a u> o o ¿L iN z« ca — N t 0) ta a: g ti < a> i/> m > d> 5! (D KLIMATSKE RAZMERE V MAJU Maj je bil toplejši od dolgoletnega povprečja POMLAD 2005 Sončnega vremena je bilo opazno več kot običajno RAZVOJ VREMENA 13 maja so bile nevihte pogoste, ponekod je padala toča VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Klimatske razmere v maju 2005..................................................................................................................3 Razvoj vremena v maju 2005....................................................................................................................20 Klimatske razmere spomladi 2005............................................................................................................26 15. maj - svetovni dan podnebnih sprememb...........................................................................................35 AGROM ETEOROLOGIJA 39 HIDROLOGIJA 46 Pretoki rek v maju......................................................................................................................................46 Temperature rek in jezer v maju................................................................................................................50 Višine in temperature morja.......................................................................................................................52 Podzemne vode v aluvialniih vodonosnikih v maju 2005.......................................................................... 56 ONESNAŽENOST ZRAKA 59 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE 68 April 2005...................................................................................................................................................68 Maj 2005.................................................................................................................................................... 73 POTRESI 78 Potresi v Sloveniji - maj 2005 ................................................................................................................... 78 Svetovni potresi - maj 2005...................................................................................................................... 80 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 82 Fotografija z naslovne strani: Agencija RS za okolje je letošnji svetovni dan podnebnih sprememb obeležila z odprtjem meteorološko ekološke postaje v Regijskem parku Škocjanske jame. Postajo je namenu predal minister za okolje in prostor g. Janez Podobnik, dr. med., poleg njega levo direktor Regijskega parka Škocjanske jame g. Albin Debevc in desno generalni direktor Agencije RS za okolje dr. Silvo Žlebir. (Foto: Miha Korenčan) Cover photo: In occasion of the World climate change day Environmental Agency of the Republic of Slovenia opened the meteorological ecological measuring station in the Škocjan Caves Regional Park. From the left to the right: Director of the Škocjan Caves Regional Park Mr. Albin Debevc, Minister of the environment and spatial planning Mr. Janez Podobnik, M.D. and Director General of the Environmental Agency Dr. Silvo Žlebir during the inauguration ceremony. (Photo: Miha Korenčan) Glavni urednik: Odgovorni urednik: Člani: Oblikovanje in tehnično urejanje: UREDNIŠKI ODBOR SILVO ŽLEBIR TANJA CEGNAR TANJA DOLENC MOJCA DOBNIKAR TEHOVNIK JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH RENATO BERTALANIČ METEOROLOGIJA METEOROLOGY Klimatske razmere v maju 2005 Climate in May 2005 Tanja Cegnar Maj zaključuje meteorološko pomlad. Moč sončnih žarkov je že velika in primerljiva z julijsko, v povprečju temperatura od začetka do konca meseca še narašča. Vendar ogrevanje ozračja ni enakomerno, saj celo ljudski pregovor o ledenih možeh omenja občutno ohladitev ob koncu prve polovice maja. Skoraj vsako leto nas doseže močan prodor hladnega zraka, a le izjemoma ohladitev sovpada z ledenimi možmi. Maj je tudi mesec košnje, a večdnevna suha obdobja so maja redka, saj je ozračje pogosto nestabilno in kopasti oblaki radi zrasejo do velikosti, ko se iz njih usuje ploha ali razvije nevihta. Padavine so bile maja razporejene neenakomerno, zadnja tretjina meseca je bila brez večjih padavin. V pretežnem delu države je bilo padavin manj kot običajno, na severozahodu države je padlo od dve do tri petine običajnih majskih padavin, v Novem mestu pa so dolgoletno povprečje presegli za tretjino. Pojavile so se tudi že prve nevihte s točo. Sonce je povsod po državi sijalo dlje od dolgoletnega povprečja, na Goriškem in v Julijcih je bilo dolgoletno povprečje preseženo za tretjino. Povprečna temperatura je bila povsod po državi nad dolgoletnim povprečjem. Na severozahodu države in na Notranjskem je odklon od povprečja nekoliko presegel 2 °C, kar presega običajno spremenljivost povprečne majske temperature. V pretežnem delu države je bil temperaturni odklon med eno in dvema °C, na Obali in v Kočevju pa temperaturni odklon ni presegel ene °C. g -10 BILJE i n n I 111111111 111111111111111111111 i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 10 8 O 6 < >0 4 W 2 š 0 PL, 0 O -2 £ „ O -4 g -10 LJUBLJANA J- i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -10 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka maja 2005 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, May 2005 Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Prvi štirje majski dnevi so bili precej toplejši od dolgoletnega povprečja, nato je temperatura zdrsnila pod 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo dolgoletno povprečje. Največji negativni odkloni od dolgoletnega povprečja so bili ob koncu prve in začetku druge tretjine meseca; na Dolenjskem je bilo 9. maja dobrih 8 °C hladneje kot v dolgoletnem povprečju. Osrednji majski dnevi so bili temperaturno nekoliko nad dolgoletnim povprečjem, sledili so trije hladni dnevi. Zadnjih enajst majskih dni je bilo nadpovprečno toplih, na Primorskem je odklon dosegel 7 °C, drugod po državi pa 9 °C. Povprečna majska temperatura zraka je bila v Ljubljani 16.3 °C, kar je 1.7 °C nad dolgoletnim povprečjem in nekoliko presega običajno spremenljivost majske temperature zraka. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši maj 2003, takrat je bila povprečna temperatura 18.3 °C, z 18.1 °C mu je sledil maj 1958, maja 1986 je bila povprečna temperatura 17.6 °C, opazno toplejša od letošnjega sta bila tudi maja 2001 in 2002 s povprečno temperaturo 17.2 °C. Daleč najhladnejši je bil maj 1957 z 11.5 °C, z 12.1 °C mu je sledil maj 1991, le malo višja je bila povprečna majska temperatura v letih 1980 (12.2 °C) in 1978 (12.3 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 10.2 °C, kar je 1.2 °C nad dolgoletnim povprečjem in še v mejah običajne spremenljivosti. Najhladnejša so bila jutra maja 1957 s 6.3 °C, najtoplejša pa leta 1986 z 12.1 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 22.0 °C, kar je 1.6 °C nad dolgoletnim povprečjem in na meji običajne spremenljivosti. Majski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 25.3 °C, najhladnejši pa maja 1991 s 17.0 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 30 " LJUBLJANA BEŽIGRAD 10 o £ 2 N < A rt o p H 3-2 rt ^ A 1951 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 -6 1955 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu maju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in May and the corresponding means of the period 1961-1990 Tako kot v nižinskem svetu je bil maj toplejši od dolgoletnega povprečja tudi v visokogorju. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 1.8 °C, kar je 2.0 °C nad dolgoletnim povprečjem in nekoliko presega meje običajne spremenljivosti majske temperature zraka. Doslej najhladnejši je bil maj 1991 z -3.7 °C, -2.9 °C je bilo maja 1970, maja 1980 je bilo -2.5 °C, -2.4 °C pa leta 1957. Najmanj hladen je bil s 3.8 °C maj 1958, sledil mu je s 3.4 °C maj 2003, maja 1999 je bila povprečna temperatura 3.0 °C, maja 1986 pa 2.9 °C. Na sliki 2 desno sta povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna majska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se minimalna dnevna temperatura spusti do ledišča ali nižje. Na Kredarici je bilo maja 17 hladnih dni, v Ratečah so bili trije, v Slovenj Gradcu 2, v Kočevju en. Topli so dnevi, ko najvišja dnevna temperatura doseže vsaj 25 °C. V Vipavski dolini jih je bilo od 12 do 14, toliko tudi na Bizeljskem in v Beli krajini. V Ratečah in Postojni je bilo 5 toplih dni. V Ljubljani je bilo 11 toplih dni. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani šest majev brez toplega dneva, maja 2003 jih je bilo kar 20 (slika 3). 6 4 5 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Maja se včasih najvišja dnevna temperatura že dvigne celo na 30 °C ali več, takim dnevom pravimo vroči. Maja 2005 so jih zabeležili po nižinah z nadmorsko višino do približno 500 m. V Ljubljani so maja vroči dnevi dokaj redki, od sredine minulega stoletja je bilo vključno z letošnjim osem majev z vročimi dnevi (slika 4). Trikrat, v letih 1958, 1969 in 2005, so bili po trije, dvakrat po dva in trikrat po en vroč majski dan. 20 §15 O J > g 10 LJUBLJANA BEŽIGRAD .11... ki B o 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 3. Število toplih dni v maju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature more than 25 °C in May and the corresponding mean of the period 1961-1990 LJUBLJANA BEŽIGRAD Hi 111 1111111111 111111111 1111111111111111111 + f + Slika 4. Število vročih dni v maju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 30 °C in May and the corresponding mean of the period 1961-1990 Najnižjo majsko temperaturo so v visokogorju izmerili ob prodoru hladnega zraka 9. maja, na Kredarici so izmerili -8.2 °C, v preteklosti so maja na tej visokogorski meteorološki postaji izmerili že občutno nižjo temperaturo, tako je bilo maja 1957 kar -15.8 °C, maja 1970 so izmerili -13.9 °C, le nekoliko manj mrzlo je bilo maja 1979 z -13.7 °C in maja 1962, ko je bilo -13.6 °C. V nižinskem svetu je bilo maja 2005 najbolj mrzlo v dneh od 10. do 13. maja. Pod ledišče se je temperatura spustila v Ratečah, kjer je bilo -1.8 °C, v Slovenj Gradcu so izmerili -0.7 °C, v Kočevju -0.2 °C. V Ljubljani se je ohladilo na 2.9 °C. V preteklosti so v Ljubljani maja že izmerili tudi negativno temperaturo, na primer v letih 1957 (-2.8 °C), 1962 in 1976 (obakrat -1.2 °C), 1952 (-1.1 °C), 1969 in 1978 (obakrat -0.4 °C). Najvišjo temperaturo v maju so na vseh merilnih postajah zabeležili v zadnjih dneh meseca, to je med 28. in 30. majem. V krajih z nadmorsko višino do 500 m se je živo srebro dvignilo nad 30 °C. 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 5. Najvišja majska temperatura in povprečje obdobja Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka maja 2005 od 1961-1990 povprečja 1961-1990 Figure 5. Absolute maximum air temperature in May and Figure 6. Mean air temperature anomaly, May 2005 the 1961-1990 normals Na Kredarici je bila najvišja letošnja majska temperatura 13.6 °C, v preteklosti pa se je temperatura maja trikrat že dvignila višje, maja 2003 in 1967 so izmerili 14.0 °C, leta 1969 je bilo 13.8 °C. V Murski Soboti je bila letošnja najvišja majska temperatura 31.8 °C, samo maja 1958 je bilo topleje, izmerili so 32.0 °C. V Portorožu so v preteklosti maja dvakrat izmerili višjo temperaturo zraka; maja 25 5 0 34 32 30 28 26 24 22 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 2003 je bilo 32.8 °C, maja 1953 31.2 °C, tokrat pa 30.6 °C. V Črnomlju se je maj 2005 z 32.8 °C uvrstil na drugo mesto, najvišja ostaja temperatura 33.7 °C iz maja 1958. Tudi na Notranjskem, natančneje v Novi vasi na Blokah, je bilo v preteklosti le enkrat topleje, in sicer maja 1999 z 29.1 °C, maja 2005 so izmerili 28.8 °C. O 10 w w H 11 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O 20 H W -5 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O 35 30 -_ 25 • 20 -£ 15 W 10 LJUBLJANA 35 NOVO MESTO i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O 0 1 H iS W W H 15 10 0 -5 11 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O 35 30 _ 25 20 b 15 W 10 O I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN -5 11 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O w 10 PORTOROŽ i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O 0 1 H W 35 30 ■ 25 20 15 10 5 0 -5 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), maj 2005 Figure 7. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), May 2005 15 30 20 5 15 DAN 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečna temperatura je bila maja povsod po državi nad dolgoletnim povprečjem. Na severozahodu države in na Notranjskem je odklon od povprečja nekoliko presegel 2 °C, v Ratečah je bil maj 2005 2.3 °C toplejši od povprečja obdobja 1961-1990. Na Obali in v Kočevju je bil temperaturni odklon 0.7 °C. Pretežni del države je imel temperaturni odklon med eno in dvema °C. Na sliki 6 je prikazan odklon povprečne majske temperature od dolgoletnega povprečja. Slika 8. Prikaz porazdelitve padavin maja 2005 Slika 9. Višina padavin maja 2005 v primerjavi s povpre- Figure 8. Precipitation amount, May 2005 čjem obdobja 1961-1990 Figure 9. Precipitation amount in May 2005 compared with 1961-1990 normals Veliki dolenci Lendava Jeruzalem Slovenske konjice Sevno Nova vas Kneške ravne Kobarid Žaga Soča Log pod Mangartom Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Letališče Portorož Slap pri Vipavi Bilje pri Novi Gorici Rateče-Planica Kredarica Lesce Godnje 0 50 100 150 200 250 300 povprečje 1961-90 | | maj 2005 Slika 10. Mesečna višina padavin v mm maja 2005 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 10. Monthly precipitation amount in May 2005 and the 1961-1990 normals Majska višina padavin je prikazana na sliki 8. Maja večina padavin pade iz oblakov vertikalnega razvoja, padavine so običajno razporejene neenakomerno. Največ padavin je padlo v delu Posočja in v Kamniških Alpah. Merilna postaja Kneške ravne je zabeležila 146 mm, v vasi Žaga so namerili 138 mm, v Logu pod Mangartom 135 mm, v Kamniški Bistrici 140 mm, v Postojni pa 129 mm. Najmanj padavin je bilo maja na Goričkem, v Velikih Dolencih so namerili 58 mm, v Murski Soboti 60 mm, na Obali 63 mm in na Goriškem 64 mm. Na severozahodu države je padlo le od 40 do 60 % dolgoletnega 1 ^^ ! 1 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo povprečja. Več kot običajno je bilo padavin v delu Kamniških Alp, na Notranjskem, Dolenjskem in v Beli krajini. Najbolj, kar za tretjino, je bilo dolgoletno povprečje majskih padavin preseženo na območju Novega mesta. Dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo najmanj na Goriškem, v Kobaridu, na Koroškem in Goričkem, zabeležili so jih le sedem. Največ padavinskih dni je bilo na Notranjskem, delu Dolenjske, v Logu pod Mangartom in v Beli krajini, našteli so jih 11. V Ljubljani je bilo 10 padavinskih dni. Slika 11. V vročih dnevih ob koncu maja so osvežitev v vodi iskali tudi kužki Figure 11. On hot days at the end of May even dogs were looking for refreshment in water 25 20 § O J > w H 15 - 10 - 0 Slika 12. Število padavinskih dni v maju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 12. Number of days in May with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 300 LJUBLJANA BEŽIGRAD Slika 13. Padavine maja in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 13. Precipitation in May and the mean value of the period 1961-1990 > < PL, g > 250 200 150 100 - - 50 - 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Maja je v Ljubljani padlo 97 mm, kar je le štiri petine dolgoletnega povprečja, to je bil že četrti maj zapored, ko dolgoletno povprečje padavin ni bilo doseženo. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na 5 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin maja 1958 1952, ko je padlo 24 mm, maja 1960 je bilo 30 padavine so bile maja 1962 (254 mm), 234 mm je 199 mm pa maja 1982. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - maj 2005 Table 1. Monthly meteorological data - May 2005 Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Kamniška Bistrica 601 140 79 10 Brnik 384 84 72 8 Jezersko 894 105 62 10 Podljubelj 740 109 70 10 Log pod Mangartom 650 135 63 11 Soča 487 111 56 10 Žaga 353 138 51 9 Kobarid 263 94 41 7 Kneške ravne 752 146 56 9 Nova vas 722 129 111 9 Sevno 515 95 90 11 Slovenske Konjice 332 90 98 8 Jeruzalem 345 89 102 8 Lendava 195 72 92 8 Veliki Dolenci 308 58 68 7 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SD - število dni s padavinami > 1.0 mm , namerili so le 7 mm; nekoliko bolje je bilo v maju mm padavin, maja 1979 pa 31 mm. Najobilnejše padlo maja 1972, 220 mm so namerili maja 1955, Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih točk, kjer merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. Na sliki 14 je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja maja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo povsod po državi; najbolj na Goriškem in v Julijcih, kjer je bilo sončnega vremena skoraj za dve petini več kot običajno. V Beli krajini in delu spodnje Štajerske je bil presežek dolgoletnega povprečja manjši od desetine. Na Kredarici je sonce 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo sijalo 220 ur, kar je najmanj od vseh merilnih mest, največ ur sončnega vremena pa so zabeležili na Obali, sonce je sijalo 291 ur, kar je 15 % več od dolgoletnega povprečja. ^30--- 6 JS 25 - - - 0 KREDARICA 15---- 10---- 5---- P irP 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 40 -p 35 — ^30 - -6 Ji 25 - - BILJE 15----- 10---- 5---- 0 - i ¡;; 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 40 - 35 - ^ 30 -6 & 25 - LJUBLJANA 20--- 15--- 10----- 5---- 0 - , , , 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 40 35 ^ 30 6 Ji 25 NOVO MESTO --------- 1 I I 1 lili .ll ----------- 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 40 t- 35-- ^30 - - -6 Ji 25 - - - CELJE 15---- 10---- 0 -, , , , 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 40 35 ^30 — ■ 6 Ji 25 ■ MARIBOR 20 ■ 15 10 5 0 i- L .1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 40 35 MURSKA SOBOTA ^30 -I-- 6 Ji 25--- W S 20--- 1.5 10------ 5---- 0 - ■rFrrfPr l 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 40 35 ^ 30 -6 Ji 25 - PORTOROŽ 10 5 0 ■ ll I -ll 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN Slika 15. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) maja 2005 (Opomba: 24-umo višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 15. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, May 2005 20 20--- 20 15 20 20 15 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 15 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 350 300 250 200 150 - 100 - 50 - 1951 Slika 16. Število ur sončnega obsevanja v maju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 16. Bright sunshine duration in hours in May and the mean value of the period 1961-1990 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 0 Maj 2005 je bil v Ljubljani že šesti zapored z nadpovprečnim trajanjem sončnega obsevanja. Sonce je sijalo 270 ur, kar je 29 % več od dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena maja 1958 (302 uri), med bolj sončne spadajo še maji 1979 (295 ur), 1973 in 2003 (obakrat 283 ur) ter 1997 (282 uri). Najbolj sivi so bili maji 1954 s 119 urami, 1978 s 134 urami, 149 ur je sonce sijalo maja 1957. Q O d 4 > S 2 - — 0 LJUBLJANA 20 15 Q O d 10 > H 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 17. Število jasnih dni v maju in povprečje obdobja Slika 18. Število oblačnih dni v maju in povprečje obdobja 1961-1990 1961 -1990 Figure 17. Number of clear days in May and the mean value Figure 18. Number of cloudy days in May and the mean of the period 1961-1990 value of the period 1961-1990 8 6 5 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Najmanj jasnih dni je bilo v visokogorju, na Kredarici so zabeležili le 4, samo en jasen dan več je bil v Postojni. Ob morju je bilo 7 jasnih dni, v Vipavski dolini 8. V Beli krajini je bilo 12 jasnih dni. V Ljubljani je bilo šest jasnih dni, kar je tri dni nad dolgoletnim povprečjem (slika 17); od sredine minulega stoletja je bilo deset majev brez jasnega dneva. Sedem majskih jasnih dni je bilo v letih 1976 in 1979. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ jih je bilo v visokogorju, na Kredarici so jih našteli 13, v Mariboru, Beli krajini in zgornji Vipavski dolini jih je bilo deset. Na Goriškem jih je bilo 5, ob morju in na Koroškem 6. Tudi v Ljubljani je bilo 6 oblačnih dni, kar je tri dni manj od dolgoletnega povprečja (slika 18). V majih 1958, 1973 in 2000 sta bila le dva oblačna dneva. Po 17 oblačnih dni je bilo v majih 1951 in 1957. V povprečju so oblaki prekrivali največ neba v visokogorju, na Kredarici kar 6.4 desetine. Na Goriškem in ob morju je bila povprečna oblačnost 4.4 desetine. Med kraje z razmeroma veliko povprečno oblačnostjo spadata Postojna (5.8 desetin) in Celje (5.7 desetin). V Ljubljani je bila povprečna oblačnost 5.1 desetina. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - maj 2005 Table 2. Monthly meteorological data - May 2005 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 14.3 1.4 20.6 7.7 30.0 30 1.4 10 0 8 103 244 5.0 8 10 109 88 8 3 0 0 0 11.2 Kredarica 2514 1.8 2.0 4.2 -0.6 13.6 30 -8.2 9 17 0 564 220 139 6.4 13 4 80 47 10 3 18 31 195 1 751.5 5.2 Rateče-Planica 864 12.5 2.3 19.5 5.2 29.5 30 -1.8 12 3 5 159 229 127 4.6 6 10 83 58 10 2 0 0 0 917.5 9.6 Bilje pri N. Gorici 55 17.2 1.5 23.6 10.8 32.5 29 3.2 10 0 12 18 278 139 4.4 5 8 64 60 7 4 0 0 0 1009.3 12.9 Slap pri Vipavi 137 16.6 1.4 23.8 11.2 33.0 29 5.0 10 0 14 20 5.2 10 8 91 77 10 2 0 0 0 10.7 Letališče Portorož 2 16.9 0.7 22.9 10.9 30.6 29 4.0 12 0 8 19 291 115 4.4 6 7 63 84 8 6 0 0 0 1015.1 13.6 Godnje 295 15.8 1.5 22.6 10.8 31.0 28 4.0 10 0 10 66 3.2 4 15 107 94 10 2 0 0 0 7.5 Postojna 533 14.3 2.2 20.2 7.8 29.8 28 2.0 10 0 5 106 240 121 5.8 9 5 129 97 11 2 0 0 0 12.0 Kočevje 468 13.5 0.7 20.9 7.1 31.2 30 -0.2 13 1 10 127 4.6 7 10 109 89 10 1 6 0 0 11.0 Ljubljana 299 16.3 1.7 22.0 10.2 31.7 30 2.9 10 0 11 63 270 129 5.1 6 6 97 80 10 6 2 0 0 981.7 11.7 Bizeljsko 170 15.9 1.2 23.0 9.7 33.2 30 2.6 10 0 14 66 5.0 9 10 93 97 10 3 1 0 0 11.9 Novo mesto 220 15.8 1.5 21.6 9.5 31.3 30 1.4 10 0 10 78 241 113 5.3 9 7 125 131 10 6 4 0 0 988.0 12.6 Črnomelj 196 16.0 1.4 22.4 9.1 32.8 30 0.5 10 0 12 77 4.9 10 12 112 113 11 3 0 0 0 13.8 Celje 240 15.6 1.5 22.0 8.6 32.4 30 1.0 10 0 11 74 236 120 5.7 9 6 92 95 8 5 1 0 0 988.3 12.1 Maribor 275 16.2 1.5 21.8 10.5 32.1 30 2.4 10 0 10 77 251 122 5.6 10 6 78 82 10 1 0 0 0 983.6 12.1 Slovenj Gradec 452 14.4 1.6 20.7 7.4 30.4 30 -0.7 10 2 9 126 242 118 4.8 6 9 74 72 7 3 1 0 0 11.1 Murska Sobota 188 15.9 1.4 22.1 9.1 31.8 30 1.1 10 0 10 87 255 116 5.3 9 7 60 80 8 4 1 0 0 994.4 11.3 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - maj 2005 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - May 2005 Postaja I. dekada II. dekada III dekada T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 14.6 20.5 24.8 9.4 5.5 8.4 4.8 15.2 20.8 22.9 10.1 4.0 9.1 2.6 20.5 27.1 30.6 12.9 8.3 11.9 7.4 Bilje 14.8 21.0 25.9 8.8 3.2 7.4 1.6 15.6 21.4 22.6 10.2 7.3 8.6 3.8 20.9 28.0 32.5 13.2 8.3 11.5 6.6 Slap pri Vipavi 14.2 21.1 26.5 9.1 5.0 7.3 4.0 15.1 21.4 23.8 10.4 7.5 8.6 4.0 20.3 28.5 33.0 13.9 8.0 11.5 6.0 Postojna 11.2 17.0 23.8 6.1 2.0 4.3 0.0 12.6 18.0 21.3 7.4 3.8 5.7 2.0 18.7 25.1 29.8 9.7 3.8 7.6 1.0 Kočevje 11.5 18.2 28.3 6.1 1.0 5.6 0.7 11.8 18.6 22.1 5.8 -0.2 5.5 -1.0 16.9 25.5 31.2 9.1 3.4 8.3 2.6 Rateče 10.4 17.2 25.8 3.9 -0.2 1.0 -3.6 10.1 16.6 22.3 3.8 -1.8 1.2 -6.4 16.6 24.3 29.5 7.6 3.6 3.9 -0.4 Lesce 11.8 17.8 26.1 6.0 1.4 5.4 0.9 12.1 18.1 21.0 6.4 1.5 5.8 0.5 18.5 25.3 30.0 10.5 5.7 9.6 4.9 Slovenj Gradec 11.9 17.9 27.0 6.2 -0.7 4.3 -3.0 12.2 18.1 21.6 6.0 -0.4 4.1 -3.3 18.6 25.7 30.4 9.7 3.8 6.4 0.7 Brnik 12.1 18.3 27.4 6.3 0.4 12.9 19.6 22.0 6.1 0.7 18.9 26.5 31.7 9.6 4.3 Ljubljana 13.4 18.7 27.2 8.7 2.9 6.6 0.8 14.2 19.9 22.8 8.7 4.3 6.5 0.5 20.7 27.0 31.7 12.9 7.6 9.4 4.2 Sevno 11.5 16.7 26.7 7.8 0.5 5.3 -1.7 12.5 17.3 20.7 8.4 4.7 5.2 0.0 19.0 24.9 30.0 14.1 8.9 10.3 3.2 Novo mesto 13.4 19.0 29.2 8.1 1.4 5.3 -1.2 13.7 19.0 23.4 8.0 3.0 6.0 -0.9 20.0 26.3 31.3 12.0 5.9 8.9 2.6 Črnomelj 13.9 19.5 30.8 8.1 0.5 5.8 -0.5 13.9 19.9 24.0 7.6 1.5 6.2 -0.5 19.8 27.2 32.8 11.3 4.5 10.0 3.0 Bizeljsko 13.5 20.0 30.0 8.3 2.6 7.3 2.2 14.1 20.7 25.6 8.5 3.4 7.2 2.0 19.6 28.0 33.2 12.1 5.6 10.7 4.6 Celje 13.2 19.4 29.4 7.6 1.0 5.6 -1.4 13.7 19.5 23.2 7.4 1.5 5.6 -0.6 19.7 26.6 32.4 10.6 4.7 7.8 2.6 Starše 14.0 20.3 30.2 8.6 2.0 7.4 1.1 14.1 19.5 24.1 8.1 3.0 6.9 2.1 20.4 27.0 32.3 12.2 5.7 10.9 4.2 Maribor 13.8 19.3 28.9 9.0 2.4 13.9 18.9 22.6 8.9 4.3 20.5 26.8 32.1 13.3 7.4 Jeruzalem 13.6 18.8 28.0 9.1 3.0 8.3 1.5 13.5 18.0 22.0 9.1 6.0 7.3 2.5 20.4 25.5 31.0 14.9 9.5 12.6 6.5 Murska Sobota 13.7 19.7 29.2 7.8 1.1 6.5 -0.2 13.7 19.2 23.0 8.1 2.1 6.5 0.2 20.0 26.8 31.8 11.2 4.0 9.1 2.6 Veliki Dolenci 13.4 18.6 27.4 8.7 1.6 5.2 -1.4 13.3 17.8 21.9 8.6 4.0 5.0 -0.5 19.8 25.3 30.5 13.4 7.0 7.8 1.0 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - maj 2005 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - May 2005 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III. M od 1.1.2005 Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. maja 2005 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Portorož 37.7 4.0 25.1 6.0 0.0 0.0 62.8 10.0 244 Bilje 22.2 6.0 37.1 6.0 4.8 1.0 64.1 13.0 321 Slap pri Vipavi 30.9 5.0 48.6 5.0 11.6 1.0 91.1 11.0 326 Postojna 48.4 5.0 67.2 7.0 13.3 2.0 128.9 14.0 412 LJUBLJANA Kočevje 46.3 5.0 61.5 5.0 1.5 2.0 109.3 12.0 405 Rateče 37.2 6.0 44.5 5.0 1.2 2.0 82.9 13.0 324 ? 13 Lesce 49.6 6.0 58.5 6.0 0.5 1.0 108.6 13.0 324 Slovenj Gradec 37.4 5.0 33.6 3.0 2.9 1.0 73.9 9.0 305 £ > < Brnik 36.2 5.0 43.9 4.0 3.9 2.0 84.0 11.0 330 200 - Ljubljana 39.8 6.0 56.4 5.0 1.2 2.0 97.4 13.0 310 Q < Sevno 41.9 6.0 53.1 7.0 0.1 1.0 95.1 14.0 324 < 150 - Novo mesto 45.1 6.0 80.0 6.0 0.3 2.0 125.4 14.0 378 S Črnomelj 50.4 6.0 60.9 7.0 0.5 2.0 111.8 15.0 422 > Bizeljsko 37.9 5.0 52.5 5.0 2.8 1.0 93.2 11.0 320 Celje 45.6 5.0 44.1 6.0 2.5 2.0 92.2 13.0 285 Starše 36.5 5.0 25.1 5.0 0.8 1.0 62.4 11.0 268 0 Maribor 36.3 6.0 37.2 5.0 4.0 2.0 77.5 13.0 284 JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ Jeruzalem 46.7 5.0 42.0 6.0 0.2 1.0 88.9 12.0 335 Murska Sobota 36.9 5.0 23.0 7.0 0.5 1.0 60.4 13.0 217 Veliki Dolenci 38.2 4.0 17.9 3.0 1.4 2.0 57.5 9.0 170 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm od 1.1.2005 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) Dmax - višina snežne odeje (cm) s.d. - število dni s snežno odejo ob 7.uri LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0.1 mm or more od 1.1.2005 - total precipitation from the beginning of this year (mm) Dmax - snow cover (cm) s.d. - number of days with snow cover 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica 9.0 % 3.0 % E 1.4 m/s W 1.2 m/s 3.3 % 3.3 % E 1.1 m/s W 4.3 m/s 4.5 % E 2.9 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje 56 % ... 5.4 % E 26 m/s W 1.9 m/s Slika 19. Vetrovne rože, maj 2005 Figure 19. Wind roses, May 2005 39 % N 3.4 m/s 5.6 % N 1.0 m/s M 45 % N 1.9 m/s 11.8 % NNW 5.5m/s 2.3 % NNE 3.3 %/s 4.4 % NNW 1.2 m/s 8.0 % NNE 0.9 m/s 4.3 % NNW 1.3 %/s 3.4 % NNE 2.0 m/s 3.4 % NW 1.4 m/s 12.5 % NE 1.0 m/s 19.9 % NW 1.6 m/s 3.0 % NE 1.5 m/s 2.4 % ENE 3.0 m/s 1.7 % WNW 1.7 %/s 8.1 % ENE 1.0 m/s 11.8 % WNW 1.5 m/s 2.7 % ENE 1.3 m/s »A/ 22 % W 1.7 m/s 3.4 % WSW 1.9 m/s 0.7 % WSW 2.4 %/s ESE 114 % ESE 3.3 m/s 1.0 % WSW 1.° %/s 3.5 % ESE 1.1 m/s ESE 9.7 % SW 2.8 m/s SE 71 % SE 1.7 m/s 0.5 % SW 2.1 m/s 20.2 % SE 4.2 m/s sc 77 % SE 1.9 m/s 5.2 % SSW 1.8 m/s SSE 42 % SSE 1.6 m/s 0.3 % SSW 1.9 m/s ssc 18 % SSE 2.8 m/s 1.5 % SSW 1.5 m/s 18.3 % SSE 2.7 m/s 6.7 % S 1.3 m/s 11.0 % S 2.7 m/s 1.0 % S 1.8 m/s 2.2 % N 1.4 m/s M 14 % N 2.9 m/s N 2.2 % NNW 1.1 m/s 2.6 % NNE 1.4 m/s 2.8 % NNW 3.8%/s 2.0 % NNE 2.5 m/s NNW 1.3 m/s NNE 1.7 %/s 2.0 % NW 1.3 m/s MC 8.3 % NE 2.0 m/s NW Vjfm MC 24 % NE 3.0 m/s 1.9 % NW 1.5 %/s MC 28 % NE 1.6 m/s 10.2 % ENE 2.2 m/s EME 3.9 % ENE 3.2 m/s WNW 1.2 %/s 8.3 % ENE 2.1 m/s 8.5 % W 1.1 m/s 3.8 % 2.4 % E 1.9 m/s W 2.4 m/s 26.5 % E 2.1 m/s WSW 2.2 %/s ESE 35 2 m ESE 2.4 m/s 9.9 % WSW 1.9 %/s ESE 32 % ESE 1.3 m/s WSW U %/s ceE 214 % ESE 2.6 m/s SW 3.1 %/s 11.0 % SE 2.2 m/s SW 2.5 %/s 28 % SE 0.9 m/s 3.2 % SSW 3.2 m/s SSE 31% SSE 2.3 m/s 9.3 % SSW 1.3 m/s SSE 69% SSE 2.0 m/s 6.7 % SSW 2.7 m/s 1.0 % SSE 0.8 m/s 2.2 % S 2.7 m/s 11.7 % S 1.4 m/s 2.2 % S 1.0 m/s 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 19) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je vzhodjugovzhodnik, ki je pihal v 35 % vseh terminov, jugovzhodniku je pripadlo 11 %. Vzhodseverovzhodnik, ki je imel najvišjo povprečno hitrost, je pihal v 4 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 5. maja dosegel 13.6 m/s. V Biljah je vzhodnik skupaj s sosednjima smerema pihal v 56 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 12. maja dosegel 16.6 m/s. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, ki je pihal v 12 % vseh primerov, jugozahodnik je pihal v 10 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je bil 3. maja 14.8 m/s. Na Kredarici je veter v sunku 3. dan meseca dosegel hitrost 27.4 m/s, severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 46 % vseh terminov, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa 33 %. V Mariboru je severozahodniku in zahodsevero-zahodniku pripadlo 32 % vseh primerov, južnemu vetru in jugjugovzhodniku pa 29 %, sunek vetra je 17. maja dosegel hitrost 14.8 m/s. V Novem mestu so prevladovale smeri od zahodnika do juga, skupaj jim je pripadlo 49 % vseh terminov; največja izmerjena hitrost je bila 3. maja 13.3 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, maj 2005 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, May 2005 Postaja Temperatura zraka I. II. III. M I. Padavine II. III. M Sončno obsevanje I. II. III. M Portorož 0.1 -1.4 3.5 0.9 142 106 0 77 108 97 137 115 Bilje 0.7 -0.4 4.1 1.5 65 127 11 59 133 109 169 138 Slap pri Vipavi 0.3 -0.4 4.2 1.4 76 155 25 77 Postojna 0.4 0.2 5.7 2.3 121 146 28 97 117 96 149 121 Kočevje 0.0 -1.4 3.2 0.7 121 154 3 89 Rateče 1.6 -0.5 5.4 2.3 85 95 2 58 110 110 156 126 Lesce 0.8 -0.7 5.3 1.9 128 174 1 96 Slovenj Gradec 0.4 -0.9 4.9 1.7 127 108 7 72 98 98 154 119 Brnik 0.2 -0.8 4.8 1.6 111 117 9 75 Ljubljana 0.1 -0.8 5.2 1.7 114 151 2 80 108 103 171 129 Sevno -0.4 -1.1 5.2 1.4 141 150 0 89 Novo mesto 0.5 -0.9 4.9 1.6 165 252 1 131 101 81 153 113 Črnomelj 0.8 -1.3 4.3 1.4 155 190 1 109 Bizeljsko 0.1 -1.0 4.2 1.3 127 175 8 97 Celje 0.5 -0.8 4.7 1.5 179 132 7 96 104 96 158 121 Starše 0.8 -0.9 5.0 1.8 151 90 2 72 Maribor 0.5 -1.2 5.0 1.6 135 119 11 82 Jeruzalem 0.2 -1.7 5.0 1.3 185 142 1 102 Murska Sobota 0.6 -1.2 4.6 1.4 175 97 2 83 100 88 154 116 Veliki Dolenci 0.5 -1.4 4.8 1.4 141 77 4 68 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - dekade in mesec V prvi tretjini maja je bila temperatura taka kot v dolgoletnem povprečju, z izjemo Vipavske doline in Zgornejsavske doline je bilo dolgoletno povprečje padavin preseženo. Na Goriškem je sonce sijalo za tretjino več ur kot v dolgoletnem povprečju, drugod je bilo sončnega vremena približno toliko kot običajno, saj odkloni niso presegli desetine dolgoletnega povprečja. Druga tretjina maja je bila nekoliko hladnejša od dolgoletnega povprečja, vendar odkloni niso bili pomembno veliki. Padavin je bilo z izjemo Zgornjesavske doline in severovzhoda države več kot običajno, v Novem mestu je padla kar dvainpolkratna količina običajnih padavin. Na Dolenjskem je sonce sijalo petino ur manj kot običajno, drugod po državi je bilo sončnega vremena približno toliko kot običajno, odkloni od dolgoletnega povprečja niso presegli desetine. 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Zadnja tretjina maja je bila občutno toplejša od dolgoletnega povprečja, odklon je bil med 3 in 6 °C, padavin v zadnji tretjini maja skoraj ni bilo, sonce pa je sijalo eno do dve tretjini več ur kot v dolgoletnem povprečju. 1 j- ■ i m iss- 'K 21 in s» J» nw B i 1 N, ; .....■ i ■ > i ¡¡ju nis in i» » m ic naa^ii in m <•« i» So 300 > 200 100 Maja 2001 so namerili 650 cm debelo snežno odejo, kar je najdebelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu maju. Med bolj zasnežene spadajo še maji 1977 (557 cm), 1978 (529 cm) in 1979 (630 cm). Tanka je bila snežna odeja v majih 1957 (183 cm), 1964 (166 cm), 1966 in 1993 (obakrat 170 cm) ter 2000 (175 cm). Slika 21. Največja višina snega v maju 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 Figure 21. Maximum snow cover depth in May V nižinski svet v notranjosti države lahko ob zelo močnih prodorih hladnega zraka res izjemoma prinese kakšno snežinko. Maja 2005 snežne odeje v nižini ni bilo. Od sredine minulega stoletja so v Ljubljani maja snežno odejo zabeležili štirikrat: kar 13 cm snega so namerili 6. maja 1957, 8 cm ga je bilo 20. maja 1969, en cm 14. maja 1978 in 8 cm 3. maja 1985. 0 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 22 je število dni z nevihto ali grmenjem v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti; maja so na meteoroloških postajah v Ljubljani, Novem mestu in na letališču v Portorožu zabeležili 6 dni z nevihto ali grmenjem, drugod po državi manj, v Celju 5, na Goriškem in v Prekmuiju 4, na Kredarici, Bizeljskem in v Beli krajini le 3. o J w 6 H >m 4 2 0 1955 I960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2 0_ 14 12 10 g D 8 O 8 J S 6 H >m 4 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 22. Število dni z nevihto v maju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 22. Number of days with thunderstorm in May and the mean value of the period 1960-1990 Na Kredarici so zabeležili 18 dni, ko so to meteorološko postajo vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju so zabeležili 6 dni z meglo, v Novem mestu 4. Slika 23. Število dni z meglo v maju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 23. Number of foggy days in May and the mean value of the period 1961-1990 15 12 £ Q O J > w H 6 - 3 - 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišča in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani sta bila maja dva dneva z meglo, kar je tri dni manj od dolgoletnega povprečja, ki je bilo z osmimi dnevi zadnjič preseženo maja 1993. Od sredine minulega stoletja so bili štirje maji brez opažene megle. Na sliki 24 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Na sliki 24 desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Pod vplivom območja nizkega zračnega pritiska so bili naši kraji v dneh od 5. do 8. maja, z 974.4 mb je bil povprečni dnevni zračni pritisk najnižji 7. 10 10 8 8 6 6 4 4 2 0 9 0 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo maja, podobno nizek je bil zrači pritisk 18. maja (974.8 mb). Najvišje se je zračni pritisk povzpel 25. maja, dnevno povprečje je bilo 989.8 mb. Ob sončnem in zelo toplem vremenu v začetku meseca je bil zrak dokaj suh, še manj vlage je bilo v zraku ob občutni ohladitvi med 9. in 12. majem, 9. maja je bil delni pritisk vodne pare 8.1 mb, 12. maja pa 8.0 mb. V toplem zraku ob koncu meseca je bilo v zraku precej vlage, 29. maja je delni pritisk vodne pare dosegel 16.6 mb. Slika 24. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare maja 2005 Figure 24. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in May 2005 SUMMARY The mean air temperature in May was above the 1961-1990 average. Only on the Coast and in Kočevje the anomaly was less than one °C. The biggest anomaly was on the north-west of the country, it slightly exceeded 2 °C. Especially the last ten days of May were significantly warmer than on average. There was no extremely low or high temperature in May this year, but the highest temperature was quite close to the highest ever recorded in May. Precipitation was distributed unevenly and it was mostly bellow the 1961-1990 average. On northwest of the country only 40 to 60 % of the 1961-1990 average fell. The 1961-1990 average was exceeded in part of the Kamniške Alpe, Notranjska region, Dolenjska and in Bela krajina. The last ten days of May were almost dry. There was more sunny weather than on average in the reference period, in Goriška region and in the Julian Alps one third more sunny weather occurred than on average in the reference period. st On Kredarica the maximum snow cover on May 1 was 195 cm. Abbreviations in the Table 1 : NV - altitude above the mean sea level (m) TS - mean monthly air temperature (°C) TOD - temperature anomaly (°C) TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) DT - day in the month TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SM - number of days with min. air temperature <0 °C SX - number of days with max. air temperature >25 °C TD - number of heating degree days OBS - bright sunshine duration in hours RO - % of the normal bright sunshine duration PO - mean cloud amount (in tenth) SO - number of cloudy days SJ - number of clear days RR - total amount of precipitation (mm) RP - % of the normal amount of precipitation SD - number of days with precipitation >1.0 mm SN - number of days with thunderstorm and thunder SG - number of days with fog SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SSX - maximum snow cover depth (cm) P - average pressure (hPa) PP - average vapor pressure (hPa) 19 Razvoj vremena v maju 2005 Weather development in May 2005 Janez Markošek 1.-2. maj Pretežno jasno, le občasno ponekod rahlo oblačno, zelo toplo Nad Alpami, Balkanom in Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah se je nad našimi kraji zadrževal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, čez dan je bilo na nebu občasno precej visoke, koprenaste oblačnosti. Predvsem v ljubljanski kotlini je pihal jugozahodni veter. Zelo toplo je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 26 do 31 °C. 3. maj Zmerno do pretežno oblačno, jugozahodnik Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je od zahoda bližala Alpam. Pred njo je z jugozahodnimi vetrovi pritekal še topel, vendar postopno bolj vlažen zrak. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme, precej je bilo srednje in visoke oblačnosti. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 29 °C. 4. maj Po nočnih padavinah in nevihtah čez dan delne razjasnitve in krajevne plohe ter nevihte Nad srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je ob jugozahodnih višinskih vetrovih v noči na 4. maj pomikala prek Slovenije. V višinah je bila nad zahodno in srednjo Evropo dolina s hladnim zrakom. Ponoči se je pooblačilo, padavine in nevihte so zajele vso Slovenijo. Le v južni Sloveniji je bilo suho vreme. Čez dan je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne in zvečer so bile krajevne plohe in nevihte, ki jih je bilo spet najmanj v južni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 25 °C. 5. maj Oblačno s padavinami in nevihtami, burja in ohladitev Nad vzhodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je pomikala prek Slovenije. V višinah je bila nad nami dolina s hladnim zrakom (slike 1-3). Že ponoči in nato čez dan je bilo oblačno s padavinami in nevihtami. Na Primorskem je zapihala zmerna do močna burja. Ohladilo se je, najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 16 °C. 6.-7. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne krajevne plohe in nevihte Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, sekundarno ciklonsko območje pa je nastalo nad južnim Jadranom in Balkanom. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal razmeroma hladen in vlažen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Sredi dneva ter popoldne in zvečer so bile krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 19, na Primorskem do 22 °C. 8.-10. maj Pretežno oblačno s pogostimi padavinami, burja, hladno Nad severno in vzhodno Evropo, Balkanom in Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bila nad večjim delom Evrope dolina s hladnim zrakom (slike 4-6). V noči na 8. maj in v prvi polovici dneva je bilo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo deloma plohami in nevihtami. Popoldne se je delno razjasnilo, vendar so bile še krajevne plohe in posamezne nevihte. Ponekod v Prekmurju je padala toča. Na Primorskem je zapihala šibka burja. Drugi dan je bilo oblačno z občasnimi padavinami, zjutraj je v gornjesavski dolini snežilo skoraj do nižin. Popoldne se je v večjem delu države delno razjasnilo. Na Primorskem je še pihala burja. Zadnji dan obdobja je bilo oblačno z občasnimi padavinami. Razmeroma hladno je bilo drugi in tretji dan so bile najvišje dnevne temperature od 8 do 13, na Primorskem okoli 15 °C. 11. maj Na Primorskem pretežno jasno, šibka burja, drugod spremenljivo s popoldanskimi plohami Iznad severozahodne Evrope je proti Alpam segalo območje visokega zračnega pritiska. V višinah pa se je prek srednje Evrope proti vzhodu pomikala dolina s hladnim zrakom. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je šibka burja. Drugod je bilo spremenljivo oblačno, pojavljale so se krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 17, na Primorskem do 20 °C. 12.-13. maj Pretežno jasno, občasno delno oblačno, zjutraj hladno Nad severozahodno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je z zahodnimi vetrovi pritekal bolj suh zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno delno oblačno. Zjutraj je bilo precej hladno, prvi dan so bile najnižje jutranje temperature od -2 do 6 °C. Čez dan je bilo postopno topleje, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 17 do 23 °C. 14.-17. maj Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno krajevne plohe in posamezne nevihte Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je z zahodnimi do jugozahodnimi vetrovi pritekal razmeroma vlažen zrak (slike 7-9). Prvi dan se je pooblačilo, čez dan je bilo pretežno oblačno. Zvečer so bile v zahodni Sloveniji krajevne padavine, deloma nevihte, ki so se v noči na 15. maj razširile nad vso Slovenijo. Od 15. do 17. maja je prevladovalo spremenljivo do pretežno oblačno vreme, sredi dneva in popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Najmanj jih je bilo 16. maja, zadnji dan obdobja pa so bile omejene predvsem na zahodno in osrednjo Slovenijo. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 16 do 24 °C. 18. maj Oblačno s pogostimi padavinami in nevihtami Nad severnim Sredozemljem se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska, ki se je pomikalo proti Jadranu in Balkanu. V višinah je bilo nad severnim Sredozemljem manjše samostojno jedro hladnega zraka, ki se je pomikalo proti našim krajem. Pred njim je pihal močan južni veter (slike 1012). Že v noči na 18. maj in nato čez dan je bilo oblačno s pogostimi padavinami in nevihtami. Lokalno so bila tudi močnejša neurja, v okolici Ptuja je padala toča. Popoldne je zapihal severni do severozahodni veter. Najmanj dežja je padlo na obali, največ pa v jugovzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 18, na Primorskem okoli 20 °C. 19. maj Na zahodu delno jasno, drugod pretežno oblačno, na vzhodu občasno rahel dež, vetrovno Nad srednjo Evropo se je zgradilo območje visokega zračnega pritiska. Vzhodno od nas je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa jedro hladnega zraka. V nižjih plasteh ozračja je pihal okrepljen severni veter. V zahodni Sloveniji je bilo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Ponekod v vzhodni Sloveniji je občasno rahlo deževalo. Pihal je severni do severovzhodni veter, ki je bil najmočnejši v severovzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 18, na Primorskem do 21 °C. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20.-22. maj Pretežno jasno, zadnji dan občasno rahlo oblačno Od Skandinavije pred srednje Evrope do osrednjega Sredozemlja je segalo območje visokega zračnega pritiska. Nad zahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, v višinah pa tam obsežna dolina s hladnim zrakom. Veter v višinah se je v drugi polovici obdobja počasi obračal na jugozahodno smer, pritekal je postopno toplejši zrak. Pretežno jasno je bilo, zadnji dan obdobja je bilo občasno na nebu precej visoke, koprenaste oblačnosti. Otoplilo se je, 21. in 22. maja so bile najvišje dnevne temperature od 23 do 27 °C. 23.-24. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe Območje visokega zračnega pritiska je nad našimi kraji prehodno oslabelo. V noči na 24. maj se je prek Slovenije pomikala oslabljena vremenska fronta. V višinah se je prek zahodnih Alp proti osrednjemu Sredozemlju spuščala dolina s hladnim zrakom (slike 13-15), se izostrila in v svojem južnem delu nad južno Italijo odcepila v manjše samostojno jedro hladnega zraka. Prvi dan je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Sredi dneva in popoldne so bile krajevne plohe. Pihal je jugozahodni veter. V noči na 24. maj je ponekod rahlo deževalo. Čez dan je bilo ob morju pretežno jasno, drugod zjutraj še pretežno oblačno, nato se je delno razjasnilo. Zjutraj in dopoldne so bile še posamezne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 27 °C. 25.-27. maj Pretežno jasno, vroče Nad vzhodno in srednjo Evropo ter osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje je pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile 26. in 27. maja od 25 do 31 °C. 28.-29. maj Pretežno jasno, čez dan na Notranjskem in severnem Primorskem zmerno oblačno, vroče Nad južno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega pritiska s toplim zrakom v višinah. Pretežno jasno je bilo, sredi dneva in popoldne je bilo ponekod na Notranjskem in Primorskem zmerno oblačno. Oba dneva je bila tam po ena vročinska nevihta. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 33 °C. 30. maj Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, jugozahodnik, vroče Nad srednjo Evropo je nastalo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Hladno fronta je dosegla zahodne Alpe. Pred njo je nad naše kraje z jugozahodnimi vetrovi pritekal zelo topel in postopno bolj vlažen zrak (slike 16-18). Pretežno jasno je bilo, občasno zmerno oblačno. Ponekod je zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 29 do 33 °C. 31. maj Pretežno oblačno s pogostimi padavinami, deloma nevihtami, burja, hladneje Nad srednjo in vzhodno Evropo ter Balkanom je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se je ob zahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije. Za njo je v nižjih plasteh ozračja od severovzhoda pritekal hladnejši zrak. Že v noči na 31. maj se je pooblačilo, padavine in nevihte so do jutra zajele večji del države. Čez dan je bilo pretežno oblačno. Še so se pojavljale krajevne padavine, deloma plohe, dopoldne tudi posamezne nevihte. Ob morju se je delno razjasnilo, na Primorskem je zapihala burja. Ohladilo se je, najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 22, na Primorskem do 23 do 27 °C. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 5.5.2005 ob 14. Slika 2. Satelitska slika 5.5.2005 ob 14. uri Figure 1. Mean sea level pressure on May, 5th 2005 at 12 GMT Figure 2. Satellite image on May, 5th 2005 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 5.5.2005 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on May, 5th 2005 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 10.5.2005 ob Slika 5. Satelitska slika 10.5.2005 ob 14. uri 14. uri Figure 4. Mean sea level pressure on May, 10th 2005 at 12 GMT Figure 5. Satellite image on May, 10th 2005 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 10.5.2005 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on May, 10th 2005 at 12 GMT 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 14.5.2005 ob 14. uri Figure 7. Mean sea level pressure on May, 14th 2005 at 12 GMT Slika 8. Satelitska slika 14.5.2005 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on May, 14th 2005 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 14.5.2005 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on May, 14th 2005 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 18.5.2005 ob Slika 11. Satelitska slika 18.5.2005 ob 14. uri 14. uri Figure 11. Satellite image on May, 18th 2005 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on May, 18th 2005 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 18.5.2005 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on May, 18th 2005 at 12 GMT 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 23.5.2005 ob 14. uri Figure 13. Mean sea level pressure on May, 23rd 2005 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30.5.2005 ob 14. uri Figure 16. Mean sea level pressure on May, 30th 2005 at 12 GMT Slika 14. Satelitska slika 23.5.2005 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on May, 23rd 2005 at 12 GMT Slika 17. Satelitska slika 30.5.2005 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on May, 30th 2005 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 23.5.2005 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on May, 23rd 2005 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30.5.2005 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on May, 30th 2005 at 12 GMT 25 Klimatske razmere spomladi 2005 Climate in spring 2005 Tanja Cegnar K meteorološki pomladi prištevamo mesece marec, april in maj. Povprečna temperatura zraka je bila z izjemo območja Kočevja povsod po državi nad dolgoletnim povprečjem (slika 3). V pretežnem delu države je bil temperaturni odklon manjši od 1 °C, le v Julijcih je nekoliko presegel eno °C. K nadpovprečno topli pomladi so več prispevali topli popoldnevi kot jutra, ki so bila z izjemo Kredarice temperaturno zelo blizu dolgoletnemu povprečju. Povprečna najnižja dnevna temperatura (slika 1) je nepomembno odstopala od dolgoletnega povprečja, le na Kredarici je odklon dosegel 1.3 °C. Na sliki 2 so odkloni povprečne najvišje dnevne temperature pomladi 2005 od dolgoletnega povprečja. Odklon je bil povsod po državi pozitiven, ponekod je presegel eno °C, največji pa je bil v Ratečah, kjer se je približal dvema °C. Letališče Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rateče Kredarica Letališče Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rateče Kredarica Slika 1. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C pomladi 2005 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Mean daily minimum air temperature anomaly in spring 2005 Slika 2. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C pomladi 2005 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 2. Mean daily maximum air temperature anomaly in spring 2005 Slika 3. Odklon povprečne temperature zraka v pomladi 2005 od povprečja 1961-1990 Figure 3. Mean air temperature anomaly, spring 2005 Slika 4. Trajanje sončnega obsevanja v pomladi 2005 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 4. Bright sunshine duration in spring 2005 compared with 1961-1990 normals Sončnega vremena je bilo povsod vsaj za desetino več kot običajno, na jugu in severu države ter v Prekmurju odklon ni dosegel petine običajnega trajanja sončnega obsevanja. Najbolj je bilo dolgoletno povprečje preseženo na območju Celja, kjer je bilo sončnega vremena za tretjino več kot običajno. Na Goriškem je sonce sijalo dobro četrtino več ur kot v dolgoletnem povprečju. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, kjer je sonce sijalo 693 ur, samo 530 ur je sonce sijalo na Kredarici. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V preglednici je zbranih nekaj izvedenih podatkov za pomlad 2005. Pomlad je čas, ko temperatura zraka hitro narašča, zato je temperaturni razpon med najnižjo in najvišjo izmerjeno temperaturo velik, ponekod po nižinah v notranjosti države je celo presegel 50 °C. Preglednica 1. Padavine, povprečna temperatura zraka, najvišja in najnižja temperatura zraka, trajanje sončnega obsevanja, število hladnih, ledenih in toplih dni ter število dni z vsaj 1 in 10 mm padavin v pomladi 2005 Table 1. Precipitation, mean temperature, maximum and minimum temperature, sunshine duration, number of cold and ice days, number of days with precipitation at least 1 and 10 mm, spring 2005 Postaja NV RR TS TMIN TMAX POMLAD 2005 OBS SM LD SX SD SD10 Lesce 515 286 8.4 -18.9 30.0 586 26 2 8 26 14 Kredarica 2514 285 -2.6 -25.8 13.6 530 77 42 0 32 11 Rateče-Planica 864 287 6.3 -24.3 29.5 567 39 2 5 26 13 Bilje pri N. Gorici 55 293 11.7 -11.5 32.5 636 15 0 12 24 11 Slap pri Vipavi 137 297 11.4 -9.5 33.0 11 0 14 27 14 Letališče Portorož 2 203 11.7 -10.5 30.6 693 10 0 8 21 8 Postojna 533 371 8.5 -19.5 29.8 573 25 2 5 30 17 Kočevje 468 291 7.9 -23.6 31.2 31 2 10 27 13 Ljubljana 299 263 10.9 -14.1 31.7 622 15 2 11 29 8 Bizeljsko 170 238 10.6 -15.2 33.2 20 2 15 26 7 Novo mesto 220 292 10.5 -17.2 31.3 590 18 2 10 27 11 Črnomelj 196 306 10.8 -20.5 32.8 20 2 13 28 12 Celje 240 231 10.0 -20.8 32.4 611 24 2 11 27 8 Maribor 275 217 10.5 -14.8 32.1 615 16 2 10 27 7 Slovenj Gradec 452 265 8.4 -23.1 30.4 596 35 3 9 24 9 Murska Sobota 184 160 10.0 -20.5 31.8 628 25 4 10 22 3 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) RR - višina padavin (mm) TS - povprečna temperatura zraka (°C) TMIN - absolutni minimum temperature zraka (°C) TMAX - absolutni maksimum temperature zraka (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SM - število dni z minimalno temperaturo <0 °C LD - število dni z maksimalno temperaturo <0 °C SX - število dni z maksimalno temperaturo >25 °C SD - število dni s padavinami >1.0 mm SD10 - število dni s padavinami >10.0 mm LEGEND: NV - altitude above the mean sea level (m) RR - total amount of precipitation (mm) TS - mean monthly air temperature (°C) TMIN - mean daily temperature minimum for a month (°C) TMAX - mean daily temperature maximum for a month (°C) OBS - bright sunshine duration in hours SM - number of days with min. air temperature <0 °C LD - number of days with max. air temperature <0 °C SX - number of days with max. air temperature >25 °C SD - number of days with precipitation >1.0 mm SD10 - number of days with precipitation >10.0 mm Letališče Portorož Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Postojna Bilje Rateče Kredarica Slika 5. Sončno obsevanje pomladi 2005 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 5. Bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals, spring 2005 Letališče Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rateče Kredarica 0 20 40 60 80 100 120 Slika 6. Padavine pomladi 2005 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 6. Bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals, spring 2005 0 20 40 60 80 100 120 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Najmanj padavin je padlo na skrajnem severovzhodu države, v Murski Soboti 160 mm, na Goričkem pa le 134 mm. Ob morju so namerili 203 mm. Največ padavin je bilo v Posočju, kjer so padavine ponekod presegle celo 500 mm. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bilo v pretežnem delu države padavin manj kot običajno, največji primanjkljaj je bil na Kredarici, kjer so komaj presegli tri petine dolgoletnega povprečja. Dolgoletno povprečje je bilo nekoliko preseženo na manjših območjih, ta so: del Notranjske, Bela krajina, Novo mesto, del Koroške in južni del Slovenskih Goric (slika 8). Slika 7. Višina padavin v pomladi 2005 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 7. Precipitation amount in spring 2005 compared with 1961-1990 normals Slika 8. Prikaz porazdelitve padavin v pomladi 2005 Figure 8. Precipitation amount, spring 2005 Na sliki 9 so povprečne kumulativne pomladne padavine v obdobju 1961-1990 in pomladi 2005. V Ljubljani je vsota padavin vso pomlad zaostajala za dolgoletnim povprečjem. Slika 9. Kumulativna višina padavin spomladi 2005 in povprečje obdobja 1961— S 1990 g 200 " Figure 9. Cumulative daily precipitation 150 _ inspring2005 and 1961-1990normals z MAREC APRIL MAJ Na kratko povzemamo še lastnosti posameznih mesecev letošnje pomladi. Marec je bil sprva mrzel, prva polovica meseca je bila hladnejša od dolgoletnega povprečja, druga pa toplejša. Marec kot celota je bil v pretežnem delu države nekoliko hladnejši od dolgoletnega povprečja, le v Julijcih in v Ljubljani je bilo dolgoletno povprečje nekoliko preseženo. Odkloni od povprečja so bili v mejah običajne spremenljivosti povprečne mesečne temperature. Razlike med najvišjo in najnižjo temperaturo marca 2005 so bile velike, Tudi snežilo je, snežna odeja je bila v nižinskem svetu najdebelejša 4. marca. Število dni s snežno odejo je preseglo dolgoletno povprečje. Padavin je bilo povsod manj od dolgoletnega povprečja, sončnega vremena pa je bilo več kot običajno. Slika 10. Na Obali je zadnje dni marca temperatura dosegla 20 °C Figure 10. On the coastal region temperature at the end of March reached 20 °C 350 300 100 50 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo April se je sicer začel s sončnim vremenom, a jutra so bila v začetku meseca še mrzla, temperatura se je marsikje še spustila pod ledišče. Meja sneženja se je ob prehodu hladne fronte 10. aprila spustila le do okoli 800 m. Najtoplejši so bili dnevi ob koncu meseca. Povprečna temperatura je bila večinoma nad dolgoletnim povprečjem, vendar v mejah običajne spremenljivosti aprilske temperature zraka. Padavine so bile porazdeljene neenakomerno, v pretežnem delu države je bilo dolgoletno povprečje padavin preseženo, najbolj na Koroškem, kar za tri četrtine. Sončnega vremena je bilo več kot običajno, presežek je bil največji na območju Celja. Slika 11. Aprila je bilo drevje v polnem razcvetu Figure 11. Blossoming tree in April V pretežnem delu države je bilo padavin maja manj kot običajno, na severozahodu države je padlo od dve do tri petine običajnih majskih padavin, v Novem mestu pa so dolgoletno povprečje presegli za tretjino. Pojavile so se tudi že prve nevihte s točo. Sonce je sijalo dlje od dolgoletnega povprečja; na Goriškem in v Julijcih je bilo le-to za tretjino. Povprečna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem. Na severozahodu države in na Notranjskem je odklon od povprečja nekoliko presegel 2 °C, kar presega običajno spremenljivost povprečne majske temperature. V pretežnem delu države je bil temperaturni odklon med eno in dvema °C, na Obali in v Kočevju pa temperaturni odklon ni presegel ene °C. Slika 12. Spodnji Martuljkov slap Figure 12. Lower Martuljek waterfall Za Ljubljano smo za obdobje od sredine minulega stoletja nekaj izvedenih sezonskih podatkov prikazali na slikah od 13 do 16. Po vrsti izrazito toplih pomladi, med njimi je bila s povprečno temperaturo 12.7 °C najtoplejša pomlad 2000, se je temperatura pomladi 2004 vrnila na običajne vrednosti obdobja 1961-1990, pomlad 2005 pa je bila z 10.9 °C spet toplejša od dolgoletnega povprečja, vendar odklon ni bil zelo velik. Po številu hladnih dni je bila pomlad 2005 povprečna, dolgoletno povprečje je bilo le nepomembno preseženo. Trajanje sončnega vremena je bilo pomladi 2005 s 622 urami precej nad dolgoletnim povprečjem, najbolj sončna ostaja pomlad 1997 s 710 urami sončnega vremena, najbolj siva pa pomlad 1954 s komaj 327 urami sončnega vremena. Padavin je bilo pomladi 2005, ko je padlo 263 mm, opazno manj od dolgoletnega povprečja, vendar smo v preteklosti imeli že veliko pomladi z manj padavin, najmanj jih je bilo leta 1952, ko so namerili le 133 mm, tudi 150 mm iz leta 2003 je precej manj kot tokrat. Med sušne spadata tudi pomladi 1968 (160 mm) in 1997 (183 mm). Obilne so bile padavine pomladi 1962 (554 mm), 1975 (529 mm), 1970 (527 mm) in 1972 (498 mm). 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 13. Povprečna spomladanska temperatura od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 13. Mean air temperature in spring from the year 1951 on and the 1961-1990 normals LJUBLJANA BEŽIGRAD 1951 1957 1963 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 14. Pomladno število dni z minimalno temperaturo pod 0 °C od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 14. Number of cold days (days with minimum air temperature bellow 0° C) and and the 1961-1990 normals 800 700 600 g 500 O id 400 > M & 300 200 -100 - LJUBLJANA BEŽIGRAD ^ 400 E ž 300 200 01951' ' 1957' ' 1963'' 1969' ' 1975' ' 1981' ' 1987 ' ' 1993' ' 1999' ' 2005 Slika 15. Trajanje sončnega obsevanja pomladi v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 15. Bright sunshine duration in spring from 1951 on and the 1961-1990 normals 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 16. Višina padavin pomladi v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 16. Precipitation in spring from the year 1951 on and the 1961-1990 normals Na sliki 17 so prikazani povprečni in letošnji poteki povprečne, najnižje in najvišje dnevne temperature v pomladnih mesecih v Ljubljani. Dnevi na začetku pomladi so bili mrzli, kasneje pa je bilo več razmeroma toplih, kot hladnih večdnevnih obdobij. V pomladi 2005 je bila najvišja temperatura zraka 31.7 °C, samo spomladi 1999 se je živo srebro povzpelo višje, izmerili so 32.4 °C. Najnižja izmerjena temperatura pomladi 2005 je bila -14.1 °C, v preteklosti je bilo že kar nekaj pomladi z nižjo temperaturo, na primer v letih 1963 (-18.2 °C), 1958 (-15.7 °C), 1955 (-14.7 °C) in 1976 (-14.6 °C). Slika 17. Maksimalna, povprečna in minimalna dnevna temperatura pomladi 2005 ter povprečja obdobja 1961-1990 Figure 17. Maximum, mean and minimum daily temperature in spring 2005 and the 1961-1990 normals 11111 MAREC I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I APRIL I I I I I MAJ 35 30 25 - — 20 -- 15 - 10 - i i i ii 1975 969 600 500 100 0 Razmere na skrajnem severovzhodu države smo ponazorili s podatki meteorološke postaje v Murski Soboti. Pomlad 2005 je bila s povprečno temperaturo 10.0 °C povprečna, v Prekmurju še vedno ostaja doslej najtoplejša pomlad 2000 s povprečno temperaturo 12.4 °C, opazno toplejše so bile tudi pomladi 2001 (11.7 °C), 1994 in 1999 (obakrat 11.6 °C) in 2002 (11.5 °C). Izrazito hladna je bila pomlad 1955 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo s povprečno temperaturo komaj 7.4 °C, hladno je bilo tudi v pomladih 1987 (8.0 °C), 1980 (8.1 °C), 1970 in 1976 (obakrat 8.2 °C). Sonce je pomladi 2005 v Murski Soboti sijalo 628 ur in opazno preseglo dolgoletno povprečje, doslej najbolj sončna ostaja pomlad 1997 s 676 urami, pomladi 2003 je sonce sijalo 662 ur, pomladi 1997 658 ur in pomladi 1979 655 ur. Najbolj siva je bila pomlad 1960, ko je sonce sijalo le 391 ur, nekaj več sončnega vremena je bilo v pomladih 1970 (411 ur), 1980 (430 ur) in 1956 (432 ur). MURSKA SOBOTA 13 12 Ü s11 I1» S 9 H 8 7 '111 111 I I 11 I 111 I I 11 1111 I 11 I 111 I I 11 1111 I 11 I 1111 I 11 11111 111 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 18. Povprečna spomladanska temperatura od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 18. Mean air temperature in spring from the year 1951 on and the 1961-1990 normals 700 600 500 o 400 J W 300 H 200 100 MURSKA SOBOTA 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja pomladi v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 19. Bright sunshine duration in spring from 1951 on and the 1961-1990 normals Padlo je 160 mm, kar ni niti devet desetin dolgoletnega povprečja, vendar smo v preteklosti imeli že veliko bolj sušne pomladi, med njimi je najbolj odstopala pomlad 1952 z 59 mm, močno pa je padavin primanjkovalo tudi v pomladih 2003 (75 mm), 1968 (79 mm) in 1993 (86 mm). Veliko padavin je bilo v pomladih 1965 (330 mm), 1985 (296 mm), 1972 (291 mm) in 1999 (262 mm). Število dni s padavinami je le nepomembno zaostajalo za dolgoletnim povprečjem. 350 300 250 ? JS200 < 1 150 > 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 200: Slika 20. Višina padavin pomladi v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 20. Precipitation in spring from the year 1951 on and the 1961-1990 normals 40 35 30 £ 25 Q 25 O d 20 > w ^ 15 10 5 0 MURSKA SOBOTA 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 200 Slika 21. Število dni s padavinami vsaj 1 mm pomladi v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 21. Number of days wit precipitation at least 1 mm in spring from the year 1951 on and the 1961-1990 normals Na začetku pomladi je bila v Murski Soboti najvišja dnevna temperatura taka kot je običajno najnižja dnevna temperatura. Najnižja izmerjena temperatura pomladi 2005 je bila -20.5 °C, le dvakrat so pomladi izmerili nižjo temperaturo, leta 1963 je bilo -23.7 °C, leta 1955 pa -22.4 °C. Bilo je tudi nekaj večdnevnih izrazito toplih obdobij, najvišja izmerjena temperatura je bila 31.8 °C, samo pomladi 1958 so izmerili višjo temperaturo, bilo je 32.0 °C. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 0 < 1 s w H Slika 22. Maksimalna, povprečna in minimalna dnevna temperatura pomladi 2005 ter povprečja obdobja 1961 - 1990 Figure 22. Maximum, mean and minimum daily temperature in spring 2005 and the 1961-1990 normals MAREC APRIL MAJ 600 500 — 400 .....- - m 8 300 •o £ o 200 - 100 -7 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 Slika 23. Povprečna spomladanska temperatura od leta 1955 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 23. Mean air temperature in spring from the year 1955 on and the 1961-1990 normals KREDARICA 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 24. Trajanje sončnega obsevanja pomladi v letih od 1957 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 24. Bright sunshine duration in spring from 1957 on and the 1961-1990 normals Razmere v visokogorju smo prikazali s pomočjo podatkov s Kredarice. Povprečna temperatura je bila -2.6 °C, kar nekajkrat je bila pomlad že manj hladna kot tokrat. Najvišja povprečna pomladna temperatura je bila leta 2000 z -1.5 °C, v letih 2001 in 2002 je bilo -1.9 °C, -2.1 °C v letih 1981 in 1999, pomladi 2003 pa -2.2 °C. Najbolj hladne so bile pomladi 1970 (-6.2 °C), 1984 (-5.8 °C), 1980 in 1987 (obakrat -5.7 °C) ter 1962 (-5.5 °C). S 530 urami sončnega vremena je bilo dolgoletno povprečje opazno preseženo, v preteklosti so bile bolj sončne pomladi 1997 (576 ur), 1958 (572 ur), 1969 (538 ur) in 1968 (533 ur). Malo sončnega vremena je bilo v pomladih 1978 (351 ur), 1972 (351 ur), 1980 (364 ur) in 1986 (366 ur). 0 Padavin je bilo le 285 mm, kar je le dve tretjini dolgoletnega povprečja, vendar so bile v preteklosti že tudi pomladi z manj padavinami, na primer 1993 (212 mm), 1969 (232 mm), 2003 (234 mm) in 1997 (243 mm). Obilne padavine so bile v pomladih 1975 (822 mm), 2001 (668 mm), 1984 (655 mm) in 1986 (649 mm). Tudi število dni s padavinami je opazno zaostajalo za dolgoletnim povprečjem. Tudi v visokogorju je bilo na začetku meteorološke pomladi večdnevno obdobje s temperaturo pod dolgoletnim povprečjem, najbolj mrzlo je bilo prvi dan marca, ko so izmerili -25.8 °C, samo leta 1971 so spomladi izmerili nižjo temperaturo, bilo je -28.1 °C. Ob koncu pomladi je bilo več nadpovprečno toplih dni, izmerili so 13.6 °C, samo v pomladih 1967 in 2003 (obakrat 14.0 °C) ter 1969 (13.8 °C) je bilo topleje. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 900 800 s 700 '600 ^ 500 g 300 >&o t» 200 100 0 400 ----------- 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 60 50 g40 O O d 30 s H »m 20 4 10 KREDARICA 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 Slika 25. Višina padavin pomladi v letih od 1955 dalje in Slika 26. Število dni s padavinami vsaj 1 mm pomladi v letih povprečje obdobja 1961-1990 od 1955 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 25. Precipitation in spring from the year 1955 on and Figure 26. Number of days wit precipitation at least 1 mm in the 1961-1990 normals spring from the year 1955 on and the 1961-1990 normals 1111111111 MAREC APRIL I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I MAJ Slika 27. Maksimalna, povprečna in minimalna dnevna temperatura pomladi 2005 ter povprečja obdobja 1961 - 1990 Figure 27. Maximum, mean and minimum daily temperature in spring 2005 and the 1961-1990 normals Slika 28. Najvišja spomladanska debelina snežne odeje na Kredarici Figure 28. Maximum snow cover depth on Kredarica in spring Zanimivi so podatki o največji višini snežne odeje na Kredarici. Pomladi 2001 je debelina snežne odeje dosegla rekordnih 7 m, sledili sta dve s snežno odejo skromni pomladi (leta 2002 s 195 cm in leta 2003 z 240 cm), spomladi 2004 je debelina snežne odeje dosegla 465 cm (slika 28), kar je ponovno več od dolgoletnega povprečja, pomladi 2005 pa je bila snežna odeja spet dokaj skromna in z 240 cm podobna razmeram v pomladi 2003. 0 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 29. Maksimalna, povprečna in minimalna dnevna temperatura pomladi 2005 ter povprečja obdobja 1961— 1990 Figure 29. Maximum, mean and minimum daily temperature in spring 2005 and the 1961-1990 normals MAREC APRIL MAJ SUMMARY The mean air temperature in spring 2005 was mostly above the 1961-1990 average; in most of the territory anomaly was less than 1 °C, only in the Julian Alps it slightly exceeded 1 °C. Sunshine duration was everywhere well above the 1961-1990 average. In Celje there was one third more sunny weather than on average and in Goriška one fourth more than on average. Precipitation was most abundant in Posočje, on some stations about 500 mm fell. On the other side of the country, in the Prekmurje region, only 160 mm fell in Murska Sobota, and in Goričko 134 mm. Most of the territory got less precipitation than on the 1961-1990 average, only part of the Notranjska region, Bela krajina, Novo mesto, part of Koroška region and south of Slovenske gorice got more precipitation than on the 1961-1990 average. 34 15. maj - svetovni dan podnebnih sprememb World climate change day Tanja Cegnar Vse več je dokazov, da se zemeljsko ozračje segreva, da se podnebje spreminja. Tudi v naši okolici jih najdemo. Najbolj nazorno nam to dokazuje krčenje ledenikov, najbolj boleče pa nas na to opozarjajo vremenske ujme. Tudi v preteklosti so bili ekstremni vremenski dogodki, tudi podnebje se je spreminjalo, vendar zaradi naravnih vzrokov, zdaj pa obstajajo dokazi, da glavnino sprememb v zadnjih desetletjih lahko pripišemo človekovemu delovanju. Predvsem s porabo fosilnih goriv prispevamo k naraščanju koncentracije toplogrednih plinov v ozračju; višja koncentracija toplogrednih plinov pa po dosedanjih spoznanjih povzroča segrevanje ozračja. V minulem stoletju se je povprečna temperatura zemeljskega površja dvignila za 0.6 °C, glavnina tega porasta se je zgodila v zadnjih 25 letih. Podnebje in njegova vsakodnevna pojavna oblika vreme nam vedno znova dokazujeta, da sodobna družba z moderno tehnologijo še zdaleč ni tako neranljiva, kot si radi predstavljamo in kot bi si želeli. Tudi Slovenija v tem pogledu ni izjema; prizadele so nas katastrofalne suše, toča, poplave, plazenje razmočene prsti, vročinski valovi, močan veter je občasno dosegel rušilno moč. Vse pogostejše zelene zime so že močno prizadele nekatere športno turistične dejavnosti. Mednarodna javnost si sicer prizadeva, da bi omejili naraščanje koncentracije toplogrednih plinov v ozračju. Najbolj si za upočasnitev naraščanja koncentracije toplogrednih plinov v ozračju prizadevajo države Evropske unije in Slovenija se seveda pridružuje njihovim prizadevanjem. Nekatere države, na primer ZDA in Avstralija, dajejo prednost ekonomskim vidikom razvoja in se ne želijo pridružiti Kjotskemu protokolu iz leta 1997, ki naj bi omejil emisije toplogrednih plinov in je letos stopil v veljavo. Vendar tudi izpolnjevanje obveznosti Kjotskega protokola ne bo zaustavilo sprememb, ki so se sprožile ob naraščanju koncentracije toplogrednih plinov, saj imajo le-ti dolgo življenjsko dobo, države v razvoju pa bodo svoje emisije v prihodnje gotovo večale. Le upočasnilo jih bo in potrebni bodo novi, strožji ukrepi za omejevanje emisij, da bomo spremembe omejili v okvire, znotraj katerih se bomo še lahko učinkovito prilagajali. Mednarodna skupnost je spoznala, da bo poleg ukrepov za omejevanje emisij, nujno potrebna tudi strategija, a tudi podrobnejši načrti, za prilagajanje na spremembe. izpostavljenost občutljivost učinek prilagaja nje, prilagoditvena sposobnost ranljivost Slika 1. Vpliv, prilagajanje in ranljivost bodo vplivali na posledice podnebnih sprememb (vir: Evropska okoljska agencija) Figure 1. Exposure, sensitivity and adaptation determine vulnerability to climate change (source: European Environment Agency) 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Podnebne spremembe se že, še bolj pa se bodo v prihodnje, posredno ali neposredno odražale v vseh segmentih našega življenja. Da bi lahko ocenili pričakovane posledice, moramo najprej poznati sedanje povezave in vplive podnebja na človekovo dejavnost in zdravje. Na osnovi poznavanja teh mnogovrstnih in med seboj prepletenih vplivov bomo lahko ocenili, kakšne posledice lahko pričakujemo. Seveda bodo posledice odvisne tudi od sposobnosti prilagajanja družbe in posameznikov. Poleg izpostavljenosti bo prav sposobnost prilagajanja tista, ki bo določala, kakšne bodo posledice podnebnih sprememb. Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je nesporno najbolj verodostojen znanstveni glas na področju podnebnih sprememb, do konca stoletja predvideva dvig temperature zemeljskega površja za 1.4 do 5.8 °C, dvig morske gladine za 9 do 88 cm, neurja in poplave pa naj bi povzročale vse več škode. Spremenjene podnebne razmere bodo vplivale tudi na zdravje ljudi. Z otoplitvijo ozračja pričakujemo povečanje toplotne obremenitve, vročinski valovi bodo pogostejši in bolj izraziti. Slika 2. V zadnjih petdesetih letih je se je gladina morja v Trstu dvigala 1,3 mm na leto, v Benetkah 2,6 mm letno (vir: Evropska okoljska agencija) Figure 2. During the last 50 years sea level rise in Trieste was 1,3 mm per year, in Venice 2,6 mm per year (source: European Environment Agency) Spremenjene podnebne razmere bodo vplivale na razširjenost bolezni, ki se prenašajo prek vode, hrane in z žuželkami. Posredno zdravje ljudi lahko ogroža tudi vpliv podnebnih razmer na razpoložljivost pitne vode in pridelavo hrane ter onesnaženost zraka. Večina napovedi predvideva v Sredozemlju vse bolj sušna poletja. Že spremembe v zastopanosti posameznih vremenskih tipov lahko povzročijo opazna odstopanja od sedanjih temperaturnih in padavinskih razmer. Značilen primer izjemnih razmer, ki so vztrajale več mesecev, je bilo poletje 2003 v zahodni in srednji Evropi. Po nekaterih ocenah naj bi bilo običajno poletje sredi tega stoletja podobno za sedaj izjemno vročemu poletju 2003. Slika 3. Podnebne spremembe bodo vplivale na razširjenost kobilic in insektov Figure 3. Climate change will affect spread of locusts and insects Kljub vloženim naporom še zdaleč ne poznamo vseh zakonitosti zapletenega podnebnega sistema, še manj vemo o tem, kako se bodo podnebne spremembe odražale regionalno in lokalno; prav to pa bo največji izziv za klimatologe v prihodnjih letih in desetletjih. Podnebje postaja vse bolj cenjen naravni vir, saj odločilno vpliva na proizvodnjo hrane, vodne vire, počutje in zdravje, proizvodnjo in porabo energije, promet in industrijsko dejavnost. Naša naloga je, da ga v sedanji obliki, ki je človeštvu razmeroma prijazna, ohranimo tudi prihodnjim rodovom. Na Agenciji RS za okolje se v ta prizadevanja vključujemo s spremljanjem ugotovitev svetovnih centrov za napovedi podnebnih sprememb in poročil Medvladnega odbora za podnebne spremembe, skrbno spremljamo podnebne razmere v Sloveniji, njihovo naravno in od človeka povzročeno spremenljivost ter proučujemo povezanost med posameznimi elementi podnebja. V mednarodna dogajanja smo vpeti prek Svetovne meteorološke organizacije, Evropske okoljske agencije in številnih mednarodnih in bilateralnih 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo projektov. Prav na Agenciji RS za okolje deluje najcelovitejši državni monitoring okolja: spremljamo kakovost voda, zraka, vremenske in podnebne razmere, pretoke in vodostaje ter podtalnico. Spremljamo in varujemo ogrožene živalske vrste. Smo nosilci upravljanja z vodami in izvajalci vrste upravnih postopkov, vezanih na varovanje okolja. Slika 4. Podnebne spremembe bomo najbolj občutili po pogostejših poplavah, sušah, požarih v naravi in neurjih Figure 4. Increased frequency of floods, drought, wild fires and severe weather as consequences of climate change Na področju meteorologije ocenjujemo potenciale obnovljivih virov energije, kot sta vetrna in sončna energija ter izdelujemo strokovne podlage za smotrno rabo energije v odvisnosti od podnebnih razmer. Sproti ocenjujemo ogroženost posameznih regij Slovenije z ekstremnimi dogodki in predvidenimi spremembami podnebja. Osnova za vse analize in kasnejše odločitve so podatki. Vendar ne kateri koli podatki, ampak le tisti, ki izpolnjujejo stroge kriterije mednarodne primerljivosti, homogenosti in natančnosti. Za potrebe spremljanja podnebnih sprememb načrtujemo vzpostavitev 5 ali 6 referenčnih postaj, ki bi nam zagotavljale meritve in opazovanja v nespremenjenih razmerah, saj tudi majhne spremembe v okolici merilnega mesta vplivajo na izmerjene vrednosti. Vendar tudi samo podatki še niso dovolj, potrebno jih je strokovno obdelati in pravilno razlagati, za kar so potrebni usposobljeni strokovnjaki, saj nestrokovna analiza lahko vodi do napačnih zaključkov in posledično napačnih odločitev ter ukrepov. Na Agenciji za okolje imamo visoko specializirane strokovnjake, ki zagotavljajo kakovostno tolmačenje podatkov in analiz. Naša prednost je, da so pod isto streho zbrani strokovnjaki različnih strok, ki pa so vse bolj ali manj udeleženi ali pri spremljanju ali pri ukrepanju v povezavi s podnebnimi spremembami. Osnova za njihovo delovanje so kakovostni podatki. Veliko vprašanj o podnebnih spremembah sicer še ostaja odprtih, a pomembno je sprotno spremljanje dogajanja, izpopolnjevanje znanja, ocenjevanje ogroženosti in odločanje za optimalno strategijo prilagajanja. Agencija RS za okolje je letošnji svetovni dan podnebnih sprememb obeležila z odprtjem meteorološko ekološke postaje v Regijskem parku Škocjanske jame. Postajo je namenu predal minister za okolje in prostor g. Janez Podobnik, dr. med. Meteorološka postaja meri: temperaturo in relativno vlažnost zraka, smer in hitrost vetra, sončno sevanje in padavine. Podatke merilne postaje v Regijskem parku Škocjanske jame objavljamo na spletnih straneh ARSO, povzemajo pa jih tudi nekateri mediji javnega obveščanja. Lega postaje je dovolj značilna za opis razmer v širši okolici merilnega mesta. Slika 5. Odprtje meteorološko ekološke postaje v parku Škocjanske jame; od leve proti desni: direktor Regijskega parka g. Albin Debevc, minister za okolje in prostor g. Janez Podobnik, dr. med in generalni direktor Agencije RS za okolje dr. Silvo Žlebir (fotografija: Miha Korenčan) Figure 5. Establishment of the meteorological ecological station in the Škocjan Caves Regional Park (Photo: Miha Korenčan) 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Škocjanske jame so zaradi izjemnega pomena za svetovno naravno dediščino leta 1986 vpisali v seznam svetovne dediščine pri UNESCO. Republika Slovenija se je zavezala, da bo zagotovila varovanje območja Škocjanskih jam in zato sprejela Zakon o Regijskem parku Škocjanske jame. Regijski park vključuje značilno in neponovljivo kraško pokrajino, kjer je na enem mestu strnjenih največ kraških pojavov. Skupaj s spletom jam, udornih dolin in posameznih kulturnih spomenikov tvori regijski park tipično kraško "arhitekturo". Posebne podnebne razmere v dolinah in ob vhodih jam omogočajo pojavljanje in prepletanje tako alpske kot tudi mediteranske flore. Enkratna zastopanost rastlinstva in živalstva, združenega v sožitju na izredno majhnem prostoru, daje temu območju pomembno biotsko pestrost. Reka teče pod zemljo skoraj 40 km daleč do izvirov Timava v Tržaškem zalivu. Na zavarovanem območju parka so tri manjša naselja s tipično kraško arhitekturo: Škocjan, Betanja in Matavun. Slika 6. Meteorološka postaja v Regijskem parku Škocjanske jame in okolica (fotografija: Miha Korenčan) Figure 6. Meteorological station in the Škocjan Caves Regional Parkand surrounding (Photo: Miha Korenčan) 38 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust Maja je bilo najtopleje na Goriškem, kjer so povprečne mesečne temperature zraka presegle 17 °C, v drugih predelih Slovenije so zaostajale le za dobro stopinjo. Bolj sveže, s povprečnimi mesečnimi temperaturami blizu 12 °C je bilo le v hribovitih predelih Gorenjske in Notranjske, Zgornje Savinjske doline in Koroške. Povprečne mesečne temperature so presegle dolgoletna povprečja, odstopanja so na skrajnem severovzhodu države in na Goriškem presegla 1 °C, v Ljubljanski kotlini in na Goriškem 2 °C, na Obali le 0.4 °C. Hladnejša je bila prva polovica meseca, zlasti obdobje med 10. in 13. majem, ko se je v višjih predelih Gorenjske, ter izpostavljenih legah na Notranjskem še ohladilo do nekaj desetink pod ničlo. Večje škode zaradi pozebe ni bilo, saj krompir, koruza in občutljive vrste zelenjave zaradi poznega sajenja še niso vzkalile. Na izpostavljenih predelih so pozebli le vznikli poganjki zgodaj sajenega krompirja. Po 20. maju je nastopil prvi vročinski val. Najvišje dnevne temperature zraka so bile več dni zapored nad 30 °C. Vročina je popustila šele zadnji dan maja ob prehodu hladne fronte. V prvi polovici maja so bile padavine pogostejše, s prodorom vročinskega vala pa je nastopilo 10-dnevno obdobje brez padavin. Na Goriškem, Obali, Krasu in v severovzhodni Sloveniji je maja padlo blizu 60 mm, v osrednji Sloveniji in v hribovitih predelih pa od 80 do 100 mm. Mesečna količina dežja je bila povsod po državi za 20 do 50 % nižja od dolgoletnega povprečja, največji primanjkljaji so bili na Goriškem in v Vipavski dolini. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija - ETP. Izračunana je po Penmanovi enačbi, maj 2005 Table 1. Ten days and monthly average, maximal and total potential evapotranspiration - ETP according to Penman's equation, May 2005 Postaja I. dekada II.dekada II.dekada mesec (M) povpr. max. S povpr. max. S povpr. max. S povpr max. S Portorož-letal. 3.4 4.5 33 3.4 4.4 34 5.1 6.0 55 4.0 6.0 122 Bilje 3.4 4.5 34 3.6 5.0 35 5.0 6.0 55 4.0 6.0 123 Slap pri Vipavi 3.1 4.3 30 3.5 4.8 35 4.8 5.8 52 3.8 5.8 116 Godnje 3.6 4.5 35 3.8 4.7 37 5.1 5.9 56 4.2 5.9 128 Postojna 2.6 3.6 25 2.8 4.7 27 4.4 5.6 48 3.3 5.6 100 Kočevje 2.8 4.3 28 3.2 4.3 31 4.5 5.4 49 3.5 5.4 109 Rateče 2.8 3.9 28 3.0 4.5 30 4.6 5.5 50 3.5 5.5 109 Lesce 2.9 4.3 29 3.0 4.5 31 4.6 5.7 50 3.5 5.7 110 Slovenj Gradec 2.9 4.4 29 3.1 4.4 32 4.7 5.5 52 3.6 5.5 112 Brnik 2.8 4.2 28 3.1 4.5 31 4.6 5.7 49 3.5 5.7 108 Ljubljana 3.1 4.4 32 3.3 4.6 33 4.8 5.9 53 3.8 5.9 118 Sevno 2.9 4.5 29 3.0 4.5 30 4.6 5.6 51 3.5 5.6 111 Novo mesto 2.9 4.5 30 3.0 4.5 31 4.7 5.7 52 3.6 5.7 113 Črnomelj 3.1 5.1 31 3.1 4.6 31 4.8 6.0 52 3.7 6.0 114 Bizeljsko 2.9 4.6 30 3.2 4.5 32 4.7 5.8 52 3.7 5.8 114 Celje 2.8 4.2 28 3.1 4.5 31 4.5 5.7 50 3.5 5.7 109 Starše 3.1 4.7 31 3.3 4.6 33 4.9 6.0 54 3.8 6.0 119 Maribor 2.9 4.5 29 3.1 4.5 31 4.7 5.9 52 3.6 5.9 112 Maribor-letal. 2.9 4.5 30 3.2 4.3 32 4.7 5.8 52 3.6 5.8 114 Jeruzalem 3.1 4.5 32 3.2 4.6 32 4.7 6.0 52 3.7 6.0 115 Murska Sobota 3.0 4.4 30 3.1 4.5 31 4.7 5.8 52 3.7 5.8 114 Veliki Dolenci 3.3 4.8 33 3.3 4.7 33 4.9 5.9 54 3.9 5.9 120 V prvi polovici meseca sta bili količina padavin in količina izhlapele vode še v ravnovesju. Bilanca vode v tleh se je le občasno prevesila v negativno stran (slika 2). Po 20. maju so visoke temperature zraka povzročile močno izhlapevanje, celo do 6 mm vode na dan. Izračunana skupna mesečna količina izhlapele vode se je gibala od 80 mm na Dolenjskem in v hribovitih predelih, do 140 mm na Obali, 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Goriškem in v Pomurju (slika 1, preglednica 1). Količina izhlapele vode je bila pol večja od količine padavin, zato je bila ob koncu meseca že precej izčrpana spomladanska zaloga vode v tleh, zlasti na Obali in Krasu, na Goriškem ter v Pomurju. Skupni potencialni primanjkljaj vode je na Obali znašal 80 mm v Pomurju pa 60 mm (slika 2). Pomanjkanje vode v tleh v tem obdobju bolj prizadene posevke in vrtnine, ki imajo koreninski sistem še plitev, sadne rastline in vinska trta pa lahko v tem času črpajo vodo iz globljih talnih horizontov. Na primer koruza je bila posejana med 27. aprilom in 12. majem, povsod z dobro zalogo talne vode, ki je zadoščala za pravočasen vznik in začetno rast. Pozno sejana koruza je bila konec maja v fenološki fazi četrtega do petega lista, zgodaj sejani posevki pa so že prekrivali več kot 25 odstotkov golih tal. Kljub skromnemu črpanju talne vode v tem obdobju je prišlo po 20. maju do pomanjkanja vode v tleh na Gorenjskem in v Prekmuiju, na Štajerskem in Dolenjskem pa pet do sedem dni kasneje (slika 3). Slika 1. Shematski prikaz kumulativne potencialne evapotranspiracije (Etp v mm) od 1. do 31. maja 2005 Figure 1. Schematic outline of cumulative potential evapotranspiration (Etp in mm) from May 1-31, 2005 Pogoste padavine v prvi polovici meseca so botrovale številnim primarnim infekcijam škrlupa na jablanah. Svetovalna služba za varstvo rastlin (Obvestilo za varstvo sadovnjakov, Kmetijski zavod Maribor, št. 4, 5, 6) je poročala o najmanj osmih močnih in več blagih primarnih infekcijah. Prve pege na listih so ugotovili že 3. maja, v drugi polovici meseca so bili simptomatični znaki okužb pogostejši in močnejši. Padavine in dovolj visoke temperature zraka v prvi polovici maja, ob cvetenju hrušk, jablan in gostitelj skih rastlin, so omogočale cvetne okužbe s hruševim ožigom. Fitosanitarna uprava Slovenije (FURS) je opozorila na veliko možnost širjenja bolezni na okuženih lanskoletnih območjih in na območjih kjer so prve letošnje okužbe že ugotovili, zlasti v intenzivnih sadjarsko pridelovalnih območjih na Gorenjskem, Štajerskem, Dolenjskem in v Posavju (www.furs.si). Visoke temperature so v drugi polovici maja močno pospešile fenološki razvoj. Če smo še v aprilu poročali o več kot desetdnevni kasnitvi cvetenja in olistanja sadnega drevja in negojenih drevesnih vrst (Mesečni Bilten 4/2005), se je zaostanek v primerjavi s povprečjem v maju precej skrčil. Na primer, robinija povprečno zacveti v Ljubljani 22. maja, v Ilirski Bistrici 25. maja in v Novem mestu 21. maja. Letos so se prvi cvetovi odprli dan prej v vseh treh okoljih. Podobno so se zaostanki v fenološkem razvoju skrčili tudi pri drugih negojenih rastlinah, ivanjščici in črnem bezgu in travah. Pasja trava na primer povprečno zacveti v Ilirski Bistrici 18.5, v Novem mestu 20.5, v Ljubljani pa 22. maja. Letos je cvetela v Ilirski Bistrici 5 dni kasneje, v Ljubljani in Novem mestu pa dva dni kasneje kot povprečno (preglednica 2). Prva košnja in sušenje trave za seno se je začelo z nastopom visokih temperatur med 24. in 30. majem. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 40 20 0 -20 E-40 -60 -80 -100 o o CM Vodna bilanca in padavine v Portorožu o o CM O O CM S s o o CM <6 S o o CM S S o o CM datum 40 20 0 E-20 -40 -60 -80 o o CM Vodna bilanca in padavine v Murski Soboti S S <6 S M S datum Slika 2. Padavine (oranžni stolpci) in kumulativna vodna bilanca (padavine-Etp-rdeča črta) v obdobju od 1.4. do 31.5.2005 na meteoroloških postajah Murska Sobota in Portorož Figure 2. Precipitation (orange clusters) and cumulative water balance (precipitation -Etp / red line) in the period from April 1 to May 31, 2005 recorded on meteorological stations Murska Sobota and Portorož 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 70 50 30 -- 10 -10 | padavine •vodna bilanca koruze Pk spodnja meja lahko dostopne talne vode Tv Slika 3. Vodna bilanca za posevek koruze na srednje težkih tleh v Prekmurju (meteorološka postaja Murska Sobota) z izraženim primanjkljajem po 21. maju (modra črta), Tv (točka venenja), Pk (poljska kapaciteta) Figure 3. Water balance for maize sown on medium heavy soils in Prekmurje (meteorological station Murska Sobota) Expressed water deficit after May 21th (blue line) Tv (wilting point), Pk (field capacity) Preglednica 2. Začetek cvetenja ivanjščice, črnega bezga, robinije ter cvetenje pasje trave v Sloveniji, maj 2005 Table 2. Flowering start of white ox eye daisy, common elder-bourtree, and full flowering of cocksfoot in Slovenia, May 2005 Fenološka postaja Hs (m) ivanjščica črni bezeg robinija pasja trava Bilje 55 04.05. 11.05. 20.05. 23.04. Slap 137 17.05. 17.05. 21.05. 29.04. Brod 147 16.05. 21.05. 15.05. 20.05. Bizeljsko 170 20.05. 22.05. 25.05. 25.05. Murska Sobota 184 19.05. 21.05. 22.05. 17.05. Metlika 210 18.05. 21.05. 25.05. 18.05. Bukovci 216 22.05. 19.05. 20.05. 21.05. Novo Mesto 220 19.05. 19.05. 20.05. 23.05. Podlehnik 230 19.05. 19.05. 22.05. 20.05. Starše 240 21.05. 21.04. 17.05. 24.05. Zibika 245 21.05. 20.05. 20.05. 23.05. Maribor 275 21.05. 20.05. 21.05. 25.05. Vrhnika 293 19.05. 23.05. 23.05. 27.05. Gomilsko 294 24.05. 20.05. 20.05. 23.05. Ljubljana 299 22.05. 20.05. 20.05. 21.05. Veliki Dolenci 308 21.05. 22.05. 23.05. 18.05. Kadrenci 316 19.05. 21.05. 16.05. 18.05. Grm 330 24.05. 22.05. 23.05. 29.05. Zgornje Bitnje 378 28.05. 23.05. 20.05. 26.05. Celje 380 24.05. 21.05. 18.05. 19.05. Ilirska Bistrica 414 23.05. 16.05. 24.05. 23.05. Velenje 420 28.05. 26.05. 21.05. 26.05. Grad / Cerklje 438 26.05. 26.05. 19.05. 26.05. Lesce 515 27.05. 26.05. 20.05. 29.05. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, maj 2005 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, May 2005 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 16.7 16.6 25.7 25.5 10.4 10.3 17.7 17.5 25.1 25.0 10.4 10.1 22.9 22.7 32.0 31.2 14.4 14.2 19.2 19.1 Bilje 17.3 17.7 29.1 27.1 9.6 9.5 18.1 18.4 26.1 24.7 11.6 11.8 24.3 24.6 34.8 33.5 15.5 15.2 20.0 20.4 Lesce 14.4 14.6 25.6 23.6 7.2 8.0 14.6 14.7 23.5 21.7 8.0 8.6 22.2 21.7 38.0 32.4 11.5 11.7 17.2 17.2 Slovenj Gradec 14.6 13.9 29.1 22.7 6.6 6.2 15.5 15.0 28.2 22.6 7.5 7.1 21.7 20.9 33.6 30.1 10.5 10.5 17.4 16.7 Ljubljana 14.9 15.2 25.9 25.0 7.6 8.1 15.8 16.0 25.0 24.0 8.5 8.9 21.9 21.8 35.5 33.5 10.4 11.1 17.6 17.8 Novo mesto 15.9 15.5 25.9 23.2 9.4 9.6 16.0 15.6 24.2 22.5 10.4 10.3 21.0 20.4 31.9 29.5 12.6 12.7 17.8 17.3 Celje 15.5 15.2 32.2 27.9 7.4 8.0 15.8 15.1 25.4 21.0 10.0 9.6 23.0 21.3 38.7 31.0 13.7 12.4 18.3 17.4 Maribor-letališče 15.4 15.4 30.1 25.9 7.4 7.2 15.4 14.8 26.3 22.5 9.1 8.5 23.0 21.9 37.8 32.9 11.5 10.8 18.1 17.5 Murska Sobota 15.2 15.3 28.4 25.6 7.8 7.8 15.0 15.0 25.0 22.6 9.6 8.4 21.4 21.1 33.4 31.2 12.4 11.0 17.3 17.2 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max * -ni podatka Tz2 min Tz5 min -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) PORTOROŽ LJUBLJANA MURSKA SOBOTA 35 30 o 2-25 Is 20 i—i £ 15 10 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan o 35 30 (25 : 20 E15 10 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan o 35 30 -25 20 £ 15 10 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 4. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, maj 2005 Figure 4. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, May 2005 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, maj 2005 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, May 2005 Postaja I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 146 152 226 523 8 96 1 02 171 368 8 47 52 116 21 4 9 1280 680 292 Bilje 148 156 230 534 47 98 106 175 379 47 48 56 120 224 47 1216 671 295 Slap pri Vipavi 142 1 51 223 51 6 45 92 101 168 361 45 43 51 113 207 45 1208 645 269 Postojna 112 126 206 443 69 62 76 151 289 69 24 26 96 1 45 67 868 436 161 Kočevje 115 118 186 41 8 20 67 68 131 265 21 30 22 76 129 29 810 412 148 Rateče 104 101 183 388 71 55 51 128 234 69 19 8 73 100 56 649 297 109 Lesce 118 121 203 442 38 68 71 148 287 38 27 21 93 1 41 37 847 431 161 Slovenj Gradec 119 122 204 445 49 69 72 149 290 48 29 24 94 1 47 49 835 439 168 Brnik 121 129 208 458 48 71 79 153 303 47 29 30 98 157 47 864 468 182 Ljubljana 134 1 42 228 505 52 84 92 173 350 52 41 42 118 201 53 1083 614 266 Sevno 115 125 209 449 42 67 75 154 296 43 32 27 99 158 49 976 508 198 Novo mesto 134 137 220 491 49 84 87 165 336 49 46 38 110 194 56 1056 599 269 Črnomelj 139 139 217 495 32 90 89 162 341 32 49 40 107 196 38 1108 640 297 Bizeljsko 135 1 41 216 492 37 85 91 161 337 37 44 41 106 1 91 42 1062 612 278 Celje 132 137 216 485 48 82 87 161 330 48 40 37 106 183 50 1004 566 246 Starše 140 1 41 224 505 53 90 91 169 350 53 44 41 114 199 52 1058 606 270 Maribor 138 139 226 503 49 88 89 171 348 48 44 39 116 198 48 1076 608 274 Maribor-letališče 135 136 220 491 37 85 86 165 336 36 41 36 110 187 37 1010 562 244 Jeruzalem 136 135 225 496 41 86 85 170 341 41 43 35 115 193 41 1113 624 280 Murska Sobota 137 137 220 494 44 87 87 165 339 44 42 37 110 189 44 1007 584 259 Veliki Dolenci 134 1 33 218 485 44 84 83 163 330 44 40 33 108 181 43 1071 592 257 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; Absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C S(Td - Tp); Td - average daily air temperature;Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; ABBREVIATIONS Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min od 1.1. Tef>0,5,10 °C Vm I., II., III. ETP M * ! SUMMARY In May monthly average air temperatures ranged from 15 °C and 17 °C with the exception of 12 °C in the exposed areas and highlands. The monthly averages were 1 to 2 °C above the long term values. One distinctive cool spell was recorded from May 10 to 13 with temperature drop below zero even in some agricultural areas. Occasionally frost injuries were recorded on early potatoes seedlings. After May 20 the heat wave raised air temperatures above 30 °C and intensified the evapotranspiration. Due to the lack of precipitation the soil water balance resulted in negative state with the final potential deficit up to 80 mm on the Littoral. Higher air temperatures in the second part of May distinctively hastened the phenological development. The delay above 10 days compared to the long-term average in phenological phases recorded in April was curtailed below 5 days in phenological phases recorded in May. Due to the regular precipitation in the first half of May the risk of apple scab infections was extremely high. The Advisory service reported more than 8 strong infections. soil temperature at 2 cm depth ( °C) soil temperature at 5 cm depth ( °c) maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c) sum in the period - 1st January to the end of the current month sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C declines of monthly values from the averages ( °C) decade potential evapotranspiration (mm) month missing value extreme decline 45 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v maju Discharges of Slovenian rivers in May Igor Strojan Po povprečno vodnatem aprilu in predhodnih hidrološko suhih mesecih od novembra dalje, je bil maj, podobno kot meseci pred aprilom od novembra dalje, zopet hidrološko suh mesec. V povprečju so bili pretoki 23 odstotkov manjši kot navadno v tem mesecu (slika 1). Časovno spreminjanje pretokov Pretoki so bili v prvi polovici maja mali do srednji. 19. in 20. maja so se ponekod povečali do velikih vrednosti. V naslednjih dneh so se pretoki do konca meseca zmanjševali (slika 2). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961-1990 Največji pretoki rek so bili maja v povprečju 26 odstotkov manjši kot navadno. Največji je bil pretok Sotle v Rakovcu 30. maja, ki je bil 76 odstotkov večji od dolgoletnega povprečja največjih majskih pretokov (slika 3 in preglednica 1). Pretoki rek so bili večinoma največji devetnajstega in dvajsetega maja. Srednji mesečni pretoki rek so bili manjši kot navadno. Podobno kot v predhodnem mesecu aprilu, je najmanj vode preteklo v zgornjem toku Save, kjer je bil srednji mesečni pretok Save v Radovljici 51 odstotkov manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 1). Najmanjši pretoki rek so bili 27 odstotkov manjši kot navadno. Pretoki so bili najmanjši sredi in ob koncu maja (slika 3 in preglednica 1). SUMMARY The mean discharges of Slovenian rivers were in period. May 23 percent lower to those of the long-term 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki maju 2005 in povprečnimi srednjimi majskimi pretoki v obdobju 1961-1990 na slovenskih rekah Figure 1. Ratio of the May 2005 mean discharges of Slovenian rivers compared to May mean discharges of the 1961-1990 period 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BORL+FORMIN GORNJA RADGONA —RAKOVEC -VELIKO SIRJE 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I RADOVLJICA -MEDNO -HRASTNIK -ČATEŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — SUHA —PODBOČJE I 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA | Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek maja 2005 Figure 2. The May 2005 daily mean discharges of Slovenian rivers 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — MOSTE —RADENCI I 50 50 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7.0 6.0 O ^5.0 O H §4.0 S3.° N 2.0 "1.0 0.0 III . if -- T I ,rr i 1 1 1 1 1 i i i cP iT f / / / / / Z ^ -Z / ^ ^ / J ' ^ - / «f * f / * □ Qvk maj 2005 □ maj 1961 - 1990 4.0 O3.0 O H 4.0 š 0 W 3.0 MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U - mestno, N - nemestno / area: U - urban, N - non-urban faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2005: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2005: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan/24 hours Leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 50 (DV) CO 10 (MV) (mg/m3) Benzen 7,5 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki tisk v tabelah označuje prekoračeno število dovoljenih letnih preseganj koncentracij. Bold print in the following tables indicates exceeded number of the allowed annual exceedences. Preglednica 1. Koncentracije SO2 v ^g/m3 za maj 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 1. Concentrations of SO2 in ^g/m3 in May 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations mesec / 1 ura / 1 hour 3 ure / Dan / 24 hours month 3 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp Maks >MV >MV £od 1.jan. >AV maks >MV >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 96 2 13 0 0 0 4 0 0 Maribor 92 5 17 0 0 0 9 0 0 Celje 88 6 54 0 0 0 12 0 0 DMKZ Trbovlje 89 9 221 0 7 0 25 0 0 Hrastnik 96 4 124 0 6 0 18 0 0 Zagorje 91 4 53 0 17 0 11 0 1 Murska S.Rakičan 92 4 18 0 0 0 7 0 0 Nova Gorica 92 7 90 0 0 0 22 0 0 SKUPAJ DMKZ 5 221 0 30 0 25 0 1 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 100 3 20 0 0 0 6 0 0 EIS CELJE EIS Celje 77 1 11 0 0 0 2 0 0 EIS KRŠKO Krško* 73 63 671* 8* 66 0 137* 3* 16 Šoštanj 99 8 335 0 5 0 53 0 0 Topolšica 100 3 144 0 0 0 13 0 0 Veliki vrh 100 11 276 0 20 0 35 0 1 EIS TEŠ Zavodnje 98 8 198 0 1 0 28 0 0 Velenje 100 3 43 0 0 0 7 0 0 Graška Gora 96 4 152 0 0 0 22 0 0 Pesje 100 3 106 0 0 0 14 0 0 Skale mob. 98 7 106 0 0 0 19 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 6 335 0 26 0 53 0 1 Kovk 99 3 46 0 45 0 9 0 11 EIS TET Dobovec 100 1 66 0 67 0 6 0 7 Kum 94 1 35 0 5 0 2 0 0 Ravenska vas 100 18 196 0 204 0 45 0 32 SKUPAJ EIS TET 6 196 0 321 0 45 0 50 EIS TEB Sv.Mohor* 0 0* 0* 0* 0* 0* 0* 0* 0* 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Koncentracije NO2 v ^g/m3 za maj 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 2. Concentrations of NO2 in ^g/m3 in May 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations mesec / month 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >MV >MV £od 1.jan. >AV Ljubljana Bež. U 100 19 71 0 0 0 DKMZ Maribor U 89 32 96 0 0 0 Celje U 83 17 73 0 0 0 Trbovlje U 96 24 68 0 0 0 Murska S. Rakičan* N 64 9 40* 0* 0* 0 Nova Gorica U 97 21 75 0 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 100 2 16 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje* U 52 43 107* 0 0 0 EIS TES Zavodnje N 98 1 60 0 0 0 Skale mob. N 99 1 53 0 0 0 EIS TET Kovk* N 0 EIS TEB Sv.Mohor* N 54 4 31* 0* 0* 0* Preglednica 3. Koncentracije CO (mg/m3) in benzena (^g/m3) za maj 2005, izmerjene na avtomatskih postajah Table 3. Concentrations of CO (mg/m3), and benzene (^g/m3) in May 2005 measured by automatic stations CO benzen mesec / month 8 ur / 8 hours mesec / month MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >MV % pod Cp Ljubljana Bež. 100 0.5 1.1 0 100 1.0 DKMZ Maribor 99 0.4 1.0 0 Celje 98 0.4 1.1 0 Nova Gorica 100 0.3 1.3 0 EIS CELJE EIS Celje* Preglednica 4. Koncentracije O3 v ^g/m3 za maj 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4. Concentrations of O3 in ^g/m3 in May 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA Postaja podr % pod Cp maks >OV >AV A0T40 maks maks >CV MREŽA od 1.apr. >CV £od 1. jan. Krvavec N 100 113 159 0 0 24251 150 17 45 Iskrba* N 89 66 153* 0* 0* 19986 146* 9* 40 Ljubljana Bež. U 100 66 153 0 0 13141 148 8 16 DKMZ Maribor U 96 53 127 0 0 4582* 119 0 0 Celje* U 89 66 162* 0* 0* 14607 144* 9* 19 Trbovlje U 100 51 146 0 0 10910 134 3 9 Hrastnik* U 86 61 144* 0* 0* 11979* 131* 7* 15* Zagorje U 100 53 141 0 0 8668 127 4 10 Nova Gorica* U 83 70 157* 0* 0* 13030* 133* 6* 11* Murska S. Rakičan N 99 70 140 0 0 13038 128 6 17 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 100 89 1 51 0 0 12711 146 9 25 OMS LJUBLJANA Maribor Pohorje N 99 98 152 0 0 15443 143 11 33 EIS TES Zavodnje N 98 98 153 0 0 15673 142 16 35 Velenje U 100 64 135 0 0 10555 124 2 6 EIS TET Kovk N 100 94 1 49 0 0 16060 141 15 34 EIS TEB Sv.Mohor* N 86 86 148* 0* 0* 14687 133* 11* 28* 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v |ig/m3 za maj 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 5. Concentrations of PM10 and PM2.5 in |ig/m3 in May 2005, calculated from 1-hour values by automatic stations PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA Postaja >MV MREZA % pod Cp maks >MV £od 1.jan. faktor Cp (R) maks. Ljubljana Bež. 90 25 38 0 39 1.24 DKMZ Maribor* 71 31 51* 1* 54 1.19 Celje 92 35 57 3 58 1.12 Trbovlje 96 50 87 16 90 1.3 Zagorje 99 37 59 5 82 1.39 Murska S. Rakičan 87 23 38 0 40 1.22 Nova Gorica 88 29 64 1 23 1.2 Iskrba (R) MO MARIBOR MO Maribor 99 34 61 3 57 1.3 EIS CELJE EIS Celje* 76 24 33 0 51 1.3 OMS LJUBLJANA Vnajnarje (sld)* 0 0* 0* 0* 0* 1.3 EIS TES Pesje 97 18 33 0 11 1.3 Skale mob. 98 15 26 0 7 1.3 EIS TET Prapretno 98 28 52 1 6 1.3 Opombe / Notes: Pri koncentracijah PM10 je upoštevan korekcijski faktor / correction factor is included.in PM10 concentrations sld - merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method Lj ublj ana Bež. Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnajnarje EIS Celje Krško* Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnj e Velenj e Graška Gora Pesje Škale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor* 0 20 40 60 80 100 1 20 140 160 180 200 □ cp(^g/m3) □ DV-1ura(št.primerov) □ MV-24ur(št.primerov) Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v maju 2005 Figure 1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in May 2005 : =□ DMKZ _i =1 EIS TEŠ =1 EIS TET EIS TEB 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ^^^^ Ljubljana Bež. ^^^^ Maribor ■ Celje ^^^^ Z agorj e ♦ Trbovlj e Hrastnik • Šoštanj M Murska S.Rakičan ^^^^ Krško > Nova Gorica Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (|g/m3) v maju 2005 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 2. Average daily concentration of SO2 (|g/m3) in May 2005 (MV- 24-hour limit value) Ljubljana Bež Maribor Celje Trbovlj e Nova Gorica EIS Celje* Murska S. Rakičan* Vnajnarje Zavodnje Skale mob. Kovk* Sv.Mohor* 0 10 20 30 40 50 60 70 URBANO =] NEURBANO □ cp(^g/m3) ■ DV-1 ura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v maju 2005 Figure 3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in May 2005 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Lj ublj ana Bež. Maribor Celje* Velenje Trbovlj e Hrastnik* Zagorj e Nova Gorica* Murska S. Rakičan Vnaj narj e Maribor Pohorje Krvavec Iskrba* Zavodnje Kovk Sv.Mohor* □ Cp(^g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) □ OV-lura(št.primerov) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v maju 2005 Figure 4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in May 2005 Lj ublj ana Bež. Maribor* MO Maribor Celje EIS Celje* Trbovlj e Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica Pesje Škale mob. Prapretno □ cp(pg/m3) ■ DV-24ur(št.primerov) Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v maju 2005 Figure 5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in May 2005 0 100 120 140 0 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 220 200 180 160 140 tj c £ 120 O) > 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 □ Ljubljana Bež. Maribor —_^_Celje —^—Trbovlje —^—Zagorje • Nova Gorica —£—Murska S.Rakičan Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (|g/m3) v maju 2005 (DV- dopustna dnevna vrednost) Figure 6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in May 2005 (DV- 24-hrs allowed value) SUMMARY Air pollution in May 2005 was still lower than in April. Weather characteristics affecting air quality were favourable (more frequent wind and precipitations). Situation in the sites, which are influenced by emission from Trbovlje Power Plant, was additionally better due to regular maintenance work in the plant starting on 9. April, so the concentrations there were unusually low. Just a little higher were concentrations at the places affected by the emission from Šoštanj Power Plant. The far highest SO2 concentrations and the only exceedences of the limit values in April were measured on the Krško site, which is influenced by the emission from the Paper Mill Factory. Concentrations of Nitrogen dioxide, Carbon monoxide, and Benzene were low - below the allowed values. The number of exceedences of the 8-hours long-term objective value of ozone concentration was similar as in April. Daily concentrations of PM10 particles exceeded the allowed value especially at the urban sites. 67 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER April 2005 April 2005 Andreja Kolenc V aprilu so obratovale avtomatske merilne postaje Sava Medno, Sava Hrastnik, Sava Jesenice na Dolenjskem, Savinja Medlog in avtomatski merilni postaji v Spodnje Savinjski dolini v Levcu in na Ljubljanskem polju v Hrastju, kjer spremljamo kakovost podzemne vode. Na vseh merilnih postajah kontinuirno spremljamo vodostaj, temperaturo vode, pH, električno prevodnost in vsebnost raztopljenega kisika. Meritve osnovnih fizikalnih parametrov potekajo neprekinjeno v pretočni posodi na avtomatski merilni postaji. Merilni postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode na Ljubljanskem polju v Hrastju in v Spodnji Savinjski dolini v Levcu sta dodatno opremljeni z merilniki za neprekinjeno merjenje vsebnosti nitrata v vodi. Zaradi nedelovanja črpalke je prišlo do delnega izpada podatkov o kakovosti vode iz merilne postaje Sava Jesenice na Dolenjskem (11.-14. april), zaradi slabega delovanja črpalnega sistema na Savi v Hrastniku v aprilu ne prikazujemo podatkov iz te merilne postaje. Slika 1. Avtomatska merilna postaja za spremljanje kakovosti vode na Savi v Jesenicah na Dolenjskem Figure 1. Automatic measurement station for water quality monitoring at Sava in Jesenice na Dolenjskem Rezultati on-line meritev osnovnih fizikalnih parametrov so prikazani na slikah 2-13. Razvidna je zveza med vodostajem in merjenimi fizikalnimi parametri. Na avtomatskih merilnih postajah v Levcu in v Hrastju, kjer spremljamo kakovost podzemne vode smo v aprilu, kot posledico zviševanja gladine podzemne vode zaznali rahlo upadanje vsebnosti nitratov. 1.4. 2.4. 3.4. 4.4. 5.4. 6.4. 7.4. 8.4. 9.4. 1 0.4. 1 1.4. 1 2.4. 1 3.4. 14.4. 15.4. 1 6.4. 17.4. 1 8.4. 1 9.4. 20.4. 21.4. 22.4. 23.4. 24.4. 25.4. 26.4. 27.4. 28.4. 29.4. 30.4. Raztoplj eni kisik 8,0 8,0 8,0 11,7 11,8 11,9 8,1 1 1,9 7,8 7,8 7,8 10,9 10,8 10,5 7,8 10,5 7,9 7,9 7,9 7,9 7,9 10,5 10,4 10,4 10,5 10,8 7,9 7,9 7,9 7,9 7,9 10,4 10,5 10,5 10,5 10,4 120 100 144 134 133 127 125 126 122 175 231 202 163 158 153 Slika 2. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v aprilu 2005 Figure 2. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in April 2005 240 13,5 220 12.5 200 11,5 180 10,5 160 9,5 140 5 7,5 161 3 15 193 89 68 Slika 3. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v aprilu 2005 Figure 3. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in April 2005 Slika 4. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Jesenice na Dol. v aprilu 2005 Figure 4. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sava Jesenice na Dol. in April 2005 390 380 370 360 350 340 330 320 310 Električna prevodnost Vodostaj 300 ? o 250 •8 o > 400 400 350 200 150 300 100 Slika 5. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Jesenice na Dol. v aprilu 2005 Figure 5. Average daily values of conductivity and level at station Sava Jesenice na Dol. in April 2005 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring Slika 6. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Savinja Medlog v aprilu 2005 Figure 6. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Savinja Medlog in April 2005 Slika 7. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Medlog v aprilu 2005 Figure 7. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Medlog in April 2005 Slika 8. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v aprilu 2005 Figure 8. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in April 2005 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring 725 - 690 Električna prevodnost Slika 9. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v aprilu 2005 Figure 9. Average daily values of conductivity and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in April 2005 ¿0 z 75,0 74,0 73,0 72,0 71,0 70,0 69,0 -68,0 - 67,0 14 2.4. 3.4. 4.4. 5.4. 6.4. 7.4. 8.4. 9.4. 10.4. 11.4. 12.4. 13.4. 14.4. 15.4. 16.4. 17.4. 18.4. 19.4. 20.4. 21.4. 22.4. 23.4. 24.4. 25.4. 26.4. 27.4. 28.4. 29.4. 30.4. Nitrat 71,1 72,5 72,3 71,9 71,7 71,9 72,1 72,5 72,2 70,9 70,2 69,2 68,2 68,3 68,8 68,9 68,9 69,1 69,2 69,4 68,6 69,0 69,4 70,1 70,1 70,5 71,2 72,5 71,7 72,8 Globina 251 251 252 253 253 255 256 257 256 239 210 207 192 196 201 206 211 215 218 220 218 216 218 220 222 225 227 230 232 234 Slika 10. Povprečne dnevne vrednosti vsebnosti nitratov in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v aprilu 2005 Figure 10. Average daily values of nitrate and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in April 2005 <5 bH 6 7,3 7,4 7,3 1526 1525 1526 22.4. 23.4. 24.4. 25.4. 7.3 7,3 7.4 7,4 1517 1519 1522 1524 1520 e Slika 8. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v aprilu 2005 Figure 8. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in April 2005 730 710 700 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 12. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v aprilu 2005 Figure 12. Average daily values of conductivity and level at station Ljubljansko p. Hrastje in April 2005 Slika 13. Povprečne dnevne vrednosti vsebnosti nitratov in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v aprilu 2005 Figure 13. Average daily values of nitrate and level at station Ljubljansko p. Hrastje in April 2005 SUMMARY Results of continuous measurements of basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) in April followed the hydrological situation (Figures 2-13). As the consequence of water level rise, slight decreasing of nitrate values in groundwater was noticed at automatic stations in Sp. Savinjska dolina Levec and Ljubljansko polje Hrastje. 72 Maj 2005 May 2005 Andreja Kolenc V maju so obratovale avtomatske merilne postaje Sava Medno, Sava Hrastnik, Sava Jesenice na Dolenjskem, Savinja Medlog in avtomatski merilni postaji v Spodnje Savinjski dolini v Levcu in na Ljubljanskem polju v Hrastju, kjer spremljamo kakovost podzemne vode. Zaradi nedelovanja črpalke je prišlo do delnega izpada podatkov o kakovosti vode iz merilne postaje Sava Jesenice na Dolenjskem (4.-9. maj), zaradi slabega delovanja črpalnega sistema na Savi v Hrastniku v maju ne prikazujemo podatkov iz te merilne postaje. Zaradi izpada komunikacijske linije manjkajo podatki za Savo v Mednem (16. maj). Slika 1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v maju 2005 Figure 1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in May 2005 Slika 2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v maju 2005 Figure 2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in May 2005 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring Slika 3. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Jesenice na Dol. v maju 2005 Figure 3. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sava Jesenice na Dol. in May 2005 Slika 4. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Jesenice na Dol. v maju 2005 Figure 4. Average daily values of conductivity and level at station Sava Jesenice na Dol. in May 2005 Slika 8. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v aprilu 2005 Figure 8. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in April 2005 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring Slika 6. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Medlog v maju 2005 Figure 6. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Medlog in May 2005 Slika 7. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v maju 2005 Figure 7. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in May 2005 Slika 8. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v maju 2005 Figure 8. Average daily values of conductivity and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in May 2005 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring Slika 9. Povprečne dnevne vrednosti vsebnosti nitratov in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v maju 2005 Figure 9. Average daily values of nitrate and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in May 2005 Slika 10. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v maju 2005 Figure 10. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Ljubljansko p. Hrastje in May 2005 Slika 8. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v maju 2005 Figure 8. Average daily values of conductivity and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in May 2005 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V maju rezultati kontinuiranih meritev osnovnih fizikalnih parametrov ne kažejo bistvenih sprememb stanja kakovosti vode glede na pričakovane vrednosti. Iz slik 2-13 je razvidna zveza med vodostajem in merjenimi fizikalnimi parametri. Kot posledica padavin je prišlo do zviševanja vodostajev, redčenja vode in s tem do upadanja vrednosti električne prevodnosti. Na avtomatskih merilnih postajah v Levcu in v Hrastju, kjer spremljamo kakovost podzemne vode smo v primerjavi s preteklimi meseci zaznali rahel porast vsebnosti nitratov. SUMMARY In May the continuous measurements of basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) followed the hydrological situation and do not show deviations from the expected values (Figures 2-13). Increase of nitrate values in groundwater was noticed at automatic stations in Sp. Savinjska dolina Levec and Ljubljansko polje Hrastje. 77 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - maj 2005 Earthquakes in Slovenia - May 2005 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so maja 2005 zapisali več kot 250 lokalnih potresov, od katerih smo za 203 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 48 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav, kot tudi začasnih opazovalnic, ki so bile postavljene na ilirskobistriškem z namenom beleženja popotresnih sunkov po potresu 24. aprila 2005. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega poletnega srednjeevropskega časa se razlikuje za dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v maja 2005 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. 4t wr — _ TJ ur u w N Sfl iaw 1 v w IS' 00' 1fi'3P Mfcgntlud* ULV Slika 1. Potresi v Sloveniji - maj 2005 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in May 2005 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Najmočnejši potres v maju 2005, ki so ga prebivalci čutili, se je zgodil 6. maja ob 21. uri 34 minut UTC (oziroma 23. uri 34 minut po lokalnem, srednjeevropskem poletnem času) zahodno od Laškega. V Strmci je tresenje tal zbudilo krajane, v Hrastniku so zanihali nekateri predmeti v visokih nadstropjih, v Rimskih Toplicah so slišali tudi močan pok. Magnituda tega dogodka je bila 1,6. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - maj 2005 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - May 2005 Leto Mesec Dan Žariščni čas h UTC m Zem, širina °N Zem, dolžina °E Globina km Intenziteta EMS-98 Magnituda ML Področje 2005 5 4 14 55 46,52 14,43 17 2,5 Zell Pfarre, Avstrija 2005 5 6 21 34 46,16 15,19 14 IV* 1,6 Laško 2005 5 6 22 16 46,31 13,61 8 1,1 Bovec 2005 5 8 1 1 45,95 14,96 10 1,2 Mala Loka 2005 5 8 1 52 45,50 15,14 8 1,0 Poljanska gora 2005 5 8 3 14 46,29 13,65 8 III* 1,9 Krn 2005 5 8 7 25 46,33 13,62 8 III* 1,8 Bovec 2005 5 9 5 56 45,54 14,26 7 1,7 Ilirska Bistrica 2005 5 10 12 42 46,53 14,43 8 1,4 Zell Pfarre, Avstrija 2005 5 10 14 25 45,93 15,41 6 1,1 Raka 2005 5 10 16 45 46,06 14,76 8 1,4 Velika Stanga 2005 5 10 18 12 46,68 13,67 8 1,1 Feistritz a.d. Drau, Avstrija 2005 5 11 12 49 46,05 14,21 13 1,1 Lučine - Goli Vrh 2005 5 11 14 44 46,06 14,76 10 1,0 Velika Stanga 2005 5 13 15 21 46,67 14,85 14 1,0 Schwabegg, Avstrija 2005 5 13 15 48 45,81 15,49 2 1,3 Gorjanci 2005 5 13 17 35 46,18 13,47 9 1,3 Pulfero, Italija 2005 5 14 0 28 46,27 16,14 16 2,0 Druškovec, Hrvaška 2005 5 14 7 51 46,29 13,62 8 1,3 Kobarid 2005 5 14 8 16 46,38 13,46 10 1,5 M. Sart, Italija 2005 5 14 20 5 46,49 16,62 26 2,1 Dobri, Madžarska 2005 5 14 20 17 46,54 16,64 22 2,0 Dobri, Madžarska 2005 5 14 20 17 46,51 16,63 25 2,1 Dobri, Madžarska 2005 5 14 20 39 46,51 16,66 24 2,3 Dobri, Madžarska 2005 5 14 21 59 46,50 16,66 24 1,4 Dobri, Madžarska 2005 5 14 22 12 46,49 16,64 25 2,1 Dobri, Madžarska 2005 5 14 22 58 46,07 14,73 9 1,2 Janče 2005 5 15 13 44 46,31 13,60 9 1,7 Bovec 2005 5 16 3 32 45,71 15,21 9 1,3 Semič 2005 5 16 8 22 46,31 13,52 17 1,0 Bovec 2005 5 20 15 15 45,69 14,44 12 1,2 Stari Trg pri Ložu 2005 5 20 20 26 46,19 15,47 7 1,5 Gorica - Grobelce 2005 5 22 18 50 45,48 14,39 7 1,6 Gorski Kotar, Hrvaška 2005 5 23 12 10 45,51 14,41 8 1,4 Gomance 2005 5 23 20 9 45,48 14,42 7 1,0 Gomance 2005 5 24 0 15 45,49 14,39 7 1,2 Gomance 2005 5 24 5 48 46,31 13,56 10 1,2 Bovec 2005 5 24 9 30 45,54 14,27 12 1,3 Ilirska Bistrica 2005 5 24 22 17 46,11 14,77 11 1,4 Moravče 2005 5 25 6 26 45,48 15,27 7 1,7 Bojanci 2005 5 25 19 17 45,87 15,73 0 1,4 Savski Marof, Hrvaška 2005 5 26 21 49 45,50 14,41 8 1,8 Gomance 2005 5 27 13 58 46,29 13,63 6 1,1 Lepena 2005 5 29 5 25 46,31 13,59 10 1,2 Bovec 2005 5 29 11 28 45,49 14,58 16 1,0 Gorski Kotar, Hrvaška 2005 5 30 2 57 46,38 15,79 5 1,1 Majšperk 2005 5 30 3 5 46,36 15,79 12 1,2 Majšperk 2005 5 31 6 59 46,32 13,60 12 1,7 Bovec 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Svetovni potresi - maj 2005 World earthquakes - May 2005 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - maj 2005 Table 2. The world strongest earthquakes - May 2005 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 1.5. 16:23:57,9 33,61 N 130,24 E 4,5 10 Kjušu, Japonska V okolici Fukuoke je bila ranjena ena oseba. 3.5. 07:21:10,4 33,71 N 48,69 E 4,9 12 zahodni Iran Na območju Borujerda so vsaj 4 osebe izgubile življenje, 26 jih je bilo ranjenih. Potres je povzročil tudi veliko gmotne škode. 5.5. 19:12:20,2 5,72 N 82,84 W 5,9 5,8 6,5 10 južno od Paname 12.5. 11:15:35,2 57,40 S 139,23 W 6,0 6,2 6,5 10 Pacifiško Atlantski hrbet 14.5. 05:05:18,4 0,57 N 98,44 E 6,4 6,8 6,8 34 Nias, Indonezija 16.5. 03:54:14,8 32,55 S 179,34 W 6,2 6,4 6,6 34 južno od otočja Kermadec 19.5. 01:54:52,8 1,97 N 97,03 E 6,2 6,9 6,9 30 Nias, Indonezija 23.5. 06:09:13,1 26,35 S 27,44 E 4,3 5 Južnoafriška Republika Pri Carletonvillu je bilo zaradi zrušitve v rudniku ranjenih 15 rudarjev. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v maju 2005. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo -120" -60' O OO 6 7 3 Magnitude Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - maj 2005 Figure 2. The world strongest earthquakes - May 2005 60" 120' m □ ■ ■ 0 33 70 200 700 Globina [km] 130' 81 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V letu 2005 meritve cvetnega prahu potekajo v Kopru, Ljubljani in Mariboru. V maju je bil v zraku cvetni prah javorja, divjega kostanja, gabra in gabrovca, cipresovk in tisovk, bora, trpotca, platane, trav, hrasta, bukve, jesena, oreha, smreke, kislice, bezga in koprivovk. V notranjosti Slovenije so družino koprivovk zastopale koprive, na Obali pa krišina in koprive. Na Obali je bil v zraku tudi cvetni prah oljke. Predvsem zaradi bogatega cvetenja cipres smo največ cvetnega prahu zabeležili v Kopru, našteli smo 11.712 zrn, v Ljubljani smo našteli 8.996 zrn, v Mariboru pa 6.989. Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v maju 2005 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, May 2005 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku maja 2005 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Maj se je začel s sončnim in zelo toplim vremenom in z visoko obremenjenostjo zraka s cvetnim prahom. V osrednji Sloveniji je pihal jugozahodni veter. 3. maja je jugozahodnik zapihal tudi na Štajerskem, še je bilo toplo, oblačnost je postopoma naraščala. V noči na 4. maj so bile padavine, čez dan pa nekaj sonca in nekaj oblakov ponekod pa tudi kratkotrajne padavine, ki so predvsem na Štajerskem znižale koncentracijo cvetnega prahu, na Obali pa je bila še vedno visoka. Oblačno s padavinami je bilo tudi 5. maja, v Mariboru in Ljubljani je bilo zelo malo cvetnega prahu v zraku, ob morju je zapihala burja, koncentracija cvetnega prahu se je le nekoliko znižala, občutno se je ohladilo. Sledila sta dva deloma sončna, deloma pa oblačna dneva s krajevnimi padavinami, sveže je bilo. V noči na 8. maj in v prvi polovici dneva je bilo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Popoldne se je delno razjasnilo, vendar so bile še krajevne padavine. Na Primorskem je zapihala šibka burja. 9. maja je bilo oblačno z občasnimi padavinami, Popoldne se je v večjem delu države delno razjasnilo, občutno se je ohladilo. Na Primorskem je še 11nštitut za varovanje zdravja RS 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo pihala burja. 10. maja je bilo oblačno z občasnimi padavinami, še je bilo hladno. V tem obdobju s pogostimi padavinami je bila koncentracija cvetnega prahu nizka. Na Primorskem je bilo 11. maja sončno, pihala je šibka burja, v zraku je bilo malo cvetnega prahu. Drugod je bilo spremenljivo oblačno, pojavljale so se krajevne plohe, še je bilo sveže, cvetnega prahu je bilo v zraku nekoliko več kot na Obali. Sledila sta dva dneva s hladnimi jutri in večinoma sončnim vremenom, cvetnega prahu je bilo v zraku spet nekoliko več. 25 20 15 10 or N O > LU I— >W 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu javorja maja 2005 Figure 2. Average daily concentration of Maple (Acer) pollen, May 2005 20 4* vf* * Ski. W -"It T-, 5 ■ Jt Vs* wA CO E Ž OR N O _J m i— >co 15 10 0 Koper Ljubljana Maribor DIVJI KOSTANJ — L Ulii i Ji ■ i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu divjega kostanja maja 2005 Figure 3. Average daily concentration of Horse chestnut (Aesculus) pollen, May 2005 14. maja se je pooblačilo, zvečer in v noči na 15. maj je deževalo, cvetnega prahu v zraku je bilo zelo malo. Nato je bilo do vključno 17. maja bolj ali manj oblačno, občasno so še bile manjše padavine. Že v noči na 18. maj in nato čez dan je bilo oblačno s pogostimi padavinami, cvetnega prahu je bilo v zraku malo, le v Ljubljani ga je bilo nekaj več. Popoldne je zapihal severni do severozahodni veter. Najmanj dežja je bilo ob morju. Ob morju in v osrednji Sloveniji je bilo 19. maja nekaj sončnega vremena, večinoma pa so prevladovali oblaki, tudi padavine so bile, v Mariboru je bilo oblačno z občasnimi padavinami. Pihal je severni veter. Od 20. do 22. maja je bilo sončno. 23. maja je bilo nekaj sončnega vremena, pihal je jugozahodni veter. V noči na 24. maj je ponekod rahlo deževalo. Čez dan je bilo ob morju sončno, drugod se je dan začel z oblačnim vremenom, šele čez dan se je zjasnilo, toplo je bilo. Obremenjenost zraka s cvetnim prahom je bila v tem obdobju na Obli visoka, največ cvetnega prahu so prispevali hrast bor in trave. 5 5 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Od 25. do 29. maja je bilo sončno in zelo toplo. Tudi predzadnji majski dan je bil sončen in zelo topel, zapihal je jugozahodni veter. Cvetnega prahu je bilo v zraku manj, hrast in bor sta odcvetala, koncentracija cvetnega prahu trav je bila visoka. V noči na zadnji majski dan se je pooblačilo, padavine so do jutra zajele večino države, tudi čez dan je bilo malo sončnega vremena, na Primorskem je zapihala burja, ohladilo se je. Količina cvetnega prahu v zraku se je zmanjšala v Kopru in Ljubljani, v Mariboru pa je še ostala visoka. 100 co E Ž al N o > HI I— >w 75 50 25 0 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk maja 2005 Figure 4. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae / Taxaceae) pollen, May 2005 40 30 co E z al N 20 > LU I— >W 10 --■ 0 13 15 23 25 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena maja 2005 Figure 5. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, May 2005 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Vrste cvetnega prahu v zraku v % v Kopru, Ljubljani in Mariboru maja 2005 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Koper, Ljubljana and Maribor in %, May 2005 javor divji kostanj gaber/ gabrov ec cipreso vke/ tisovke oreh smreka bor platana trave hrast kislica bezeg koprivo vke Koper 1,0 0,2 5,0 5,5 0,6 1,2 31,9 2,6 8,1 27,7 0,5 1,3 5,5 Ljubljana 0,6 1,1 4,4 3,6 1,1 1,3 39,4 7,9 14,3 11,9 1,8 1,9 1,6 Maribor 0,4 0,4 2,0 0,9 1,2 2,2 54,5 1,1 16,3 12,0 1,3 1,1 0,6 Največ cvetnega prahu je prispeval bor, v Mariboru je predstavljal kar 55 % vsega cvetnega prahu v zraku, v Ljubljani 39 % in v Kopru 32 %. Letos je zelo obilno cvetel hrast, v Kopru je bilo 28 % vsega cvetnega prahu hrastovega, v Ljubljani in v Mariboru pa po 12 %. Z alergološkega stališča je pomemben cvetni prah trav, kjer je največje število ljudi preobčutljivih na to vrsto cvetnega prahu. V Kopru je cvetni prah trav predstavljal 8 % vsega zabeleženega cvetnega prahu, v Mariboru 16 % in v Ljubljani 14 %. V začetku meseca je bilo v zraku največ cvetnega prahu platane, cipresovk (cvetel je brin), gabra in hrasta. V drugi polovici meseca so prevladovali predvsem bor in trave, v Kopru tudi hrast. CO E Ž 01 N O _J > LLI I— >CO 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra in gabrovca maja 2005 Figure 6. Average daily concentration of Hornbeam/Hop hornbeam (Carpinus/Ostrya) pollen, May 2005 25 20 CO E z 01 N > LLI I— >(0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bukve maj 2005 Figure 7. Average daily concentration of Beech (Fagus) pollen, May 2005 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora maja 2005 Figure 8. Average daily concentration of Pine tree (Pinus) pollen, May 2005 250 200 150 CO E Ž Ct N O > 100 LU I— 50 0 Koper Ljubljana Maribor PLATANA I J -F-M + + ++ +- ........ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu platane maja 2005 Figure 9. Average daily concentration of Plain tree (Platanus) pollen, May 2005 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav maja 2005 Figure 10. Average daily concentration of Grass (Poaceae) pollen, May 2005 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta maja 2005 Figure 11. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen, May 2005 Slika 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk maja 2005 Figure 12. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, May 2005 Slika 13. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oreha maja 2005 Figure 13. Average daily concentration of Nut tree (Juglans) pollen, May 2005 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ro E ž (H N O _J > 4 LU I— >w 1 3 5 7 ■I I ■ I 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 14. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca maja 2005 Figure 14. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, May 2005 Slika 15. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu kislice maja 2005 Figure 15. Average daily concentration of Sorrel (Rumex) pollen, May 2005 70 60 co 50 E 40 30 or N o _J > LU >W 20 10 Koper Ljubljana Maribor BEZEG 1 j 1 - i i■ i i Fpm"I I'I'I I+iJi^M-FJI L 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 16. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bezga maja 2005 Figure 16. Average daily concentration of Elder (Sambucus) pollen, May 2005 88 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 75 ro £ Ž or N o LU I— >w Koper ^^ Ljubljana Maribor SMREKA ........ I.......................................................................................................................... i 1 -J -1 -P-p I- Pn—i—i- 4 t^p-F + ^J .J .. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 17. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu smreke maja 2005 Figure 17. Average daily concentration of Spruce (Picea) pollen, May 2005 or N O > LU I— >W 20 15 10 0 Koper OLJKA ..........................._......_......_......_......_.....................I..........._......_......_......_......_................... I _............................■ —i i i i i 1 i i i i i i i i IkJ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 18. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke maja 2005 Figure 18. Average daily concentration of Olive (Olea) pollen, May 2005 5 SUMMARY The pollen measurement has been performed on 3 sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, at the North Mediterranean coast in Koper and in Štajerska region in Maribor. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in May as follows: Maple, Horse chestnut, Cypress and Yew family, Ash, Horn beam and Hop horn beam, Beech, Pine tree, Plain tree, Grass, Oak, Nettle family, Nut tree, Plantain, Sorrel, Elder, Spruce and Olive. 89 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001, 2002, 2003 in 2004 v obliki datotek formata PDF na zgoščenki. Številke biltena so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Agencija Republike Slovenije za okolje Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje, kjer ga v verziji, namenjeni zaslonskemu gledanju, najdete na naslovu: http://www.arso.gov.si/o_agenciji/knji~znica/publikacije/bilten.htm Naročite se lahko tudi na brezplačno prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. V tem primeru vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 2-3 MB) ali tiskanje (velikost okoli 5-9 MB) v PDF formatu. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše cenjeno mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje.