e\ List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širofkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAVI. POST. Ì - 3Č DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Za čim lepši uspeh Prvega maja prispevaj po svojih močeh! ^NOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 232 TRST - SOBOTA, 11. APRILA 1 953. CENA 20 LIR Cl. z ♦/>//770 resnico! Ita! zal jggftni in za obstoj miru u-FéSolni .dogodki se v zadnjih igšji pojavljajo im razvijajo v prodni politiki. In to s naglico, da ni kar eno-to jim slediti, jih spoznati f »Presoditi. Imperialistični ernagandni aparat skuša tem lliiK *com ;seveda d31-1 P056*36» nestvor jen značaj, ki naj bi 3. ti njihovi provokatorski ^nsliki. Dolžnost miroljubnih Ka kot druge podobne ini-2l.lfve, .skuša reakcionarni ’-2- vseh narodnosti, med nji-3 ' tudi. slovenske, prikazati » ^manevre» in nešteto dru-l^podcbnih zastarelih propa. *^°nih gesel — °br0 pa vedo, da so danes, S 5,o bile včeraj, vse ini- i:ve in predlogi SZ namene utrditvi miru, da so za-ejjj sovjetski predlogi nič dru-asn? kot nadaljevanje modre iln#h0ve politike, ki je poli-iniji hiiru in ne vojne, kot jo 46 *iajo zapadni državniki. šnjUii oprostitev vsake kriv-dstjin popolna rehabilitacija • znanih ruskih zdrav ?nJbv; ker je bila dokazana V :tova nedolžnost, in zato ka-lizaPni lažnivi tožilci, je pov-eščriia1 nešteto pisanih poj- i o^anj in hipotez v atlant-lento tisku, češ 'da je to zna-■azhje nove politike SZ, borbe ? njenimi voditelji itd. ,oy°. in kaj je pri tem resni-ačilf Preiskovalna komisija no-iavflega ministrstva je ugoto-redL da so bile obtožbe na o katerem is-mo poročali v predzadnji številki našega lista, se izvaja z matematično točnostjo. Angleški zunanji minister Eden je sicer moral zaradi operacije odložiti svoj obisk v Rimi kjer bi posredoval pri De Gasperiju, da pristane na točke sporazuma med Churchillom in Titom. To pa, izgleda, ni bilo niti potrebno; saj je znano, da De Gasperi, prav tako kot Tito, brez ugovora izvrši vse, kar mu ukaže Washington ali London. Z naravnost presenetljivo točnostjo, pa se že izvaja tretja točka tega sporazuma. V tej točki je določeno namreč, «da se bo Tito do volitev v Italiji vzdržal vsakršne izjave glede Trsta, ki bi mogla škodova- PREDLOGI SIL MIRU ŽANJEJO USPEHE V Koreji bodo začeli izmenjavati bolne ujetnike Ze2i SZ pia .imamo- ravno v cč: 2 tržaškim vprašanjem. ,av..tukaj naj omenimo toliko ia^Vni italijanski nacionali-ireP.'!' tisk kot slovenski, kjer 3«,-. 1 (i tojači «Primorski dnev-■ Ta tisk, zvest služabnik kVl5ke in degasperijevske fa e’ že leta in leta vztraja V« ali drugi način na stali-■L “aranta,nja, z našim Ozem-i j'rv k°t to ukazujejo gospo-4"- Naj ,se potem to izvrši ;mčj( delitvijo Ozemlja na etni-At^ilagi., s kondominijem, z ž^jL^Pidvo oziroma preselitvijo od ‘Mstev, ali na. kateri koli >n I n-1- n®čin hočete. Glavno je ^ Jih, da se ne ustanovi Svo-, n° tržaško ozemlje, da se dii^štujg mirovna pogodba z .gjit ]0- da STO ostane proti-> zase'deno po- tujih vo- . ‘n četah in tako služi pri-4,11 nove svetovne vojne. =frt0.so tudi proti predlogu lia$V ^’^alija za začasno reši-.» , .pr°blema STO1 in kričijo, ia» ^ a Predlog pomeni predala 6 °^ho Ozemlje vključno Italiji. Kot se vidi. l Jjev-a prodaja, po mnenju w bnt;- , . , . Nov korak, ki ,so ga napravili Kitajci in Severni Korejci za to, da so. se ponovno pričela pogajanja za sklenitev premirja na Koreji in-za takojšnjo izmenjavo ranjenih in bolnih vojnih ujetnikov, je spravil netilce vojne :in njegove priganjače v veliko zadrego. John Foster Dulles, ki je igral zelo važno vlogo pri sprožitvi sovražnosti na korejskem polotoku. je poskušal težnje po-dosegi poravnave preusmeriti in zaostriti položaj. V ta namen je dal celo vrsto provokator-skih izjav. Vendar pa te niso rodile zaželenega sadu. V ponedeljek so se sestala vojaška odposlanstva v Pan Mun Džo-mu, kjer sc. razpravljala o predlogih za takojšnjo izmenjavo ranjencev. Kljub vsem obstrukcijam, je že prvi sestanek ugodno potekel. Delegacije so si izmenjale razne predloge, med katerimi je posebno važen oni v smislu Ženevske konvencije, katerega so predložili predstavniki L. R. Koreje in Kitajske. Tudi v tdrek je bil .sestanek v Pan Mun Džomu. Na njem so bili sprejeti važni sklepi. Američani so sprejeli kitajsko-ko-rejski predlog za izmenjavo ranjencev. Na .sestanku, ki je bil v sredo pa je prišlo- nenadoma do zastoja, katerega so povzročiti Američani. Ti so namreč izjavili, da je število ranjencev, ki jih nameravajo izročiti Kitajci :n Severni Korejci prenizko. Vendar, če pomislimo na podatke o vojnih ujetnikih, -ki so jih svojč-as objavili bodisi Američani kak-or tudi Korejci in Kitajci, ta ponudba povsem odgovarja približni proporcio-nali. Kot je znamo je svojčas poveljstvo korejske - kitajske ljudske vojske sporočilo, da ima v ujetništvu 13.000 ujetnikov korejske, ameriške ali drugih narodnosti; ameriško poveljstvo pa je sporočilo, da ima v ujetništvu 132.000 kitajskih in korejskih vojakov. Iz tega sledi, da bi Američani, vrnili približno 4 odst., dočim so Kitajci in Severni Korejci pripravljeni vrniti 5 odst. ujetnikov. Upati je, da zaradi tega ne bo prišlo do daljšega zastoja, temveč, da se bo vsa zadeva kaj kmalu poravnala ter da b,o prišlo do zaželene izmenja, ve ujetnikov. Predloge Severnih Korejcev in Kitajcev je podprla tudi Sovjetska zveza. Sovjetski zunanji minister Molotov je namreč med drugim podčrtal, da sedanji razgovori v Pan Mun Džomu nimajo namena doseči sporazuma samo glede izmenjave ranjenih in bolnih ujetnikov, temveč doseči dokončen sporazum o repatriaciji vseh vojnih ujetnikov ter o končnem premirju na korejskem bojišču. V četrtek je prišlo do sporazuma glede izmenjave ranjenih in bolnih ujetnikov. Koreje: bode- izročili 100 ujetnikov, Američani pa po 500 ria dan. Vsa javnost, zlasti pa miroljubne sile, spremljajo z velikim zanimanjem potek razgovorov. Dosedanji uspehi so zelo blagodejno vplivali na s le miru ter jim vlili še več energije v naporih za preprečitev pustolovskih provokacij netilcev vojne! ti De Gasperiju pri volitvah. Prav tako ne bo dotlej napravil nobenega koraka za dokončno priključitev cone B Jugoslaviji, niti ne bo preganjal tamkajšnjih Italijanov. Fašistični diktator ne bo reagiral niti na morebitne dem-agoške izjave De Gasperija in vladne večine glede tristranske note.» In res titovski veljaki molče kot grob o tržaškem vprašanju, k.ot da bi ga nikdar ne bilo. Prav tako titovski časopisi v Jugo-.slaviji. Celo titofašistično glasilo v Trstu se omejuje le na registracijo dogodkov in kvečjemu na kakšne male, dobrodušne polemike. Titovske oblasti v coni B so po: direktivah iz Beograda celo odložile popis prebivalstva, katerega so pripravljale dolge tedne. Popis bi se moral namreč v tem delu STO izvesti — kot je bilo. 'določeno prvotno, pred Titovim obiskom v Londonu — koncem marca, to je istočasno ikot v Jugoslaviji. To je pa že pred časom izzvalo v tukajšnjih de-mokristjanskih lin ostalih iredentističnih krogih veliko razburjenja. Zato so javljeni popis oblasti cone B preklicale, čim so jim (na podlagi Titovega sporazuma v Londonu) to ukazali iz Beograda. Veliko senzacijo je ta teden izzval članek tržaškega dopisnika v londonskem «Timesu», ki velja kat poluradno glasilo zunanjega ministrstva. Kot se je pred nekaj tedni -ameriška agencija «United Press», tako se sedaj Timesov dopisnik navdušuje za odhod anglo-ameri-ških čet z Ozemlja; predlaga pa obenem izmenjavo prebivalstva, kar bi po njegovem o-lajšalo pripravljeno, barantanje. Po podrobnem opisu težkih razmer v coni B pride dopisnik do sledečih zaključkov: «Prisotnost zavezniških čet v Trstu je luksus, ki .si .ga Zahod ne mio.re še nadalje privoščiti; čim prej bodo te čete odšle iz Trsta, tem preje bodo morali Italijani in Jugoslovani -sesti za zeleno mizo. Nerazrešljiva mešanica narodnosti da STO ne dovoljuje potegniti točno razmejitveno črto med obema državama. Iz teh razlogov je b Mo v TRSTU (to je v krogih titovskih in italijanskih ba- rantačev - Op. ur.) izneseno «United Pressa», si titovci in mnenje, da je končna rešitev v izmenjavi prebivalcev, izmenjavi, ki bi bila prostovoljna in velikodušno finansirana iz mednarodnih fondov. Nato bi obe stranki pristali na 'načelo, po katerem ne bi bili tisti, ki bi ostali na mestu, več deležni manjšinskih pravic ne glede na njihovo poreklo. To bi bila kruta rešitev, toda morda edina, ki bi mogla zagotoviti trajen mir v tem predelu.» To angleško, poluradno tezo pa- je potrdil tudi uradno predstavnik angleškega zunanjega ministrstva z izjavo, italijanskim dopisnikom, da «ne bi imelo, naravno, ničesar oporekati ji, če bi se, sporazumno med Rimom in Beogradom, u-reshičila.» Tudi to. pot, k-ot se je zgodilo z navedenim predlogom demokristjani medsebojno podtikajo, da so prispevali k predlogu Timesa. Izven dvorna pa je, da so pri, njem sporazumno sode vol avi oboji, kar med drugim dokazuje tudi namig v članku, da je bil predlog iznesen 'v Trstu. Ta novi manever, ki bi predvsem udaril nas Slovence in nas oropal še poslednjih narodnih pravic, jasno dokazuje, kako potrebna je v tem trenutku enotnost 'vsega prebivalstva v odločni zahtevi, naj sedanji okupacijski upravi nadomesti enotna civilna uprava za obe coni, neposredno odgovorna Varnostnemu -svetu. Le tako lahko preprečimo raz. Kot je b ilo pričakovati, je šel De Gasperi v svojih protidemokratičnih in protiustavnih ukrepih do konca. Po izsiljenju sleparskega volilnega zakona v parlamenta in senatu s pomočjo goljufij in kršitvami ustave je napravil tudi zadnji korak: v soboto je razpustil poslansko zbornico in senat, kateri poslednji bi moral ostati v funkciji še eno leto. Istočasno je predsednik vlade javil, da so volitve v obe predstavništvi sklicane za 7. junija. Novoizvoljena zbornica in senat bosta sklicana 25. junija na svoje prvo zasedanje. V poslansko zbornico bo na volitvah, ki se bodo vršile po no. vem, sleparskem volilnem zakonu, treba izvoliti 590 poslancev, to je 16 več kot doslej. Senatorjev pa bo samo 237, ker bo odpadlo 87 senatorjev, ki so imeli za eno obdobje pravico do tega mesta po zakonu. Tako bosta voljena predstavni- kosanje našega Ozemlja in do končno uničenje slovenskega ! ška doma vsak po drugem zako-ž ivi j a na Tržaškem. j nu, senat po starem, po katerem —OV je izvoljen za vsako volilno o- krožje po en kandidat, to je tisti, ki dobi najmanj 65 odst. vseh oddanih glasov; če pa te večine ne doseže nihče, pa se mandati zazdele proporcionalno v okviru posameznih pokrajin. Pri volitvah poslancev po novem sleparskem volilnem zakonu pa dobi lista ali skupina vezanih list, ki dobi več kot polovico vseh oddanih glasov po vsej državi, dve tretjini, to je 380 vseh poslancev; vse ostale liste pa si dele po proporcionalnem sistemu ostalih 209 sedežev, Odločitev klerikalne vlade, da razpusti predčasno senat, je vzbudila v vsej Italiji val ogorčenja ne le med pristaši ljudske opozicije, marveč tudi v vrstah vladnih strank samih. Edino le fašisti so navdušeno pozdravili ta protidemokratični ukrep; kajti s tem je bila preprečena uveljavitev Nasijevega zakona, po katerem ne bi mogli kandidirati u parlament fašisti, ki so bili zaradi svojih zločinov sodno obsojeni. Z razpustom senata pa je De Gasperi omogočil, da bodo kan- POLITIKA Z.S.S.R. TEMELJI NA MIRU IN PRAVIČNOSTI ZDA odbile sovjetske predloge za razorožitev vseh držav Sestanek predstavnikov 4 velesil daje upanje za rešitev nemškega vprašanja - Po nedolžnem obtoženi sovjetski zdravniki izpuščeni na svobodo, krivci pa bodo prejeli zasluženo kazen Svetovno javno mnenje je še vedno pod ugodnim vtisom zadnjih mirovnih prizadevanj Sovjetske zveze, ki je s svojimi konkretnimi predlogi za odpravo sedanjega napetega stanja v svetu še enkrat dokazala svojo iskreno voljo, da se premostijo vse ovire in pride do trajnega miru. Zato- je vsa pozornost obrnjena sedaj v glavnem v tri smerir na pogajanja v Koreji, na konferenco za ureditev zračnega prometa v Nemčiji, od katere pričakuje nemški narod nadaljnjega razvoja, ki 'b‘i mogel privesti do druge konference štirih za združitev Nemčije in dokončno: rešitev tega vprašanja, ter na zasedanje glavne skupščine Organizacije združenih narodov, od katerega pričakuje človeštvo sporazum za razorožitev in besedo miru. Na poziv sovjetskega povelj- Argentine 'in drugih držav. An-nika v Nemčiji Cujkova sta se po prvih stikih z angleškimi predstavniki, odzvali tudi Francija in ZDA. V torek je prvič po dveh letih prišlo do ponovnega srečanja predstavnikov vseh štirih velesil, k: bodo skušali urediti zadevo zračnega premeta v Nemčiji. N-a zasedanju glavne skupščine OZN je v sredo vodja sovjetske delegacije tov. Višinski dokazal vso dobro voljo Sovjetske zveze im predlagal dve izpremembi k resoluciji *» razorožitvi, ki s-o j-o predložile zapadne velesile ter odstopil od svoje prvotne resolucije. Pri tem je pozval Anglijo in ZDA, naj tudi one prispevajo, da se bodo lahko srečali «na pol poti». Sovjetski predlog so odkrito podprli predstavniki Indonezije, Indije, Libanona, Titovski predlogi hočejo zavajati ljudstvo od pravilne rešitve STO Zborovanje v Nabrežini - izraz solidarnosti z borbo italijanskega ljudstva butic Pri de Prodaja več samo T.r- :OTj “»tic, napreduje, ker se Trst». ^ Da se zavedajo, da je rst Tito že leta 1951. prodal ! , to tržaške Slovence, ko )beaeJ,al 'da «Italijani lahko *n :ihb, tr,enutku, ko je po os-etjh protizakonite okupa-tšit^ega Ozemlja in stalnih 9lj.ev mirovne pogodbe z -telMte Partija, kot vsak 11 človek, uvidela, da -se 5inbta.ro VSa't0 cen'° izvršiti ba- isilfče iat5 . -------------!— - L,nje, na katero sta več ali lltg toadno pristala predstav-•<», grajske in rimske vla-•Tli^ a. željo in pobudo zapa-6 Sv, ^berialistov, je prelil? O6?3 Slavnega sekretar-|J|sča ariša Vjidalija predlagala bčrio ° re®itev vprašanja STO Fe n V 0?kviru določil mino-6V ro°S°dbe. Ta začasna reši-lttlakn °bstaiala v tem, da se jššegaeli? vse vojaške sile c.°2emlja -in da se imele 'a etilna uprava, enotna rrsh,,tn° Ozemlje, ped nad- Ub številni udeležbi vaščanov je bilo v četrtek zvečer v na-brežinski kinodvorani uspelo zborovanje solidarnosti z borbo italijanskega ljudstva. Na tem zborovanju, ki mu Je predsedoval tov. Ado Slavec sta govornika tov. Marija Bernetič in Giusep- Jasnih in preprostih besedah ob- budnosti. Mi ne moremo dat! razložila zadevo zdravnikov, pristanka titovskim predlogom, Mnogi so se čudili, kako je SZ ki se omejujejo samo na cono A odpravila krivico, ki se je zgo- in s tem namenoma zakrivajo ba- dila zdravnikom po krivdi ljudi, ki so podlegli sovražnikovim naklepom. Procedura v deželi, kjer je na oblasti ljudstvo, sloni na nost naše solidarnosti ter se pe Pogassi orisala pomen velike človeških pravicah in prav za-in junaške 'borbe, ki jo vodi ita- | radi tega se je lahko izkazala tijanski narod proti sleparskemu Lesnica in danes bodo morali povolilnemu zakonuza_ demokrati- ' £aU kj so t0 zakrivili. V SZ *"lz" I in deželah ljudske demokracije v se iz vaja ena sama disciplina za zvezi s tržaškim vprašanjem do- . , -, 'use m zakon je za vse enak. Go- taknila tudi krajevnih problemov. Po pozdravnih besedah tov. Slavca je spregovorila namestnica sekretarja naše Partije in obč. svetovalka tov. Marina, ki je v uvodnem delu poudarild pomen velike borbe v Italijanski republiki. Prešla je nato na dogodke v Sovjetski zvezi ter v ŠIRI SE OSVOBODILNO GIBANJE CRNCEV Voditelj afriških rodoljubov obsojen na deset let zapora KAPENGURIA — Kolonialno sodišče v Kapenguriji je obsodilo na deset let zapora voditelja Afriške zveze v Keniji Jomo Kenjata in njegovih pet soobtožencev. Priljubljeni berec za pravice in svobodo afriških črncev je bil obtožen, da je organiziral -sekto Mau Mau, ki sploh ne obstaja in ,se je porodila v možganih angleških zatiralcev v trenutku, ko so močneje začutili odpor domačega prebivalstva. Proces se je vršil z 'vsemi previdnostmi. Prisostvovali so mu samo najzanesljlvejši belc.i in še te so pri vstopu strogo pregledovali. Znani angleški odvetnik Pritt, ki je prostovoljno prevzel obrambo obtožencev, je popolnoma razgalil ta inscenirani proces, tako da ve sodišča, kar pa je vrhovno sodišče Kenije razveljavilo. Toda' vsa hrabra obramba je vomica je obenem razgalila vse govorice in klevete, ki jih širi sovražnik v zvezi s tem dogodkom. Dejstvo Pa je, da je SZ bolj dvignila ugled v svetu, kar s tem dokazala svojo moč V zvezi z našo solidarnostjo, ki smo jo izkazali italijanskemu ljudstvu je tov. Marina razkrinkala hujskanje sovražnika, ki noče te solidarnosti. Mi dobro razlikujemo fašiste od ljudstva, kot razlikujemo fašiste na vladi v Jugoslaviji od naroda, ki se bori proti temu režimu. Mi smo izkazali našo solidarnost, dočim s0 italijanski in slovenski šovinisti pokazali vso svojo mržnjo, I' zvezi s tržaškim vprašanjem je prikazala govornica preteče perspektive ter razčlenila zadnje dogodke v nabrežinskem občin- bila zaman; obsodba je bila Že ^etu, kjer so vse naspro- y„ poa Udu- un iujuum.----- - ^ , ---- to Varnostnega -sveta si je nakopal obdolz-itev žalit- vnaprej določena, ker je bilo potrebno -odstraniti nevarnega sovražnika zatiralcev in oslabiti kenijsko demokratično gibanje. Toda ta krivična obsodba bo verjetno malo pomagala 'angleškim kolonialistom, ker se o-svobodilno gibanje domačinov vedno bolj širi in vedno' bolje organizira. BERLIN — Ameriški novinarji, ki so 7 dni potovali po ZSSR, so prispeli v Berlin, Nemškim in inozemskim dopisnikom so izjavili, da so zelo navdušeni nad svojim potovanjem in posebno poudarili, da so v SZ uživali popolno svobodo. tne skupine odbile našo resolucijo za začasno civilno upravo. S tem so pokazali, da se strinjajo z razdelitvijo STO in s Titom, ki je še 1951. dejal, da «Italijani lahko dobe Trst». Kot proti-predlog so postavili svojo resolucijo, v kateri je namenoma izpu_ ščena cona B in se postavlja le vprašanje omejeno na slovenskega podpredsednika cone. Ko se je v svetu govorilo c skupni akciji je tov. Slavec predlagal sestanek podeželskih županov. Njegov predlog pa je bil naiven in premalo premišljen, kar nam dokazuje tudi neprikrito bahanje «Primorskega». Zaradi tega je treba od strani naših svetovalcev tov. SLavca in Grattona večje rantanje in zavajajo Ljudi od glavnega vprašanja. S titovci, ki zatirajo v coni B in Jugoslaviji iruge narode, moramo ravnati kot s fašisti. Naše stališče je na-pram njim isto kot napram ital. jašlstom. Vsaka taka združitev bi obenem ošibila našo borbo za nacionalne pravice in privedla v protidelavski tabor. V nadaljnjem je govornica razkrinkala sedanjo politiko zavezništva, ki jo vodijo titovci napram social-demokra-tom priveskom De Gasperija. V zaključku je tov. Marina pozvala na enotnost vseh Slovencev v borbi proti razkosanju STU, da se tako preprečijo nove nesreče in bede. Le v duhu bratstva med narodi bomo zmagali, kot smo naša zmaga. zmagali proti nacifašizmu. V svojem govoru je tov. Pogassi orisal velik pomen plebiscitarne solidarnosti do italijanskega ljudstva, ki je prišla do izraza v veličastni protestni stav ki. Ta solidarnost Slovencev in Italijanov je odraz našega proletarskega internacionalizma, kar smo dokazali tudi ob drugih prilikah. Govornik je nato razčlenil vse De Gasperijeve manevre proti pridobitvam ljudstva ter se dotaknil tudi titovskih pletk v nabrežinskem svetu, kjer so pov lekli na dan že pozabljeni ukaz VU iz leta 1945, dočim bi morali zahtevati ljudsko skupščino, ki Je edini pravi izraz volje ljudstva in predvidena po mirovni pogod, bi. Svoj govor je zaključil z voščilom ital. ljudstvu za z mago v pravični borbi, kar bo obenem gleški predstavnik je sprejel le prvi popravek, dočim je predstavnik ZDA Gross, sicer z lepimi besedami, -odbil oba popravka. S tem je ameriški predstavnik dokazal, da ZDA nimajo namena prispevati k pcmiritvi v svetu. Stališče ameriškega predstavnika v OZN je popolnoma v skladu s -stališčem vodilnih krogov v ZDA. Kut je znano, so mirovni predlogi Sovjetske zveze povzročili nenadni padec vrednostih papirjev vojnih industrij. V ameriških finančnih krogih je nastal -silen preplah in zato je takoj po Eisenhowe-rjevi izjavi, da smatra sovjetske predloge za «iskrene», speg-ovoril zunanji minister Foster Dulles, :ki je -skušal z o-strim govorom ustvariti ponovno napetost v mednarodnem položaju. Odkrito je izjavil, da ne more biti miru, dokler ne h c ZSSR izpremenila svojega s-ocialnega in političnega ustroja. Te Dulles-ove izjave so zelo mučno odmevale v o-stalih večjih prestolnicah. V Franciji, kjer so sovjetske mirovne ponudbe izzvale veliko navdušenje, je na primer list «Le Monde» odkrito napadel atlan-tičarje, češ da- «se boje miru». Tudi v Angliji, kjer so celo uradni krogi zelo povoljno sprejeli sovjetske pobude, se je dvignil val ogorčenja proti Dullesovim izjavam, ki s svojimi' starimi sumničenji in žalitvami zastrupljajo -ozračje. Listi pozivajo javne- mnenje, naj prisili odgovorne državnike, da vzamejo resno v poštev sovjetske napore z-a pomiritev. Ameriški narod1, ki ni sestavljen iz samih monopolistov in finančnikov, je z veliko pozornostjo spremljal -svojih de^ set novinarjev, ki so te dni potovali po Sovjetski zvezi in po-rodali -o življenju in delu sovjetskega ljudstva in -o resnični pravični in miroljubni politiki njegovih voditeljev. Kot v zunanji tako tudi v notranji politiki vodijo sovjetski voditelji dosledno in pra-vicoljubno politiko, za kar so nam -d-okaz zadnji dogodki v didirali največji fašistični kriminalci, kot so Borghese, Oraziani in. drugi kolaboracionisti. Zato pač ni čudno, da so vsi fašistični časopisi navdušeno pozdravili to odločitev De Gasperija, ki si hoče z . odkrito podporo fašistom pridobiti njihove simpatije in pomoč pri volitvah. Tem manj prijetna pa je bila za vladno večino reakcija na te grobe kršitve ustave in demokracije med ostalimi političnimi strujami. Zaradi protiustavnega izsilje-nja volilnega zakona in zaradi samovoljnega raz pusta senata, za kar so poleg demokristjanov soodgovorni tudi socialdemokratski, republikanski ter liberalni ministri in voditelji, je izstopil iz republikanske stranke član njenega vodstva senator Ferruc- . cio Parri, ki je bil leta 1945. predsednik vlade. Parri, ki je bil ak- -. : tiven borec proti fašizmu in na-cizmu, je užival velik ugled v I svoji stranki; zato je nastal v republikanskih vrstah težek pretres, katerega posledice se bodo pokazale na volitvah. Po izstopu iz stranke je izjavil, da se bo o-dločno boril proti vladnim strankam in bo podprli gibanja, ki se kam in bo podprl gibanja, ki se V torek opolnoči je zapadel rok za vlaganje volilnih znakov. Do tedaj jih je bilo vloženih 73; vendar je malo verjetno, da bo v toženih tudi toliko list, za katerih vložitev bo potekel rok 23 aprila. Do 8. maja pa bodo predstavniki list imeli čas, da dajo izjavo glede morebitne povezave z drugimi listami. Takoj po razpisu volitev se je začela ostra volilna kampanja s številnimi zborovanji. Vlada je začela svojo kampanjo z običajnimi obljubami, glede poviškov plač, o razdelitvi agrarne zemlje, o gradnji stanovanj, elektrarn, cest, in z drugimi obljubami, na katere je pa doslej še po vsakih volitvah takoj pozabila. Sposobna pa je celo odvzeti to, kar je mor- ZSSR. Notranje ministrstvo- je v soboto odkrito in brez strahu objavilo, da so bili vsi. zdravniki, ki so bil-i pred kratkim obtoženi sabotaže, špijo-naže in terorizma spoznani za nedolžne in izpuščeni na svobodo. Ugotovljeno je bilo, da -se je preiskava vršila nepravilno-, z me- j da tudi že dala. To jasno doka-todami ki jih sovjetski zako-[ zaje primer odvzema že dodeljeni strogo prepovedujejo. Vse ne agrarne zemlje u Kalabriji. osebe, ki so odgovorne za te Ministrstvo za poljedelstvo m nerodnosti, so bile aretirane, gozdove je. poslalo te dni pisma med njimi vodja preiskovalne- j nekaterim kmetom, ki jim je bila ga oddelka Rjumin, ki je vodil j pred časom dodeljena agrarna preiskavo. Bivši minister dr- ' zemlja, naj vrnejo odloke o do-žavne varnosti in sekretar Cen- i končni dodelitvi te zemlje. Ta tralnega komiteja KP ZSSR S. primer jasno dokazuje, kaj bodo D. Ignatijev je bil razrešen funkcije v tajništvu Partije zaradi politične kratkovidnosti in lahkovernosti, ker ni znal pravočasno spoznati napačnega delovanja organov javne var- j njenim prebivalstvom. nosti. I Krščanska demokracija, socialdemokrati in ostali njeni pomagači delali v primeru, da bi dobili ve. čino glasov pri volitvah in s tem obsolutno oblast nad državo in OD TEDNA PETEK, 3. aprila — Na holand- topila; ogromna večina posadke, skem je bil neki vojak obsojen 81 mož, je ostala zaprta v podmor na dve leti zapora, ker je širil , niči in žalostno poginila na dnu letake, ki so razkrinkovali po- ; morja, ne da bi ji mogle številne skuse vodilnih oblasti, da bi ladje, ki so prihitele na pomoč, vsilili deželi vojaško sodelova- nje z Zahodno Nemčijo v okviru «Evropske skupnosti» — Birmanske čete so v svoji ofenzivi proti tolpam kitajskih nacionalistov razbile 93. Cang Kaj Sekovo brigado in osvobodile mesto Mong Pju Avn ter razne druge kraje — V Bordeauxu sta bila obsojena dva bivša namška vojaka na 12 in 20 let zapora, ker sta v teku druge svetovne vojne aretirala, mučila in poslala v deportacijo številne francoske delavce. SOBOTA, 4. aprila — Pariški policijski prefekt Baylot je prepovedal, da se po ulicah Pariza razvije pogrebni sprevod Yvesa Fargea; pogreb predsednika Francoskega odbora miru se je vršil na pokopališču Pere Lu-chaise — V Moskvi se je začela kitajsko-sovjetska konferenca, ki bo razpravljala o vprašanjih prometnih zvez med Sovjetsko zvezo in Ljudsko republiko Kitajsko — Generalni sekretar Komunistične partije Francije tovariš Maurice Thorez je odpotoval z vlakom preko Varšave in Berlina v Pariz; spremljajo ga trije člani CK KPF — V Dardanelah, v bližini mesta Canakkale je turška podmornica «Dumlu-pinar» trčila ob neko švedsko trgovsko ladjo in se v trenutku po Ze zadnjič smo v našem listu ugotovili ljubimkanje tržaškega titofašističnega vodstva z italijanskimi socialšovinisti Sa-ragatove in drugih struj. Podčrtali smo, da je glavni namen te nove titovske prelevitve, pomagati De Gasperiju in njegovim priprežnikom v junijskih volitvah v italijanski parlament proti vedno o olj naraščajočim silam demokracije. To sicer za titofašistične priganjače ni prav nič novega, kar dokazuje odkrita podpora, ki so jo dali pri volitvah na Koroškem socialšovinlstičnlm raznarodovalcem Wedeniggove-ga kova. Nov korak so napravili v tem smislu s svojim pozivom, ki so ga objavili v četrtkovi šte. vitki «Primorskega dnevnika». Da bi tudi v dejanjih dokozall italijanskim šovinistom vso svojo dobro voljo iskrenega sodelovanja, nameravajo tržaški titolai isti proslaviti letošnji prvi maj — poslušajte in strmite! na Velikem trgu na zborovanju : žoltih sindikatov (Camera del ' Lavoro). ŠOVINISTI V OBJEMU V navedenem članku, ki nosi podpis «Delavci tržaškega razrednega sindikalnega gibanj a», nadaljujejo kampanjo «za enotno proslavo letošnjega prvega maja», da bi tako nekako prikrili svoj pravi namen, to je pridružiti se navedenim šovinističnim strujam pri proslavi pr, v ega maja. Po dolgoveznih običajnih frazah o potrebi «enotnosti» — kjer seveda manjka vsak namig glede potrebe borbe za mir, za uveljavitev mirovne pogodbe, glede obrambe demokratičnih in narodnih pravic — pridejo končno do bistva s pozivom: «Pripravljamo pregled združenih delavcev prvega maja predpoldne na Velikem trgu, manifestacijo, ki naj izrazi nerazvezno enotnost delavcev, njihovo solidarnost in voljo po enotni akciji in ki naj bo ugoden dan za začetek združevanja sindikalnega gibanja tržaških delavcev!» Po tolikih letih žolčnih napa. dov titovcev proti žoltim sindikatom, ki so jih označevali kot gnezdo, v katerem so združene vse struje protislovenskih šovinistov od demokristjanov do misinov, se jim bodo isti titovci pridružili, seveda ne zato, da bi tudi sami govorili, marveč v jalovem upanju, da bodo dvignili udeležbo običajnih 200 zborovalcev za kakšno desetino, to je s plačanimi «razrednimi sindikalisti». Prepričani smo, da se bodo razni Bartoli Petroniji prav dobro znašli v pisani družbi z demokristjani, republikanci, socialdemokrati in drugimi. Toda ne vemo, kako bi se počutili ostali Titovi priganjači med onimi, ki so jih osem let označevali kot italijanske iredentiste in fašiste. To tem bolj, ker titovski sindikalisti ne bodo imeli pravice besede, ne v italijanščini, tem manj seveda v slovenščini. Ne vemo, če bodo tudi morebitni titovski Udeleženci istega mišljenja kot Bortolo Petronio, ki je v navedenem pozivu napisal: «Ta manifestacija bo govorila z jezikom, ki ga razume in želi vse delovno prebivalstvo Trsta». Značilno je, da se titovski poziv sploh ne spomni na delovne kmete, marveč poziva na manifestacijo le delavce. Morda se boji zamere pri gospodi žoltih sindikatov? Kot je razvidno iz navedenega citata, bo ta prva skupna manifestacija «razrednih» in žoltih sindikatov le signal «za začetek združevanja sindikalne, ga gibanja» obeh razbijaških sindikatov, ali s preprostimi besedami začetek likvidacije «razrednih» sindikatov in vključitev peščice njihovih članov v Camera Confederale del Lavoro, o kateri so vedeli titovci povedati toliko slabega. Kako je resničen tudi v tem primeru stari slovenski pregovor: « Zarečenega in pečenega kruha se največ poje». pomagati. NEDELJA, 5. aprila — Predsednik Vrhovnega sovjeta ZSSR maršal Vorošilov je izročil odlikovanje Leninovega reda generalu Popovu ob njegovem 50. rojstnem dnevu; odlikovani so bili tudi številni moskovski delavci — Angleški zunanji minister Anthony Eden je moral odgoditi za nedoločen čas svoje nameravano potovanje v Turčijo, Grčijo in Italijo, ker se bo moral podvreči operaciji. PONEDELJEK, 6. aprila — Dve uri po svojem prihodu v New York je Adenauer prejel od ameriških bankirjev zagotovilo, da bo Zahodna Nemčija prejela velike vsote dnarja za reorganiza--ijo nemških ključnih industrij -Društvo za sovjetsko-ameriško prijateljstvo v Chicagu je javno objavilo, da bo izplačalo tisoč dolarjev onemu, ki bi mogel dokazati obstoj uradne sovjetske protižidovske politike —- Na finskem poslaništvu v 'Moskvi so svečano proslavili 5. obletnico sklenitve sovjetsko-finske pogodbe o medsebojni pomoči; svečanosti sta prisostvovala Molotov in Mikojan — Ameriški zunanji minister John F. Dulles je v nekem senatnem pododboru izjavil, da ZDA ne bodo podpisale konvencij o pravicah človeka in o političnih pravicah žena, ki sta bili sprejeti v OZN TOREK, 7. aprila — 24 ur pred pričetkom grško-turških vojaških pogajanj ob prisotnosti ameriškega admirala Carneya so trije turški ministri podali ostavko in s tem povzročili viadno krizo — Ciani jugoslovanske o-limpijske čete, ki se po olimpijskih igrah niso hoteli povrniti v domovino, so dospeli v Halifax, kjer so izjavili, da mislijo v Kanadi začeti novo življenje SREDA, 8. aprila — V Kairu sta se sestala sovjetski minister Semen Kozirev in egiptski zunanji minister Fawzi; razpravljala sta o vprašanjih, ki zanimajo obe državi — V Maleziji, v bližini Peraka, je angleška policijska ob-hodnica padla v partizansko zasedo; v boju je bilo ubitih šest policistov in en partizan — Perzijski prvi minister Mosadek je demantiral vest, po kateri naj bi bil zaprosil ZDA za posojilo v znesku sto milijonov dolarjev. ČETRTEK, 9 aprila — Poljska je predložila v Varnostnem svetu OZN predlog za ohranitev miru v svetu. — Višinski je v VS ostro napadel atlanski pakt. Dejal je: strah pred napadom na Zapàd je popolnoma neutemeljen. Pač pa predstavlja veliko nevarnost ponovno oboroževanje Nemčije. — Danes se vrne v Francijo Maurice Thorez. — Na londonski podzemski železnici je prišlo do težke nesreče zaradi trčenja dveh vlakov; ubitih je bilo 9 oseb, težko ranjenih 8, lažje ranjenih pa 40 potnikov. ZADNJA ETAPA LIKVIDACIJE PRIDOBITEV DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE Razbitje obdelovalnih zadrug gospodarsko upropašča delovne kmete POSKUSE D. C NAPREDNE SILE ITALIJE BODO IZJALOVIL Nova uredba titofašistične vlade ima namen unititi male kmete in dati kulakom možnost nadaljnjega izkoriščanja-V zadrugi “Hmeljar" v Žalcu delajo najeti delavci namesto kulakov-zadružnikov, ki pa brez dela žive mnogo bolje - Množičen izstop velikih kmetov iz zadrug Na svoji poti likvidacije pridobitev narodnoosvobodilne borbe in ponovne uvedbe kapitalističnega izk riščanja delovnih slojev po stari in novi bur-žoaziji so titolašisti napravili nadaljnji odločilen korak. Fašistična vlada v Beogradu je 28. marea letos izdala «Uredbo o imovinskih odnosih in reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug», s katero so zadali titov-ci poslednji udarec prizadevanju delovnih kmetov dvigniti poljedelstvo na višjo, socialistično stopnjo proizvodnje. Ta ukrep bo gospodarsko težko prizadel male kmete in poljedelce brez zemlje, večini katerih preti neizogiben gospodarski propad, ter jih predaja v še hujše izkoriščanje po kapitalistih in kulakih. Kot so v ostalih gospodarskih panogah namenoma sabotirali že od vsega početka vse ukrepe socialistične graditve, ki so jih morali pod pritiskom zahtev revolucionarnih delovnih množic izdati po osvoboditvi, tako so sabotirali tudi težnje delovnih kmetov, da bi potom skupnega načina obdelave zemlje in kolektivnega tipna vi j anja novih gospodarskih edinic dosegli večje pridelke in s tem dvignili blaginjo in kulturo» ravén vasi. Z doslednim oviranjem pravilnega razvoja skupnih kmečkih gospodarstev so skušali «dokazati» «neizvedljivost» socialističnega gospodarstva na kmetih, poleg tega pa gospodarsko uničiti revnega kmeta in povečati z njimi armado brezposelnih, da hi imeli dovolj cenene delovne sile za nečloveško kapitalistično izkoriščanje v industrijah, rudnikih in gozdovih. Kmečke obed ovalne zadruge so titovci postavljali sami ter silili vanje z vsemi sebi lastnimi metodami male kmete, poljske delavce in najemnike, do-čim so vabili velike kmete s tem, da so jim so omogačali izkoriščanje in špekulacije na račun delovnih kmetov in ljud- Zopet se zgrinjajo nad življenjem zakoncev Rosenberg temni in grozeči oblaiki. Ameriški vladni krogi skušajo na vsak način uničiti življenje dveh nedolžnih ljudi, ki bi morala postati žrtvi zločinske vojnohujskaške politike ameriških gangsterjev. Zaradi tega je naša sveta dolžnost, da z vsemi svojimi silami preprečimo izvršitev novega zločina. Ne smemo dopustiti usmrtitve Ethele in Juliusa Rosenberg. Preprečiti moramo, da bi dva nedolžna o-troka postala siroti brez staršev. ske skupnosti. Tako priznava titovski Slov. Poročevalec od 7. t. m. «Posledice administrativnega ustanavljanja zadrug v prejšnjih letih so najbolj 'občutne na sorazmerno bogatem Murskem polju...». V te zadruge so z raznimi ugodnostmi, zlasti z nižjim davkom, privabljali kulake in druge vaške izkoriščevalce, kateri so se z njihovo pomočjo kmalu dokopali do odločilnih funkcij in so se polastili krmila zadruge. V tem svojstvu so lahko nemoteno dalje in še huje .izkoriščali ostale čiane-delovne kmete. Eden najbolj zgovornih primerov za to je stanje v zadrugi «Hmeljar» v Žalcu, o katerem piše isti list od 10. 2. 1953.: «... da je od 34 članov zadruge (niso všteti družinski člani) v zadrugi delalo fizično le 14 zadružnikov, pa še od teh je nekaj takih, ki so naredili manj kot 150 delovnih dni na leto. Med temi 14 delovnimi zadružniki so všteti tudi brigadirji..». Iz o- stalih podatkov iz tega članka naj navedemo, da so leta 1950 člani zadruge opravili 4923 delovnih dni, najeta delovna sila pa 5721 dni, leta 1951. zadružniki '6366 dni, najeti delavci pa 12.672 dni, leta 1952. zadružni člani 7984 dni, najeti delavci pa 13.813 delovnih dni. «... zaslužek zadružnikov — nadaljuje Sl. Poročevalec — je znašal za vsak «delovni dan» v 1950. letu 387 dinarjev, v 1951. letu 798 din in v 1952. letu 592 din. Iz tega sledi, da je znašala vrednost delovnega dne zadružnika v delovni zadrugi «Hmeljar» brez zakupnine in dajatev v naravi za 100 odstotkov več, kot je znašala dnina najetih delavcev... 16 -kmečkih gospodarstev, ki so danes včlanjena v «delovni» zadrugi «Hmeljar», bi plačalo letno davka okoli milijon dinarjev. Zdaj pa, ko so v zadrugi, plačajo 'letno okoli 120.000 din.» Nasprotno tem kulakom, ki so jim titofašisti nudili vso podporo pri njihovem izkoriščanju delovnih kmetov in ljudske skupnosti, pa so na vse načine uničevali prizadevnost onih delovnih kmetov, ki so hoteli postaviti resnični tip socialistične zadruge z dvigom poljedelske proizvodnje potom skupnega obdelovanja. Te zadruge so težili s težkimi obveznimi odkupi in drugimi da-! jatvami, pri tem pa jim oblast : ni nudila nobene podpore, niti j posojil v obliki poljedelskih I strojev, -semen, živine, umetnih gnojil ali -kako drugače. Tako so se številne zadruge i delovnih kmetov, ki so- vse žrtvovali za svobodo, po mnogih bridkih razočaranjih razšle ali ! pa so drugače propadle; še več ! jih je pa takih, ki- so zaradi ; sabotaže oblasti in kulakov do danes životarile. Takih in podobnih primerov imamo zlasti na Primorskem in v Istri, kjer žive sk-oro sami revni kmetje, kateri so v NOB največ žrtvovali. Eden najbolj tipičnih primerov je zadruga v docela požgani Gabrovci pri Ospu, menda prva obdelovalna zadruga na Primorskem sploh, ki se je zaradi titovskih sabotaž morala raziti že pred leti. Titovska politika je šla v kmečkih delovnih zadrugah za tem, da p m a ga jo bogatim kmetom v njej ali izven nje in da izkoriščajo in gospo dar-I ske oslabe malegà kmeta. V ta namen so titovske oblasti in organizacije neposredne- ali ne bo mogla zadruga računati potom svojih eksponentov, -ki , niti na one «ugodnosti», ki so so jih vrinili v zadruga, dobile j ji bile zagotovljene v zakonu, popolne' kontrolo nad delova- j a -ki jih je bila dejansko le njem zadruge ter jo usmerjale | malo ali nič deležna. To je ne-po višjih direktivah na škodo dvom ne- povedal v svojem -ne- delovnih članov in na korist notranjim in zunanjim izkori-čevalcem, ki so se v tem času gospodarsko močno okrepili, obenem pa so postali tudi o-dločilni politični faktor na vasi. Ta proces krepitve izkoriščevalcev in uničevanja malega kmeta in ostale kmečke revščine, ki je upala, da -si bo v zadrugi opomogla, je trajal vso dobo po vojni do današnjih dni. Sedaj pa je po mišljenju titovskih mogotcev prišel čas, da zadajo še poslednji udarec delovnim ljudem na vasi. Zato so izdali «Uredbo o imovinskih odnosih in reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug», ki pomeni dejansko likvidacijo bornega preostanka tega, kar bi morala biti ena izmed osnov socialistične preobrazbe dežele. Po tej uredbi vlade (čeprav bi zaradi važnosti predmeta spadal v pristojnost parlamen. ta) je dovoljen -odslej svoboden izstop vsakega člana, ki si sme odnesti s seboj vse, kar je prinesel v zadrugo, zemljo, orodje, živino itd. Izven dvoma je, -da se bodo s to uredbo okoristili predvsem kulaki, ki so v njej obogateli, a odslej ne morejo od nje pričakovati nobenih koristi več; kajti odslej davnem referatu fašistični i-deolog Kardelj; «V tem vprašanju se morajo delovne zadruge predvsem znajti same, pomagati pa jim mora tudi druž ba, seveda ne s privilegiji, temveč na primer s krediti (proti oderuškim kapitalističnim '0*-brestim - op. ur.)... Razen tega ni treba pozabiti, da je tudi podpora družbe delovnim zadrugam s krediti nemogoča, ak-o te zadruge ne bodo solidna in zdrava podjetja (po kapitalističnem pojmovanju, seveda - op. ur.).» In v resnici, takoj po objavi uredbe ali celo že pred objavo je izstopila iz številnih zadrug v Sloveniji večina kulakov in velikih kmetov. Tako poroča Sl. Poročevalec od 4. in od 7. t. m.: «Na zboru zadružnikov delovne zadruge «Hmeljar» v Žalcu se je 5 kmetov odločilo za izstop iz zadruge... V zadrugi Stročja vas je izstopila večina večjih kmetov... Večina kmetov (zadruge «Berce» v Ivanjkovcih) je izstopila. Za skupno gospodarjenje se je odločilo' samo 17 družn bivše zadruge Ivanjkovci in še od teh 5 brezzem-ljašev.» (Nadaljevanje v prihodnji številki). M. K-r. POLASTITI SE OBLASTI V DRŽAV j i Vlada in Vatikan sta začela volilno kampanjo v znamenju policijskega in verskega terorja Vedno nove sile vstajajo proti klerikalni samopašnosti - /27 kmetov iz Crotona vstopilo v KPI 1 Tov. Togliatti je velik prijatelj mladine NOVI NAČRTI VELIKE BRITANIJE V CENTRALNI AFRIKI Združitev treh angleških kolonij bo povečala kolonialno izkoriščanje črncev Kljub nekaterim nesoglasjem pa se -angleški monopolisti in krajevna buržoazija prav lahko znajdejo- v prijateljskem objemu, saj prospe vanje enih in drugih temelji na ropanju naravnih bogastev obeh Ro-dezij :n Nyassalanda in na izkori- ščanju Afrika,ncev. Kolonialisti potiskajo črnce proti nerodovitnim pokrajinam in ,se pola-ščajo najboljših zemljišč. Rasna diskriminacija divja po obeh Rodezijah in v Nyas-salandu. Tako dobivajo v Severni Rodeziji afriški rudarji RMODESÌÈ\ jdusud ^i^FrandisLo^X Shabanif |bEC HUANaIa INI D>n,o X _>\\\\\x \ X A ■'fjR Y ' ?jmJ X Mbc- >W(°Hj^SWAZILAND sud-africaine///// Belo polje označuje površino, na kateri naj bi nastala nova federacija ZAKAJ SO TITOVCI LJUDSKO ŠTETJE V ODLOŽILI CONI «B» Titovci skušajo pojasniti od-goditev ljudskega štetja, ki se je imelo vršiti v marcu, z razlogi tehničnega značaja. Pri tem trdijo, da so izvedenci mnenja, da bi štetje v sedanjih, nepripravljenih pogojih povzročilo številne neugodnosti, med temi tudi rezultat, ki ne bi odgovarjal res. ničnemu stanju stvari, Tu se samoposebi postavlja vprašanje: kako to, da se polkovnik Stamatovič ne posvetuje s svojimi tehniki in izvedenci, predno' tako lahkomiselno izpostavlja svoj ugled? V resnici je težko razumeti, kako je mogoče postaviti takšno uradno osebnost, kot je polk. Stamatovič, v takšen neroden položaj zato, ker so njegovi tehniki prepozno spoznali, da je za «dobro» pripravo ljudskega štetja potrebnih še toliko in toliko mesecev. Kaj se torej skriva za vsem tem? Moglo bi se sklepati, da eden izmed razlogov za odgoditev ljudskega štetja tiči v potovanju Tita v London. Ni izključeno, da so morebitni razvoji sporazumov, sprejetih v Londonu, svetovali titovskim hierarhom odgoditev štetja. Leta 1947, so v coni B mestni in krajevni odbori vršili popisovanje prebivalstva. Posebna o-krožna komisija je zbirala ugoto. ritue vseh odborov. Toda, pri končnem seštevanju niso rezultati odgovarjali željam. Kljub raznim prevaram pri ugotovitvah (ko so šteli za Slovence ali Hrvate ljudi italijanske narodnosti ali tujega porekla — kot na primer številne družine nemškega izvora, ki so si z leti prisvojili italijanski jezik, kulturo in običaje in se smatrajo za Italijane), je končni rezultat pokazal, da je prebivalstvo cone B v svoji skupnosti v mali večini italijanske narodnosti. To je prisililo beograjsko vlado, da ni objavila rezultatov štetja in je s pomočja svojih zaupnih elementov potegnila nazaj vse tozadevno gradivo. To dejstvo je treba upoštevati pri objašnjevanju dogodkov, ki so sledili. S tem bo postala razumljiva zaostritev politike raznarodovanja. Titovski terorizem v coni B je prizadeval vse demokrate, toda s posebno silo se je zaganjal proti prebivalstvu italijanske narodnosti. Odpusti z dela in služb, pritisk na družine zaposlenih v coni A in pomorščakov, da vplačajo del svojih prejemkov pri titovski upravi, najbolj brutalni izgoni iz stanovanj, omejitve in periodične zapore prehodov na demarkacijski črti, da preprečijo stike med sorodniki bivajočimi v obeh conah, prepoved prebivalcem izpod 18 let zapustiti cono brez posebnega dovoljenja, periodični vali vandalskega terorizma, ki so ga izvajale posebne čete pod vodstom agentov Udbe, aretacije, mučna in dolga zasliše. vanja in izsiljevanja v cilju, da poštene prebivalce spremenijo v svoje špijone, vse to je bilo v posebni meri naperjeno proti pre. bivalcem italijanske narodnosti. Ce k temu dodamo še vedno večje težkoče, ki so jih ustvarjali staršem italijanske narodnosti za vzgojo lastnik otrok v materinem jeziku, s tem da so zapirali srednje šole in omejevali osnovne, prisiljevali na beg italijanske učitelje in izročali vodstvo italijanskih šol najbolj zagrizenim nacionalističnim slovenskim učiteljem, da so v številnih primerih z grožnjami prisilili italijanske starše, da vpišejo svoje otroke v slovenske ali hrvatske šole, bomo dobili približno sliko o metodah, ki so jih titovci uporabljali, da bi prisilili prebivalce italijanske narodnosti, da zapu-ste cono B. To je seveda olajšalo umetno priseljevanje v cono ljudi iz Jugoslavije in spremembo etničnega stanja prebivalstva. Zaenkrat bomo poudarili dejstvo, da je bilo od približno 75 tisoč prebivalcev cone B, okrog 12 tisoč prisiljenih z brutalnimi zgoraj omenjenimi metodami, da so zapustili cono, in da je ogromna večina teh italijanske narod, nosti. S tem v zvezi je zelo značilno dejstvo, da dočim se z vsemi sredstvi prisiljava v pregnanstvo, imamo neštevilne primere, kjer priseljencem iz Jugoslavije preprečujejo povratek v domovino. Tak primer imamo pri neki slovenski družini bivajoči v Kopru, ki ji po aretaciji družinskega glavarja — osumljenega, da je proti titovcem — že preko štiri mese sistematično odrekajo vse prošnje za povratek v Jugoslavijo. Toda vse kaže, da rezultati, doseženi s temi nečuvenimi metodami narodnega zatiranja, še ne zadovoljujejo titovskih hierar-hov. Število prebivalcev italijanske narodnosti, ki so zapustili cono, še ni zadostno, da bi zagotovilo zadovoljiv uspeh ljudskega štetja. In tu bi mogel biti razlog zadnje odgoditve štetja. K temu je treba seveda prišteti še upanje, da bi razvoj sporazumov, ki jih je Tito sklenil v Londonu, mogel p rivesti do priključitve dela cone A, kjer prebivajo Slovenci. S tem bi se spremimi tudi narodni sestav, kar bi omogočilo tudi zadovoljiv izid ljudskega štetja. S tem bi bila storjena velika usluga tudi drugemu prekupčevalcu, pajdašu De Gasperiju, ki bi opravičil prepustitev cone B z malim številom prebivalcev italijanske narodnosti v primeri s skupnim številom prebivalstva Titu prepuščenega ozemlja. Tudi italijanski nacionalizem, ki ga podpira, Oi .imel opravičilo za prekinitev svoje šovinistične gonje in za tihi pristanek na barantanje z našim Ozemljem. VITTORIO POCCECAI za enako delo približno dvajsetkrat manjšo plačo kot beli. Rasni fanatizem se kaže n-ajsi-loviteje v Južni Rodeziji. Posebno ga podžiga prvi minister Huggins, ki je javno izjavil, da «belci v Afriki ne bodo nikdar dovolili, da bi bili Afričani njim politično in socialno enakopravni». Huggins vodi v Južni Rodeziji politiko takozva-ne «apartheid», ki obstoji v potiskanju domačinov v takozva. ne «rezerve», odko-der -se ne smejo premakniti brez posebnega dovoljenja. Afričani so obloženi z uničujočimi in poniževalnimi davki. Tako mora, na primer, vsak črnec plačati posebno pristojbino, če ima ženo- ali... če ima psa. Od treh dežel, ki jih hočejo združiti v skupno federacijo, ima Južna Rodezija najbolj razvito industrijo. Kolonialna buržoazija potrebuje cenene delovne sile. S pristankom Londona zasleduje Hugginsova vlada politiko razlaščanja, zaradi posledic katerega je — po podatkih angleškega publicista G. Padmorea — že 70% za delo sposobnih črncev postal-o mezdno delavstvo. Toda to še ni dovolj za rešitev prob’ema delovne sile -spričo dejstva, da številni Afričani rajši, kot bi delali v rudnikih, obdelujejo zemljo, ki jim jo daje v najem beli kolonist, pc-d zelo trdimi pogoji. Južnorodezijski delodajalci pa na splošno rajši izvabljajo črnce iz Severne Rodezije in Nyassalanda. ker jih tamkajšnja delovna sila stane mnogo manj kot ona v Južni Rodeziji. Vendar tudi podjetniki Severne Rodezije uporabljajo vedno večje število razpoložljive domače delovne sile. Lov na ceneno delovno silo ječali pod angleškim -imperialističnim jarmom, napenjajo svoje sile, da bi -strli okove kolonialnega suženjstva. Zbujeni po odmevih velikih prevratov v Aziji se -afriški narodi dvigajo k osv-oboj-enju. Tudi Angleški vladajoči krogi so sprevideli, da je najbolje pogoditi s e z belo buržoazijo obeh Ro-dezij in Nyassalanda, s tem da so pristali na njeno željo po organiziranju federacije. Britanska vlada je 5. februarja letos objavila «belo knjigo», ki vsebuje osnutek Federacije centralne Afrike, ki naj bi obsegala tri angleške kolonije: Severno Rc-dezijo, Južno Rodezijo in Nyassaland. Ta načrt, ali bolje ta «ustava» je bila izdelana na neki konferenci, ki je bila v januarju v Londonu in katere so se udeležili predstavniki britanske vlade in belcev iz omenjenih treh kolonij. Črnci, -ki predstavljajo velikansko večino prebivalstva, pa so to konferenco bojkotirali, ker so jo upravičeno -smatrali za manever, ki naj utrdi imperialistično- tiranijo v centralni Afriki. Da bi pravilno razumeli nagibe londonske vlade za to odločitev, je potrebno poznati položaj teh kolonij. Severna Rodezija je protektorat, ki je podrejen absolutni oblasti -angleškega guvernerja. Obsega približno 750.000 kv. km površine, na kateri živi poleg 1,715.000 domač ino v-črnce v do 37.000 Evropejcev. Ležišča bakra predstavljajo glavno bogastvo dežele, ki je bogata tudi na železu, kobaltu, vana diju, svincu, cinku in uranu. Tudi Nyassaland je protektorat in je pod absolutno oblastjo angleškega guvernerja. je bil za južnorodezij-sko bur- ]\ja 0Zemlju 124.000 -kv. km živi žoazijo eden glavnih nagibov da zahtevajo federacijo dežel centralne Afrike. Gotovo pa je, da ima pred očmi še drug cilj: hoče, če že ne popolnoma uiti izpod varuštva matične države, pa v-saj oslabiti britansko nadzorstvo. Leta 1935. je Huggins odkrito postavil problem «velikega belega dominion a» v Afriki, sestoječega iz Južne in Severne Rodezije, Nyassalanda in severnega del,a Bečuanije. To idejo je takoj pograbila -se-vernorodezijska buržoazija, ki se ne more sprijazniti z dejstvom, da pada največji del o-gromnih profitov, izvirajočih iz rudnikov protektorata, v blagajne Gitya. Severnorodezijska gospoda upa, da bo bolje branila svoje interese proti britanskim monopolom, če bo združila svoje sile s silami južnoro-dezijske buržoazije. Istotako misli tudi peščiic-a belih kolonialistov v Nyassalandu. Vladn-i krogi Velike Britanije so sovražno gledali na ta HugginS'ov načrt in so ga odbili. Toda po drugi svetovni vojni je angleška vlada spremenila svoje stališče. Januarja 1951. je londonska vlada najavila konferenco o morebitni stvaritvi angleškega d miniona v centralni Afriki s samostojno vlado. Na vladne kroge Velike Britanije so vplivali povojni dogodki, ko je britanski imperij -imperij -suženjstva - dobil težke udarce. Napravile s-o se številne razpoke. Narodi, ki so več _ desetletij, da celo več stoletij (Nadaljev 2.400.000 prebivalcev, od katerih komaj nekaj nad 3000 Evropejcev. Nyassaland prideluje predvsem poljedelske proizvode, k-ot so tobak, čaj, bom baž, tungovo olje, kavčuk in sisal (vlakna iz neke vrste agav). Južna Rodezija je sm-atran-a kot nekak napol dominion, od kar je bil leta 19-23. -spremenjen njen pravni položaj. Od leta 1933. načeluje njeni upravi zakrknjeni, ra-sist Godfrey Huggins. Na površini 389.000 kv. km živi, po -statistikah iz leta 1946., okrog 1.800.000 prebivalcev, od teh -sk-oro- 100.000 Evropejcev. Prirodna bogastva so velika in raznolika: premog, baker, krom, volfram, tantal in druga.. Glavna poljedelska pridelka sta koruza in tobak, katerega večinoma izvažajo. Domače prebivalstvo teh treh dežel pripada povečini ljudstvu Bantù. Ono- je zatirano z dveh strani, po britanskem imperializmu in po beli bur-žoaziji v Afriki. Velike angleške družbe postavljajo zakone v teh kolonijah. Najvažnejše rudniške koncesije v Severni Rodeziji pripadajo' dvema monopoloma, British South Africa Company in North Ch-arterland Exploration Co, ki nadzorujeta nad 6 milijonov aikrov (1 aker: 40,47 arov) zemlje v predelu, ki je najbogatejši na rudnih zakladih. J. KOVROV in konec prihodnjiči Po nasilnem kler,kalnem udaru in samovoljni razpustitvi senata ter z dokončno uzakonitvijo sleparskega volilnega zakona s strani predsednika republike, se je za -italijanski narod začela nova faza velike bitke za mir, za obrambo ustave in pravic, priborjenih v osvobodilni borbi. V prvi fazi je bila borba v poslanski zbornici in senatu, na trgih, v tovarnah in na poljih proti sleparskemu volilnemu zakonu fašističnega značaja. Bila je to borba proti vladi, ki predstavlja veliko bu-rž-oazijo, zemljiške veleposestnike, izkoriščevalce italijanskega ljudstva. Stranke De Gasperija in njegovih -satelitov Saragata, Pacciardija in Villabrune so s prevaro in goljuf,ijo izsilile sleparski zakon in s tem še enkrat dokazale, da s svojim upiranjem proti najvažnejšim gospodarskim in političnim zahtevam delovnih množic povzroča vladajoči razred v kapitalističnem sistemu končno uničenje temeljev buržoazne demokracije. «Bitka zadnjih mesecev — je pisal tovariš Giancarlo Pajet-ta v nekem svojem komentarju — je bila dolga bitka, ki je vzbudila v deželi budnost in zaskrbljenost, ki je prikovala na zatožno klop blede in besne sleparske ministre in njihove pomagače in ni bila zaman, saj je odkrila prevare, saj je toliko poštenih mož prisilila, da s-o odrekli -svojo so-'idarnost tistim, ki hočejo io-stati za vsako ceno na ministrskih stolčkih in je privedla, do tega, da se danes pripravljajo voilitve v drugačnem ozračju, kot bi ga hoteli ustvariti besni lepaki, ki jih izdajajo Comitati Civici in ki hočejo odvrniti pozornost volivcev... medtem ko se drugi pripravljajo izprazniti jim žepe». Krščanska demokracija in Vatikan sta že spustila v tek svoj stroj, da bi volilno kampanjo vršila v ozračju vsestra.n skega terorja, od verskega do gospodarskega, od političnega do policijskega. V cerkvah so se že začela volilna zborovanja, pospešili so manevre nezakonitega sprejemanja na de. lo s pomočjo uradov za d e k', ki so podrejeni vladnim strankam ali pa s pomočjo duhovnikov. Delijo zemljo, napovedujejo volilna javna dela z zadevnimi govori razrih ministrov in drugih demokristjan-skih mogočnikov. Prevare in spletke se vsepovsod širijo: to s oplo-dovi sleparskega zakona. Z druge strani Krščanska demokracija ljubimka s fašisti in pripravlja sramotne zveze s hier-arhi, ki se bodo mogli ponovno predstaviti v parlamentu, ker Nasijev zakon po razpustitvi senata ni mogel postati veljaven, čeprav so bili demokristjani v poslanski zbornici prav pri tem zakonu poraženi. Kljub tem demokristj-anskim lopovščinam se pa volilna -kampanja razvija v drugi smeri. To je velika politična bitka ki jo bijejo ljudske sile, da bi onemogočile sleparski zakon in preprečile, da DC dobi 50 odstotkov in en glas. Ljudska fronta je močna, prekaljena in zelo -obširna in sega o-d komunistov in s-ocialistov do neodvisnih, združenih v raznih giba. njih, ki jim načelujejo politične osebnosti kot Calaman- drei in Greppi, Zanardi in Garbino, Barri in Godi g no la itd, itd. V velikem govoru, ki ga je imel v Firencah, je glavni tajnik Italijanske splošne zveze dela Giuseppe Di Vittorio potrdil, -da velika večina italijanskih delovnih ljudi podpira ljudsko- fronto. «CGIL je že izbrala svoje mesto v tem dramatičnem trenutku — je dejal Di Vittorio — in je sklenila, -d-a bo podprla one kandidate in liste, -ki -so si -osvojili zahteve CGIL: neizprosno borbo proti privilegijem, odločno obrambo miru in popolne svobode za vse del-ovne ljudi». Sedanja bitka je torej več kot volilna kampanja, kakršno bi hotela DC in nj-eni comitati civici. To je borba za mir in del-o, proti podrejanju Italije vojni politiki, proti evropski Skupnosti, ki pomeni pon-cvno vstajanje nacističnega militarizma. To je borba, ki se vodi v tovarni Magona v Piombino, kjer je 2600 delavcev zasedlo tovarno, ki bi jo hoteli na podlagi Schuman-ov-ega načrta zapreti; borba, ki se vo-di v vseh tovarnah proti atentatom na pravice delovnih ljudi in na p-oljih, kjer se za 16. aprila pripravlja velika nacionalna stavka poljskih delavcev, -ki jo bodo z veliko manifestacijo podprli vsi obdelovalci zemlje. Ljudski odpor proti vladi sleparstva in spletk postaja vedno večji in prav zato se bitka za mir, demokracije delo razvija na vedno širrietsk polju, okrog najbolj živih fZuieK b lemo v, ki zanimajo v-se ! v nal sti italijanskega naro-d-a. ,elc 'n mer 127 kalabrijskih kmet
h
kretne
vljene tudi glede širjenja tiska, zbirke prišf,^
j-
,zbo,,‘b%
kov za 1. maj, telovadni ^
Imrnn to «t .x L,, ' i.tff
stop, delovanje
ZA
kuitur»|
in sindikalnem polju. Med »L patizerji bodo- nadalje P»tjj7ai bili 8 novih članov za Pan 5oJe ter bolje usmerili svoje d^izy " vanje do delavcev v raznih^ od varnah in podjetjih tega p n' kraja. udi ,
fc
Nh i
VSAKOGAR NEKA J.
Sfrati pred
taščo Ven
ar>jkar
«Halo, gospod vas, poglejte
sosed
skozi
6ieti
povejte mi če ni mogoče a
TITO: — No, pobič, da slišimo: Kaj je domovina? POBIČ: — Domovina, hm, domovina je to...
tašča, ki stoji vrati in toliko
Ustva
K de ‘te»iac
N v
•‘Vala Giorni
. p,c!nč
to ,st. P toil
Netja K k
k:
rte -
mo)1!
i ", kiji
zvonci
(Po listu «Der Abend1'
». Sito
,lavsk,
b -«
B 6 V
s.
JZ
De Gaspari Gonelji in Scelbi:
' r--- "Nr, . * -;^gyl Z*— -
Sin,
kh
D^nes je Velika zato je treba napraviti čast golobic^Etnje
(Po «Vie Nuove»)
SOVJETSKO LJUDSTVO Z DELOM SLAVI SPOMIN VELIKEGA STALINA
Uresničujejo se naloge
jih je začrtal XiX. kongres KP SZ
Razvoj proizvodnje železa, jekla in prehrambene industrije v SZ - Delovni polet v tovarnah in rudnikih - Magnitogorsk postaja največje industrijsko središče v Uralu
iraciM
jo gir|vjetski železarski delavci živih ?zuJejo neizčrpno iznajdlji-vse I v naporu za tehnični na-oda. *ek 'in vsakodnevno žanjejo kmetiN uspehe pri proizvodnja ;ijj D(ia železa in jekla, tično fdanji petletni načrt pred-neštetVa> dd bo morala ZSSR erikal^imeri z iet'om 1950 pove-in vt Proizvodnjo litega železa odst. in za 62 odst. pro-mUos ni° iekla- Povišanje pro-, Jdnje je tesno povezano z I '-jem višje tehnike. Tako talij aideva načrt, da se bo cima :-----------------------------
oddelka Martin-Siemens v to- jejo «Krasavica Magnitki» in Delavci v isti jeklarni, ki iz- i
varni Lenin v prvih dneh marca izlili stotine ton jekla več, kot ga predvideva petletka. V tovarni Karl Liebknecht, v Ukrajini, je proizvodnja jekla za 150 kg višja od norme. Tu se vsa težka dela mehanizirajo.
V Kuzakstanu sta stahonovca Aleksej Manuilov in Stjepan Ma v rodi uvedla izboljšanja v tehniki livunja železa in dosegla za 25 do 30 odst. več od predvidene količine kovine.
mila se(a mladina na delu. Skupina mladink u neki traktorski po-nic : staji na Češkoslovaškem (Foto Pragopress)
____________________________________________________
malt
■ Za'izvodnja povečala vsaj za abili odst. samo z boljšim iz->adliriščanjem obstoječih visokih s kaši.
liro7 zvezi s tem je tudi XIX. '°zo^gres pK sz po,stavil direk.
. ... 6 za pospešitev proizvodnih 1 ?Ce,s°v, za avtomatizacijo ko-za farskih podjetij in mehani-li}° ^el ki zahtevajo velik bvers'r delovne sile. Tako so usuvečje jeklarne in pl-avžarne liru.staig ;Sredilšga tehničnega'na-v podjetju Zerginski e,.,jf^jeprozerginskem (Ukraji-0 1 j s° že popolnoma mehani-cv. * kontrolo toplotnih p.> eza kg v. Tovarna proizvaja dne-aj, L0,mnog° več kovine kot je
3elot>dVideva načrt dst. vVe dnii tega teta so livarji :proLlrnenk°» Martinov in Nebi-se t ln iz tovarne Zaporožstal ,0šlcl Va^ vse livarje na tekmo-v taljenju jekla, Stallarla!!6' ®o se tedaj obvezali, da DNlh ° P°večali delovanje viso-del‘i 1>e^i s Preko 490 izlivi, to-ig