pri Šibeniku se bo »preselil* na prizadeto območje, medtem ko so taborniki obljubili, da bo že danes pod njihovimi šotori lahko vsaj deset tisoč ljudi. Po nepopolnih podatkih je Rdeči križ Jugoslavije prek svojih številnih organizacij poslal v prizadete kraje 500 steklenic in 190 litrov krvi ter 900 steklenic krvne plazme, precej šotorov in veliko posteljnine. Pomoč nenehno prihaja in potrjuje znano jugoslovansko solidarnost in obenem daje vsaj malo utehe prizadetim prebivalcem, ki vedo, da tudi v teh najhujših trenutkih niso sami in da bodo s skupnimi jugoslovanskimi prizadevanji in pomočjo lažje odpravili hude posledice nedeljske naravne katastrofe. V usklajevani akciji, ki jo usmerja republiški štab za civilno zaščito, so v Sloveniji do včeraj zbrali znatno pomoč prizadetemu črnogorskemu Primorju. Prebivalci Slovenije, delovni kolektivi, ustanove in posamezniki so poslali 340 šotorov za nastanitev približno 12 tisoč ljudi, čez 7 tisoč odej, več kot tisoč spalnih vreč, skoraj 600 postelj in 200 počitniških prikolic, 27 tovornjakov - kiperjev in 31 nakladalcev ter 11 različnih gradbenih strojev in 16 električnih agregatov s potrebnim pogonskim gorivom. Za različne strokovne posege in odpravljanje posledic so organizirali približno 60 ekip. V prizadete kraje so poslali stupkovno higiensko - epidemiološko ekipo, sestavljena pa je že tudi mladinska delovna brigada. Včeraj dopoldne je bilo za prevoz v Črno goro pripravljenih tudi več kot 300 turističnih prikolic in 20 radijskih postaj, poslali pa so tudi veliko sanitetnega materiala. Republiški štab za civilno zaščito je na včerajšnji seji ocenil svoje dosedanje delo, v katerem koordinirano s potrebami v prizadetih krajih pošilja iz Slovenije najpotrebnejšo pomoč, zlasti odeje, šotore in spalne vreče. Republiški štab je občinskim štabom naročil, naj še naprej evidentirajo ponujena materialna sredstva za prizadete v Črni gori. Takoj ko bo potrebno, bo republiški štab sporočil, kaj naj pošljejo v kraje, ki jih je prizadel potres. Po vsej Sloveniji je stekla tudi akcija za zbiranje denarnih prispevkov. Republiški izvršni svet je v okviru svojih pristojnosti že v ponedeljek poslal prizadetim krajem 3 milijone novih dinarjev pomoči, medtem ko posamezniki, delovne organizacije in drugi denarne prispevke nakazujejo na žiro račun Rdečega križa Slovenije 50101 - 678 -51579 »Za pomoč Črni gori*. Številne ponudbe pomoči prihajajo tudi iz tujine. Tako je norveški veleposlanik v Beogradu Kjell E-liason včeraj obiskal namestnika zveznega sekretarja za zunanje zadeve Milorada Pešiča in ga seznanil s sklepom norveške vlade, da je prizadetemu prebivalstvu v Črni gori namenila pomoč v znesku milijon dolarjev. Pešiča je obiskal tudi ameriški veleposlanik v Beogradu Eagleburger in mu posredoval sožalje ameriške vlade in njeno pripravljenost, da pomaga prizadetim prebivalcem. Na prošnjo jugoslovanske vlade bo specializirana agencija združe- Z vojaškim helikopterjem v bolnišnico nih narodov za pomoč prizadetim UNDRO, ki ima sedež v Ženevi, kar najhitreje poslala na potresno območje pet tisoč šotorov, To so včeraj sporočili centru združenih narodov v Beogradu. Finski Rdeči križ je sporočil, da je pripravljen poslati krvno plazmo, odeje in šotore prebivalstvu, ki ga je prizadel katastrofalni potres, vendar pričakuje najprej navodila, kakšna pomoč je najbolj potrebna. Ju-goslovansko-finsko društvo v Helsinkih je prav tako sporočilo, da je pripravljeno solidarno pomagati, še posebej pa bodo zbirali pomoč za otroke iz Ulcinja, saj so v tem mestu preživeli minula leta svoj oddih mnogi člani tega društva. Tako kot v številnih drugih državah po svetu je tudi jugoslovansko veleposlaništvo v Londonu dobilo številne izraze sočutja s prizadetimi in izraze solidarnosti. Denarno pomoč, oblačila in zdravila so ponudile številne prostovoljne organizacije in mnogi posamezniki, zla- sti tisti, ki so minula poletja uživali gostoljubje v krajih, ki jih je potres v nedeljo najhuje prizadel. O pomoči prizadetemu črnogorskemu prebivalstvu je včeraj razpravljala tudi avstrijska vlada. Tamkajšnji Rdeči križ je prvo pošiljko zdravil in odej pripravil takoj po prvih vesteh o katastrofalnem potresu. Kot poročajo z Dunaja. bodo v porušene kraje poslali predvsem šotore za urejanje poljskih bolnišnic in nastanitev prebivalstva ter naprave za pripravljanje pitne vode. Avstrijsko pre bivadstvo je Rdeči križ pozval, naj zbira denarne prispevke, s katerimi bodo pozneje nadomestili opremo, ki jo v črno goro pošiljajo iz avstrijskega sklada za elementarne nesreče. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je prav tako takoj ukrepala in kot prvo pomoč nakazala 20 tisoč šilingov, obljubila pa je še nadaljnjo pomoč. VLADO BARABAŠ Zgodovinsko središče Kotora je skoraj popolnoma porušeno. Mesto je zaprto in na štabu civilne zaščite so le za kratek čas dovolili časnikarjem in fotografom, da so ugotovili, kolikšno škodo je tukaj povzročil potres PRVI VTIS ČASNIKARJA, KI SE JE ŽE DRUGIČ SOOČAL S TRAGEDIJO POTRESA Današnja podoba Črnogorskega Primorja še mnogo bolj tragična kot v Furlaniji Dolga in naporna pot iz Titograda v Kotor: povsod ruševine, povsod opustošenje Potres je poškodoval ceste in železnice; številne ranjence so tako prepeljali v bolnišnico s helikopterjem (Od našega poročevalca) KOTOR — f.dnek, ki je dosegel šesto stopnjo po Richterjevi lestvici, nas je ob 6.40 zalotil na štabu civilne zaščite v Kotoru. To je bil nekje višek neprespane .ioči in naše odisejade, ki se je začela na brniškem letališču odkoder smo v ponedeljek odleteli v Titograd z letalom DC-9, Inex-Adria, ki je imel na krovu poleg nas treh novinarjev (pridružil se nama je tudi kolega z ljubljanske televizije), še podpolkovnika, ki je imel družino v Baru, in 80 ton najrazličnejšega materiala od šotorov do odej in pogradov. Naše letalo je kot prvo od treh posebnih letal, ki so v ponedeljek zvečer in ponoči odpeljala pomoč iz Slovenije v Črno goro. Pilot je v rekordnem času preletel progo Brnik - Titogra 1, med tem časom smo se na dolgo in široko pomenili s podpolkovnikom, ki smo mu tako hoteli tudi olajšati živčno napetost, ki ga je pestila, saj od prvega sunka v nedeljo zjutraj ni mogel vzpostaviti zveze z Barom in z družino. Pogovor je seveda nanesel na Črnogorsko Primorje od koder je doma, čepra- živi že skoraj dvajset let v Sloveniji kjer se je poročil s Slovenko, Primorko. Zelo dobro je poznal naše razmere, povedal pa nam je tudi, da včasih bere naš dnevnik, ki da uživa povsod velik ugled. Ne vem, če je to rekel zato, da bi se nam prikupil, ali če je res mislil takr Kakorkoli že, na letališču v Titogradu nas je dočakal droben dež, ki nas je spremljal vse do jutra in še naprej. Prvi problem, ki se nam je postavil je bil kako priti na področje, ki ga je potres prizadel. Potovanje, ki v normalnih razmerah predstavlja lep izlet, nam je bil sedaj prava dogodivščina. Končno nam je uspelo prepričati šoferja taksija, da nas za lep denar prepelje na obalo. Sklenili smo, da se takoj odpravimo v Bar, kjer je naš potovalni tovariš častnik moral poiskati družino. Pot se je začela še kar zadovoljivo, razen nekaj večjih kamnov na cestišču, ki pa v začetk- niso povzročali težav. Peljali smo se skozi vasi, ki so bile zagrnjene v temo, tako da ni bilo mogoče videti kakšne so pravzaprav posledice potresa. Nekje na llilini gori nad Petrov-cem pa je promet nenadno zastal. Prav pri sodobnem viaduktu, ki je vzdržal silovito rušilno moč potresnih sunkov, ni pa bil prevozen, ker se je nanj usul velik plaz, zaradi česar so z naglico speljali zasilno cesto po obronku hriba, sta se na ostrem ovinku srečala vlačilec s prikolico in dolg tovornjak, prav tako s prikolico. Tovornjaku, ki je vozil v hrib je počil diferencial. Vlačilec pa je zavozil vse preveč na lesno in obtičal v nevarnem ravnovesju nad strmino. Ves promet je obtičal in komaj po daljšem času je uspelo nekaterim drznim šoferjem, med katerimi je bil tudi naš, z veliko previdnostjo premostiti oviro in nadaljevati pot. Tako smo prišli v Primorje, kjer so nas čakali prizori, ki smo jih bili vajeni pred tremi leti v Furlaniji. Hiše razklane od strehe do temeljev, skale težke nekaj ton na cesti, ljudje pri zasilnih ognjih ogrnjeni z o-dejami in drugi, ki spijo v avtih. Bila je še temna noč, ko smo prispeli v Bar, eno najlepših mest Črnogorskega Primorja. Vsi moderni stanovanjski bloki, ki na videz niso bili preveč prizadeti, so bili prazni. Po cestah pa so patruljirali vojaki in člani teritorialnih enot, da bi preprečili kakršenkoli »nezdrav pojav*. Obredij smo skoraj vsa šo-torišča, da bi ugotovili kako je s polkovnikovo družino. Končno smo naleteli na miličnika, ki je častnika poznal in skupaj sta ugotovila, da se je njegova družina najbrž preselila v bližnjo vas k sestri. Takoj smo se odpeljali tja in odkrili, da se jim na srečo res ni nič zgodilo. Le s težavo smo lahko spet odpotovali naprej proti Budvi in Kotoru saj so nas spričo nočne ali bolje rečeno zgodnje jutranje ure hoteli zadržati pri sebi, kjer naj bi prespali. Kljub prijaznosti domačinov smo le morali odriniti. Prvi sij novega, za tukajšnje prebivalstvo tragičnega dne se je že kazal na obzorju, ko smo se odpeljali proti sev ru. Brez težav smo se pripeljali do Budve in se začeli vzpenjati. Zanašali smo se na našega šoferja, ki je prejšnjo noč prevozil vso pot c Dubrovnika. Cesta naj bi torej bila prosta, vendar ni bilo tako, v 'nelu nam je privozil nasproti avto s sarajevsko registracijo, ki nas je opozoril, da se je na cesto pravkar usul plaz, kj ga le za las ni poviekel s seboj. Ni nam ostalo drugega, kot da kar v tunelu obrnemo in se vrnemo proti Budvi, odkoder vodi stara cesta do Kotora. Zaradi dežja je bila pot bolj podobna rečni strugi kot prevozni cesti. Vsakih nekaj sto metrov smo morali izstopiti iz avta, da bi ga porinili čez najbolj blatne in strme dele. Šofer je moral tudi paziti, da ne bi avto s karterjem u-daril v špičaste kamne, s katerimi je bila pot posajena. Tudi to smo premostili in smo se končno nekaj ■ ) 6.30 javili na štabu za civilno zaščito v Kotoru, kjer nas je dosegel potresni sunek, ki je prizadel novo škodo še zlasti zgodovinskemu centru Kotora. IVAN FISCHER * SPREHOD PO OPUSTOŠENEM SREDIŠČU KOTORA Nepopisna sila je razrušila biser črnogorske zgodovine (Od našega poročevalca) KOTOR — Smrtna tišina, ki ovija najbolj prizadeta območja Črnogorskega Primorja je morda najbolj dramatičen dokaz tragedije. Tri dni "o katastrofalnem sunku, ki je povzročil na desetine žrtev, ki je z nezadržno silo opustošil zgodovinska mestna središča in revna naselja, ki so posuta z ruševinami in z ometom prizadene obiskovalca še veliko bolj kot mrzlično delo v štabih za krajevno zaščito ali v zasilnih bolnišnicah pod platneno streho. Ulice, ki so bile še v soboto polne življenja in vedrine, so danes natrpane z ruševinami. Zgodovinski del Kotora je prazen in zaprt za vsakogar, še včeraj zjutraj se je pošast, ki se skriva v zemeljskih nedrjih zopet oglasila in zopet rušila. Le redkim novinarjem je uspelo preprositi štab za civilno zaščito, da jim je za hipec dovolil, da so gledali najbolj prizadeti del mesta. Ko hodiš po ulicah in se izogibaš električnih žic, ki kot pajčevine grozeče prepletajo ruševine, te prevzamejo občutki tesnobe in groze. Grozeča pošast se je ponovno prebudila in zrušjla to, kar se je u-prlo prvim sunkom. Zbrisane so bile umetnine, ki pričajo o stoletnem boju človeka z naravo za svoj obstoj, zrušile so se stoletne stavbe pod sunki in skalami, ki so se valile po pobočjih. Kotor preživlja najhujše trenutke po potresu, saj se sunki ponavljajo in lomijo voljo prizadetega, prebi- valstva kljub temu, da pomenijo manj nevarno sproščanje nakopičene energije. «Položaj, je poudaril predsednik kotorske občinske skupščine Boško Mačic, je zelo težak.* Primanjkuje šotorov, ki naj bi nudili vsaj zasilno zatočišče pred vremenskimi neprilikami, primanjkuje vode. Ceste so ponekod komajda prevozne, bolj podobne strugam hudournikov, kot pa kolovozom. Kljub temu pa pomoč prizadetemu prebivalstvu poteka brez zastojev po zaslugi izredne požrtvovalnosti enot teritorialne zaščite in štaba za civilno zaščito. Daši organizacija še ni dosegla take stopnje, da bi bila vsaka vas, vsak zaselek preskrbljen, vendar pričakujejo, da bodo to nadoknadili v kratkem. Najbolj so posledice potresa občutene v majhnih vaseh, kjer so bile stavbe manj odporne in ki so tudi zaradi nedostopnosti zaenkrat še ob robu reševalne akcije. Inženirji in tehniki so v teh nekaj dneh opravili gigantsko delo. Premostili so ogromne težave in ovire, potrebno pa bo še veliko dela pred-no se bo stanje vsaj nekoliko normaliziralo. Vsi napori so zaenkrat pretežno usmerjeni v postavljanje šotorov in lokacijo zavetišč ter v zadoščenju vseh najosnovnejših potreb. Treba pa bo podrobneje pregledati vse prizadete hiše, odločiti katere porušiti in katere sanirati. Seveda bo treba poskrbeti za odstranitev živine, ki je poginila pod ruševinami in ki lahko postane vir infekcij in epidemij. Kljub tem težavam prebivalstvo dobro reagira na tragedijo. Objokani obrazi, ki jih vidiš tu pa tam med prizadetim prebivalstvom, naj ne zavedejo prepovršnih opazovalcev. Ljudje sicer dokaj prozorno izražajo svoja čustva, a prav tako odločno in prepričano reagirajo na tragedijo, kar dokazuje med drugim dejstvo, da panike ni in da so se prebivalci vsaj kar se Kotora tiče, že v lepem številu vrnili na delovne mesta. Vsi se namreč zavedajo, da bodo morali kljub bratski pomoči iz vseh krajev Jugoslavije in tudi iz tujine, pri obnovi prizadetega območja računati predvsem na lastne sile. VOJMIR TAVČAR Seizmolog Vukašinovic o jakosti potresa v Črnogorskem Primorju BEOGRAD — Strokovnjak seizmološkega zavoda Srbije dr. Milorad Vukašinovič je včeraj izjavil, da je bila energija, kj se je sprostila med katastrofalnim potresom, ki je prizadel Črno goro, dvainpolkrat večja od energije, ki se je sprostila med skopskim potresom leta 1963. Epicenter potresa v Črogorskem Primorju ni osredotočen na manjše območje, pač pa se linija razteza 40 kilometrov in je široka nekaj sto metrov. ŽE PRVI DAN ZBRANIH NAD DESET MILIJONOV LIR IZREDEN ODZIV NA NAŠO POBUDO ZA ZBIRANJE POMOČI ČRNI GORI Solidarnostni pozivi SKGZ, Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, Slovenske prosvetne zveze Kmečke zveze, Partizanskega pevskega zbora in deželnega ter pokrajinskih odborov VZPIANPI Pobuda našega dnevnika za zbi ranje denarnih sredstev za pomoč prizadetemu prebivalstvu črne gore v strahovitem nedeljskem potresu je — kot poročamo z velikim za doščenjem na prvi strani — naletela na takojšen odziv v naši zamejski slovenski javnosti in že prvi dan presegla 10 milijonov lir. Z veseljem ugotavljamo, da so našo akcijo podprle tudi številne slovenske ustanove in organizacije in tudi same sprožile v svojih vrstah pobudo za zbiranje sredstev s po vabilom, naj se ta sredstva zbira jo v enem samem središču, to je pri Primorskemu dnevniku. Tako smo v teku včerajšnjega dne prejeli še naslednje pozive na slovensko javnost' »SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA pozdravlja pobudo Primorskega dnevnika za zbiranje sredstev za pomoč prizadetim krajem v Črni gori in poziva vse včlanjene organizacije, naj izvedejo akcijo med svojim članstvom in na celotnem območju, kjer delujejo. SKGZ je mnenja, da bo pomoč u-činkovita, če bo sredstva zbiralo PRIMORSKI DNEVNIK ZA POMOČ ČRNI GORI Primorski dnevnik odp!ra tudi tokrat, kot je že storil ob potresu v Skopju, Banjaluki in Furlaniji - Beneški Sloveniji, akcijo za pomoč prizadetemu prebivalstvu Črne gore. Prispevke samo v denarju sprejemamo v tajništvu uredništva v Trstu v Ul. Montecchi 6/II. in v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. rov »Naša pomladi v Trstu ter bližnje prireditve na Goriškem, prizadetim po potresu.s »KMEČKA ZVEZA poziva članstvo in vse kmete, naj dokažejo solidarnost s hudo prizadetim prebivalstvom Črne gore z velikodušnim prispevkom v sklad za pomoč žrtvam potresa, ki ga zbira Primorski dnevnik. Osebje uradov KZ je že sklenilo prispevati enodnevni prejemek.! TRŽAŠKI PARTIZANSKI ZBOR nas je obvestil o svojem sklepu, da denar, ki ga bodo nabrali krt prostovoljni prispevek na koncertu v gledališču Rossetti 25. t.m., nakaže prizadetemu prebivalstvu Črne gore. »DEŽELNO DRUŽENJE VZPI - ANPI poziva vse svoje člane in vso javnost, da v teh tragičnih trenutkih izkaže svojo solidarnost s prebivalstvom črne gore. Pri tem naj jih vodi spomin na skupno borbo za svobodo, ki so jo bili naši primorski borci v prekomorskih in drugih enotah na ozemlju Črne gore, in številni črnogorski borci v partizanskih enotah v naših krajih. V boju skovana bratstvo in solidarnost naj se potrdita tudi sedaj, krt sta se potrdila ob potresu v Furlaniji In v Beneški Sloveniji.! Sporočili so nam, da so v akcijo že stopili tudi pokrajinski odbori VZPI ANPI v Vidmu, Pordenonu, Gorici in v Trstu. Prav tako smo obveščeni, da so nekateri posamezniki iz Furlanije prinesli spontano svoje prispevke na generalni konzulat SFRJ v Trstu. Skratka naš poziv gre v širino tudi z avtonomnimi pozivi drugih organizacij in s predlogi naj se sredstva zbirajo v enem samem središču — pri Primorskem dnevniku, da bodo potem na ustrezen dogovorjen način posredovana prizadetemu področju. De Carli, Tržačan Carbone in župan iz Martignacca Saro) predložilo dokument, v katerem so predlagali zbližanje z radikalci, kar si je deželni tajnik tolmačil kot razbitje e-notnosti. Dejstvo, da deželno vodstvo še ni razpravljalo in glasovalo niti o dokumentu niti o tajnikovi o-stavki, pa razlagajo v krogih PSI kot znamenje, da bo prevladal čut odgovornosti in da bo šla stranka enotno v volilni boj. OBČNI ZBOR KMETIJSKEGA KONZORCIJA Člani tržaškega Kmetijskega konzorcija so vabljeni, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 24. aprila 1979 ob 18. uri in po potrebi v drugem sklica-canju istega dne ob 18.30 v prostorih podružnice v Ronkah, Ul. Mazzini, da bi sklepali o vprašanjih, ki jih predvideva člen 2364 civilnega zakonika. Predsednik prof. adv. Guido Gerin Drevi na Opčinah aktiv slovenskih članov KPI Tržaška avtonomna federacija KPI prireja danes, 18. t.m., ob 20.30 uri v Kulturnem domu na Opčinah skupščino slovenskih komunistov iz vse pokrajine. Na dnevnem redu so priprave na bližnjo volilno kampanjo in širjenje »Dela*, deželnega glasila KPI v slovenščini. Danes zasedanje deželnega sveta Danes se ob 9.30 uri sestane deželni svet, ki bo po običajnih odgovorih na interpelacije glasoval o ostavki zastopnice LpT Gruber Ben-co (nadomestil naj bi jo inž. Tas-sinari) in razpravljal o zakonskih osnutkih, ki jih predlaga odbor glede nadaljnje uporabe montažnih I učilnic in v zvezi s strokovnimi I tečaji. Union Valdotaine s SSk in brez LpT Pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je pozno ponoči vodstvo Union Valdčtai-ne, političnega gibanja francoske narodnostne skupnosti v pokrajini Dolina Aosta, odločilo skleniti zavezništvo za bližnje volitve evropskega parlamenta na zgolj etnični osnovi. Z njenim znakom bodo zato nastopile Slovenska skupnost, Furlansko gibanje in druge manjšine. S tem je Union Valdo-taine zavrnila sodelovanje z melonarsko Listo za Trst, ki je torej ostala na cedilu. Vodstvi Slovenske skupnosti in Furlanskega gibanja sta izdali naslednje sporočilo: »Deželni tajništvi SSk in FG, ki sta se sestali sinoči v Krminu, ko sta sprejeli z velikim zadovoljstvom odločitev Union Valdotaine, da gre na evropske volitve skupaj z etnično-jezikovnimi skupnostmi v Italiji, dosledno z doslej opravljenim delom in ob spoštovanju statuta federacije, ki se je ustanovila v Desenzanu leta 1977, sta potrdili popolno privrženost enotnemu kartelu U-nion Valdotaine in pozivata že zdaj prebivalstvo dežele Furlanije - Julijske krajine, da podpre s svojim glasom boj naših etnično-jezikovnih skupnosti, da jih bo njihov predstavnik zastopal v evropskem parlamentu.! POVRATEK IZLETNIKOV, KI SO PREŽIVELI POTRES V ČRNI GORI PRETRESENI, A VSI ŽIVI IN ZDRAVI Pretresljivo obujanje tragičnih trenutkov čim več včlanjenih organizacij in da se bodo nato polagala v osrednje zbirališče na Primorskem dnevniku. SKGZ vabi posameznike in druge organizacije, da se odzvejo vabilu Primorskega dnevnika in da s čim višjim prispevkom pomagajo prizadetemu prebivalstvu Črne gore.i »SLOVENSKO DEŽELNO ' GOSPODARSKO ZDRUŽENJE poziva svoje člane, da pristopijo k solidarnostni akciji za pomoč hudo prizadetemu prebivalstvu Črne gore. Prostovoljne denarne prispevke lahko prinesejo ali v urade SDGZ v Trstu in Gorici, ali pa v tajništvo uredništva Primorskega dnevnika v Trstu, Ul. Montecchi 6, in v Gorici, Ul. 24. Maggio 1.! »PREDSEDSTVO SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE se je včeraj sestalo na izredni seji z namenom, da razpravlja o konkretni pomoči s katero naj bi včlanjena prosvetna društva izkazala solidarnost ljudstvu Črne gore, ki ga je potres tako hudo prizadel. Sklenilo je, da sproži nabiralno akcijo in da povabi vsa včlanjena društva, da pričnejo z nabiranjem denarnih prispevkov med člani in prijatelji. Zbrana sredstva bodo predana v osrednje zbirališče na Primorskem dnevniku. Nadalje je sklenilo, da nameni izkupiček revije otroških in mladinskih pevskih zbo- •IHIIIIllllruinillllMIIIIIIIIIIIMMIIMIIIIIMIIIMIlIlIlllimillUlllinillMinililliiiiiMiniMiiiiiMIlllllllllllMIIIIIIM S SINOČNJEGA SNIDENJA V SLOVENSKEM KLUBU SLORI igra dragoceno narodnoobrambno vlogo Or. Karel Šiškovič in tajnik Štrajn o delu inštituta V načrtu pravno-politološki simpozij o globalni zaščiti Dodatna prevoznina za tržaško luko? Plovne družbe, ki so včlanjene v ALFA (Adriatic - Levant Freight Agreement) so zagrozile, da bodo uvedle dodatno prevoznino za promet, ki je namenjen v tržaško pristanišče. Te družbe namreč zatrjujejo, da se pristojni organi niso potrudili, da bi odpravili pomanjkljivosti operativnega značaja v tržaški luki, kar seveda ?4fco vpliva na rednost linijskih prog. Nepotrjena ostavka deželnega tajnika PSI Ob naglem bližanju rokov za parlamentarne in evropske volitve postaja delovanje pristojnih organov političnih strank čedalje bolj mrzlično. Iz dneva v dan se napovedujejo dokončne odločitve o izbiri kandidatov, ki bodo objavljene bržkone še pred koncem tedna. Precej ugibanj je vtem vzbudila vest o ostavki deželnega tajnika PSI Giannija Brava, ki daje slutiti zaplete v stranki ravno pri izbiri kandidatov. Ostavko, ki je deželno vodstvo socialistov sicer ni sprejelo in se bo o njej izreklo na novi seji. ki jo napovedujejo pred koncem tedna, je baje povzročil potek petkovega zasedanja. Tedaj je nekaj članov vodstva (pordenonski deželni svetovalec Zavzeto pripovedovanje izletnikov ob povratku v Trst Sinoči, malo po 22. uri, se je sreč-1 bi me bombardirali. Tam notri sem no vrnila v naše mesto skupina tr-1 ostal uro in dvajset minut, preden »Inštitut je dopolnil naš prostor z menzi jo znanstvene misli, znan-venega dela, ki smo ju prej pomešali. Omogoča nam preverjanje >spodarske, družbene, politične in llturne stvarnosti v vseh treh po-•ajinah dežele Furlanije - Julijske •ajine, kjer živimo Slovenci.! Takole ja predsednik Slovenskega uba Marko Kravos na sinočnjem rkovem snidenju v Gregorčičevi /orani označil dragoceno vlogo Slo inskega raziskovalnega inštituta in ito predstavil občinstvu njegovega ivnatelja dr. Karla šiškoviča in jnika Pavla Strajna, ki sta podala vzoren, čeravno po sili razmer zgo-:en oris delovanja SLORI skozi abih pet let po njegovem nastan-i. Zaradi drugih obveznosti sta la, žal, odsotna vodja inštitutove idružnice v Čedadu dr. Ferruccio lavora in prof. Darko Bratina iz urice, ki je zadolžen za sociološko ■oblematiko. Pobudo za ustanovitev inštituta je il referat za raziskave pri SKGZ ko spričo dejstva, da se pristojni .javniki večinskega naroda niso ni->'li lotili integralne in organizirane iravnave naše narodnostne skupno-i, kakor v luči priprav na medna idno konferenco o manjšinah v pri-■dbi tržaške pokrajinske uprave, v kateri je SLORI. ki je spočetka el 25 članov (dane- jih ima 75), di sodeloval s številnimi referati. ; samo ta okoliščina izpričuje iz-idno pomembno narodnomanjšin-;o, oziroma narodnoobrambno vlo > inštituta. Dr. šiškovič je naglasil, da je ed našimi izobraženci na začetku revladovala določena skepsa gle- de možnosti učinkovitega delovanja zavoda, pozneje pa se je pokazalo, dato le ni bila muha enodnevnica. Začelo se je s temeljito raziskavo o slovenskem šolstvu, kateri je še 1975. leta sledil ustrezni posvet, dejavnost inštituta se je polagoma nato še znatno razvejala z nadrobno študijo o sistematičnem uničevanju Štandreža po industrijskih pobudah, o izgledih uravnovešenega razvoja dvonarodne družbene skupnosti v Sovodnjah, o ozemeljskih spremembah na tržaškem Krasu in tako naprej, v teku pa sta med drugim anketa o usodi naših maturantov in terenska analiza Lo-njerja. To so seveda le drobci raz-sežnega mozaika, ki ga sestavljajo raziskovalci SLORI in ki naj nam poleg drugega pokaže kot pod drobnogledom dejanski položaj slovenske manjšine skozi prizmo izrabe sveta kot takega, na katerem živi. Raziskovalni inštitut, ki ima novi sedež v Ul, Gallina 5, III. nadstropje. .je v zadnjem času stopnjeval dejavnost v Beneški Sloveniji, a v dolgoročnejši perspektivi namerava prirediti tudi pravno-politološki simpozij o globalni zaščiti naše narodnostne skupnosti. (dg) POMAGAJMO ČRNI GORI! žaških izletnikov, ki je v nedeljo v Kotorju preživela tragične trenutke katastrofalnega potresa, ki je domala opustošil črnogorsko Primorje. Z objemi njihovih dragih, sorodnikov in znancev, s fleši številnih fotografov in vprašanji radovednih novinarjev, ki so jih pričakali pred u-radom potovalne agencije Aurora v Ul. Cicerone, se je tako na najlepši način zaključilo njihovo pretresljivo popotovanje, skorajda bi bilo bolje, če bi zapisali — njihova odisejada. Skupino izletnikov smo pričakali na mejnem prehodu na Pesku, prek katerega so se vrnili iz Jugoslavije, da bi čimprej zvedeli, kaj vs; so preživeli tistega nepozabnega ne-■deljskega jutra. Ko smo stopili v avtobus, nismo na njihovih obrazih razbrali niti najmanjšega odtenka strahu. Vsa bol, ki jo je v njihova srca zapisala neukrotljiva moč narave, pa je prišla na dan v njihovih pripovedovanjih. Med 45 izletniki sta bila tudi zakonca Irma in Savino Piščanc z Rocola, ki sta se odpravila na izlet skupno s sinkoma Jordanom in Miranom, da bi proslavila 10-letnico poroke. »Videl sem luči, ki sj se zibale sem in tja in sem se zelo prestrašil,! nam je povedal komaj 7-letni Miran. »Mama me je nato prijela za "oke in me privlekla ven. Bal sem se.! «In tudi jokal, ker je ostala pipa, ki smo jo kupili za spomin, v hotelu,! je dodala gospa Irma in nadaljevala: »Terasa pred hotelom se je naenkrat, v trenutku, pogreznila v morje.! V pogovor se je vključil tudi Savino. »Še srečo, da se je že pred glavnim sunkom malo zatreslo, da smo se rešili na prosto. Spomnim se, da sta se stari in novi del hotela Fjord ka" sama od sebe ločila. Prej sta se dotikala. Nato sem videl dim na hribu in kamenje, ki je kar padalo dol,! Ko je slišal za ime hotela, je priletni gospod na bližnjem sedežu zavzdihnil «Hotel Fjord...! Koliko spominov je ostalo v tistem hotelu? Bil je gospod Giorgio Tomat iz Trsta, ki je bil edini laže ranjen izmed vseh izletnikov. »Zajelo me je morje kristalov, ki je padalo s stropa. Ranilo me je steklo, ki se je sesulo prav pred mano. Takoj so me odpeljali v bolnišnico in mi nudili prvo pomoč, V bolnišnici je bilo grozno. Videl sem ožgane ljudi, pohabljene, ne bom mogel pozabiti.! Hotel sem vprašati za nekaj vtisov gospoda blizu njega, a mi je dejal, naj se raje obrnem do »tiste ga, ki je ostal zaprt v dvigalu!. »To je naključje življenja,! je povedal gospod Bruno Mesar iz Trsta. »Bilo je zelo grdo. Kar naenkrat se je dvigalo ustavilo in začelo je tresti. Ne, ni le treslo, bilo je, kot da so me vodič Edi, šofer Renato in še nekateri drugi iz strežnega osebja hotela, potegnili ven.! Zraven njega je sedela žena Car-men. «Potres me je zajel, ko sem bila na stopnišču. V hipu sem že bila v pritličju, nato se je začelo iskanje moža in njegovo reševanje. Bili so zelo dolgi tisti trenutki.! Izleta se je udeležil tudi kapitan v pokoju iz Ul. Rossetti. «Zahvalite se v našem imenu jugoslovanski službi trajektov, ki nam je omogočila, Ob poimenovanju osnovne šole po Jožefu Štanti se medraz-redni svet zahvaljuje: občinski upravi gospodu županu Albinu Škerku gospodu tajniku občinskim delavcem gospodu ravnatelju Mirotu Tavčarju gospodu Aleksandru Pahorju, predstavniku staršev gospodu župniku vaščanom gdč. Baziliji Štanti družini Hvalič gostilničarju Radetiču in vsem, ki so gostom postregli gospodu Memotu Granduzziju učiteljem in učencem osnovne šole iz Devina učiteljem in učencem osnovne šole iz Sesljana učiteljem in učencem osnovne šole iz Nabrežine da smo od Kamenare, kjer še je del ceste pogreznil v morje, takoj nadaljevali proti severu.! «Misliš, da je vsega konec,! je dodala priletna gospa in nadaljevala: »Če smo vsi tukaj, se moramo zahvaliti vodiču Ediju in šoferju Renatu, ki sta bila v tistih trenutkih neverjetno odločna.! Vsa skupina izletnikov se je s toplim aplavzom zahvalila za nesebično pomoč vodiču in šoferju, ko smo bili že v mestu in je napočil čas za slovo. Kljub slovesu pa bo ostalo v srcih vseh izletnikov nekaj, kar jih bo še za mnogo časa, za vedno združevalo. Ko so se izletniki predajali objemom svojih dragih v Ul. Cicerone, smo se spomnili na besede vodiča Edija Krausa na Pesku: »V življenju moraš imeti srečo.! (šč) Mali oglasi PRODAM nov čoln LORD 300, krmni motor Johnson 10 Hp, obvezne varnostne pritikline ter prtljažnik za čoln. Cena 1.500.000 lir. Telefonirati vsak dan ob 13. uri na štev. 422010. OSMICA — Dušan Radovič iz Nabrežine 138/A toči belo in črno domačo kapljico. UGODNE PRILOŽNOSTI. Carli proda 850 '68; 127 '72-’73; alfasud '73; AR 2000 '72; 128 '72; 124 '68; 125 ’68'-71-72, A 112 '70; R 16 '72; AR 1300 '70; 238 furgon '69; ford transit '70; 124 '71. Ogled v Ul. Brigata Casale 7. NADAUUJE SE PREISKAVA O MERCEDESU Z 12 KG MAMIL Tihotapci so vedeli natanko do minute kdaj morajo čez mejni prehod v Italijo Izkoristili so zamenjavo finančnih stražnikov pri Fernetičih - Skriva avtomobil še kaj droge ? Finančni stražniki oddelka za boj proti mamilom nadaljujejo s preiskavo, ki jo je sprožila zaplemba nad 12 kilogramov surovega morfija in heroina, ki so jih odkrili v noči med nedeljo in ponedeljkom skrbno skrite v mercedesu turške registracije. Medtem v koronejskih zaporih preiskovalni sodnik dr. Staf-fa nadaljuje z zasliševanjem treh turških državljanov — 39-letnega Mustafa Kemala Karatasa, 51-letne-ga Sarja Tlifekciya Hayrettina in njegovo prav toliko let staro žena Yasaro Tufekci — da bi iz njihovih izjav izluščil morebitne nove elemente, ki bi prispevali k uspešnemu zaključku preiskave. Že dejstvo, da sta se načelnik oddelka za boj proti mamilom dr. La Corte in dr. Staffa srečala po prvem zasliševanju treh Turkov, kaže, da bo nadaljnja preiskava privedla mogoče še do zanimivih razpletov, čeprav trije prekupčevalci z mamili vztrajajo pri svojih prvotnih trditvah: Karatas prisega, da mu sta najlonske vrečke z mamili dala dva nemška državljana v Turčiji, rekoč, da gre za zdravila, zakonca Hayrettin pa trdita, da sta Karatasa le zaprosila za prevoz. Preiskava se je razdelila v dve smeri. Po eni strani skušajo finančni stražniki ugotoviti, od kod prihaja tolikšna količina »dragocenega! mamila (na črni borzi bi veljalo kakih 5 milijard lir) in kam je bila namenjena, po drugi strani pa skušajo preiskovalci ugotoviti, ali je v avtomobilu skrito še kaj droge. Kot smo že poročali, so finančni stražniki že kak mesec skrbno pregledovali avtomobile, ki so prihajali z Bližnjega vzhoda, ker so bili baje obveščeni, da bo »romala! skozi naše mesto večja pošiljka mamil. Preiskavo, ki je privedla do zaplembe mamil, pa so začeli že pred letom dni s skrbnim zbiranjem podatkov in poostrenimi pregledi na mejah. Ves ta njihov trud pa bi se skorajda izjalovil, če ne bi izvidnica letečega oddelka opazila sumljivega mercedesa pri Rojanu. Tihotapcem z mamili je namreč kljub takim poostrenim ukrepom uspelo neovirano prekoračiti mejo in prav to jasno dokazuje, da imajo za sabo izredno močno organizacijo. Trije Turki so namreč izbrali prav veliko noč za prehod čez mejo, saj so vedeli, da je takrat na mejnih prehodih vedno mnogo prometa. Na ta način so prešli mpjmbolj neopazno kot bi jo kak drug dan. Poleg tp-ga pa so dobro vedeli tudi za uro, v kateri se menjajo finančni stražniki na mejnem prehodu pri Fernetičih in prav takrat so jo »pobrisali! v Italijo. Mercedes, s katerim so se trije tihotapci pripeljali iz Turčije do Trsta, je še vedno parkiran pred tržaško kvesturo in čaka na podrobnejši pregled. Dr. La Corte namreč domneva, da lahko avtomobil skriva še kaj mamil, mogoče v tanku za bencin ali v kakem delu motorja, kjer — tako meni načelnik oddelka za boj proti mamilom — lahko »profesionalci! skrijejo tudi do par kilogramov droge. Ali so te domneve utemeljene, bo pokazal sistematični pregled mercedesa, ki ga bodo opravili tehniki tržaške kvesture v prihodnjih dneh. akademski senat, bodo lahko študentje polagali izpite tudi v marcu, aprilu in maju. V izrednem izpitnem roku od 1. do 15. februarja bodo lahko opravljali redni študentje največ po dva izpita, ostali pa brez omejitve. Prijave za izpite v poletnem, jesenskem in izrednem izpitnem roku bo sprejemalo tajništvo fakultet od 2. in 5. maja ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8.30 do 11. ure. V četrtek, 26. t.m., bodo ob 18.45 uri odprli v razstavni dvorani v Ulici del Rosario bibliografsko razstavo «Dečki protagonisti!, ki jo prireja Ljudska knjižnica s sodelovanjem občinske knijžnice in slikarke Marie Punzo. Uvodoma bo spregovoril prof. Leonardo Trisciuz-zi s tržaške univerze Mala podjetja in davki na srečanju v Rossettiju V mali dvorani gledališča Rossetti se začne jutri srečanje o temi »Obdavčenje malih podjetij in konzorcijev med malimi podjetji!, ki ga prireja Tržaško združenje o-brtnikov v sodelovanju z nadzomi-štvom za neposredne davke v Furlaniji - Julijski krajini. Srečanje bo trajalo dva dni in bodo na njem predavali visoki funkcionarji davčne uprave. Študijski tečaj o zavarovanju proti požarom Študijski tečaj o zavarovanju proti požarom, ki se je začel na pobudo Zavoda za zavarovalne študije pretekli četrtek, se nadaljuje v petek, 20. t.m., ob 17. uri v avli E tržaške ekonomske fakultete. Kdor želi se še lahko vpiše na predavanja pri tajništvu zavoda (tel. 65753). • Zdravniška zbornica sporoča članom, da morajo vložiti prošnje za vpis v seznam zdravnikov za let« 1980 najkasneje do 30. aprila. (iiuiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiimiiiiiiiiiiinufiiiiiifMna PO NEKATERIH VESTEH Rok za prijavo dohodkov bodo najbrž podaljšali Do jeseni bo davkarija povrnila presežke, vplačane ob prijavi dohodkov v letu 1975 Davčni zavezanci, ki so ob prijavi dohodka v letu 1975 odšteli davčnemu uradu več denarja, kakor bi ga v resnici morali, bodo ustrezno vsoto prejeli v teku prihodnje jeseni. Zadevno vest je posredoval pristojni urad finančnega ministrstva. Formalnosti za vračilo odvečnega zneska bodo nared najpozneje do konca junija, ko bodo davčni uradi poslali ustrezne sezname zavodu Banca dTtalia, nakar bo emisijska banka skozi poletje poskrbela za pripravo nakaznic, ki bodo vsebovale tudi medtem dozorele obresti. V drugem letošnjem polletju se prične postopek za povračila v zvezi s prijavo dohddkov tt 1977. leta' za prejšnje leto, pred koncem 1. 1980 pa bi se motale- zaključiti,tudi formalnosti glede povračil za prijavo dohodkov v letu 1977. Medtem je že stekel stroj za prijavo davka na dohodke fizičnih o-seb IRPEF, ki so jih imeli davčni zavezanci v 1978. letu. Rok za prijavo bi moral zapasti 31. maja, vendar se širi glas, da bo zaradi junijskih volitev, ki bodo pač obremenile občinske urade, podaljšan. V krogih finančnega ministrstva vesti niso komentirali. Obrazci za prijavo so vsekakor že na razpolago, kupimo jih lahko v sleherni tobakami. Obrazec 740 stane 250 lir, katerim gre prišteti še 150 lir za vsak dodatni formular. Področni davčni uradi delijo brezplačno formularje F, I, L in M za obrazec 740 ter obrazce 750, 760 in 770. Prijavo dohodkov lahko pošljemo po pošti pristojnemu področnemu uradu za neposredne davke ali pa jo osebno predložimo za to pooblaščenemu občinskemu uradu. Dne 20. aprila zapade rok, v katerem so delodajalci dolžni izročiti uslužbencem obrazec 101 z navedbo dohodkov iz 1. 1978. Z brcami in pestmi nad priletno žensko Na nevrokirurškem oddelku glavne bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli-,-na zdravljenje 71-letno Mario Bubnič vd. Rossi z Lonjerske ceste 178. Povedala je, da jo je že prejšnji večer blizu doma napadel neznanec, jo pretepel in ji skušal iztrgati torbico, kar pa mu ni uspelo. Zaradi udarcev se bo morala zdraviti deset dni. Ravnatelj, učno in neučno osebje ter učenci Državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois! izrekajo profesorici Maji Daneu-Gruden iskreno sožalje ob smrti njene matere. TPK Sirena izreka iskreno sožalje svojemu odbornika Fabiju Pli-scu ob izgubi očeta. Natečaj za sestavo slovenskih čitank Deželni šolski urad je razpisal natečaj za sestavo čitank za I. in n. ter m. razred osnovnih šol s j slovenskim učnim jezikom v tržaški \ in goriški pokrajini. Rokopise v treh j kopijah morja sestavljavci poslati! na deželni šolski urad na Trgu sv. ' Antona 6 do 12. ure 31. marca 1980. ! Podrobnejše informacije daje omenjeni urad. Izpitni roki na tržaški univerzi Študenti tržaške univerze bodo lahko polagali izpite in diplomske iz pite v poletnem roku v mesecu juniju, v jesenskem roku v mesecu oktobru in v izrednem roku za a-kademsko leto 1978/79 od 1. do 15. februarja. Poletni rok izpitov se bo lahko podaljšal v mesecih juliju in septembru, jesenski pa v novembru in decembru. Če bo to dovolil ■iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiu Proslava pevskega društva brez petja? V letu 1899 je bilo v Bazovici na pobudo Hrabroslava Raima ustanovljeno pevsko društvo Lipa, ker so se ustanovitelji o tem pogovarjali prav pod lipo. Vsi starejši vaščani gotovo vedo, da so bili na svoj zbor ponosni, saj je dvigoval ugled Bazovici, kjerkoli je nastopil. Vsa okolica je poznala tedanji pevski zbor Lipa. Neka pevka nam je povedala, da je prihajala izredno rada na vaje peš iz Lipice, kjer je nekaj časa slulila. Vsi tedanji pevci se z melanhonijo spominjajo, kakor pravijo, lepih časov. Prihajali so redno na vaje in disciplinirano sledili zahtevam pevovodje, vse do tistega mračnega dne, ko je fašistični rešim prepovedal obstoj pevskega društva Lipa. Toda vaščani so se zavedali, da narod brez kulture ne more obstajati. Še vedno so se združevali in peli. Slovenska pesem jim je vlivala ponum v tistih hudih časih, ljubezen do svojega jezika in naroda se je krepila. Tako je pevsko društvo delovalo celih 80 let, čeprav so včasih premori trajali več časa. Člani sedanjega odbora smo si zadali nalogo, da bomo 80-letnico društva, ki jo obhajamo letos, praznovali kar se da slovesno. Toda znašli smo se pred dejstvom: že dalj časa ugotavljamo, da naši ljudje ne kažejo dovolj zanimanja za delovanje društva. Ne vemo zagotovo, če je pravična ta trditev, toda do tega smo prišli po mnogih poizkusih, da bi sedanji pevski zbor obdržali. V letih, ko v Bazovici ni bilo zbora, smo pogosto slišali: »Kako je mogoče, da va , kot je Bazovica, nima zbora?* Če smo obnovili delovanje društva, smo ga zato, ker se nam je zdelo, da to vaščani želijo. Poiskali smo pevovodjo tovariša Evgena Prinčiča, ki je vztrajal štiri leta, čeprav zbor ni pokazal napredka. Le kako bi napredoval, če je pri vsaki vaji manjkalo več pevcev. Naj navedemo, da se je v štirih letih obstoja mešanega pevskega zbora zvrstilo 40 pevcev, torej ne moremo trditi, da pevcev v Bazovici ni. O pripravi na proslavo ob 80-letnici smo povabili nekdanje pevce k sodelovanju. Skupaj bi zapeli nekaj pesmi. Od približno dvajsetih pevcev, ki so se prijavili so vztrajali trije. Zadnji nastop pevskega zbora Lipa je bil res zadnji ob prireditvi Gortanove proslave. V taki sestavi zbor ne more nadaljevati dela in tako žal moramo naše vaščane seznaniti z dejstvom, da bomo morali pripraviti 80-letnico pevskega društva Lipa brez pevskega zbora. Kdo je temu kriv? Kako naj pripravimo proslavo društva brez zadostnega sodelovanja vaščanov? V tem času, ko je gonja proti našemu narodu zelo huda s strani nazadnjaških krogov, res ne bi smeli pozabiti, da je prav kulturno delovanje ohranilo našo narodnostno skupnost. Če so vaščani zainteresirani za to, da se proslava ob 80-letnici društva pripravi, naj se zberejo danes, 18. a-prila, ob 20.30, v Bazoviškem domu na masovnem sestanku, jer se bomo o tem pogovorili. Odbor prosvetnega društva Lipa Nenadoma nas je zapustila naša draga žena, mama in nona MARIJA DANEU Pogreb bo danes, 18. aprila, ob 13. uri iz glavne bolnišnice v kontovelsko cerkev. Žalostno vest sporočajo: mož Josip, hčerki Neva in Maja z družino ter drugo sorodstvo Kontovel, 18. aprila 1979 Zapustil nas je naš dragi oče in nono VALENTIN (TINČE) ŽUŽEK Pogreb dragega pokojnika bo danes, 18. t.m„ ob 16. uri iz nabrežinske kapele na sesljansko pokopališče. Žalujoči: hčeri, sinovi, zeta, neveste ln vnuki Sesljan, Vižovlje, Ronke, 18. aprila 1979 ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgub našega dragega ANTONIA CARLIJA nje;fov^s(X)iThnVa^U'*€m0 VS€tn’ 50 na katerikoli način počastili . .. ,, ____ Družina Carli Trebče, 18. aprila 1979, (Pogrebno podjetje Zimolo) PD KRAŠKI DOM vabi prebivalce repentabrske občine na razgovor o globalni zaščiti Slovencev v Italiji ki bo danes, 18. t.m., ob 20.30 v občinski kcpalnici. Prisoten bo tajnik SKGZ DUŠAN UDOVIČ. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Angelo Beolco - Ruzante P O IVI J E N K I (Dialoghi) Prevod Pesmi Glasba ALEKSANDER VODOPIVEC Kostumi ANJA DOLENC Režija JOŽ r BABIČ V soboto, 21. aprila, ob 20.30 v stari šoli na COLU V ponedeljek, 23. aprila, ob 20.30 v Prosvetni dvorani »Igo Gruden* v NABREŽINI ALOJZ MILIČ ATILIJ KRALJ PO SEŽIGU PURICEVIH PANJEV V REPNU S ČEBELAMI UNIČENI SADOVI TRDEGA DELA Zločinske roke še niso izsledili - Maščevanje ali kaj drugega? ■ Žalosten pogled na pogorišče »Kras že zopet gori*. Takole ui govorili ljudje v petek, ko so zvedeli, da je grmičevje na planoti od Bazovice pa tja do Medje vasi ponovno gorelo. «Ja, trava je suha, sonce pa pripeka*, so modrovali in pripisali vrsto požarov, ki niso bili včerajšnji številki; žalosten je bil pogled nanj; povsem zogleneli panji so ležali razmetani vsevprek, tu pa tam je bilo videti belino lesa, ki ga plameni niso utegnili zajeti zaradi posega čebelarja, njegove družine, sosedov in naposled seveda gasil- ne prvi ne zadnji letos, zgolj sa- cev, sredi vse te črnine je pa iz- mosežigu zaradi vročine in suše. Marsikdo je v resnici tudi pomislil na neprevidnost izletnika ali vaškega otroka, ki da se je igral... z ognjem, bili pa so tudi taki, ki so zasumili zlonamernost. Bridka izkušnja je namreč v preteklosti pokazala, da so se plameni preneka-terikrat razvili iz namerno podtaknjene vžigalice. Eden takšnih primerov se je skoraj gotovo pripetil v četrtek, ko je nekaj pred polnočjo docela pogorel čebelnjak Emila Pur.ča v Repnu. Posnetek pogorišča smo objavili v GLASBENA MATICA TRST SEZONA 1978/79 DEVETI ABONMAJSKI KONCERT Danes, 18. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu KONCERT OB 70-LETNICI USTANOVITVE GLASBENE MATICE KOMORNI ZBOR IN ORKESTER GLASBENE MATICE Dirigent: JANKO BAN SOLISTI: MAJDA HERCOG, sopran ALENKA DERNAČ - BUNTA, alt JURIJ REJA, tenor JOŽE STABEJ, bas SPORED: J. K. Dolar: BALLETTI a 4, št. 2 — 1. Poš: PADUANA a 5 in GALIARDA a 5, št. 1, PADUANA a 5 in GA-GLIARDA a 5, št. 9 «ECHO» - J. Gallus: LIBERTAS ANIMI CIBUS, madrigal, COGITATE MISERI, madrigal, DE SANCTA TRINITATE, motet - G. Plaveč: DIC MARIA, motet — J. K. Dolar: MISERERE MEI DEUS Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 12. ure in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma Gledališča VERDI Danes ob 20. uri šesta uprizoritev opere »Mažepa* Čajkovskega v režiji Giulia Chasalettesa-. oV D Rdeča zvezda Salež vabi na tvoritev društvenih prostorov, ki ~° v nedeljo, 22. aprila, ob 17. uri eiu' ^ programu bodo sodelo-pr ': pesnik Marko Kravos, slikar tanc Vecchiet, moški zbor Rdeča Mazda ob spremljavi domačih harmonikarjev. Vabljeni! Izleti Združenje Union priredi dne 22. a 'a, zadnjo nedeljo smučanja na Ne JSkem sedlu. Informacije in prija rj n® sedežu združenja v Ul. Valdi v° 30, tel 64459, vsak dan razen ob ffoedeijsirih od IO.jO do 12. ure i od 1« 'do 19.30, ob četrtkih od 17, do >n ob sobotah ud 10.30 do 12. ure Šiškovič o pojmu globalnosti rt >’Julfij 19. aprila. se bo na filozofski fakulteti v Trstu na-odaljeval seminar.«o zgodovini in problemih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Ob 18. uri bo v avli Ferrero (Ul. del-1’Universitš) ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta, Karel šiškovič govoril o pojmu globalnosti v okviru zakonov o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Vabljeni vsi! Še dva prostora za izlet na Poljsko Obveščamo morebitne interesente, da sta za izlet na Poljsko od 16. do 20. maja na razpolago 2 prostora, ki sta bila zaradi bolezni odpovedana. Če kdo želi omenjena prostora, naj to javi najkasneje do jutri potovalnemu uradu Aurora, telefon 60-261. UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da bo tudi letos priredila tradicionalno VINSKO RAZSTAVO in sicer 5., 6., 7. in 8. maja. Vsi zainteresirani vinogradniki iz dolinske občine lahko prinesejo vzorce svojega pridelka na županstvo (soba 41) do vključno jutri, 19. aprila, t.l. stopalo uničeno satovje. Ogenj je k sreči le oplazil v neposredni bližini nagrmadene hlode, ki jih čaka sekira, da jih izoblikuje v oporne kole za trto, sicer bi požar zadobil še znatno večji obseg in povzročil velikansko opustošenje; tudi zato, ker uporablja Purič s kraškim kamnom ograjeno trato, kjer je stal čebelnjak, tudi za parkirišče strojnih vozil, voz in raznih poljedelskih potrebščin. Nad zaokroženim prizoriščem razdejanja se ponosno dviga mogočen oreh, edina, nema priča zločinskemu dejanju. Kajti Puričeva družina nima dvoma: ogenj je bil podtaknjen. To domnevajo tudi openski karabinjerji, ki so na naše izrecno vprašanje, če niso med preiskavo na pogorišču zasledili morda cigaretnega ogorka, odvrnili, da ne. Ogorek bi pač u-tegnil pomeniti usodno napako koga, ki bi se mudil pri panjih brez zlih namenov. Požar je izbruhnil, ko so se vaščani že predali spancu, tako tudi Puričevi. Le eden od sosedov je bil še pokonci in ko je skozi okno zapazil plamene, je brž spravil na noge vse. Čebelar, ki se ukvarja sicer tudi z živinorejo in še zlasti uspešno z vinogradništvom, je bil s požigom dvakrat prizadet. Prvič finančno, saj znaša gmotna škoda kake tri milijone lir (prav pred kratkim je nabavil kakih trinajst novih panjev, ki so kajpak pogoreli skupaj s starimi); mimo materialnega udarca, od katerega si bo pa opomogel, saj je bil kot član čebelarske zadruge zavarovan, je zadobil še moralni u-darec. Čebele je vzljubil, ko je še v kratkih hlačah motovilil okrog materinega krila, prešle so mu v kri in od tedaj jih ni več zapustil. Zločinska roka, o kateri zaenkrat šo ni dano vedeti, če je ravnala iz maščevalnih nagibov, sle po vandalstvu ali iz kakšnega drugega razloga, je pa storila škodo vsem, ki ljubijo Kras. S podlim napadom na čebelnjak je uničila eno tolikih sredstev za ohranjevanje tako težko ohranljivega krajinskega, rastlinskega in živalskega, ravnovesja. Dokazala je tudi skrajen prezir do človekovega truda in panoge, ki ima na Tržaškem žlahtno tradicijo, (dg) Razna obvestila Ravnateljstvo Državnega trgovskega • tehničnega" zavoda «Ž. Zois* vabi starše oziroma njihove namestnike na skupno govorilno uro, ki bo danes, v sredo, 18. t.m., ob 17.39 v šolskih prostorih. Novoustanovljeno prosvetno društvo «Jože Rapotec* iz Prebenega vabi vse vaščane, da se udeležijo prvega občnega zbora društva, ki bo v petek, 20. t.m., ob 20. uri v srenjski hiši. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji vabi na popoldansko srečanje, na katerem bo Mario Magajna prikazal barvne diapozitive o svojem potovanju okrog sveta. Srečanje bo v petek, 20. aprila, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančišča 20, II. nadstropje. SPDT prireja v fojerju balkona Kulturnega doma fotografsko razstavo znanega slovenskega fotografa Jake Čopa pod naslovom «Raj pod Triglavom*. Otvoritev razstave bo ob prisotnosti avtorja v petek, 20. t.m., ob 20. uri, trajala pa bo vsak dan do torka, 24. aprila. Vabljeni vsi! I JTHTpM MBB Namesto cvetja na grob Ignaca Marca daruje Bratina (urar iz Tržiča) 20.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Namesto cvetja na grob Emilije Petaros in Ivane Čač daruje družina Rapotec (Boršt 62) 5.000 lir za nakup oblek pevskemu zboru Slovenec. V počastitev spomina Dore Pečar in Elizabete Biščak daruje Amalija Pečar iz Rovt 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. liliUMiiiiiiuiiiiiiitiiillliuiiiiiiiiimiiiiiiiiimiliiiiiiiiiiiiiimniHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiin Včeraj-danes Danes, SREDA, 18. aprila KONRAD Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 18.54. — Dolžina dneva 13.39. Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 9.41. Jutri, ČETRTEK, 19. aprila EMA Vreme včeraj: na j višja temperatura 15,2 stopinje, najnižja 12,5, ob 13. uri 14,6 stopinje, zračni tlak 1007,3 mb rahlo pada, vlaga 67-odstotna, nebo pooblačeno, padlo je 5,1 mm dežja^veter vzhodnik - severovzhodnik 20 km na uro, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,2 stop. ROJSTVA IN SMRTI Dne 17. aprila 1979 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 22 oseb. RODILI SO SE: Elisa Martini, David Šušteršič, Andrea Brancatel-li, Alessandro Berni, Omar Ordura, Stefania Lizzul, Elisabetta Pocusta, Giovanni Merkuza, Andrea Paroni, Davide Federici, Christian Bonin. UMRLI SO: 82-letna Edmea D'Este vd. Cauto, 93-letna Domenica Derin, 6t’-letni Arduino Plisca, 84-letni Bruno Mullis, 68-letni Rodolfo Bralich, 74-letna Antonia Pavat vd. Simoni, 83-letna Anna Valenti por. Degrassi, 72-letni Salvatore Degrassi, 70-letna Anna Calebotta, 87-letna Anna Maria Gaudino por, Grasso, 73 letna Antonia Favento por. Zetto, 75-letna Giovanna Calcina vd. Cerna, 79-let-na Teresa Opara vd. Robba, 83-let-ni Giovanni Crevatin, 77-letna Maria Chicco vd. Felluga, 57-letnj Antonio Miletič, 73-letna Maria Blasovich vd. Silvestri, 80-letni Ernest«, Beltrami-ni, 65-letni Giovanni Gnesutta, 54-let-na Mariella Stocca por. Panareo, 84-letna Orsola Zulian vd. Semenič, 77-letna Lina Cogoi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. ZDRAVSTVENA DEČT,RNA SLUŽBA Nočna službi za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7 ure: telef. štev 732 627 LEKARN«7 V OKOLICI Bo!junec: tel 228 124: Bazovica tel, 226 165; Opčine: tel 211001; Prosek: tel. 225 141 Božje polje Zgonik: tel 225 596: Nabrežina: tel 200-121: Sesljan: tel 209-197: Žavlje-tel. 213137; Milje: tel. 271 124. POMOČ NAŠIH LJUDI BRATOM V STISKI Izrazi človeške solidarnosti z žrtvami potresa v Črni gori Nabirka v našem uredništvu in na sedežih slovenskih organizacij Župan De Simone ponudil pomoč predsedniku skupščine Nova Gorica Med našimi ljudmi in tudi med Italijani se širi človeška solidarnost z žrtvami katastrofalnega potresa v Črni gori. Izrazi pripravljenosti, da v skladu s svojimi močmi pomagajo blažiti bolečine, so toliko bolj občuteni, ker niso še pozabili tragedije, ki je pred tremi leti zadela prav naše kraje in ker smo takrat na lastni koži občutili, kaj pomenijo mrtvi in ranjeni ter grozno razdejanje, ki jih povzroči zemeljska stihija. In ker niso pozabili tudi drugih nesreč ob potresih ter ne nazadnje tudi udarca, ki ga je kmalu po vojni doživela tolminska s snežnimi plazovi, ob katerih se je prvič izkazala topla človeška vez med našimi ljudmi in rojaki v domovini. V svetu, v kakršnem živimo, je solidarnost pomemben del moči, ki jo človeštvo ima v boju proti 'stiski sočloveka. Naši ljudje in tudi prebivalstvo naše pokrajine izkazuje v tem času solidarnost na način, ki edino lahko zaleže: se pravi z denarnimi nrispevki ter z najrazličnejšim materialom, ki ga na opustošenem območju potrebujejo. Naše uredništvo ter manjšinske organizacije sprejemajo denarne prispevke. Organizirano pa bo tudi zbiranje raznega materiala. Župan Paspuale De Simone je včeraj poslal predsedniku skupščine občine Nova Gorica Jožetu Šu-šmelju pismo, v katerem izraža svojo prizadetost ob hudi nesreči, ki je prizadela Jugoslavijo, kraje ob jadranski obali z bogato zgodovino. V takšnih trenutkih kot so sedanji, se prijateljstvo med vašim in našim ljudstvom lahko izkaže z resnično bratskimi dejanji, piše Pasquale De Simone ter dodaja, da je pripravljen ponuditi, kar je sporočil že po telefonu, popolno pripravljenost mesta Gorice STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju s SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA ShlSloifnt Mrožek SSgTGRB A V EC *v' lUarbus) Igra v dveh dejanjih Prevod NIKOLAJ JEŽ Scena SVETA JOVANOVIČ Kostumi ALENKA BARTLOVA Glasba DARIJAN BOŽIČ Jezikovno vodstvo JANKO MODER Dramaturg MOJCA KREFT Režija MILE KORUN Danes, 18. aprila, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI (goriški abonma) Postavitev »KRALJI1 NA BE-TAJNOVI*, s katerim Mestno gledališče ljubljansko gostuje v Kulturnem domi v Trstu, ni mogoča v Gorici iz tehničnih razlogov. Abonente prosimo za razumevanj;. solidarnostne akcije z žrtvami potresa. Vsekakor je akcija šele stekla in jo bodo v naslednjih dneh tudi v podrobnostih spopolnili. • V ambulanti tržiške bolnišnice, v Garibaldijevi ulici 5, kjer opravljajo citološke izvide, je začel veljati nov urnik. Preglede opravljajo ob delavnikih (razen sbote) med 18. in 19. uro. na vsako stvarno pomoč, ki jo bo predsednik skupščine sporočil v okviru prijateljskega sodelovanja razvijajočega se med občinama Gorica in Nova Gorica. V Novi Gorici je medtem v teku akcija za zbiranje pomoči. Vanjo se vključujejo delovne organizacije in družbenopolitični dejavniki. Posebno hitro in izdatno se želijo bratski republiki, ki jo je zadela nesreča, oddolžiti v tolminski občini, kjer so prav iz Črne gore prejeli pomembna sredstva za izgradnjo šol in drugih javnih objektov. V delovnih kolektivih se pripravljajo, da bodo za prebivalstvo Črne gore prispevali zaslužek enega delovnega dne. Obenem urejujejo zbirna središča za denarne prispevke in materialno pomoč. Vse kaže, da bodo na Goriškem odprli dve zbirni središči, od katerih bo eno vodil Rdeči križ. Kakor smo izvedeli, je bilo goriški občini sporočeno, da jugoslovanska carina ne bo računala tarif na blago, ki ga bodo pripeljali iz Italije v okviru SEJMIŠČE ODPRE VRATA V SOBOTO, 28. APRILA Razvejan program prireditev in obiskov na letošnjem goriškem sejmu Espomego Koroški lesni trgovci bi radi izvažali svoje izdelke na naš trg - Bo letos na srečanju z Jugoslovani kaj bolj konkretnega o industrijskem sodelovanju ali bo ostalo le pri besedah? Primorski dnevnik za pomoč Črni gori Primorski dnevnik odpira tudi tokrat, kot tolmač čustev solidarnosti svojih bralcev in vseh zamejskih Slovencev, akcijo za pomoč prizadetemu prebivalstvu Črne gore. Prispevke samo v denarju sprejemamo v u-redništvu v Ul. 24 Maggio 1 iri v prostorih SPZ in SKGZ v Ul. Malta 2. PO DVELETNI ODSOTNOSTI IZŠEL JE ZBORNIK «.IDRIJSKI RAZGLEDE Po združitvi revij «Srečanja», «O-bala» in «Idrijski razgledu v novo vseprimorsko revijo «Primorska srečanja» so ddrijski razgledi» v letu 1977 prenehali izhajati. V enaindvajsetih letih izhajanja so ddrijski razgledu objavili veliko gradiva z gospodarskega, družbenopolitičnega in kulturno - zgodovinskega življenja v idrijski občini. Objavljeno gradivo ima trajno zgodovinsko vrednost, zato bi bila velika škoda, da ne bi tudi v bodoče zabeležili vsa pomembnejša dogajanja na celotnem idrijskem območju in jih objavili v letnem zborniku *1DRIJSKI RAZGLEDI*. Na pobudo predstavnikov izvršnega sveta SO Idrija, sodelavcev mestnega muzeja in predstavnikov OZD, je bilo že v začetku lanskega leta zbrano precej aktualnega gradiva za prvo številko zbornika, vendar za izdajo ni bilo zagotovljenih finančnih sredstev. Po več kot letu dni zamude je ta teden Mestni muzej v Idriji izdal dolgo pričakovani zbornik »IDRIJSKI RAZGLEDU za leto 1977. Kot smo že omenili, so sredstva glavni vzrok tako velike zamude, prav tako pa je tudi obseg izdanega zbornika nekoliko okrnjen. Kljub temu pa je v vsebini zbornika vrsta prispevkov, ki bodo obogatili pestro zgodovinsko gradivo našega najstarejšega rudarskega mesta. Iz vsebine na 81 straneh bi omenili najpomemb- nejše: ing. Jože Car: *Ne le kriza svetovnega trga živega srebra, ampak kriza kovine», Silvo Kovač: «Mednarodno priznanje kolektivu tovarne KOLEKTOR v Idriji*, Dadinka Sikošek, dipl. ing. kemije: *ldrijca v erlenmajerci», mag. Marko Cigale: ddrija v paleontološki literatu-ri», dr. Jože Pfeifer: ddrijska kopališča v 18. in 19. stoletju», Stanko Majnik: «Znamenja v Idriii», Janez Jeram: «Kmečki dom», Ina Slokan: *Vedno je ostal naš stari, dobri delovni kameradv. Na koncu zbornika pa so obvestila, poročila, recenzije in kritike. Da bi zbornik redno izhajal in bil čim aktualnejši ter pritegnil širši krog bralcev, bo potrebno pridobiti nove sodelavce, predvsem iz vrst članov OZD. družbenopolitičnih organizacij, SIS in krajevnih skupnosti. Za letos je kulturna skupnost Idrija že odobrila potrebna sredstva, tako da bo Mestni muzej v Idriji lahko izdal še en letnik zbornika dDRlJSKl RAZGLEDU. Silvo Kovač Kot smo že lani ugotovili na sestanku med koroško gospodarsko zbornico in goriško trgovinsko zbornico, polagajo avstrijski gospodarstveniki velike važnost trgovinski izVnenjavi z Italijo, zlasti še ker iščejo tržišča za svoje izdelke. Zato so na lanskem srečanju koroški gospodarstveniki tudi {»nudili finansiranje tukajšnjih trgovinskih in industrijskih pobud. Zanimanje kažejo tudi letos, saj bo poleg u-radnega koroškega dne 3. maja na vrsti v ponedeljek, 30. aprila, še posebni koroški dan posvečen kraju št. Vid ob Glini (St. Vein an den Glan). V Gorico bo za to priliko prišla posebna delegacija tamkajšnjega "kra^ar/Na trgovinski zbor niči bodo imeli tiskovno konferenco, zatem * bodo obiskali županstvo in sejem Espotndgo ter eno večjo vinsko klet • na goriškem področju. V koroški ilblegaciji bo približno 50 ljudi, med temi bodo prednjačili trgovci z lesom, z njimi pride tudi skupina ljudi v narodnih nošah. To bo po otvoritvi 28. aprila orvi posebni dan na sejmišču Espomego. V sredo, 2. maja, bodo govorili o turizmu v gričevnatih predelih in v obmorskih krajih. Srečanje bo popoldne v kongresni dvorani Espomega, govorili bodo dr. Formentini o agroturizmu, dr. Liesch o gradovih v naši deželi, Grigolon POMAGAJMO CRNI GORI! niiiiiiiiiuitmtiiiiHiiitiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiitiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii NA POBUDO POKRAJINSKE UPRAVE Danes ponovno posvet o razvojnem načrtu dežele Jutri sestanek s predstavniki krajevnih uprav Se bomo tudi tokrat znašli pred prazno dvorano? Bo za danes napovedani sestanek med predstavniki gospodarstva na Goriškem in goriškim pokrajinskim svetom bolj uspešen od tistega, ki so ga sklicali 10. aprila in ki je tako klavrno propadel? V tajništvu pokrajinske uprave pravijo, da ej že prejšnjo sredo vnovič razposlali vabila, krog povabljencev pa so razširili in dopolnili. Torej organizacijskih težav tokrat ne bi smelo biti, razen, če se ne bo kdo skliceval na velikonočne praznike, pravico do oddiha itd. Po predvidevanjih naj bi se današnjega posveta, ki bo v sejni dvorani pokrajine, udeležili predstavniki gospodarstva, strokovnih združenj, sindikatov in tudi tistih ustanov, ki so tako ali drugače povezane z goriškim gospodarstvom, kakor recimo trgovinska zbornica, poriška hranilnica in posojilnica, goriški sklad, deželna finančna družba itd. Vabila so, kakor zatrjujejo v tajništvu pokrajine, poslali tudi nekaterim slovenskim ustanovam. Jutri naj bi bil podoben posvet med pokrajinskim svetom in predstavniki krajevnih ustanov, za petek pa je napovedan sestanek načelnikov svetovalskih skupin, medtem ko nai bi se pokrajinski svet sestal na tedni seji v ponedeljek, 23. t.m. Takrat naj bi tudi dokončno izglasovali dokument s stališči pokrajinske u-nrave glede triletnega načrta gospodarskega razvoja dežele. Naslednji dan bo lamreč v Vidmu sestanek med oredstavniki štirih ookrajinskih uprav Furlanije - Julijske krajine, na katerem bodo primerjali in u-sklajevali posamezne dokumente. To ie sicer načrt dela. ki so ga sprejeli preišnji torek, potem ko so se svetovalci znašli pred prazno dvorano, če se bo prizor ponovil tudi danes, bo najbrž treba omenjeni načrt spremeniti. Predvsem pa odpade možnost, da bi sklicevali še tretji posvet. Voda v Marini Julii ni primerna za pitje Voda, ki teče iz pip na področju Marine Julie ni najbolj primerna za pitje. Tako so ugotovili te dni v pokrajinskem laboratoriju. Najbrž je vodovodno omrežje, ki so ga zgradili zasebniki, ob začetku turističnega razvoja kraja, kje popustilo in v cevi vdira umazana voda. Omrežje napajajo iz vodnjakov na tem področju in ni povezano z vodovodnim omrežjem Tržiča. Zdravstvene oblasti opozarjajo porabnike naj vode ne pijejo, lahko pa jo uporabljajo za kuhanje in druge potrebe v gospodinjstvu, vendar naj jo pred tem prevrejo. Našli - vendar razbito ukradeno vozilo V noči od ponedeljka na torek so v Tržiču našli fiat 500 goriške registracije 87870, ki so ga neznanci ukradli pred nekaj dnevi Nordiu Giacchetti iz Pascolijeve Ulice 1 v Tržiču. Žal pa si lastnik z vozilom ne bo mogel kdove kaj pomagati, saj je precej «zdelano». Domnevajo, di. tat ni bil ravno vešč voznik in je v Ulici sv. Frančiška izgubil nadzorstvo nad vozilom treščil v zid, po nesreči pa pobegnil. pa o pomorskem turizmu. Na prazniku Koroške, ki bo 3. maja pa bo govor predvsem o vprašanjih, ki so v zvezi z uporabo pristanišča v Tržiču. , Pestrejši bo seveda program jugoslovanskega dne 4. maja, kar je že tradicija. Jugoslovani, prisotni sta vsako leto na Espomegu delegaciji slovenske in hrvaške gospodarske zbornice, se zavzemajo za kooperacijo na industrijskem področju pa ne najdejo pri nas sobesednikov, saj so v tukajšnjih gospodarskih organizacijah pretežno uradniki, industrijci pa ne pridejo do veljave. Treba bo stvar podrobno preučiti sicer obstoja nevarnost, da prično Jugoslovani sodelovati z bolj aktivnimi in konkretnimi Vi-demčani in še bo)j’ pddatJi?riimt;goJ spodarstveniki Veneta.' ^ ~‘ ' Sobota, 5. maja, bo posvečena Madžarski in italijansko-madžarski trgovinski izmenjavi, v nedeljo, 6. maja, pa bodo v Gradežu imeli na sporedu srečanje o navtiki. O obrtništvu pa bodo govorili na Espomegu prav tako v nedel.io, 6. maja. Na sejmišču že potekajo priprave, saj se sejem prične konec prihodnjega tedna. 28. aprila. Radijska postaja v Štandrcžu Severin, Fabian, Diego, Herman in Saša, to so glavni pobudniki in tudi sodelavci Radia Štandrež. Da, prebrali ste pravilno, Radia Štandrež. Gre za zasebno radijsko po stajo, ki deluje, zaenkrat sicer bol poskusno, že kakih pet mesecev. Si cer pa je druščina, ki se zbira o krog te postaje, precej številna Menda občasno sodeluje preko dvaj set mladih (in predvsem navduše nih) fantov. Oddajno postajo so seveda uredili kar v domačem kraju, kjer so v studio preuredili dva srednje velika prostora. So še v poskusnem obdobju, zato oddaje niso časovno u-rejene. Včasih oddajajo zjutraj, največ pa v popoldanskih in večernih urah. Oglašajo se tudi ob nedeljah in praznikih. Kako so prišli do zamisli o lastni radijski postaji? Predvsem zaradi zanimanja nekaterih posameznikov, malce pa tudi iz zavisti; zakaj ne bi imeli poleg tolikih zasebnih postaj tudi štandrežci svoje radijske postaje? Bilo je sicer nekaj začetnih težav, nekaterih še vedno niso odpravili, potem pa so stvari le stekle in to ob pomoči nekega domačega podjetja. V kratkem bo Radio Štandrež razpolagal tudi s telefonskim priključkom in takrat bo zares prevzel vlogo pravega «ljudskega radia*. Glede programi' lahko zapišemo, da ga zaenkrat v glavnem izpolnjuje zabavna glasba, v načrtu pa imajo tudi razne oddaje v živo ter prirejanje okroglih miz o številnih vprašanjih, ki zadevajo štandresko skupnost. Oddajajo v slovenščini in italijanščini. Utrjevanje prijateljskih vezi med Sovodnjami in Škofjo Loko Prijateljske vezi med prebivalci sovodenjske in škofjeloške občine postajaio vse pogosteiše in vse trdnejše. V soboto je v Kulturnem domu v Sovodnjah gostovala mladinska dramska skupina iz Škofje Loke. Za sovodenisko mladino je pripravila in uspešno podala veseloigro Tonček. Zaradi nekoliko nerodno izbranega datuma gostovania, je bila udeležba staršev nekoliko bolj skromna, medtem ko so se otroci udrtežili predstave Polnoštevilno V okviru kulturnih izmenjav bo v prihodnjem tednu obiskala Škofjo Loko in nekatere druge kraje v tem kotu Gorenjske večja skupina srednješolcev iz sovodenjske občine. Gostovanje pripravlja sovodenjska občinska uprava. V GALERIJI SPAZZAPAN Jutri prvo predavanje o sodobni umetnosti V priredbi deželne galerije sodobne umetnosti «Luigi Spazzapan* iz Gradišča se bo v prihodnjih mesecih zvrstil v tem kraju ciklus pre-umetnosti. Prvo predavanje oo na sporedu že jutri zvečer ob 18.30 V palači Torriani. Sergio Molenj," profesor zgodovine umetnosti ha tržaškem liceju Dante Alighieri, bo govoril o evropskem-ekspresionizmu. Poleg jutrišnjega predavanja se bo aprila, maja in junija zvrstilo še šest predavanj. Zadnje bo 8. junija letos, ko bo govorii Gillo Dor-fles. Drevi koncert v goriškem avditoriju V goriškem avditoriju bo drevi, ob 21. uri, koncert pevca in avtorja Angela Baiguera. Pevec je znan širili košarkarski publiki, saj je bil svoj čas zelo dober košarkar, sedaj pa se je posvetil čisto drugi zvrsti delovanja. Pel bo, kot je razumljivo, svoje pesmi. Koncert pri reja skupina Micron C. Gledališča Danes, 18. aprila, ob 20.30 v Verdijevem gledališču v Gorici, gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega z Mrožkovo igro Grbavec. Režija Mile Korun. V Novi Gorici bo jutri gostovalo lutkovno gledališče iz Beograda. Na sporedu sta dve predstavi in sicer ob 10. uri in ob 12. uri v veliki dvorani PDG. Razstave V Pilonovi galeriji v Ajdovščini je do konca meseca odprta razstava skulptur Dragice Čadež. Odprli so jo 12. aprila. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence nedeljskega izleta v Vipavo, da bo avtobus odpeljal po sledečem voznem redu: odhod ■ Travnika ob 13. uri, iz Štandreža ob 13.10 in iz Sovodenj ob 13.15. Priporočajo točnost. Kino Gorica CORSO 17.30—22.00 «Un poliziotto scomodo*. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 20.30 Gledališka predstava. VITTORIA 17.00-22.00 «1 piloti del sesso*. A. Liebert, P. Danin. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič . i y. EXfcEL6lOR 16.30—22.00 »Super-man*. PRINCIPE 17.30-22.00 »R paradiso puo attendere*. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 «Rdečilo za ustnice*. Ameriški film. SVOBODA 18.00—20.00 «Na zmajevi poti*. Hongkonški film. DESKLE 19.30 »Julie*. Francoski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes cel dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes cel dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Callisto Cosulich 117, tel. 72480. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIini \ OGLEJU OD 28. 4. DO 4, 5. 1979 «Teden oglejskih študijev» letos posvečen Gradežu V Gradežu obhajajo letos 1.400-let-nico posvečenja tamkajšnje stolnice Letošnji «teden oglejskih študijev*, ki je že deseti po vrsti, bo posvečen zgodovinskemu in umetniškemu preučevanju sosednega Gradeža. To ob 1400-letnici dograditve bazilike sv. Evfemije v mestecu, ki je nastalo sredi otokov v laguni. «Tedni oglejskih študijev* so že udomačena in uspešna kulturna manifestacija. Njen pobudnik je zgodovinar prof. Mirabella Roberti, na predavanja, ki se vršijo v Ogleju, pa prihajajo zgodovinarji in strokovnjaki iz raznih dežel, tudi iz sosedne Jugoslavije. Vsako leto so tednu dali posebno temo in tako so pridobili precej zanimivih analiz, ki so potem izšle tudi v posebnih publikacijah. Letos bodo teden čisto upravičeno posvetili Gradežu, saj so med Oglejem, tedaj cvetočim rimskim mestom in komaj nastajajočim Grade-žem, bili navezani številni prijateljski stiki. Gradež je torej nastajal najprej v senci sosednega Ogleja, kasneje pa se je osamosvojil in znak te osamosvojitve je tudi cerkvena osamosvojitev. Ob priliki letošnjega tedna oglej skih študijev bodo za udeležence priredili tudi ogled Gradeža in nekaj kulturnih prireditev. Teden bo od 28. aprila do 5. maja. Poleg tega pa bo letos v tem kraju še več drugih orireditev na čast 1400-letnice posvetitve gradežke stolnice. Pridržana prognoza za dva mladeniča iz Povoletla i Na državni cesti 305, v neposredni I Jhžini • Atigorisa, se je včeraj zgo daj zjutraj pripetila huda prometna nesreča, pri kateri sta se zelo resno poškodovala 21-letni Bruno Degan iz Povoletta in njegov 22-letni prijatelj Franco Rodaro, prav tako doma iz Povoletta. Peljala sta se z avtom, ki ga je upravljal Degano, v smeri proti Vidmu. Niso še povsem raziskali vzrokov hude nesreče, vendar se zdi najbolj verjetno, da je voznika premagal spanec. Avto je namreč zavozil s cestišča v desno ter treščil v debelo platano. Tako voznik, kakor njegov sopotnik, sta pri tem zadobila zelo hude poškodbe in zdravniki krmin-ske bolnišnice so si nad njunim zdravstvenim stanjem pridržali prognozo. Že včeraj so Rodara prepeljali na oddelek za intenzivno nego videmske bolnišnice, medtem ko De-gana zdravijo v Krminu. Nesreča se je zgodila nekaj minut čez pol peto uro. I HffJl MM ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PRED LADJEDELNICO V TRŽIČU V sklad za postavitev spomenika v NOB padlim delavcem tržiške ladjedelnice so prispevali: Karel Fer-letič iz Štarancana 10.000 lir, Ermi-nij Gergolet iz Doberdoba 10.000 lir, Mirko Frandolič iz Doberdoba 10.000 lir, Orlando Gerin iz Doberdoba 5.000 lir, Lado Gergolet iz Doberdoba 5.000 lir, Franc Pahor, Boneti, 10.000 lir, Alojz Devetak, Jamlje, 10.000 lir, Mirko Malič, Peč, 10.070 lir, Bruno Gergolet, Ronke. 5.000 lir Herman Zotti, Ronke 5.000 lir, Evgen Jarc. Starancan, 10.000 lir, Slavko Lakovič, Trst, 5.000 lir, Branko Pahor, Trst, 10.000 lir. LJUBLJANSKI DIJAKI OBISKALI RIŽARNO Iz umetnostnih galerij l 'i' • ■ Včeraj je prišlo v našo deželo na izlet okoli 220 dijakov s pedagoške gimnazije v Ljubljani. Prišli so s petimi avtobusi in so se najprej ustavili pred spomenikom bazoviških junakov, kjer so pred že toliko krat o-skrunjen spomenik položili venec. Nato so obiskali Rižarno, kjer so tudi položili venec ter z enominutnim molkom počastili spomin vseh žrtev tega zloglasnega nacifašističnega taborišča. O Rižarni pa so bili dijaki temeljiteje poučeni že med vožnjo, ko so jim prebrali referat o tem taborišču. Iz Trsta so ljubljanski dijaki nadaljevali pot v Oglej, da bi si ogledali znamenitosti tega kraja Andrej Košič v občinski Če imamo tržaški Slovenci svojega vrhunskega akvarelista v Robertu Hlavatgju, ga imajo Goričani v Andreju Košiču. To je zelo nazorno prikazala njegova nedavna razstava v Tržaški občinski galeriji, kjer je razstavljal skupno s tržaško slikarko Brunettijevo. Je pa Košičevo likovno izživljanje za enkrat bivalentno, saj se močno uveljavlja tudi v oljnatih slikah, konkretno v oljnatem krajinarstvu, za katero je bil pred nedavnim nagrajen na razstavi aZlati svinčnik», ki jo prireja že peto leto zapored deželno združene slikarjev v dvorani «Sofiano-pulo». Nagrajen je bil z drugo nagrado, to se pravi s «srebrnim svinčnikom», dočim je prejel prvo nagrado nestor tržaških slikarjev Guglielmo Stracca, ki je znan po natančnosti, ki jo vnaša v svoje pokrajine, tudi v miniature. Je pa Goričan Andrej Košič daleč od Straccovega načina slikanja, pa čeprav je tudi on ostal zvest stvarnosti pokrajine. Res je, da v ospredjih nekako mozaično na suho sestavlja združevanje OB HUDEM POTRESU, KI JE OPUSTOŠIL POL ČRNE GORE Človek bo menda še dolgo brez moči pred strahotnimi potresnimi silami Zagotovo se ve, da Sonce vpliva tudi v tem smislu na Zemljo - Ritmu Sonca e ledi ritem Zemlje - Veliko se glede tega pričakuje od dveh sond leta 1985 Na našem planetu živi in ustvarja danes toliko znanstvenikov, kolikor jih človeštvo ni imelo v vsej svoji tisočletni zgodovini. Ta vojska znanstvenikov ima na razpolago taka in tolikšna tehnična ter finančna sredstva, da bi z njihovo pomočjo lahko uresničila vse svoje načrte, da bi lahko odgovorila na vsa vprašanja, ki se pred njo postavljajo. Tako se zdi na prvi pogled. V resnici pa ni tako ali boljše še od daleč ni tako, kajti človeštvo je posebno v zadnjih desetletjih napravilo veliko, doseglo je v nekaj desetletjih rezultate, ki bi jih v nekdanjih razmerah doseglo v stoletjih. Vzemimo na primer tudi človekovo osvajanje vesolja, kjer pa beseda osvajanje bolj malo pomeni, saj je res. da je človek že prispel na Luno, da je pognal kako sondo tudi globlje v sončni sistem, toda vse to je malenkost v primerjavi z razsežnostjo vesolja. In vendar tudi ti skromni «izleti» v bližnje vesolje so človeku omogočili, da je prišel do nekaterih spoznanj, na primer tudi do tega, da lahko računa, ča bo v kratkem vedel, kdaj bo in kateri del našega starega planeta zadrhtel zaradi križanja tektonskih sil. V zadnjih letih so astronomska opazovanja tako z Zemlje kot tudi s pomočjo ali preko avtomatskih kozmičnih sond pomagala človeku, da vsaj do neke meje temeljiteje proučuje Sonce, od katerega ni odvisno le življenje na Zemlji, pač pa vse, kar se na našem planetu dogaja, celo — potresi. In prav v zvezi s katastrofo, ki je zajela v nedeljo Črno goro, se bomo ustavili pri tej zadevi. V aprilu , pred tremi leti je ultra-vijoličasti teleskop na ameriškem umetnem satelitu «oso 80» odkril, da Sonce »utripa*. V časovnih razdaljah 10 do 12 min. se Sonce »napne* tako, da se njegov prečnik podaljša za kakih 1000 km. Kot posledica tega je tudi nekakšno napenjanje ali širjenje našega planeta, ki se vsakih 45 minut nekoliko razširi, da bi se v naslednjih 45. min. povrnil v stare okvire, v stare mere. Ko je ameriški umetni satelit s svojimi napravami in izredno občutljivimi merilnimi aparati zabeležil gornje podatke, je ugotovil, da ta pojav, to se pravi širjenje in oženje Zemlje spremlja blago drhtenje tal, ki pa ga ne morejo zabeležiti tudi najbolj občutljivi seizmografski aparati. Oba pojava, kj smo ju omenili, sta povsem normalna in povezana z aktivnostjo obeh nebesnih teles. Sonca in Zemlje. Toda kadar se v tem »ritmu* nekaj pokvari, pride do »težav*. Gornja dva elementa namreč povzročita, da pride do večjih premikov med celinami ali bolje med deli celin. In tam, kjer dva dela celine ali dve celini ob tem trčita druga ob drugo, pride do večje ali manjše katastrofe. Direktor francoskega geološkega zavoda Cristian Veber meni, da potresi v severnem Sredozemlju nastajajo zaradi tega, ker se afriška celina vsako leto premakne proti severu za centimeter, s tem pa oritiska na evropsko celino. Pa ne ie Afrika. Znanstveniki so že zdavnaj odkrili, da se vse celine še vedno premikajo, da >, je za sezono 1978/1979 naj-“dtjši košarkar v Jugoslaviji Dra-|an Kičanovic, član beograjskega Partizana. vDosedanji zmagovalci te ankete: ^šimir čosič (1975), Dragan Ki-cfdovič (1976), Dražen Dalipagič U®77 in 1978). (zbrali so tudi najboljšo peterko Prvenstva, ki je naslednja Kipano-P , (Partizan), Delibašič (Bosna), 'Radovanovič (Bosna), Jerkov (Ju-Soulastika) in Varajic' (Bosna}'. ' 8. Belgija 264 Od 29 tekem tega tekmovanja so jih Italijani osvojili 21. PORT LAUDERDALE (ZDA) -Američanka Chris Evert se bo danes poročila v svojem rodnem mestu z angleškim teniškim igralcem Lloydom. Kot je znano, je bila E-vertova pred nedavnim prijateljica njenega rojaka Connorsa, ker pa se je ta pred mesecem dni poročil z znano zvezdico revije «Playboy» se je Evertova obrnila do drugega te-nisarja, Johna Lloyda, katerega bo danes tudi peljala pred oltar. KOLESARSTVO VIMOUTIERS — Francoz Ray-mond Martin je osvojil prvo mesto na kolesarski dirki Pariz - Came-bert. iiiii m im mi n n min iiii iiiiiiiiiMiiHiiiHi m miinniiiniiiiiiiiin m miiiiiiiHiiimmiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiii mi zlasti tehnično vodstvo avstralske reprezentance. Zato so ju Avstralci povabili za julij, ko bo pri njih zima, naj jih z družinama obiščeta. Reprezentanta, ki sta med najzaslužnejšimi, da se je Jugoslavija spet vrnila v skupino B, bosta tri tedne trenirala najmlajše v Sydneyu in Melbournu ter v dveh ali treh ekshibicijskih nastopih najboljši!. avstralskih moštev tudi igrala drug proti drugemu. PLAVANJE BREMERHAVEN - Na plavalnem tekmovanju osmih narodov v Bre-merhavnu je bila končna lestvica taka: KOLESARSTVO DIRKA PO APULIJI 1. Italija 741 2. ZRN 562 3. Anglija 561 4. Nizozemska 492 6. Španija 282,5 7. Danska 271 Prvo etapo je osvojii Belgijec De Vlaeminck Odločilni pobeg v zaključnem delu - Dirko je oviralo slabo vreme LUCERA (Foggia) — Belgijec Ro-ger De Vlaeminck je osvojil prvo etapo osme kolesarske etapne dirke po Apuliji. Dež je stalno motil tekmovalce na 219,5 km dolgi etapi, Castellana Grot-te - Lucera, v zadnjih kilometrih pa se je ulila na kolesarje prava nevihta, da je bilo mogoče videti le deset metrov daleč. Dirka je bila tudj zaradi dokaj Grilanca in tovariše čaka drevi še zaostala tekma z ekipo Scatoli-ficio 4 S iz Vidma, ki jo bodo odigrali v nabrežinski telovadnici (ob 21. uri). Igor Milič KOLESARSTVO BRUXELLES - Belgijec VValter Planckaert je osvojil tretjo etapo slabih vremenskih razmer precej kolesarske dirke po Belgiji. Zrna- BOKS V TEŽKI KATEGORIJI Drevi Evangelista -Zanon Dvoboj bo veljal za naslov evropskega prvaka tenis Mladinski turnir v Firencah Renata Sašak v finalu FIRENCE — Mlada jugoslovanska niška igralka Renata Sašak se j® na mednarodnem teniškem tumir-Uvrl Firencah v kategoriji do 16 let ^vrstila v finale. Jugoslovanka je j. Polfinalu premagala Italijanko ^estijevo s 6:3, 6:2. , *ašak bo v finalu igrala s Piska-kov° (ČSSR). _hokej na ledu V nadaljevanju svetovnega hokej-nJv.a Prvenstva na ledu je ZRN ize-* a proti Poljski s 3:3, izid 2:2 80 dosegle tudi ZDA proti ČSSR. ®rata Hitija v Avstralijo Da„aana slovenska hokejista inter-n«clonalca Rudi in Gorazd Hiti sta B Jš^vnem hokejskem prvenstvu le « B'ne v Barceloni navdušila ne ^Panske ljubitelje hokeja, marveč 1 številne strokovnjake, med nji- Lorenzo Zanon, 28-letni boksar težke kategorije iz Coma, bo drevi v Turinu skušal osvojiti naslov evropskega prvaka v dvoboju z evropskim prvakom Alfredom Evangelistom. Zanon je profesionalec od leta 1973 in je doslej zmagal 22-krat, enkrat je remiziral, štirikrat pa je bil premagan. Čeprav je Zanon pred dvema letoma že premagal svojega današnjega nasprotnika, pa Italijanova naloga drevi ne bo lahka. Evangelista je bil tedaj namreč nerazpoložen in v slabi formi. V svojih kasnejših dvobojih pa je dokazal, da sodi med najboljše boksarje na svetu, saj sta ga premagala le Ali in Holmes. Nocojšnji dvoboj bo prenašala tudi televizija. KOŠARKA V ZAOSTALI TEKMI KADETOV Poraz «plavih» Bor — Ferroviario 55:88 (27:43) BOR: Devetak. Gerdol 12, Can-cišhl 12 j'6:8b''K6soVfet’4 (2:2), Škrlj, Merku 3 (1:3), Pegan 24 (2:7). 'Borovi likdeti odigrali zaostalo tekmo proti Ferroviariu in so po predvidevanju tudi izgubili. Naši fantje pa so zaigrali še kar dobro, če pomislimo, da so nastopili v okrnjeni postavi, saj so manjkali kar trije igralci iz prve peterke. O tekmi ni povedati mnogo: igra se je odvijala počasi in dolgočasno, nasprotniki pa so izrabljali svojo višinsko premoč ter si tako zagotovili zmago. Sedaj se «plavi» pripravljajo na zadnji prvenstveni nastop: to je na zaostalo tekmo proti Ginnastici Trie-stini. Cancia yes, je bil pred dnevi v Dallasu obsojal na pet let ječe zaradi nedovoljene posesti in razpečevanja mamil. nogomet BARCELONA — Danski nogometaš Allan Simonsen, ki je trenutno član Borussie iz Monchengladbacha, bo verjetno v prihodnji sezoni igral za Barcelono. medla, le tik pred ciljem se je pet kolesarjev s Saronnijem na čelu od-| daljilo od skupine najboljših. Nekaj kilometrov pred ciljem pa je glavni kandidat za zmago v tej skupini, Giuseppe Saronni, preluknjal zračnico, tako da je imel De Vlaeminck dokaj lahko delo z Algerijem in tovariši . VRSTNI RED PRVE ETAPE: 1. De Vlaeminck (Bel.) 5.26’00”, s poprečno hitrostjo 40,398 na uro 2. Algeri (It.) po 6” 3. Contini (It.) 4. Visentini (It.) 5. Johansson (Šve.) 6. Van Linden (Bel.) po 25” 7. Martinelli 8. Bertini 9. Gavazzi 10. Leali Danes bo na sporedu druga etapa te dirke, Lucera — Noči (206 km). ODBOJKA PLOVDIV — Z zmago nad reprezentanco NDR s 6:5 po 11-metrov-kah se je reprezentanca Bolgarije uvrstila v finale mladinskega nogometnega turnirja UEFA. ATLANTA — Nogometna enajsterica Cosmos iz New Yorka je v nedeljo že tretjič zaporedoma osvojila obe točki na nogometnem prvenstvu ZDA. Tokrat je bila žrtev Co-smosa Atlanta, katero so Becken-bauer in tovariši premagali s 3:2. Za Cosmos je dal en zadetek tudi Giorgio Chinaglia. OBVESTILO ŠZ Bor —- atletika Seja odbora sekcije bo danes 19. url na stadionu «1. maj», v Trstu. V MOŠKI C LIGI Drevi Kras še z Videmčani SATER Torriana — Kras 1:3 KRAS: Grilanc, B. Milič, L. Milič, V. Budin, S. Budin, I. Budin, Bitežnik, Vesnaver, Marušič. V zadnjem prvenstvenem zavrtlja-ju se je Kras odpravil na zadnje prvenstveno gostovanje. V Gradiški se je srečal z že na izpad obsojeno ekipo Sater. Tekma je bila le gola formalnost, zato je trener Grilanc poslal na igrišče med tekmo tudi nekatere rezervne igralce, ki niso imeli možnosti igranja med prvenstvom. Prvi set so naši fantje igrali skoraj neogreti, tako so domačini govalec, ki je v končnem sprintu premagal Nizozemca Katvvijka, je prevozil 154 km dolgo pot Geel -Dilsen v 3 urah in 45 minutah. Na skupni lestvici vodi še vedno Planckaert z 12” prednosti pred rojakom Willemsomam in 15” pred Roo-sbrockom. Krasova šesterka bo drevi odigrala v 3. moški odbojkarski ligi zaostalo tekmo proti ekipi Scatolificio 4S ■iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiminmriiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii« NAMIZNI TENIS NA MLADINSKEM DRŽAVNEM PRVENSTVU V LATINI Sonja Doljako ira (Kras) druga v Italiji Ta izredni uspeh si je priborila v kategoriji naraščajnic - Kras je osvojil bronasto odličje tudi v dvojicah mladink (z Rebulovo in Skrkovo) štiridnevno mladinsko državno namiznoteniško prvenstvo v Latini, ki je bilo že 32. po vrsti, se je za slovenski zamejski tenis zaključilo z nepričakovano pozitivnim obračunom ŠK Kras je namreč proti vsakemu pričakovanju osvojil po eno srebrno in bronasto kolajno, kar pa je najvažnejše, nadobudna naraščaj-nica Sonja Doljakova je neizpodbitno dokazala, da spada v sam državni vrh in naslov državne podpr-vakinje v izredno hudi konkurenci veliko obeta za bodočnost. Tudi vsi ostali igralci in igralke (11 jih je branilo barve Krasa, eden pa Mladine) so upravičili pričakovanja in zaigrali dokaj solidno, kar je zgovoren dokaz, da so v naših društvih dobro zastavili delo in so tudi per-brez težav zbirali točke proti ne- j spektive dokaj ugodne. To državno —.—!-•—•— —— o., - prvenstvo je še enkrat dokazalo, da je namizni tenis v Italiji v izredni razvojni fazi in iz leta v leto je o-paziti znaten kakovostni skok. Zato je toliko bolj vzpodbudna ugotovitev, da navzlic-ostrejši konkurenci slovenski igralci dokaj dobro u-spevaja in celo segajo po kolajnah. Resno' in strokovno zastavljeno delo se bogato obrestuje, za kar gre zasluga prizadevnosti tekmovalcev organiziranim gostom. Set se je zaključil v korist domačinov. V drugem setu pa je bila slika na igrišču nekoliko drugačna. Kras je začel diktirati tempo igre in kaj kmalu se je videlo, da tudi tokrat pomlajena ekipa iz Gradiške ne bo kos zgoniško-repentabrskim predstavnikom!. Tretji: in četrti set sta imela enak potek in tako je Kras pospravil peti par točk. ■iiiiniiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI POMAGAJMO ČRNI GORI! NARAŠČAJNIKI Servolana - Polet ROKOMET 79:65 Uspeh «azzurrov» FORLI — Italija je uspešno star-tala na rokometnem turnirju za Latinski pokal. »Azzurri* so v prvem kolu premagali Portugalsko z 20:16 (14:11). RUGBY PARMA — V prijateljski tekmi v rugbyju je Italija B premagala vse-učiliško reprezentanco Francije z 12:3 (6:0). ATLETIKA DALLAS (Texas) — Bivši olimpijski prvak iz Tokia (1964) v teku na 100 m, 36-letni Američan Bob Ha- aiiovcc Edi Kraus pri lovljenju odbite žoge med prijateljsko košarkarsko tekmo med Jadranom in Hurlinghamom ČETRTI ZAPOREDNI USPEH JUVENTINE Primorec ob točke zaradi dvomljive sodnikove odločitve Juventina— Moraro 2:1 (1:1) JUVENTINA: Plesničar, Tavčar Zin (Klanjšček), Čevdek, Mikluš, Devetak, Panico, Marvin, Radikon, Lepore, Gomišček. MORARO: Rigonat, Battistin, Sturm, Battistutta, Donda I., Secu-lin, Furlan, Spazzali, Bizaj, Can-dussi, Donda II. SODNIK: Sillero iz Variana. STRELCI: v 21. min. Bizaj, v 36. min. Lepore, v 92. min. Klanjšček. Četrta zaporedna zmaga štan-dreške Juventine v zadnjem delu prvenstva 2. amaterske lige. S tem ponovnim uspehom so se Štandrežci približali tistim ekipam, ki so še pred nekaj tedni kazale, da so nedosegljive za Spessotove varovance. Tudi tokrat so igralci iz Štandre-ža stopili na igrišče s trdno voljo do zmage. Zaigrali so odločno in to je, seveda povzročilo nekatere pomanjkljivosti v obrambi. To je tudi botrovalo zadetku, ki ga je Moraro dosegel z Bizajem. Prednost gostov pa je trajala malo časa, saj je Lepore ob izteku polčasa zatresel Ri- Tri tekme pred zaključkom prvenstva je položaj na vrhu in na dnu lestvice v E skupini 2. AL zapleten, še bolj, kot kdaj prej. Remi Romane ter zmagi Itale in Sevegliana so privedli trojico na vrh lestvice. Četrta zaporedna zmaga Juventine pa omogoča Štandrež-cern, da konkretneje računajo na možnost rešitve, čeprav se bodo morali v zadnjih dveh srečanjih pomeriti z vodečimi ekipami. IZIDI 27. KOLA Pro Romans - Itala 0:2 Torre - Aiello 1:0 Sevegliano - Audax 3:0 Ruda - Romana 1:1 Fiumicello - Torre 2:1 Juventina - Moraro 2:1 Malisana - Staranzano 1:1 Torriana - Villesse 0:0 LESTVICA Romana, Sevegliano, Itala 37, Fiumicello 36, Torriana 35, Sta-ranzano 33, Pro Romans, Moraro 26, Ruda, Torre, Terzo 25, Villesse 24, Malisana 23, Juventina 22, Aiello 12, Audax 7. PARI PRIHODNJEGA KOLA Romana - Torriana; Juventina - Ruda; Villesse - Seveglia no; Itala - Terzo; Aiello - Sta-ranzano; Audax - Moraro; Ma lisana - Torre; FiumicePo Pro Romans. (pr) gonatovo mrežo in izenačil stanje v rezultatu. V drugem polčasu so domačini zaigrali odločnejše in so večkrat ogrožali nasprotno obrambo. Do zmagovitega gola pa so prišli v zadnjih trenutkih srečanja po zaslugi Klanjščka. Kar zadeva srečanje je treba pohvaliti požrtvovalnost vseh igralcev, predvsem pa odločnost Leporeja in Klanjščka (slednji, ki ima 17 let, je tokrat prvič igral za člansko ekipo), ki sta dala zmagovita gola za Juventino. (pr) Rosandra — Primorec 1:0 ROSANDRA: Dapas, Schettini, Hlacia, Taddeo, Mihelčič (De Grassi), Colavecchia, Tommasi, Pic-chieri, Cicchese, Corbatti, Kirkma-yer. PRIMOREC: Maglica, Čuk, Husu, Skrem, Križmančič, Marko Kralj, Walter Milkovič (Angel Milkovič), Možina, Mauro Kralj H., Pavel Kralj, Boris Kralj, 12 Pavatič. STRELEC: v 39. min. d.p. Cicchese z 11-metrovko. SODNIK: Orsini iz Trsta. GLEDALCEV; približno 150 Trebenski Primorec je z dolinskega pravokotnika moral poražen Treba pa je takoj reči, da je bila zmaga domačinom kratkomalo podarjena, saj je sodnik Orsini v 36. minuti dosodil dvomljivo 11-metrovko v korist Rosandre. Sami igralci domače ekipe so ostali začudeni nad to odločitvijo. V kazenskem prostoru se ni noben igralec dotaknil žoge, ni prišlo do nobenega prerivanja. Sodnikova odločitev je razburila igralce Primorca in tu je sodnik izključil najprej Pavla Kralja, nato še Angela Milkoviča. Bil je to ključni dogodek tekme. Do tedaj je bila igra korektna in brez prekrškov. Rosandra je bila boljša od Trebencev in je imela tudi nekaj dobrih priložnosti, ki jih je Maglica dvakrat z drznim posegom ubranil. Ko se je bližala tekma h koncu In sta se obe ekipi zadovoljili z neodločenim izidom, pa je prišla prej o-menjena odločitev. Poslednje minute so bile brez kronike. B. KRIŽMANČIČ 3 AMATERSKA LIGA Mladost — San Lorenzo 2:1 (2:0) MLADOST: A. Gergolet, Frando-lič, Pahor, Barbana, Buljan, Mariz-za, Gabriel Ferfolja, Šuligoj, K. Fer-folja (v 56. min. E. Ferfolja), E Gergolet, D. Gergolet. SAN LORENZO: Petarin, Gažon, Clede, Perin, De Rossi, Marega, Pe-corari, Canciani, Seresin, Knez, Piacenti ni. STRELCI: v 18. in 31. min. G. Ferfolja in v 80. min. Piacentini. SODNIK: D’Ereditš iz Tržiča. GLEDALCEV: 150 Mladost nadaljuje z vrsto pozitivnih nastopov; po polovičnem uspehu proti Azzurri je tokrat brez večjih težav na domačih tleh odnesla celoten izkupiček. Domačini so že od vsega začetka nadigrali goste, kljub temu pa množične napadalne akcije niso rodile zaželjenih sadov, saj so naši fantje le redkokdaj resno zaposlili Peta-rina. v 18. min. je Gabriel Ferfolja končno premagal vratarja gostov. Po tem zadetku se je igra odvijala predvsem na sredini igrišča, kjer se je med domačini izkazal E. Gergolet. V 31. min. je G. Ferfolja izkoristil napako obrambe gostov in podvojil. Tudi v nadaljevanju se igra v bistvu ni spremenila. Domačini so nadaljevali z napadalnimi akcijami, potem ko so gostje le redkokdaj zaposlili Gergoleta. V 65. min. je K. Ferfolja moral zaradi poškodbe zapustiti igrišče. Na njegovo mesto je stopil E. Ferfolja. V 80. min. je Piacentini v protinapadu prvič premagal Gergoleta. Po tem zadetku na igrišču ni več prišlo do večjih sprememb. Tudi tokrat je Mladost, kljub okrnjeni postavi odpravila še San Lorenzo in si tako popravila položaj na lestvici. D. GERGOLET Fogliano — Sovodnje 0:1 (0:1) SOVODNJE: Uršič, Ferfolja, Ce-chet, Bagon, E. Petejan, Florenin, Selva, Butkovič, Frandolič, Vižintin, Sambo. STRELEC: v 12. min. Sambo V značilni tekmi finalnega dela sezone so Sovodenjci, čeprav le s skromnim 1:0, premagali Fogliano. Tekmeca sta se pomerila brez ambicij za končno uvrstitev in srečanje se je tako brez večje borbenosti odvijalo prav do končnih potez. K temu pa je. seveda, poleg položaja, ki ga obe enajsterici zasedata na lestvici, pripomoglo tudi prvo pomladansko sonce, ki morda ni bilo najbolj primemo za tekanje po i-grišču. Kljub vsemu pa zanimivih potez ni manjkalo, zlasti v finalnem delu srečanja, ko so domačini nekoliko ostreje pritisnili, tako da se je lahko tudi Uršič lepo izkazal. čf samih, v prvi vrsti pa požrtvovalnosti in strokovnosti njihovih trenem jev, kot so Derganc, Sonja Milič, Walter Pertot in drugi. Kot smo že omenili, beležimo največji uspeh v kategoriji naraščajnic. Krasovka Sonja Doljakova je bila nosilka skupine štev. 5 in dejansko ni spadala v ožji krog favoritinj. Za zeleno mizo pa se je rdečelasa mladinka iz Samatorce povsem razigrala ter zadajala svojim kvotira-nim nasprotnicam pekoče poraze. V četrfinalu je gladko odpravila številko 4 Masio, v polfinalu pa si je z isto lahkoto privoščila celo nosilko skupine štev. 1 Moroni iz Temi-ja. V finalnem srečanju za državni naslov pa se je spoprijela s svojo večno tekmico, Tržačanko Marino Cergol, kateri je sicer nudila oster odpor, vendar ji je nato morala kloniti predvsem zaradi podzavestnega prepričanja, da je ne more premagati. Drugo mesto je za mlado tekmovalko nedvomno izjemen uspeh, ki obenem potrjuje upravičenost. izbire trenerja italijanske mladinske reprezentance Sonje Miličeve, ki je, Dol jakovo uvrstila v seznam najboljših (to pa je pri nekaterih »strokov-njakih» sprožilo žolčne polemike, češ da je privilegirala igralko svojega kluba). Tako ima Ddjakova tudi realno možnost braniti barve »azzurrov* na letošnjem evropskem mladinskem prvenstvu, ki bo poleti v Rimu. Druga (bronasta) kolajna je prišla še toliko bolj nepričakovano. ; Vendar moramo takoj omeniti, da je imela dvojica Anica Rebula - Nataša Škrk res izjemno športno srečo, saj se je uvrstila v polfinale in je torej stopila na oder zmagovalcev, ne da bi odigrala ene same tekme (zaradi dveh zaporednih forfaitov nasprotnih parov, kar je vsekakor svojevrsten rekord). S tem seveda nočemo zmanjšati uspeha simpatičnih Sa-ležank, ki pa bi se v normalnih okoliščinah morale res pošteno potruditi, da bi dosegle kaj takega. Nekaj povsem nasprotnega pa se je pripetilo z mladinko Krasa Vesno Doljak, ki je gojila najvišje ambicije za visoko uvrstitev in je poleg tega naletela še na izredno ugoden žreb, tako da bi bila njena uvrstitev v polfinale povsem dosegljiva. Vendar pa se je morala zaradi velike smole odpovedati vsem upom; tik pred tekmovanjem se ji je namreč banalno zdrsnilo na stopnicah avtobusa in si je zvila nogo, tako da je bilo zanjo tekmovanje zaključeno že pred pričetkom. Ostale slovenske igralke in igralci so, kot rečeno, zaigrali solidno, tako v tekmovanju posameznikov, kot v igri dvojic in so v glavnem premostili prva kola, dokler niso naleteli na nepremostljive ovire. Za vse, brez izjeme, je bilo sodelovanje na tem prvenstvu veliko doživetje in idealna priložnost za utrditev tekmovalnih izkušenj. TEHNIČNI IZIDI DEČKI Štoka - Tasso 2:1 (7, -17, 19) Štoka - Di Gennaro 2:0 (19, 16) Bisi - Štoka Colja - Zampini Colja - Gubellini Ritsch - Colja Tence - Kofler Di Napoli - Tence 2:1 (16, -15, 18) 2:0 (19, 12) 2:0 (13, 9) 2:0 (20, 15) 2:0 2:1 (16, -13, 18) MOŠKE DVOJICE DEČKI Tasso in Apicella - Colja in Štoka 2:1 (23, -16. 17) Colja in Štoka - Delogu in Mascia 2:0 (21, 10) Colja in Štoka - Morano in Fiorentino 2:0 (15, 17) MEŠANE NARAŠČAJNIŠKE DVOJICE Mairhofer in Stanger - Doljak in Bitežnik 2:0 (19, 19) Doljak in Bitežnik - Pinna in Carta 2:0 (19, 16) Doljak in Bitežnik - Scartoni in Raspi 2:0 (16, 16) ŽENSKE NARAŠČAJNIŠKE DVOJICE Doljak in Guštin - Crivellini in Donati 2:0 (20, 22) Musina in Rupil - Doljak in Guštin 2:1 (-20, 12, 13) NARAŠČAJNICE Doljak - Zuanazzi 2:0 (19, 9) Doljak - Palazzoli 2:0 (5, 14) Guštin - Mašina 2:0 (14, 16) Masia - Guštin 2:0 (11, 13) Doljak - Bussi 2:0 (10, 15) Doljak - Masia 2:0 (14, 14) Doljak - Moroni 2:0 (14, 14) Doljak - Moroni 2:0 (13, 17) LESTVICA 1. Cergol (CMM Trst), 2. Doljak (Kras), 3. Moroni (Temi) MEŠANE MLADINSKE DVOJICE Lotti in Puddu - Škrk in Bonadei 2:0 Cacopardo in Starc - Doljak in Saltarini 2:0 Sedmak in Cecchini - Borella in Grasso 2:0 Mannicci in Silveri - Sedmak in Cecchini 2:0 De Bisai in Tommasi - Furlan in Barelli 2:1 Calderoni in Moretti - Purič in Traine 2:0 Negriolli in Dotto - Rebula in Grasso 2:0 ŽENSKE MLADINSKE DVOJICE Sedmak in Furlan - Colombini in Bisi 2:0 (16, 12) Poljak in Purič - Busnardo in Borella 2:1 Rebula in Škrk - Chiappelli in Giamminonni 2:0 p.f. Monti in Nava - Sedmak in Furlan 2:0 (17, 17) Maccalli in Starc - Doljak in Purič 2:0 Rebula in Škrk - Pirini in Delogu 2:0 p.f. Negriolli in Negriolli - Rebula in Škrk 2:0 (16, 8) LESTVICA 1. Maccalli in Starc, 2. Negriolli in Negriolli, 3. Rebula in Škrk (Kras) MLADINKE Furlan - Gioia 2:0 Negriolli - Sedmak 2:1 (16, -16, 18) Purič - Busnardo 2:1 (15, -15, 18) Škrk - Colombini 2:1 (-18, 8, 16) Rebula - Maiocchi 2:0 (15, 6) Ronzoni - Furlan 2:0 Masia - Purič 2:0 Monti - Škrk 2:0 (6, 8) Negriolli - Rebula 2:0 (18, 16) -bs- ODBOJKA «REVkVAL 79» Včerajšnji izidi MOŠKI Sloga Funny Jeans -Fancli z dušu 3:0 Nebojsega - Breg B 3:0' Piperje - Hranilnica Opčine 3:0 Breg A - Sokol 3:0 iiiHUiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiimimtin NOGOMET PREDOLIMPIJSKE KVALIFIKACIJE Italija proti Grčiji Povratno tekmo bodo igrali v Vidmu JIANNINA — Danes bo odigrala i-talijanska olimpijska reprezentanca proti Grčiji svoje peto srečanje v kvalifikacijah za nastop na OI leta 1980 v Moskvi. Varovanci trenerja Vicinija, ki so v prvih nastopih z reprezentanco «pod 21» zabeležili štiri zmage in en sam remi, so kljub poškodbi Bagnija optimistično razpoloženi. Vsekakor pa bodo danes Grki, ki niso do sedaj še nikoli nastopali na olimpijskem turnirju, za Italijane trd oreh, posebno če upoštevamo njihova prva nastopa v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo: 8:1 s Finsko in 4:1 z Madžarsko. Povratno srečanje bodo »azzurri* odigrali na stadionu »Friuli* v Vidmu. Vicini bo poslal na igrišče naslednjo postavo: Galli, Collovati, Osti, G. Baresi, Ferrario, F. Baresi, Fan-na, Prandelli (Pileggi), Ugolotti, Tavola in Briaschi. Srečanje bo sodil Izraelec Esche-nasy. ODBOJKA Vse izgleda, da bo letošnji jugoslovanski odbojkarski prvak v moški konkurenci Modriča. Modričani srečanja z Rijeko niso odigrali, kot tudi Bosna ne z GIK Banatom. Ne glede na to pa so Božič in tovariši še vedno na prvem mestu lestvice, ker je Partizan presenetljivo izgubil v Skopju z razigranim Rabotničkom. IZIDI 21. KOLA Rabotnički - Partizan 3:0 VGSK - Vojvodina 3:2 Crvena zvezda - Vardar 3:0 Ribnica - Mladost Monter 3:0 Srečanji Modriča - Rijeka in Bosna - GIK Banat sta bili preloženi. LESTVICA Modriča, VGSK in Partizan 28, Mladost Monter 26; Ribnica, Crvena LESTVICA Crvena zvezda 32, Radnički 28, IMT 24, Rijeka in Vukovar 20, Mladost Monter in Partizan 14, Stevan Sremac, Kaštela in Gradačac 6. NOGOMET, GENOVA — Po drugem zaporednem domačem spodrsljaju je trener Genoe Puricelli prosil za »odmor*, zato bo ga odslej dalje zamenjal na trenerski klopi njegov «vice» Gianni Bui. ATLETIKA V ORGANIZACIJI BORA Danes na Kolonji nastop metalcev Danes popoldne bo ob 16. uri na šolskem stadionu na Kolonji atletsko tekmovanje, katerega prireja športno združenje Bor. Moški in ženske bodo tekmovali v vseh metih. Tekmovanje je v bistvu namenjeno metalcem kladiva, ki nimajo sicer v Trstu možnosti nastopanja na rednih tekmovanjih, ker ja metanje tega težkega orodja na nogometnem igrišču občinskega stadiona »Grezar* prepovedano. Za Bor bo med drugimi nastopil v metu kladiva tudi Igor Bigaton. Njegov rekord znaša 45,46 metra in bi utegnil biti danes tudi popravljen. TENIS hcL:uoK ucxasj - n Željko Franulovič je dobro začelja mednarodnem teniškem turnirju, veljavnem za prvenstvo WCT, v Houstonu, saj je v prvem kolu dokaj gladko s 6:3, 6:4 premagal Av- m.cuui.i munier zo, mumed, v^ivend stralca Stonea Dob_ je starU) tu. zvezda, Vardar in Bosna 20, Rabot- di Italijan Corrado garazzutti (nosilec skupine št. 5), ki je s pre- nički in GIK Banat 18, Vojvodina 16, Rijeka 4. V ženski konkurenci je na vrhu že vse odločeno. Crvena zvezda bo tudi letos zanesljivo osvojila državni naslov. Na dnu lestvice so tri ekipe, ki imajo enako število točk: Stevan Sremac, Kaštela in Gradačac. Vrsta Rijeke se bo morala tokrat zadovoljiti s četrtim mestom, kljub zadnji prepričljivi zmagi. IZIDI 17. KOLA Radnički - Mladost Monter 3:0 IMT - Stevan Sremac 3:1 Rijeka - Partizan 3:0 Vukovar - Gradačac 3:1 Kaštela - Crvena zvezda 0:3 cejšnjo težavo odpravil Avstralca Warwicka s 6:7, 7:5, 6:1 Največje presenečenje prvega kola pa predstavlja izločitev nosilci skupine št. 1, Američana Harolda Solomona, ki je podlegel svojemu 24-letnemu rojaku Mayerju s 6:4, 1:6 in 4:6. Ostali izidi prvega kola: Higueras (Špa - Levvis (N. Zel.) 6:3,, 6:2 Orantes (Špa.) - Masters (Avstralija) 6:3, 6:3 Goldmeister (Čile) - Wilkin son (ZDA) 6:3, 6:4 Du Pre (ZDA) Cahill (ZDA) 3:6, 6:3, 6:4 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio i — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00. letno 650.00 din Poštni tekoči račun za Italijo PRIMORSKI DNEVNIK Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StfOn 6 18. aprila 1979 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višino v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. . IrdaiaLJzTT «£ £2SSl| Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj založnikov fieg 1 :tu S POLEMIČNIM INTERVJUJEM V TEDNIKU L’ESPRESSO SEKRETAR PSI CRAXI PREKINIL VELIKONOČNO POLITIČNO PREMIRJE V vseh strankah mrzlične priprave na sestavo kandidatnih list RIM — Tudi včerajšnje italijansko politično življenje je še občutilo lagodnost velikonočnih praznikov in seveda prazničnega vzdušja. Volilna kampanja tako še vedno praktično poteka predvsem po časopisih. Včeraj je tako z., prav živahno noto poskrbel tajnik socialistične stranke Bettino Craxi in sicer z intervjujem, ki ga je posredoval uredniku tednika «L'Espressos>. živahna nota, smo zapisali, saj je dejansko intervju razburkal italijanske politične vrste in reakcij res ni manjkalo. Craxi je pravzaprav še enkrat ponovil že znane socialistične teze v zvezi s političnimi volitvami. Tako je na primer dejal, da sta si predčasne volitve pravzaprav srčno želeli tako KPI kot KD in ob tem si ni prikrajšal ostre note naperjene proti predsedniku vlade Andreottiju, češ da ni naredil vsega, da bi evropske in italijanske politične volitve potekale istega dne. Dalje, vedno v polemičnem intervjuju, Craxi omenja, in se‘ sklicuje na La Malfo, češ da se je kot mandatar možne vlade, dobro zavedal ♦izredno krhkega političnega okvira, ki ga je ustvarjal* in prav s tem v zvezi Craxi pojasnjuje, da ga je sam La Malfa poklical in mu telefonsko obrazložil, da nima več nobenega smisla vztrajati pri konceptu vlade, ki naj bi vsebovala socialiste, socialdemokrate in republikance. Vsekakor pravi še tajnik PSI »vprašanje vlade, ki naj bi je ne vodil demokristjan, bo postalo zopet aktualno takoj po volitvah*. Reakcije so bile takojšnje in še kar ostre. Iz palače Chigi je tako dospela nota, ki pravi, da nima predsednik vlade Andreotti čisto nobenega namena spuščati se v predvolilne polemike. Tudi tajnik republikanske stranke Oddo Biasini ni lir. Avtomobilisti so bili nad tem nadvse presenečeni in neki šofer osebnega avtomobila iz Bologne je celo, seveda zelo zaskrbljen, telefoniral policiji in vprašal za pojasnila. Okrog 15. ure je namreč plačal na bencinski črpalki celih 650 lir za liter goriva, saj mu je prodajalec zatrjeval, da je vlada nepredvideno sklenila podražiti bencin. V temelju celotne zadeve pa stoji očiten nesporazum. Napovedovalec Fiorenzo Fiorentini, ki vodi humoristično oddajo »Erre-piu-uno* po prvi radijski mreži je tožil, da je zelo težko izmisliti si vedno novih potegavščin. Zato je kar na lepem dejal, da bo cena bencina poskočila ria 650 lir. Poslušalci oddaje se seveda niso zavedli, da gre za dovtip, zato pa so avtomobilisti kar navalili na bencinske črpalke, pred- vsem v Bologni in Neaplju. V Neaplju pa so, kljub dolgim vrstam, bencinske črpalke takoj zaprli, saj so se prodajalci nadejali mastnega zaslužka, ko bi v prihodnjih dneh prodajali »stari* bencin po »novih* cenah. V mnogih primerih je morala odločno poseči tudi policija, da so bencinske črpalke ponovno odprli. Sam minister za industrijo Nico-lazzi je odločno demantiral, da se bo cena bencina povišala in dodal, da vlada nima niti daleč na mena sprejeti takega ukrepa. CATANIA — Salvatore Scilio, 16-letni študent iz Giarre, katerega so ugrabili 6. aprila, je zopet v krogu svoje družine. Žal ni našel več o-četa, kj je po njegovi ugrabitvi podlegel srčni kapi. V VČERAJŠNJEM SPOPADE UBITIH ŠEST PALESTINCEV IN IZRAELSKI VOJAK Zaskrbljujoče naraščanje napetosti ob meji med Libanonom in Izraelom Prihodnjo nedeljo na Sinaju izmenjava ratifikacijskih listin sporazuma med Izraelom in Egiptom - Petrolejski embargo arabskih držav TEL AVIV — Na Bližnjem vzhodu se čedalje bolj stopnjujejo akcije palestinskih borcev, ki so uperjene proti izraelskim objektom in posameznikom. Tako že več dni zapored prihajajo vesti o oboroženih spopadih med izraelskimi četami in pripadniki OLP. Ti spopadi se odvijajo pretežno vzdolž libanonsko - izraelske meje, kjer smo priča vedno ve; čji koncentraciji čet tako na eni kot na drugi strani. V ponovnem spopadu na izraelskih tleh v bližini hriba Amiram ob meji z Libanonom je bilo prejšnjo noč ubitih šest palestinskih gverilcev, v spopadu pa je izgubil življenje tudi izraelski vojak, medtem ko jih je bilo šest ranjenih. Neki vojaški glasnik je Dreciziral, da je pa- 96 UR DAVKA V ŠESTIH OBROKIH SALERNO — Take zadeve se lahko dogajajo samo v državi, kakršna je Italija. Pripetilo se je pred dneiH, ko je 21-letni mladenič Michele Cavaliere iz kraja Mercato San Severina prejel davčni poziv, v katerem je rečeno, da mora izplačati občini 96 (beri: šestindevetde-set) lir. To «znatno» vsoto pa lahko izplača tudi v šestih o-brokih, torej 16 lir vsak drugi mesec, da mu ne bi preveč trpel žep. Skratka, hvalevredno početje upraviteljev, ki nočejo jinančno pokopati državljana. Vendar pa je tu pomota. Vsoto bi bil moral plačati Michelejev ded, ki že 14 let mirno počiva v domači zemlji in ga je ob tej tako presenetljivi novici tudi v grobu najbrž zasrbelo za ušesom. Ded bi bil moral namreč plačati takso, ker je začasno zasedel javno zemljišče (kaj to pomeni, točno ne vemo). M!chele Cavalieri pa je imel smolo, da ima isto ime in priimek kot njegov prednik. Kaže, da bo mladenič vložil priziv. «Moj ded je bil kmet, je dejal, in je vedno prodajal pridelek svoje zemlje direktno odjemalcu. Nikoli ni zasedel javnega zemljišča. Po drugi strani pa se ne bom poslužil tekočega računa, ker bi moral ob vsakem obroku (ki znaša 16 lir) plačati 200 lir poštne takse. Prav tako se mi ne splača, da bi se predstavil občinski davčni izterjeval,lici. Stanujem namreč v vasi S. Angelo in za pot do Mercata San Severina, kjer je županstvo, bi moral odšteti celih 300 lir za avtobus.* učakal izida tednika, ki bo šele danes v kioskih, in je takoj odgovoril Craxiju češ, «da so prav velike stranke in torej udi PSI z njihovo negotovostjo pripomogle, da je bil La Malfa prisiljen vrniti mandat.* Polemike ali ne, dejstvo je, da se stranke mrzlično pripravljajo na vsedržavne politične volitve v Italiji in seveda nič manj tudi na evropske, saj kot znano, je uradni začetek volilne kampanje napovedan že 2. maja za politične volitve, 9. maja pa za volitve v evropski parlament. Italijanske politične stranke torej nimajo časa na pretek, saj je prvi volilni termin napovedan že 20. a-prila ko bo morala vsaka stranka predložiti na notranjem ministrstvu simbol s katerim se bo predstavila na volitvah. Vsedržavno vodstvo KPI se bo tako že jutri sestalo v Rimu, da bi obravnavalo vse možne priprave na volilno kampanjo. Naloga tokrat ni kar tako enostavna, saj si morajo vse stranke začrtati poleg gesel in smernic za politično voliln i kampanjo tudi osnovne smernice za volitve v evropski parlament, (ap) Se bo bencin podražil? Bila je le neslana šala RIM — Zgodaj popoldne se je po Italiji bliskovito razširila vest, da bodo podražili bencin. Od danes naprej naj bi liter bencina stal 650 uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiniiuuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiifiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMUimnriiiiiiiiiiiiiiiiHHU VČERAJ NA ITALIJANSKIH CESTAH 21 MRTVIH IX 20 RANJENIH Smrt bivšega nogometaša Barisona Trener Torina Radiče huje ranjen Sedem mrtvih in šest ranjenih v strahotni prometni nesreči pri Mestrah BENETKE — Črn dan včeraj na njega, ki ima številne zlome in italijanskih cestah, kjer je v prometnih nesrečah izgubilo življenje 21 oseb, ranjenih pa jih je bilo 20. Najbolj okrvavljen je bil asfalt na obvoznici pri Mestrah, kjer je v skrotovičeni pločevini številnih avtov našlo smrt 7 oseb, 6 pa jih je bilo laže ali huje ranjenih. Strahotni nesreči je botrovala verjetno spolzka cesta, ni pa izključeno, da je šoferja tovornjaka, ki je prevažal umetna krmila, premagal spanec. Dejstvo je, da je včeraj okoli 13. ure 32-letni Loris Cavaletto iz Arzer-grande pri Padovi vozil tovornjak J na obvozni cesti Trst - Padova, ko je začelo težko vozilo nenadoma zanašati na mokrem cestišču, Tovornjak je z vsp silo treščil v guard rail in razpolovil drog električne napeljave, olroli katerega se je zavrtel, prj čemer ga je zaneslo na cestišče prometnice Padova - Trst, kjer je dobesedno zmečkal fiat 132 in dva fiata 127 beneške registracije ter 126 iz Trevisa, ki so tedaj privozili z nasprotne strani. Obračun je bil nadvse tragičen: reševalne e-kipe so med močnim dežjem potegnile iz fiata 132 dva moška, dve ženski in 5 ali 6 let starega otroka, iz fiata 126 pa žensko in majhno deklico. Vsi so bili na mestu mrtvi. Z neba je lilo brez prestanka, ko so se gasilci, osebje Rdečega križa, policisti in karabinjerji lotili tekme s časom, da bi rešili življenje ranjenkam, ki so bili stisnjeni v skrotovičeni n'očevini. Po dolgem trudu so odpravili tudi s pomoč :o helikopterja v bolnišnico v Mestre vse ranjene in sicer šoferja tovornjaka Ca-valetta, ki se bo moral zdraviti 40 dni, Egidia Maggija (pridržana prognoza), 25-letno Luiso Fumato in njeno 21-letno sestro Carlo iz Me-ster (90 dni) in 11-letnega Alessan-dra Boschierija (pridriana prognoza), ki je v nesreči izgubil Thaler Bono Bernini in 12-letno sestro Liso. Med žrtvami je 5 članov družine Milan iz Zelarina prj Benetkah: 34-letni Renato, njegova žena Mirella Mirandoli, njegov oče Fausto Milan, mati Margherita in 5-letni sin Mirko. Od Milanove družine se je rešil le 9-letni Renatov sin Riccardo, katerega zdravstveno stanje pa je skoraj brezupno. Dva mrtva in 8 ranjenih je žalostni obračun tragične nesreče na prometni žili Autofiori: smrt je tokrat doletela znanega bivšega nogometaša prvoligaških enajsteric in tudi državne reprezentance 42-let-nega Paola Barisona, medtem ko je med huje ranjenimi tudi sedanji trener Torina Gigi Radiče. Sled- hude notranje poškodbe, so včeraj pet ur in pol operirali v upu, da ga rešijo. Vsekakor .je njegovo življenje na niti. Spočetka so mislili, da je v nesreči umrla tudi Radi-cejeva žena, ki pa se je od moža poslovila v Sanremu, kjer sta preživela praznike in se z vlakom odpeljala v Lerici k otrokom. Nesreča se je pripetila ob 11.30 na nadvozu pri Cervu Ligure, kjer je tovornjak s prikolico, ki je prevažal nove avtomobile tulih znamk proti Ventimiglii, delno zaradi mokrega cestišča delno pa zaradi silovitega sunka vetra zaneslo v vmesno pregrejo, ki jo je podrl in zavozil na drugo stezo, pri čemer je odbil rdečo alfetto z nekim odvetnikom za volanom v brezno in se nato, medtem ko so avtomobili popadali na cesto, zaril v Radicejev fiat 130. Trenerja Torina je vrglo na asfalt, kjer je hudo ranjen obležal, medtem ko je Barison našel smrt v plamenih, ki so zajeli Dri-jateljevo vozilo. Pogled na prizorišče je bilo presunljivo: povsod razbiti in goreči avti ter stokajoči ranjenci, ki jih je bilo šest. Seznam ljudi, ki so včerai postali žrtve motorizacije, je precej dolg: pri Grcssetu so izgubili življenje štirje člani iste družine, dve osebi pa sta bili ranjeni. Pri Brixnu je umrl mlad fant, njegov sopotnik pa je bil hudo ranjen, pri Rioneru Sannitico (Isemia) je avto zgrmel zaradi prevelike hitrosti s ceste v brezno,, pri čemer se je šofer ubil, sopotnik pa se je resno poškodoval. Pri Piacenzi sta v čelnem trčenju med dvema avtomo biloma dva priletna zakonca podlegla poškodbam, fant in dekle pa sta bila huje ranjena, nedaleč od La Spezie sta v avtu. ki je silovito treščil v obcestno drevo, na kraju umrla brat in sestra. Ena smrtna žrtev in en ranjen v prometni nesreči tudi v Foggii, med tem ko je smrt doletela tudi 26-letnega Holandca Paulusa Corneliu-sa Dollmana, ko je v predoru pri Pegli na cesti Genova - Savona izgubil oblast nad motornim kolesom in treščil v guard-rail. kjer je negibno obležal v krvi. žrtev pro- metne nesreče je postal tudi 22-letni nogometaš tretjeligaške »Mas-sese calcio* Antonio Battistini, katerega so sprejeli v nevrokirurški kliniki v Piši s pridržano prognozo. Atentat v Ulstru LONDON — Štirje angleški policaji so včeraj izgubili življenje v Ulstru v kraju Bessbrook, nedaleč od meje z Južno Irsko. Po pripovedi vojaškega glasnika, naj bi angleški policaji, potem ko so hoteli parkirati svojo »landro-ver», zadeli ob zelo močno mino. Vozilo je dobesedno vrglo na bližnje polje, vsi štirje potniki pa so bili pri priči mrtvi. V atentatu so bili ranjeni še drugi štirje angle ški policaji, ki so bili v bližini. Atentat, ki so ga izvedli Dristaši nacionalističnega krila »irske republikanske vojske*, je najhujši v zadnjih desetih letih. lestinske gverilce iztaknila izraelska vojaška izvidnica. Po spopadu so vojaki ugotovili, da so bili gverilci v uniformah, pri sebi pa so imeli tudi veliko količino orožja, eksploziva in drugega vojnega materiala. Kaže, da so hotel) palestinski borci napasti nekatere izletnike, ki bi jih nato imeli za talce. Na kraj dogodka je prispel tudi vrhovni poveljnik izraelske vojske general Ra-phael Evtan, ki je izjavil, da se je na jugu Libanona zbralo na stotine pripadnikov OLP, ki so si tam postavil) tudi svoje vojaške baze. Seveda, stopnjevanje te vojne dejavnosti gre pripisati pred nedavnim sklenjenemu mirovne u sporazumu med Egiptom in Izraelom, proti kateremu se je Organizacija za osvoboditev Palestine že večkrat izrekla in mu odločno nasprotuje. Vendar včerajšnji spopad še ni vse. V središču Jeruzalema je na nekem avtobusu eksplodirala bomba, ki pa ni terjala človeških žrtev, čeprav je avtobus popolnoma razdejala. Medtem so v Tel Avivu že določili skupino šestih ministrov, ki se bodo pogajali z Egiptom za vzpostavitev avtonomije v Cisjordaniji in Gazi. Včeraj zjutraj pa sta se v Abu -Rodeisu že sestala izraelski in egiptovski minister za energijo, da bi začela z pogajanji, po katerih bodo po sedmih mesecih od podpisa mirovne listine Izraelci vrnili Egiptu petrolejska ležišča na Sinaju. Razpravljala bosta o še številnih nerešenih vprašanjih, med temi tudi i-zraelsko zahtevo, po kateri naj bi se Egipc obvezal odkupiti vse stroje, ki so jih Izraelci postavili v A-Turu za črpanje petroleja, in katerih vrednost ie oribližno 41 milijonov dolarjev. Oba energetska ministra sta bila optimistično razpoložena in sta izjavila, da bodo premostili vse ovire. V Tel Avivu pa je včeraj izraelski vladni glasnik izjavil, da si bosta Izrael in Egi-t izmenjila ratificirano mirovno listino prihodnjo nedeljo na Sinaju. S tem bo mirovni sporazum tudi uradno stopil v veljavo. Egiptovska levica pa je včeraj kontestirala Sadatovo odločitev, ko je za jutri oklical referendum, po kate-em se bo ljudstvo izreklo v prid mirovnemu sporazumu z Izraelom. »Izkušnja nas uči, da se vladajoči krogi poslužuejo referenduma samo zato, da izdelajo zakone, ki omejujejo svobodo in peljejo k popolni izolaciji,* je izjavil leader levičarske parlamentarne opozicije Khaled Mohieddin. Levičarska stranka zato poziva ljudstvo, naj na jutrišnjem referendumu glasuje «ne», čeprav se vodilni organi stranke dobro zavedajo, da je »izid referenduma že vnaprej dobro znan*. Včeraj so arabske dežele, ki izvažajo petrolej, naprtile Egiptu še en udarec. Na izrednem zasedanju desetih arabskih držav so namreč sklenili, da bodo nemudoma in nepreklicno prenehali s prodajo petroleja Egiptu, poleg tega pa so E-gipt izključili iz svoje zveze. Ta u-krep je bilo pričakovati in je posledica mirovnega sporazuma, ki ga je Kairo proti volji ostalega arabskega sveta podpisal z Izraelom. (mč) NEVZDRŽNE TEZE BOLGARSKE VLADE «V Bolgariji sploh ni makedonske manjšine» Tako stališče je pred komitejem za človekove pravice pri OZN zagovarjal bolgarski predstavnik, katerega pa je Jugoslovan dr. Janca demantiral NEW YORK - Bolgarija je v Združenih narodih dobesedno ponovila svojo tezo, po kateri zanika obstajanje makedonske narodnostne skupnosti v tej državi. To tezo so Bolgari iznesli tudi na zasedanju komiteja generalne skupščine ŽN za človekove pravice, na katerem a-nalizirajo poročila posameznih vlad, glede konkretnega izvajanja mednarodne konvencije o političnih in državljanskih pravic. To konvencijo so odobrili leta 1968 in jo je do danes podpisalo okrog 60 držav. Tako se trikrat letno sestane komite, ki ga sestavlja 18 članov, vsi so renomi-rani izvedenci za mednarodno pravo in preučuje poročila posameznih vlad. Proučili so tudi bolgarsko tezo, po kateri je v Bolgariji samo ena slovanska narodnostna skupina, to llliiiiiiiiifiiiiiiiiiiiliiiiiiiiliiliiiliiliMMiliiiiiiiiiiiiiiiuiiiiirarniiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiiiiiiiiiMiniiniiintiiii SENČNE IN SONČNE PLATI VELIKONOČNEGA «WEEKENDfl» Veliko več tujih turistov a tudi več smrtnih nesreč V ponedeljek nad 6,5 milijona vozil na italijanskih cestah RIM — Približno 18 milijonov avtov na cestah, nad polovico celotnega prebivalstva Italije na počitnicah ali na izletih, milijon in mor da več tujcev s petimi milijoni prenočitvami: to so glavne številke velikonočnega turističnega toka, ki je dosegel višek v obdobju cd petka, 13. t.m.. do ponedeljka, 16. Vsekakor gre za turistični »boom*, ki spominja, vsaj kar se tiče Italijanov, na množične premike pred 19 leti. Število tujcev se je povečalo za 30 do 40 odstotkov in tudi papež je znal pritegniti turistične tokove z vseh delov sveta in to celo v nizki sezoni. Vsekakor dober -začetek turistične sezone, vendar senc ne manjka. Predvsem turistične delavce zaskrbljujejo že napovedani ukrepi za štednjo energetskih virov, ki bi, kot je bilo že 1973. leta, negativno vplivali na turistične tokove. Že leta niso zabeležili med velikonočnimi prazniki tako množičnega turističnega premika kot letos. POMAGAJMO ČRNI GORI! ■iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiifMiHiHluiHmiiiiniiiiiiiiiiiiMdiiiitiiiiimiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitmraaniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiii PREISKAVA 0 DELOVANJU »AVTONOMISTOV* SE JE RAZCEPILA NA DVOJE Domnevne pripadnike Rdečih brigad bodo zaslišali tudi rimski sodniki Poleg prof. Negrija naj bi tudi nekateri drugi aretirani avtonomisti sodelovali pri pokolu v Ul. Fani, pri ugrabitvi in umoru Alda Mora - Tudi v Firencah tri aretacije RP — Prof. Tonija Negrija, ki je btil aretiran v okviru protiteroristične akcije v Padovi in ki je obtožen sodelovanja pri pokolu v Ul. Fani, bodo zaslišali v rimskem zaporu Rebibbia šele prihodnji petek. Preiskava o obtožbi prof. Negrija, češ da sodi v vrh teroristične organizacije Rdečih brigad in da je sodeloval pri pokolu v Ul. Fani, pri ugrabitvi in umoru predsednika krščanske demokracije Alda Mora, sodi namreč v pristojnost rimskih sodnikov, ki so tudi podpisali zadevni zaporni nalog. Tako je včeraj zjutraj preiskovalni sodnik dr. Achille Gallucci, ki vodi preiskavo o zadevi Moro, sklenil, da bo zaslišal prof. Negrija šele v petek in to po daljšem razgovoru z odvetnikom Brunom Sini- scalchijem, ki ga je obtožei i padov-ski voditelj «avtonomije» imenoval za svojega branilca. Vsekakor je zaenkrat tudi rimski del preiskave še vedno zavit v globoko tajnost. Skozi zid nepredirne molčečnosti je včeraj pronicnila le vestička, da so rimski sodniki določili šele prihodnji petek za zaslišanje prof. Negrija, saj morajo še prej proučiti obširno dokumentacijo, ki jo je o delovanju pripadnikov »delavske avtonomije* zbral padov-ski sodnik dr. Calogero, ki je preiskavo vodil v začetni fazi. Preiskava o delovanju celic skraj-noleve organizacije »delavske avtonomije* v Padovi in v nekaterih drugih severnoitalijanskih mestih se je torej dokončno razcepila na dvoje. V Rimu bodo tako sedaj ra- iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitfiiHiiiiiniiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiimiiuimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi KLJUB NASPROTOVANJU VSEH NAPREDNIH SIL SVETA Volilna farsa bele manjšine v Rodeziji «Domači parlament» le nebogljena lutka v rokah rasistov SALISBURY — Včeraj se je v Rodeziji pričel drugi del volilne farse (pred dnevi so namreč volili belci) prvih »svobodnih* volitev, ki naj bi po zamisli lana Smitha omogočile nadaljnjo prevlado bele manjšine, kljub črni večin' v parlamentu. Rasistični režim je skušal in skuša na vse pretege dokazati svetu svoje dobre namere, da prepusti oblast domačinom, a poskus je obsojen na propad, saj so volitve mednarodno nepriznane in dejstva ne spremeni niti prisotnost neuradnih tujih opazovalcev iz Zahoda, še manj laskavo poročanje nekaterih zahodnih tiskovnih agencij. Vsa Afrika je izrekla odločen ne temu poskusu prikritega kolonializma in zahteva nadaljevanje gospodarskih in političnih sankcij proti Rodeziji. Koordinacijski biro gibanja neuvrščenih je prav tako ostro obsodil volitve in poziva vse države, naj povečajo diplomatsko, politično, vojno in gospodarsko pomoč osvobodilni borbi naroda Zimbabveja, da se s tem zagotovi možnost trajnega miru in stabilizacije v tem delu Afrike. Nacionalna patriotska fronta pa je medtem sprožila protiofenzivo, da bi onemogočila rodezijski rasistični vojski nemoteno vsiljevanje volitev. Voditelji fronte so tudi pozvali prebivalstvo, naj bojkotira volitve in naj se izogiba mest in trgov. Že včeraj so gverilci fronte z mino-metalci obstreljevali neko garažo avtobusov v samem predmestju Sa-lisburyja. Univerzitetni študentje pa so stopili na ulice, da bi z mirnimi demonstracijami protestirali proti volilni farsi. Smithov režim je medtem vpoklical pod orožje vse belopolte rezerviste in mobiliziral belopolto moško prebivalstvo do 59. leta starosti. Z orožjem hoče ustrahovat domačine, da bi čimštevilnejši podprli črnske kvizlinške voditelje in s tem omogočili Smithov načrt o «mirnem» in seveda ugodnem prehodu oblasti v roke zanesljivih domačinov. Prav tako nadaljuje Smithova soldateska z ustrahovanjem sosednjih držav, pod pretvezo, da napada oporišča borcev Zimbabveja. Pet dni bodo trajale volitve; rezultat je že sedaj gotov: zmagal bo škof Abel Muzoreva, ki naj bi postal tudi prvi predsednik «črnopolte* rodezijske vlade. lan Smith se je medtem obrnil na zahodne države, da bi preklicale svoje nasprotovanje do sporazuma med belci in zmernimi črnskimi voditelji. »Mi smo prav tako Afričani kot so Američani državljani ZDA in Kanade francoskega ali angleškega porekla, še več, na vesti nimamo genocida,* je izjavil Smith pariškemu dnevniku »Le Figaro*. Rasistična režima v Rodeziji in Južni Afriki skušata na vse načine utrditi svoj položaj. Pretoria se prav tako ogreva za »enostransko razglasitev neodvisnosti* Namibije, kljub nasprotovanju OZN in samih zahodnih držav. Resnici na ljubo je zahodno nasprotovanje rasistič nima vladama zgolj formalno, saj se gospodarski bojkot ni pikoli v celoti izvajal zaradi velikih interesov multinacionalnih družb ziskovali dejavnost enajstih obtožencev, ki so osumljeni pripadništva Rdečim brigadam in celo sodelovanja pri umoru Alda Mora, kar velja zaenkrat še predvsem za prof. Negrija in časnikarja Nicotrija. V Padovi pa ostane le tistih deset obtožencev, ki so osumljeni sodelovanja v prevratniških organizacijah «avtonomije». »Pripadniki* Rdečih brigad bodo torej romali na zaslišanje v Rim, »avtonomisti* pa bodo zaenkrat ostali kar v padovskem zaporu in torej na razpolago sodniku Calogeru. Medtem se tudi za toskanski terorizem obetajo hujši časi. Včeraj so v Firencah, na ukaz namestnika državnega pravdništva dr. Vigne, a-genti Digosa in protiterorističnih oddelkov aretirali tri osebe, ki naj bi delovale v neki florentinski pre vratniški celici, ki naj bi oskrbovala z orožjem in razstrelivom pripadnike Rdečih brigad. Trije aretirani mladeniči so Giuseppe Ippoli-to, ki je obtožen pripadništva oboroženim skupinam, Alessandro Di-ni, obtožen posestva orožja in o-sumljen pripadnosti prevratniški organizaciji ter še Doriana Donati, ki so jo agenti aretirali zaradi krivega pričevanja. Protiteroristična akcija je v Firencah še vedno v teku in vse je torej zavito v globoko temo. Kljub temu pa se je izvedelo, da so agenti Digosa že zaplenili v stanovanjih aretirancev kopico oro žja, nekaj dokumentov, dolg seznam ime i in orožni list, s katerim naj bi Giuseppe Ippoliti kupil puško, ki so jo preiskovalci našli v rimskem skrivališču Rdečih brigad v Ul. Gradoli. (ap) BEOGRAD — Predsednik Tito je včeraj v Beogradu sprejel osebnega odposlanca alžirskega predsednika Šadlija člana politbiroja FLN in zunanjega ministra Mohameda Benjahijo in se zadržal z njim v daljšem prijateljskem pogovoru. Minister Benjahija je Titu izročil šadlijevo osebno poslanico in vabilo, naj jugoslovanski predsednik obišče Alžirijo. a tudi krvni davek na cestah je hujši kot v prejšnjih letih; Kljub nenehnim opozorilom in pozivom k previdnosti je 125 oseb izgubilo življenje v prometnih nesrečah (21 več kot lani), ki jih je bilo 1854, medtem ko je bilo ranjenih 2884 oseb. Lani je bilo v 1471 nesrečah ranjenih 2311 oseb. Vsekakor je bilo v štirih prazničnih dneh veliko več vozil na cestah kot lani: 21 milijonov in 700 tisoč vozil v primerjavi z 18 milijoni in 400 tisoč. ki so jih našteli lani na italijanskih cestah. Najgostejši promet so zabeležili v ponedeljek, 16. aprila, z nad 6 milijoni in 600 tisoč avtov vseh..Mkat$gaw ,ip ku-bikov na cestah. Nič čudnega torej, če se je tudi število glob u-strezno povečalo: 78.798 proti lanskimi 64.567 Če izvzamemo to temno plat množičnega turizma, lahko trdimo, da tujci ponovno prihajajo v «deželo sonca*. Dotok tujcev, pa čeprav še ni točnih Dodatkov, je presegel vse, tudi najbolj rožnate napovedi, zaradi česar turistični operaterji z optimizmom pričakujejo turistično sezono. Na italijanskih cestah, v turističnih središčih in tudi v mestih so zabeležili večji dotok turistov iz Nemčije, Francije, Belgije in Anglije, pa tudi iz ZDA. iz česar sklepajo, da bo letos dotok tuje valute presegel lansko vsoto, ki je znašala 5.340 milijard lir. V Beogradu kongres italianislov BEOGRAD — V centru «Sava» se je včeraj začel deseti kongres mednarodnega združenja za študij italijanskega jezika in književnosti. Na kongresu so se zbrali znanstveniki iz 32 držav. Po nagovoru predstavnika beograjske občinske skupščine je udeležence pozdravil rektor beograjske univerze dr. Miroslav Pe-čujlič in med drugim poudaril, da zborovanje svetovnih italianistov v Jugoslaviji pomeni tudi priznanje jugoslovanski italianisti, s katero se uspešno ukvarjajo na univerzah v Zagrebu, Ljubljani, Zadru in Beogradu ter v zadnjem obdobju tudi v Sarajevu. Navzoče je pozdravil tudi predsednik združenja, akademik in univerzitetni profesor iz Pada „• Vittore Branca, uvodni referat pa je imel profesor beograjske univerze dr. Eros Seoui. Danes v Turinu proces proli 14 «brigadistom» TURIN — Na porotnem sodišču v Turinu se bo danes začel proces proti 14 bolj ali manj domnevnim »rdečim brigadistom* in štirim pripadnikom samozvane organizacije »rdečih panterjev*, ki so obtoženi de lovanja v oboroženih terorističnih skupinah, kraje in tatvin, poleg tega še ponaredbe osebnih dokumentov. Od 14 »brigadistov* so trenutno priprti Tonino Paroli in Arialdo Lin-trami, ki sta obtožena bombnega a-tentata na sedež avtonomnega sindikata kovinarjev »SIDA* ter Massi-mo Maraschi, ki so ga aretirali po ugrabitvi industrijca Vittoria Gan-cio in pri kateri je Maraschi sodeloval. Drugi »brigadisti* so zaenkrat na začasni svobodi, medtem lu> je Antonio Bellavita zbežal v Francijo. VIDEM — Siabo končana šala za 19-letnega Giuseppa Facchina, ki je v vojašnici v Perteolah nehote pritisnil na petelina puške garand in huje ranil svojega 20-letnega pri jatelja Giuseppa Facchina iz Padove v obraz. Ranjenega so v videmski bolnišnici nujno operirali. Facchina pa so prijavili sodišču. so Bolgari sami, poleg le-te pa je še nekaj manjših narodnostnih sku; pdn, in sicer Turki, Cigani, Židi in Jermeni. Jugoslovanski član komiteja za človekove pravice pri OZN, docent pravne fakultete iz Novega Sada dr. Dejan Janča je v formi vprašanja spomnil na podatke ljudskega štetja v Bolgariji iz leta 1956, ro katerih je jasno razvidno, da je bilo takrat v Bolgariji 187.789 pripadnikov makedonske narodnostne skupnosti. Spomnil pa je tudi na štetje iz 1965. leta. ko se je to število zmanjšalo na samo 8 tisoč. Dr. Janča se v svojem posegu ni spustil v polemiko ali kakršnokoli tendenciozno ocenjevanje, posredoval je samo gole podatke, iz katerih je razvidno, da je bilo v Bolgariji še leta 1965 19 narodnostnih manjšin, a sedaj uradni bolgarski krogi pravijo, da so le štiri. V svojem odgovoru j c bolgarski veleposlanik Aleksander Jankov dejal, da se je za časa štetja leta 1956 Bolgarija nahajala v «posebnih političnih okoliščinah* in da je bila «pod velikim pritiskom*, zaradi česar se je lahko pojavilo tudi število okreg 188 tisoč Makedoncev na bolgarskih tleh. Ob tem ni dal bolgarski predstavnik nobenih pojasnil, dejal je le, da se »prebivalci njegove države v normalnih okoliščinah izrekajo izključno za Bolgare*. V skladu s tako verzijo o »nenormalno; sti* in »normalnosti* je seveda tudi teza bolgarske vlade, da obstaja na bolgarskih tleh samo en slovanski narod - bolgarski. Dr. Vratuša obiskal sekretariat za notranje zadeve LJUBLJANA - Predsednik IS SRS dr. Anton Vratuša in član predsedstva ter republiškega sveta za zaščito Viktor Avbelj sta včeraj obiskala republiški sekretariat z® notranje zadeve. S predstavniki sekretariata‘sta se pogovarjala o delu organov , za notranje zadeve in nadaljnji krepitvi družbene samozaščite ter vloge teh organov v njej. Solidarnostne brzojavke albanski vladi TIRANA — Albanska vlada sprejema številne izraze solidarnosti sočustvovanja ob potresu, ki )e: skupno z Jugoslavijo, prizadel tud) Albanijo. V Tirani so uradno potrdil) prve vesti o posledicah potresa, Id so govorile o 35 mrtvih in 379 ranjenih. V Albaniji je potres poruš); ali močno poškodoval 420 poslopd »ekonomskega in družbenega potne na* in 9.300 domov. Najbolj pri/®' deto področje je seveda sevorazal)0®' na Albanija, to je področje me® Skadarskim jezerom in Jadranski1)1 morjem. Včeraj je to področje obiskal predsednik vlade Mehmet Sb* hu. Med solidarnostnimi brzojavkam^ ki jih je prejela albanska vlada, nW omenimo brzojavki italijanskega m1' rastrskega predsednika Andreottiji ki je tudi ponudil pomoč Albaniji •" predsednika ZIS SFRJ Veselina Diu' ranoviča, ki je izrekel »prijateljski mu albanskemu narodu globoko s®” žalje*. BANGKOK - Namesto vesti ® vietnamsko-kitajskih pogajanj, ki " se morala začeti že 14. aprila, Prl. hajajo iz Hanoia poročila o nov' medsebojnih obtožbah, ki bodo odJ“ žile v nedogled rešitev medsebojni sporov. Vietnam namenoma ražF huje polemiko o nedavnem kršenj vietnamskega zračnega prostora, * je vietnamska protiletalska obramb baje sestrelila neko kitajsko reald) no bojno letalo južno od Hano1®' SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 17. 4. 1979 Ameriški dolar 840.'' Funt šterling 1763." Irski funt šterling 1650--' Švicarski frank 481" Francoski frank 189' Belgijski frank 26." Nemška marka 436-- Avstrijski šiling 59,1 Kanadski dolar 670." Holandski florint 400.-' Danska krona 150" Švedska krona 182" Norveška krona 155-" Drahma 22." Mali dinar 39" Velik) dinar 39" MENJALNICA vseh tujih valut