e\ List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širofkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAVI. POST. Ì - 3Č DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Za čim lepši uspeh Prvega maja prispevaj po svojih močeh! ^NOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 232 TRST - SOBOTA, 11. APRILA 1 953. CENA 20 LIR Cl. z ♦/>//770 resnico! Ita! zal jggftni in za obstoj miru u-FéSolni .dogodki se v zadnjih igšji pojavljajo im razvijajo v prodni politiki. In to s naglico, da ni kar eno-to jim slediti, jih spoznati f »Presoditi. Imperialistični ernagandni aparat skuša tem lliiK *com ;seveda d31-1 P056*36» nestvor jen značaj, ki naj bi 3. ti njihovi provokatorski ^nsliki. Dolžnost miroljubnih Ka kot druge podobne ini-2l.lfve, .skuša reakcionarni ’-2- vseh narodnosti, med nji-3 ' tudi. slovenske, prikazati » ^manevre» in nešteto dru-l^podcbnih zastarelih propa. *^°nih gesel — °br0 pa vedo, da so danes, S 5,o bile včeraj, vse ini- i:ve in predlogi SZ namene utrditvi miru, da so za-ejjj sovjetski predlogi nič dru-asn? kot nadaljevanje modre iln#h0ve politike, ki je poli-iniji hiiru in ne vojne, kot jo 46 *iajo zapadni državniki. šnjUii oprostitev vsake kriv-dstjin popolna rehabilitacija • znanih ruskih zdrav ?nJbv; ker je bila dokazana V :tova nedolžnost, in zato ka-lizaPni lažnivi tožilci, je pov-eščriia1 nešteto pisanih poj- i o^anj in hipotez v atlant-lento tisku, češ 'da je to zna-■azhje nove politike SZ, borbe ? njenimi voditelji itd. ,oy°. in kaj je pri tem resni-ačilf Preiskovalna komisija no-iavflega ministrstva je ugoto-redL da so bile obtožbe na o katerem is-mo poročali v predzadnji številki našega lista, se izvaja z matematično točnostjo. Angleški zunanji minister Eden je sicer moral zaradi operacije odložiti svoj obisk v Rimi kjer bi posredoval pri De Gasperiju, da pristane na točke sporazuma med Churchillom in Titom. To pa, izgleda, ni bilo niti potrebno; saj je znano, da De Gasperi, prav tako kot Tito, brez ugovora izvrši vse, kar mu ukaže Washington ali London. Z naravnost presenetljivo točnostjo, pa se že izvaja tretja točka tega sporazuma. V tej točki je določeno namreč, «da se bo Tito do volitev v Italiji vzdržal vsakršne izjave glede Trsta, ki bi mogla škodova- PREDLOGI SIL MIRU ŽANJEJO USPEHE V Koreji bodo začeli izmenjavati bolne ujetnike Ze2i SZ pia .imamo- ravno v cč: 2 tržaškim vprašanjem. ,av..tukaj naj omenimo toliko ia^Vni italijanski nacionali-ireP.'!' tisk kot slovenski, kjer 3«,-. 1 (i tojači «Primorski dnev-■ Ta tisk, zvest služabnik kVl5ke in degasperijevske fa e’ že leta in leta vztraja V« ali drugi način na stali-■L “aranta,nja, z našim Ozem-i j'rv k°t to ukazujejo gospo-4"- Naj ,se potem to izvrši ;mčj( delitvijo Ozemlja na etni-At^ilagi., s kondominijem, z ž^jL^Pidvo oziroma preselitvijo od ‘Mstev, ali na. kateri koli >n I n-1- n®čin hočete. Glavno je ^ Jih, da se ne ustanovi Svo-, n° tržaško ozemlje, da se dii^štujg mirovna pogodba z .gjit ]0- da STO ostane proti-> zase'deno po- tujih vo- . ‘n četah in tako služi pri-4,11 nove svetovne vojne. =frt0.so tudi proti predlogu lia$V ^’^alija za začasno reši-.» , .pr°blema STO1 in kričijo, ia» ^ a Predlog pomeni predala 6 °^ho Ozemlje vključno Italiji. Kot se vidi. l Jjev-a prodaja, po mnenju w bnt;- , . , . Nov korak, ki ,so ga napravili Kitajci in Severni Korejci za to, da so. se ponovno pričela pogajanja za sklenitev premirja na Koreji in-za takojšnjo izmenjavo ranjenih in bolnih vojnih ujetnikov, je spravil netilce vojne :in njegove priganjače v veliko zadrego. John Foster Dulles, ki je igral zelo važno vlogo pri sprožitvi sovražnosti na korejskem polotoku. je poskušal težnje po-dosegi poravnave preusmeriti in zaostriti položaj. V ta namen je dal celo vrsto provokator-skih izjav. Vendar pa te niso rodile zaželenega sadu. V ponedeljek so se sestala vojaška odposlanstva v Pan Mun Džo-mu, kjer sc. razpravljala o predlogih za takojšnjo izmenjavo ranjencev. Kljub vsem obstrukcijam, je že prvi sestanek ugodno potekel. Delegacije so si izmenjale razne predloge, med katerimi je posebno važen oni v smislu Ženevske konvencije, katerega so predložili predstavniki L. R. Koreje in Kitajske. Tudi v tdrek je bil .sestanek v Pan Mun Džomu. Na njem so bili sprejeti važni sklepi. Američani so sprejeli kitajsko-ko-rejski predlog za izmenjavo ranjencev. Na .sestanku, ki je bil v sredo pa je prišlo- nenadoma do zastoja, katerega so povzročiti Američani. Ti so namreč izjavili, da je število ranjencev, ki jih nameravajo izročiti Kitajci :n Severni Korejci prenizko. Vendar, če pomislimo na podatke o vojnih ujetnikih, -ki so jih svojč-as objavili bodisi Američani kak-or tudi Korejci in Kitajci, ta ponudba povsem odgovarja približni proporcio-nali. Kot je znamo je svojčas poveljstvo korejske - kitajske ljudske vojske sporočilo, da ima v ujetništvu 13.000 ujetnikov korejske, ameriške ali drugih narodnosti; ameriško poveljstvo pa je sporočilo, da ima v ujetništvu 132.000 kitajskih in korejskih vojakov. Iz tega sledi, da bi Američani, vrnili približno 4 odst., dočim so Kitajci in Severni Korejci pripravljeni vrniti 5 odst. ujetnikov. Upati je, da zaradi tega ne bo prišlo do daljšega zastoja, temveč, da se bo vsa zadeva kaj kmalu poravnala ter da b,o prišlo do zaželene izmenja, ve ujetnikov. Predloge Severnih Korejcev in Kitajcev je podprla tudi Sovjetska zveza. Sovjetski zunanji minister Molotov je namreč med drugim podčrtal, da sedanji razgovori v Pan Mun Džomu nimajo namena doseči sporazuma samo glede izmenjave ranjenih in bolnih ujetnikov, temveč doseči dokončen sporazum o repatriaciji vseh vojnih ujetnikov ter o končnem premirju na korejskem bojišču. V četrtek je prišlo do sporazuma glede izmenjave ranjenih in bolnih ujetnikov. Koreje: bode- izročili 100 ujetnikov, Američani pa po 500 ria dan. Vsa javnost, zlasti pa miroljubne sile, spremljajo z velikim zanimanjem potek razgovorov. Dosedanji uspehi so zelo blagodejno vplivali na s le miru ter jim vlili še več energije v naporih za preprečitev pustolovskih provokacij netilcev vojne! ti De Gasperiju pri volitvah. Prav tako ne bo dotlej napravil nobenega koraka za dokončno priključitev cone B Jugoslaviji, niti ne bo preganjal tamkajšnjih Italijanov. Fašistični diktator ne bo reagiral niti na morebitne dem-agoške izjave De Gasperija in vladne večine glede tristranske note.» In res titovski veljaki molče kot grob o tržaškem vprašanju, k.ot da bi ga nikdar ne bilo. Prav tako titovski časopisi v Jugo-.slaviji. Celo titofašistično glasilo v Trstu se omejuje le na registracijo dogodkov in kvečjemu na kakšne male, dobrodušne polemike. Titovske oblasti v coni B so po: direktivah iz Beograda celo odložile popis prebivalstva, katerega so pripravljale dolge tedne. Popis bi se moral namreč v tem delu STO izvesti — kot je bilo. 'določeno prvotno, pred Titovim obiskom v Londonu — koncem marca, to je istočasno ikot v Jugoslaviji. To je pa že pred časom izzvalo v tukajšnjih de-mokristjanskih lin ostalih iredentističnih krogih veliko razburjenja. Zato so javljeni popis oblasti cone B preklicale, čim so jim (na podlagi Titovega sporazuma v Londonu) to ukazali iz Beograda. Veliko senzacijo je ta teden izzval članek tržaškega dopisnika v londonskem «Timesu», ki velja kat poluradno glasilo zunanjega ministrstva. Kot se je pred nekaj tedni -ameriška agencija «United Press», tako se sedaj Timesov dopisnik navdušuje za odhod anglo-ameri-ških čet z Ozemlja; predlaga pa obenem izmenjavo prebivalstva, kar bi po njegovem o-lajšalo pripravljeno, barantanje. Po podrobnem opisu težkih razmer v coni B pride dopisnik do sledečih zaključkov: «Prisotnost zavezniških čet v Trstu je luksus, ki .si .ga Zahod ne mio.re še nadalje privoščiti; čim prej bodo te čete odšle iz Trsta, tem preje bodo morali Italijani in Jugoslovani -sesti za zeleno mizo. Nerazrešljiva mešanica narodnosti da STO ne dovoljuje potegniti točno razmejitveno črto med obema državama. Iz teh razlogov je b Mo v TRSTU (to je v krogih titovskih in italijanskih ba- rantačev - Op. ur.) izneseno «United Pressa», si titovci in mnenje, da je končna rešitev v izmenjavi prebivalcev, izmenjavi, ki bi bila prostovoljna in velikodušno finansirana iz mednarodnih fondov. Nato bi obe stranki pristali na 'načelo, po katerem ne bi bili tisti, ki bi ostali na mestu, več deležni manjšinskih pravic ne glede na njihovo poreklo. To bi bila kruta rešitev, toda morda edina, ki bi mogla zagotoviti trajen mir v tem predelu.» To angleško, poluradno tezo pa- je potrdil tudi uradno predstavnik angleškega zunanjega ministrstva z izjavo, italijanskim dopisnikom, da «ne bi imelo, naravno, ničesar oporekati ji, če bi se, sporazumno med Rimom in Beogradom, u-reshičila.» Tudi to. pot, k-ot se je zgodilo z navedenim predlogom demokristjani medsebojno podtikajo, da so prispevali k predlogu Timesa. Izven dvorna pa je, da so pri, njem sporazumno sode vol avi oboji, kar med drugim dokazuje tudi namig v članku, da je bil predlog iznesen 'v Trstu. Ta novi manever, ki bi predvsem udaril nas Slovence in nas oropal še poslednjih narodnih pravic, jasno dokazuje, kako potrebna je v tem trenutku enotnost 'vsega prebivalstva v odločni zahtevi, naj sedanji okupacijski upravi nadomesti enotna civilna uprava za obe coni, neposredno odgovorna Varnostnemu -svetu. Le tako lahko preprečimo raz. Kot je b ilo pričakovati, je šel De Gasperi v svojih protidemokratičnih in protiustavnih ukrepih do konca. Po izsiljenju sleparskega volilnega zakona v parlamenta in senatu s pomočjo goljufij in kršitvami ustave je napravil tudi zadnji korak: v soboto je razpustil poslansko zbornico in senat, kateri poslednji bi moral ostati v funkciji še eno leto. Istočasno je predsednik vlade javil, da so volitve v obe predstavništvi sklicane za 7. junija. Novoizvoljena zbornica in senat bosta sklicana 25. junija na svoje prvo zasedanje. V poslansko zbornico bo na volitvah, ki se bodo vršile po no. vem, sleparskem volilnem zakonu, treba izvoliti 590 poslancev, to je 16 več kot doslej. Senatorjev pa bo samo 237, ker bo odpadlo 87 senatorjev, ki so imeli za eno obdobje pravico do tega mesta po zakonu. Tako bosta voljena predstavni- kosanje našega Ozemlja in do končno uničenje slovenskega ! ška doma vsak po drugem zako-ž ivi j a na Tržaškem. j nu, senat po starem, po katerem —OV je izvoljen za vsako volilno o- krožje po en kandidat, to je tisti, ki dobi najmanj 65 odst. vseh oddanih glasov; če pa te večine ne doseže nihče, pa se mandati zazdele proporcionalno v okviru posameznih pokrajin. Pri volitvah poslancev po novem sleparskem volilnem zakonu pa dobi lista ali skupina vezanih list, ki dobi več kot polovico vseh oddanih glasov po vsej državi, dve tretjini, to je 380 vseh poslancev; vse ostale liste pa si dele po proporcionalnem sistemu ostalih 209 sedežev, Odločitev klerikalne vlade, da razpusti predčasno senat, je vzbudila v vsej Italiji val ogorčenja ne le med pristaši ljudske opozicije, marveč tudi v vrstah vladnih strank samih. Edino le fašisti so navdušeno pozdravili ta protidemokratični ukrep; kajti s tem je bila preprečena uveljavitev Nasijevega zakona, po katerem ne bi mogli kandidirati u parlament fašisti, ki so bili zaradi svojih zločinov sodno obsojeni. Z razpustom senata pa je De Gasperi omogočil, da bodo kan- POLITIKA Z.S.S.R. TEMELJI NA MIRU IN PRAVIČNOSTI ZDA odbile sovjetske predloge za razorožitev vseh držav Sestanek predstavnikov 4 velesil daje upanje za rešitev nemškega vprašanja - Po nedolžnem obtoženi sovjetski zdravniki izpuščeni na svobodo, krivci pa bodo prejeli zasluženo kazen Svetovno javno mnenje je še vedno pod ugodnim vtisom zadnjih mirovnih prizadevanj Sovjetske zveze, ki je s svojimi konkretnimi predlogi za odpravo sedanjega napetega stanja v svetu še enkrat dokazala svojo iskreno voljo, da se premostijo vse ovire in pride do trajnega miru. Zato- je vsa pozornost obrnjena sedaj v glavnem v tri smerir na pogajanja v Koreji, na konferenco za ureditev zračnega prometa v Nemčiji, od katere pričakuje nemški narod nadaljnjega razvoja, ki 'b‘i mogel privesti do druge konference štirih za združitev Nemčije in dokončno: rešitev tega vprašanja, ter na zasedanje glavne skupščine Organizacije združenih narodov, od katerega pričakuje človeštvo sporazum za razorožitev in besedo miru. Na poziv sovjetskega povelj- Argentine 'in drugih držav. An-nika v Nemčiji Cujkova sta se po prvih stikih z angleškimi predstavniki, odzvali tudi Francija in ZDA. V torek je prvič po dveh letih prišlo do ponovnega srečanja predstavnikov vseh štirih velesil, k: bodo skušali urediti zadevo zračnega premeta v Nemčiji. N-a zasedanju glavne skupščine OZN je v sredo vodja sovjetske delegacije tov. Višinski dokazal vso dobro voljo Sovjetske zveze im predlagal dve izpremembi k resoluciji *» razorožitvi, ki s-o j-o predložile zapadne velesile ter odstopil od svoje prvotne resolucije. Pri tem je pozval Anglijo in ZDA, naj tudi one prispevajo, da se bodo lahko srečali «na pol poti». Sovjetski predlog so odkrito podprli predstavniki Indonezije, Indije, Libanona, Titovski predlogi hočejo zavajati ljudstvo od pravilne rešitve STO Zborovanje v Nabrežini - izraz solidarnosti z borbo italijanskega ljudstva butic Pri de Prodaja več samo T.r- :OTj “»tic, napreduje, ker se Trst». ^ Da se zavedajo, da je rst Tito že leta 1951. prodal ! , to tržaške Slovence, ko )beaeJ,al 'da «Italijani lahko *n :ihb, tr,enutku, ko je po os-etjh protizakonite okupa-tšit^ega Ozemlja in stalnih 9lj.ev mirovne pogodbe z -telMte Partija, kot vsak 11 človek, uvidela, da -se 5inbta.ro VSa't0 cen'° izvršiti ba- isilfče iat5 . -------------!— - L,nje, na katero sta več ali lltg toadno pristala predstav-•<», grajske in rimske vla-•Tli^ a. željo in pobudo zapa-6 Sv, ^berialistov, je prelil? O6?3 Slavnega sekretar-|J|sča ariša Vjidalija predlagala bčrio ° re®itev vprašanja STO Fe n V 0?kviru določil mino-6V ro°S°dbe. Ta začasna reši-lttlakn °bstaiala v tem, da se jššegaeli? vse vojaške sile c.°2emlja -in da se imele 'a etilna uprava, enotna rrsh,,tn° Ozemlje, ped nad- Ub številni udeležbi vaščanov je bilo v četrtek zvečer v na-brežinski kinodvorani uspelo zborovanje solidarnosti z borbo italijanskega ljudstva. Na tem zborovanju, ki mu Je predsedoval tov. Ado Slavec sta govornika tov. Marija Bernetič in Giusep- Jasnih in preprostih besedah ob- budnosti. Mi ne moremo dat! razložila zadevo zdravnikov, pristanka titovskim predlogom, Mnogi so se čudili, kako je SZ ki se omejujejo samo na cono A odpravila krivico, ki se je zgo- in s tem namenoma zakrivajo ba- dila zdravnikom po krivdi ljudi, ki so podlegli sovražnikovim naklepom. Procedura v deželi, kjer je na oblasti ljudstvo, sloni na nost naše solidarnosti ter se pe Pogassi orisala pomen velike človeških pravicah in prav za-in junaške 'borbe, ki jo vodi ita- | radi tega se je lahko izkazala tijanski narod proti sleparskemu Lesnica in danes bodo morali povolilnemu zakonuza_ demokrati- ' £aU kj so t0 zakrivili. V SZ *"lz" I in deželah ljudske demokracije v se iz vaja ena sama disciplina za zvezi s tržaškim vprašanjem do- . , -, 'use m zakon je za vse enak. Go- taknila tudi krajevnih problemov. Po pozdravnih besedah tov. Slavca je spregovorila namestnica sekretarja naše Partije in obč. svetovalka tov. Marina, ki je v uvodnem delu poudarild pomen velike borbe v Italijanski republiki. Prešla je nato na dogodke v Sovjetski zvezi ter v ŠIRI SE OSVOBODILNO GIBANJE CRNCEV Voditelj afriških rodoljubov obsojen na deset let zapora KAPENGURIA — Kolonialno sodišče v Kapenguriji je obsodilo na deset let zapora voditelja Afriške zveze v Keniji Jomo Kenjata in njegovih pet soobtožencev. Priljubljeni berec za pravice in svobodo afriških črncev je bil obtožen, da je organiziral -sekto Mau Mau, ki sploh ne obstaja in ,se je porodila v možganih angleških zatiralcev v trenutku, ko so močneje začutili odpor domačega prebivalstva. Proces se je vršil z 'vsemi previdnostmi. Prisostvovali so mu samo najzanesljlvejši belc.i in še te so pri vstopu strogo pregledovali. Znani angleški odvetnik Pritt, ki je prostovoljno prevzel obrambo obtožencev, je popolnoma razgalil ta inscenirani proces, tako da ve sodišča, kar pa je vrhovno sodišče Kenije razveljavilo. Toda' vsa hrabra obramba je vomica je obenem razgalila vse govorice in klevete, ki jih širi sovražnik v zvezi s tem dogodkom. Dejstvo Pa je, da je SZ bolj dvignila ugled v svetu, kar s tem dokazala svojo moč V zvezi z našo solidarnostjo, ki smo jo izkazali italijanskemu ljudstvu je tov. Marina razkrinkala hujskanje sovražnika, ki noče te solidarnosti. Mi dobro razlikujemo fašiste od ljudstva, kot razlikujemo fašiste na vladi v Jugoslaviji od naroda, ki se bori proti temu režimu. Mi smo izkazali našo solidarnost, dočim s0 italijanski in slovenski šovinisti pokazali vso svojo mržnjo, I' zvezi s tržaškim vprašanjem je prikazala govornica preteče perspektive ter razčlenila zadnje dogodke v nabrežinskem občin- bila zaman; obsodba je bila Že ^etu, kjer so vse naspro- y„ poa Udu- un iujuum.----- - ^ , ---- to Varnostnega -sveta si je nakopal obdolz-itev žalit- vnaprej določena, ker je bilo potrebno -odstraniti nevarnega sovražnika zatiralcev in oslabiti kenijsko demokratično gibanje. Toda ta krivična obsodba bo verjetno malo pomagala 'angleškim kolonialistom, ker se o-svobodilno gibanje domačinov vedno bolj širi in vedno' bolje organizira. BERLIN — Ameriški novinarji, ki so 7 dni potovali po ZSSR, so prispeli v Berlin, Nemškim in inozemskim dopisnikom so izjavili, da so zelo navdušeni nad svojim potovanjem in posebno poudarili, da so v SZ uživali popolno svobodo. tne skupine odbile našo resolucijo za začasno civilno upravo. S tem so pokazali, da se strinjajo z razdelitvijo STO in s Titom, ki je še 1951. dejal, da «Italijani lahko dobe Trst». Kot proti-predlog so postavili svojo resolucijo, v kateri je namenoma izpu_ ščena cona B in se postavlja le vprašanje omejeno na slovenskega podpredsednika cone. Ko se je v svetu govorilo c skupni akciji je tov. Slavec predlagal sestanek podeželskih županov. Njegov predlog pa je bil naiven in premalo premišljen, kar nam dokazuje tudi neprikrito bahanje «Primorskega». Zaradi tega je treba od strani naših svetovalcev tov. SLavca in Grattona večje rantanje in zavajajo Ljudi od glavnega vprašanja. S titovci, ki zatirajo v coni B in Jugoslaviji iruge narode, moramo ravnati kot s fašisti. Naše stališče je na-pram njim isto kot napram ital. jašlstom. Vsaka taka združitev bi obenem ošibila našo borbo za nacionalne pravice in privedla v protidelavski tabor. V nadaljnjem je govornica razkrinkala sedanjo politiko zavezništva, ki jo vodijo titovci napram social-demokra-tom priveskom De Gasperija. V zaključku je tov. Marina pozvala na enotnost vseh Slovencev v borbi proti razkosanju STU, da se tako preprečijo nove nesreče in bede. Le v duhu bratstva med narodi bomo zmagali, kot smo naša zmaga. zmagali proti nacifašizmu. V svojem govoru je tov. Pogassi orisal velik pomen plebiscitarne solidarnosti do italijanskega ljudstva, ki je prišla do izraza v veličastni protestni stav ki. Ta solidarnost Slovencev in Italijanov je odraz našega proletarskega internacionalizma, kar smo dokazali tudi ob drugih prilikah. Govornik je nato razčlenil vse De Gasperijeve manevre proti pridobitvam ljudstva ter se dotaknil tudi titovskih pletk v nabrežinskem svetu, kjer so pov lekli na dan že pozabljeni ukaz VU iz leta 1945, dočim bi morali zahtevati ljudsko skupščino, ki Je edini pravi izraz volje ljudstva in predvidena po mirovni pogod, bi. Svoj govor je zaključil z voščilom ital. ljudstvu za z mago v pravični borbi, kar bo obenem gleški predstavnik je sprejel le prvi popravek, dočim je predstavnik ZDA Gross, sicer z lepimi besedami, -odbil oba popravka. S tem je ameriški predstavnik dokazal, da ZDA nimajo namena prispevati k pcmiritvi v svetu. Stališče ameriškega predstavnika v OZN je popolnoma v skladu s -stališčem vodilnih krogov v ZDA. Kut je znano, so mirovni predlogi Sovjetske zveze povzročili nenadni padec vrednostih papirjev vojnih industrij. V ameriških finančnih krogih je nastal -silen preplah in zato je takoj po Eisenhowe-rjevi izjavi, da smatra sovjetske predloge za «iskrene», speg-ovoril zunanji minister Foster Dulles, :ki je -skušal z o-strim govorom ustvariti ponovno napetost v mednarodnem položaju. Odkrito je izjavil, da ne more biti miru, dokler ne h c ZSSR izpremenila svojega s-ocialnega in političnega ustroja. Te Dulles-ove izjave so zelo mučno odmevale v o-stalih večjih prestolnicah. V Franciji, kjer so sovjetske mirovne ponudbe izzvale veliko navdušenje, je na primer list «Le Monde» odkrito napadel atlan-tičarje, češ da- «se boje miru». Tudi v Angliji, kjer so celo uradni krogi zelo povoljno sprejeli sovjetske pobude, se je dvignil val ogorčenja proti Dullesovim izjavam, ki s svojimi' starimi sumničenji in žalitvami zastrupljajo -ozračje. Listi pozivajo javne- mnenje, naj prisili odgovorne državnike, da vzamejo resno v poštev sovjetske napore z-a pomiritev. Ameriški narod1, ki ni sestavljen iz samih monopolistov in finančnikov, je z veliko pozornostjo spremljal -svojih de^ set novinarjev, ki so te dni potovali po Sovjetski zvezi in po-rodali -o življenju in delu sovjetskega ljudstva in -o resnični pravični in miroljubni politiki njegovih voditeljev. Kot v zunanji tako tudi v notranji politiki vodijo sovjetski voditelji dosledno in pra-vicoljubno politiko, za kar so nam -d-okaz zadnji dogodki v didirali največji fašistični kriminalci, kot so Borghese, Oraziani in. drugi kolaboracionisti. Zato pač ni čudno, da so vsi fašistični časopisi navdušeno pozdravili to odločitev De Gasperija, ki si hoče z . odkrito podporo fašistom pridobiti njihove simpatije in pomoč pri volitvah. Tem manj prijetna pa je bila za vladno večino reakcija na te grobe kršitve ustave in demokracije med ostalimi političnimi strujami. Zaradi protiustavnega izsilje-nja volilnega zakona in zaradi samovoljnega raz pusta senata, za kar so poleg demokristjanov soodgovorni tudi socialdemokratski, republikanski ter liberalni ministri in voditelji, je izstopil iz republikanske stranke član njenega vodstva senator Ferruc- . cio Parri, ki je bil leta 1945. predsednik vlade. Parri, ki je bil ak- -. : tiven borec proti fašizmu in na-cizmu, je užival velik ugled v I svoji stranki; zato je nastal v republikanskih vrstah težek pretres, katerega posledice se bodo pokazale na volitvah. Po izstopu iz stranke je izjavil, da se bo o-dločno boril proti vladnim strankam in bo podprli gibanja, ki se kam in bo podprl gibanja, ki se V torek opolnoči je zapadel rok za vlaganje volilnih znakov. Do tedaj jih je bilo vloženih 73; vendar je malo verjetno, da bo v toženih tudi toliko list, za katerih vložitev bo potekel rok 23 aprila. Do 8. maja pa bodo predstavniki list imeli čas, da dajo izjavo glede morebitne povezave z drugimi listami. Takoj po razpisu volitev se je začela ostra volilna kampanja s številnimi zborovanji. Vlada je začela svojo kampanjo z običajnimi obljubami, glede poviškov plač, o razdelitvi agrarne zemlje, o gradnji stanovanj, elektrarn, cest, in z drugimi obljubami, na katere je pa doslej še po vsakih volitvah takoj pozabila. Sposobna pa je celo odvzeti to, kar je mor- ZSSR. Notranje ministrstvo- je v soboto odkrito in brez strahu objavilo, da so bili vsi. zdravniki, ki so bil-i pred kratkim obtoženi sabotaže, špijo-naže in terorizma spoznani za nedolžne in izpuščeni na svobodo. Ugotovljeno je bilo, da -se je preiskava vršila nepravilno-, z me- j da tudi že dala. To jasno doka-todami ki jih sovjetski zako-[ zaje primer odvzema že dodeljeni strogo prepovedujejo. Vse ne agrarne zemlje u Kalabriji. osebe, ki so odgovorne za te Ministrstvo za poljedelstvo m nerodnosti, so bile aretirane, gozdove je. poslalo te dni pisma med njimi vodja preiskovalne- j nekaterim kmetom, ki jim je bila ga oddelka Rjumin, ki je vodil j pred časom dodeljena agrarna preiskavo. Bivši minister dr- ' zemlja, naj vrnejo odloke o do-žavne varnosti in sekretar Cen- i končni dodelitvi te zemlje. Ta tralnega komiteja KP ZSSR S. primer jasno dokazuje, kaj bodo D. Ignatijev je bil razrešen funkcije v tajništvu Partije zaradi politične kratkovidnosti in lahkovernosti, ker ni znal pravočasno spoznati napačnega delovanja organov javne var- j njenim prebivalstvom. nosti. I Krščanska demokracija, socialdemokrati in ostali njeni pomagači delali v primeru, da bi dobili ve. čino glasov pri volitvah in s tem obsolutno oblast nad državo in OD TEDNA PETEK, 3. aprila — Na holand- topila; ogromna večina posadke, skem je bil neki vojak obsojen 81 mož, je ostala zaprta v podmor na dve leti zapora, ker je širil , niči in žalostno poginila na dnu letake, ki so razkrinkovali po- ; morja, ne da bi ji mogle številne skuse vodilnih oblasti, da bi ladje, ki so prihitele na pomoč, vsilili deželi vojaško sodelova- nje z Zahodno Nemčijo v okviru «Evropske skupnosti» — Birmanske čete so v svoji ofenzivi proti tolpam kitajskih nacionalistov razbile 93. Cang Kaj Sekovo brigado in osvobodile mesto Mong Pju Avn ter razne druge kraje — V Bordeauxu sta bila obsojena dva bivša namška vojaka na 12 in 20 let zapora, ker sta v teku druge svetovne vojne aretirala, mučila in poslala v deportacijo številne francoske delavce. SOBOTA, 4. aprila — Pariški policijski prefekt Baylot je prepovedal, da se po ulicah Pariza razvije pogrebni sprevod Yvesa Fargea; pogreb predsednika Francoskega odbora miru se je vršil na pokopališču Pere Lu-chaise — V Moskvi se je začela kitajsko-sovjetska konferenca, ki bo razpravljala o vprašanjih prometnih zvez med Sovjetsko zvezo in Ljudsko republiko Kitajsko — Generalni sekretar Komunistične partije Francije tovariš Maurice Thorez je odpotoval z vlakom preko Varšave in Berlina v Pariz; spremljajo ga trije člani CK KPF — V Dardanelah, v bližini mesta Canakkale je turška podmornica «Dumlu-pinar» trčila ob neko švedsko trgovsko ladjo in se v trenutku po Ze zadnjič smo v našem listu ugotovili ljubimkanje tržaškega titofašističnega vodstva z italijanskimi socialšovinisti Sa-ragatove in drugih struj. Podčrtali smo, da je glavni namen te nove titovske prelevitve, pomagati De Gasperiju in njegovim priprežnikom v junijskih volitvah v italijanski parlament proti vedno o olj naraščajočim silam demokracije. To sicer za titofašistične priganjače ni prav nič novega, kar dokazuje odkrita podpora, ki so jo dali pri volitvah na Koroškem socialšovinlstičnlm raznarodovalcem Wedeniggove-ga kova. Nov korak so napravili v tem smislu s svojim pozivom, ki so ga objavili v četrtkovi šte. vitki «Primorskega dnevnika». Da bi tudi v dejanjih dokozall italijanskim šovinistom vso svojo dobro voljo iskrenega sodelovanja, nameravajo tržaški titolai isti proslaviti letošnji prvi maj — poslušajte in strmite! na Velikem trgu na zborovanju : žoltih sindikatov (Camera del ' Lavoro). ŠOVINISTI V OBJEMU V navedenem članku, ki nosi podpis «Delavci tržaškega razrednega sindikalnega gibanj a», nadaljujejo kampanjo «za enotno proslavo letošnjega prvega maja», da bi tako nekako prikrili svoj pravi namen, to je pridružiti se navedenim šovinističnim strujam pri proslavi pr, v ega maja. Po dolgoveznih običajnih frazah o potrebi «enotnosti» — kjer seveda manjka vsak namig glede potrebe borbe za mir, za uveljavitev mirovne pogodbe, glede obrambe demokratičnih in narodnih pravic — pridejo končno do bistva s pozivom: «Pripravljamo pregled združenih delavcev prvega maja predpoldne na Velikem trgu, manifestacijo, ki naj izrazi nerazvezno enotnost delavcev, njihovo solidarnost in voljo po enotni akciji in ki naj bo ugoden dan za začetek združevanja sindikalnega gibanja tržaških delavcev!» Po tolikih letih žolčnih napa. dov titovcev proti žoltim sindikatom, ki so jih označevali kot gnezdo, v katerem so združene vse struje protislovenskih šovinistov od demokristjanov do misinov, se jim bodo isti titovci pridružili, seveda ne zato, da bi tudi sami govorili, marveč v jalovem upanju, da bodo dvignili udeležbo običajnih 200 zborovalcev za kakšno desetino, to je s plačanimi «razrednimi sindikalisti». Prepričani smo, da se bodo razni Bartoli Petroniji prav dobro znašli v pisani družbi z demokristjani, republikanci, socialdemokrati in drugimi. Toda ne vemo, kako bi se počutili ostali Titovi priganjači med onimi, ki so jih osem let označevali kot italijanske iredentiste in fašiste. To tem bolj, ker titovski sindikalisti ne bodo imeli pravice besede, ne v italijanščini, tem manj seveda v slovenščini. Ne vemo, če bodo tudi morebitni titovski Udeleženci istega mišljenja kot Bortolo Petronio, ki je v navedenem pozivu napisal: «Ta manifestacija bo govorila z jezikom, ki ga razume in želi vse delovno prebivalstvo Trsta». Značilno je, da se titovski poziv sploh ne spomni na delovne kmete, marveč poziva na manifestacijo le delavce. Morda se boji zamere pri gospodi žoltih sindikatov? Kot je razvidno iz navedenega citata, bo ta prva skupna manifestacija «razrednih» in žoltih sindikatov le signal «za začetek združevanja sindikalne, ga gibanja» obeh razbijaških sindikatov, ali s preprostimi besedami začetek likvidacije «razrednih» sindikatov in vključitev peščice njihovih članov v Camera Confederale del Lavoro, o kateri so vedeli titovci povedati toliko slabega. Kako je resničen tudi v tem primeru stari slovenski pregovor: « Zarečenega in pečenega kruha se največ poje». pomagati. NEDELJA, 5. aprila — Predsednik Vrhovnega sovjeta ZSSR maršal Vorošilov je izročil odlikovanje Leninovega reda generalu Popovu ob njegovem 50. rojstnem dnevu; odlikovani so bili tudi številni moskovski delavci — Angleški zunanji minister Anthony Eden je moral odgoditi za nedoločen čas svoje nameravano potovanje v Turčijo, Grčijo in Italijo, ker se bo moral podvreči operaciji. PONEDELJEK, 6. aprila — Dve uri po svojem prihodu v New York je Adenauer prejel od ameriških bankirjev zagotovilo, da bo Zahodna Nemčija prejela velike vsote dnarja za reorganiza--ijo nemških ključnih industrij -Društvo za sovjetsko-ameriško prijateljstvo v Chicagu je javno objavilo, da bo izplačalo tisoč dolarjev onemu, ki bi mogel dokazati obstoj uradne sovjetske protižidovske politike —- Na finskem poslaništvu v 'Moskvi so svečano proslavili 5. obletnico sklenitve sovjetsko-finske pogodbe o medsebojni pomoči; svečanosti sta prisostvovala Molotov in Mikojan — Ameriški zunanji minister John F. Dulles je v nekem senatnem pododboru izjavil, da ZDA ne bodo podpisale konvencij o pravicah človeka in o političnih pravicah žena, ki sta bili sprejeti v OZN TOREK, 7. aprila — 24 ur pred pričetkom grško-turških vojaških pogajanj ob prisotnosti ameriškega admirala Carneya so trije turški ministri podali ostavko in s tem povzročili viadno krizo — Ciani jugoslovanske o-limpijske čete, ki se po olimpijskih igrah niso hoteli povrniti v domovino, so dospeli v Halifax, kjer so izjavili, da mislijo v Kanadi začeti novo življenje SREDA, 8. aprila — V Kairu sta se sestala sovjetski minister Semen Kozirev in egiptski zunanji minister Fawzi; razpravljala sta o vprašanjih, ki zanimajo obe državi — V Maleziji, v bližini Peraka, je angleška policijska ob-hodnica padla v partizansko zasedo; v boju je bilo ubitih šest policistov in en partizan — Perzijski prvi minister Mosadek je demantiral vest, po kateri naj bi bil zaprosil ZDA za posojilo v znesku sto milijonov dolarjev. ČETRTEK, 9 aprila — Poljska je predložila v Varnostnem svetu OZN predlog za ohranitev miru v svetu. — Višinski je v VS ostro napadel atlanski pakt. Dejal je: strah pred napadom na Zapàd je popolnoma neutemeljen. Pač pa predstavlja veliko nevarnost ponovno oboroževanje Nemčije. — Danes se vrne v Francijo Maurice Thorez. — Na londonski podzemski železnici je prišlo do težke nesreče zaradi trčenja dveh vlakov; ubitih je bilo 9 oseb, težko ranjenih 8, lažje ranjenih pa 40 potnikov. ZADNJA ETAPA LIKVIDACIJE PRIDOBITEV DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE Razbitje obdelovalnih zadrug gospodarsko upropašča delovne kmete POSKUSE D. C NAPREDNE SILE ITALIJE BODO IZJALOVIL Nova uredba titofašistične vlade ima namen unititi male kmete in dati kulakom možnost nadaljnjega izkoriščanja-V zadrugi “Hmeljar" v Žalcu delajo najeti delavci namesto kulakov-zadružnikov, ki pa brez dela žive mnogo bolje - Množičen izstop velikih kmetov iz zadrug Na svoji poti likvidacije pridobitev narodnoosvobodilne borbe in ponovne uvedbe kapitalističnega izk riščanja delovnih slojev po stari in novi bur-žoaziji so titolašisti napravili nadaljnji odločilen korak. Fašistična vlada v Beogradu je 28. marea letos izdala «Uredbo o imovinskih odnosih in reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug», s katero so zadali titov-ci poslednji udarec prizadevanju delovnih kmetov dvigniti poljedelstvo na višjo, socialistično stopnjo proizvodnje. Ta ukrep bo gospodarsko težko prizadel male kmete in poljedelce brez zemlje, večini katerih preti neizogiben gospodarski propad, ter jih predaja v še hujše izkoriščanje po kapitalistih in kulakih. Kot so v ostalih gospodarskih panogah namenoma sabotirali že od vsega početka vse ukrepe socialistične graditve, ki so jih morali pod pritiskom zahtev revolucionarnih delovnih množic izdati po osvoboditvi, tako so sabotirali tudi težnje delovnih kmetov, da bi potom skupnega načina obdelave zemlje in kolektivnega tipna vi j anja novih gospodarskih edinic dosegli večje pridelke in s tem dvignili blaginjo in kulturo» ravén vasi. Z doslednim oviranjem pravilnega razvoja skupnih kmečkih gospodarstev so skušali «dokazati» «neizvedljivost» socialističnega gospodarstva na kmetih, poleg tega pa gospodarsko uničiti revnega kmeta in povečati z njimi armado brezposelnih, da hi imeli dovolj cenene delovne sile za nečloveško kapitalistično izkoriščanje v industrijah, rudnikih in gozdovih. Kmečke obed ovalne zadruge so titovci postavljali sami ter silili vanje z vsemi sebi lastnimi metodami male kmete, poljske delavce in najemnike, do-čim so vabili velike kmete s tem, da so jim so omogačali izkoriščanje in špekulacije na račun delovnih kmetov in ljud- Zopet se zgrinjajo nad življenjem zakoncev Rosenberg temni in grozeči oblaiki. Ameriški vladni krogi skušajo na vsak način uničiti življenje dveh nedolžnih ljudi, ki bi morala postati žrtvi zločinske vojnohujskaške politike ameriških gangsterjev. Zaradi tega je naša sveta dolžnost, da z vsemi svojimi silami preprečimo izvršitev novega zločina. Ne smemo dopustiti usmrtitve Ethele in Juliusa Rosenberg. Preprečiti moramo, da bi dva nedolžna o-troka postala siroti brez staršev. ske skupnosti. Tako priznava titovski Slov. Poročevalec od 7. t. m. «Posledice administrativnega ustanavljanja zadrug v prejšnjih letih so najbolj 'občutne na sorazmerno bogatem Murskem polju...». V te zadruge so z raznimi ugodnostmi, zlasti z nižjim davkom, privabljali kulake in druge vaške izkoriščevalce, kateri so se z njihovo pomočjo kmalu dokopali do odločilnih funkcij in so se polastili krmila zadruge. V tem svojstvu so lahko nemoteno dalje in še huje .izkoriščali ostale čiane-delovne kmete. Eden najbolj zgovornih primerov za to je stanje v zadrugi «Hmeljar» v Žalcu, o katerem piše isti list od 10. 2. 1953.: «... da je od 34 članov zadruge (niso všteti družinski člani) v zadrugi delalo fizično le 14 zadružnikov, pa še od teh je nekaj takih, ki so naredili manj kot 150 delovnih dni na leto. Med temi 14 delovnimi zadružniki so všteti tudi brigadirji..». Iz o- stalih podatkov iz tega članka naj navedemo, da so leta 1950 člani zadruge opravili 4923 delovnih dni, najeta delovna sila pa 5721 dni, leta 1951. zadružniki '6366 dni, najeti delavci pa 12.672 dni, leta 1952. zadružni člani 7984 dni, najeti delavci pa 13.813 delovnih dni. «... zaslužek zadružnikov — nadaljuje Sl. Poročevalec — je znašal za vsak «delovni dan» v 1950. letu 387 dinarjev, v 1951. letu 798 din in v 1952. letu 592 din. Iz tega sledi, da je znašala vrednost delovnega dne zadružnika v delovni zadrugi «Hmeljar» brez zakupnine in dajatev v naravi za 100 odstotkov več, kot je znašala dnina najetih delavcev... 16 -kmečkih gospodarstev, ki so danes včlanjena v «delovni» zadrugi «Hmeljar», bi plačalo letno davka okoli milijon dinarjev. Zdaj pa, ko so v zadrugi, plačajo 'letno okoli 120.000 din.» Nasprotno tem kulakom, ki so jim titofašisti nudili vso podporo pri njihovem izkoriščanju delovnih kmetov in ljudske skupnosti, pa so na vse načine uničevali prizadevnost onih delovnih kmetov, ki so hoteli postaviti resnični tip socialistične zadruge z dvigom poljedelske proizvodnje potom skupnega obdelovanja. Te zadruge so težili s težkimi obveznimi odkupi in drugimi da-! jatvami, pri tem pa jim oblast : ni nudila nobene podpore, niti j posojil v obliki poljedelskih I strojev, -semen, živine, umetnih gnojil ali -kako drugače. Tako so se številne zadruge i delovnih kmetov, ki so- vse žrtvovali za svobodo, po mnogih bridkih razočaranjih razšle ali ! pa so drugače propadle; še več ! jih je pa takih, ki- so zaradi ; sabotaže oblasti in kulakov do danes životarile. Takih in podobnih primerov imamo zlasti na Primorskem in v Istri, kjer žive sk-oro sami revni kmetje, kateri so v NOB največ žrtvovali. Eden najbolj tipičnih primerov je zadruga v docela požgani Gabrovci pri Ospu, menda prva obdelovalna zadruga na Primorskem sploh, ki se je zaradi titovskih sabotaž morala raziti že pred leti. Titovska politika je šla v kmečkih delovnih zadrugah za tem, da p m a ga jo bogatim kmetom v njej ali izven nje in da izkoriščajo in gospo dar-I ske oslabe malegà kmeta. V ta namen so titovske oblasti in organizacije neposredne- ali ne bo mogla zadruga računati potom svojih eksponentov, -ki , niti na one «ugodnosti», ki so so jih vrinili v zadruga, dobile j ji bile zagotovljene v zakonu, popolne' kontrolo nad delova- j a -ki jih je bila dejansko le njem zadruge ter jo usmerjale | malo ali nič deležna. To je ne-po višjih direktivah na škodo dvom ne- povedal v svojem -ne- delovnih članov in na korist notranjim in zunanjim izkori-čevalcem, ki so se v tem času gospodarsko močno okrepili, obenem pa so postali tudi o-dločilni politični faktor na vasi. Ta proces krepitve izkoriščevalcev in uničevanja malega kmeta in ostale kmečke revščine, ki je upala, da -si bo v zadrugi opomogla, je trajal vso dobo po vojni do današnjih dni. Sedaj pa je po mišljenju titovskih mogotcev prišel čas, da zadajo še poslednji udarec delovnim ljudem na vasi. Zato so izdali «Uredbo o imovinskih odnosih in reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug», ki pomeni dejansko likvidacijo bornega preostanka tega, kar bi morala biti ena izmed osnov socialistične preobrazbe dežele. Po tej uredbi vlade (čeprav bi zaradi važnosti predmeta spadal v pristojnost parlamen. ta) je dovoljen -odslej svoboden izstop vsakega člana, ki si sme odnesti s seboj vse, kar je prinesel v zadrugo, zemljo, orodje, živino itd. Izven dvoma je, -da se bodo s to uredbo okoristili predvsem kulaki, ki so v njej obogateli, a odslej ne morejo od nje pričakovati nobenih koristi več; kajti odslej davnem referatu fašistični i-deolog Kardelj; «V tem vprašanju se morajo delovne zadruge predvsem znajti same, pomagati pa jim mora tudi druž ba, seveda ne s privilegiji, temveč na primer s krediti (proti oderuškim kapitalističnim '0*-brestim - op. ur.)... Razen tega ni treba pozabiti, da je tudi podpora družbe delovnim zadrugam s krediti nemogoča, ak-o te zadruge ne bodo solidna in zdrava podjetja (po kapitalističnem pojmovanju, seveda - op. ur.).» In v resnici, takoj po objavi uredbe ali celo že pred objavo je izstopila iz številnih zadrug v Sloveniji večina kulakov in velikih kmetov. Tako poroča Sl. Poročevalec od 4. in od 7. t. m.: «Na zboru zadružnikov delovne zadruge «Hmeljar» v Žalcu se je 5 kmetov odločilo za izstop iz zadruge... V zadrugi Stročja vas je izstopila večina večjih kmetov... Večina kmetov (zadruge «Berce» v Ivanjkovcih) je izstopila. Za skupno gospodarjenje se je odločilo' samo 17 družn bivše zadruge Ivanjkovci in še od teh 5 brezzem-ljašev.» (Nadaljevanje v prihodnji številki). M. K-r. POLASTITI SE OBLASTI V DRŽAV j i Vlada in Vatikan sta začela volilno kampanjo v znamenju policijskega in verskega terorja Vedno nove sile vstajajo proti klerikalni samopašnosti - /27 kmetov iz Crotona vstopilo v KPI 1 Tov. Togliatti je velik prijatelj mladine NOVI NAČRTI VELIKE BRITANIJE V CENTRALNI AFRIKI Združitev treh angleških kolonij bo povečala kolonialno izkoriščanje črncev Kljub nekaterim nesoglasjem pa se -angleški monopolisti in krajevna buržoazija prav lahko znajdejo- v prijateljskem objemu, saj prospe vanje enih in drugih temelji na ropanju naravnih bogastev obeh Ro-dezij :n Nyassalanda in na izkori- ščanju Afrika,ncev. Kolonialisti potiskajo črnce proti nerodovitnim pokrajinam in ,se pola-ščajo najboljših zemljišč. Rasna diskriminacija divja po obeh Rodezijah in v Nyas-salandu. Tako dobivajo v Severni Rodeziji afriški rudarji RMODESÌÈ\ jdusud ^i^FrandisLo^X Shabanif |bEC HUANaIa INI D>n,o X _>\\\\\x \ X A ■'fjR Y ' ?jmJ X Mbc- >W(°Hj^SWAZILAND sud-africaine///// Belo polje označuje površino, na kateri naj bi nastala nova federacija ZAKAJ SO TITOVCI LJUDSKO ŠTETJE V ODLOŽILI CONI «B» Titovci skušajo pojasniti od-goditev ljudskega štetja, ki se je imelo vršiti v marcu, z razlogi tehničnega značaja. Pri tem trdijo, da so izvedenci mnenja, da bi štetje v sedanjih, nepripravljenih pogojih povzročilo številne neugodnosti, med temi tudi rezultat, ki ne bi odgovarjal res. ničnemu stanju stvari, Tu se samoposebi postavlja vprašanje: kako to, da se polkovnik Stamatovič ne posvetuje s svojimi tehniki in izvedenci, predno' tako lahkomiselno izpostavlja svoj ugled? V resnici je težko razumeti, kako je mogoče postaviti takšno uradno osebnost, kot je polk. Stamatovič, v takšen neroden položaj zato, ker so njegovi tehniki prepozno spoznali, da je za «dobro» pripravo ljudskega štetja potrebnih še toliko in toliko mesecev. Kaj se torej skriva za vsem tem? Moglo bi se sklepati, da eden izmed razlogov za odgoditev ljudskega štetja tiči v potovanju Tita v London. Ni izključeno, da so morebitni razvoji sporazumov, sprejetih v Londonu, svetovali titovskim hierarhom odgoditev štetja. Leta 1947, so v coni B mestni in krajevni odbori vršili popisovanje prebivalstva. Posebna o-krožna komisija je zbirala ugoto. ritue vseh odborov. Toda, pri končnem seštevanju niso rezultati odgovarjali željam. Kljub raznim prevaram pri ugotovitvah (ko so šteli za Slovence ali Hrvate ljudi italijanske narodnosti ali tujega porekla — kot na primer številne družine nemškega izvora, ki so si z leti prisvojili italijanski jezik, kulturo in običaje in se smatrajo za Italijane), je končni rezultat pokazal, da je prebivalstvo cone B v svoji skupnosti v mali večini italijanske narodnosti. To je prisililo beograjsko vlado, da ni objavila rezultatov štetja in je s pomočja svojih zaupnih elementov potegnila nazaj vse tozadevno gradivo. To dejstvo je treba upoštevati pri objašnjevanju dogodkov, ki so sledili. S tem bo postala razumljiva zaostritev politike raznarodovanja. Titovski terorizem v coni B je prizadeval vse demokrate, toda s posebno silo se je zaganjal proti prebivalstvu italijanske narodnosti. Odpusti z dela in služb, pritisk na družine zaposlenih v coni A in pomorščakov, da vplačajo del svojih prejemkov pri titovski upravi, najbolj brutalni izgoni iz stanovanj, omejitve in periodične zapore prehodov na demarkacijski črti, da preprečijo stike med sorodniki bivajočimi v obeh conah, prepoved prebivalcem izpod 18 let zapustiti cono brez posebnega dovoljenja, periodični vali vandalskega terorizma, ki so ga izvajale posebne čete pod vodstom agentov Udbe, aretacije, mučna in dolga zasliše. vanja in izsiljevanja v cilju, da poštene prebivalce spremenijo v svoje špijone, vse to je bilo v posebni meri naperjeno proti pre. bivalcem italijanske narodnosti. Ce k temu dodamo še vedno večje težkoče, ki so jih ustvarjali staršem italijanske narodnosti za vzgojo lastnik otrok v materinem jeziku, s tem da so zapirali srednje šole in omejevali osnovne, prisiljevali na beg italijanske učitelje in izročali vodstvo italijanskih šol najbolj zagrizenim nacionalističnim slovenskim učiteljem, da so v številnih primerih z grožnjami prisilili italijanske starše, da vpišejo svoje otroke v slovenske ali hrvatske šole, bomo dobili približno sliko o metodah, ki so jih titovci uporabljali, da bi prisilili prebivalce italijanske narodnosti, da zapu-ste cono B. To je seveda olajšalo umetno priseljevanje v cono ljudi iz Jugoslavije in spremembo etničnega stanja prebivalstva. Zaenkrat bomo poudarili dejstvo, da je bilo od približno 75 tisoč prebivalcev cone B, okrog 12 tisoč prisiljenih z brutalnimi zgoraj omenjenimi metodami, da so zapustili cono, in da je ogromna večina teh italijanske narod, nosti. S tem v zvezi je zelo značilno dejstvo, da dočim se z vsemi sredstvi prisiljava v pregnanstvo, imamo neštevilne primere, kjer priseljencem iz Jugoslavije preprečujejo povratek v domovino. Tak primer imamo pri neki slovenski družini bivajoči v Kopru, ki ji po aretaciji družinskega glavarja — osumljenega, da je proti titovcem — že preko štiri mese sistematično odrekajo vse prošnje za povratek v Jugoslavijo. Toda vse kaže, da rezultati, doseženi s temi nečuvenimi metodami narodnega zatiranja, še ne zadovoljujejo titovskih hierar-hov. Število prebivalcev italijanske narodnosti, ki so zapustili cono, še ni zadostno, da bi zagotovilo zadovoljiv uspeh ljudskega štetja. In tu bi mogel biti razlog zadnje odgoditve štetja. K temu je treba seveda prišteti še upanje, da bi razvoj sporazumov, ki jih je Tito sklenil v Londonu, mogel p rivesti do priključitve dela cone A, kjer prebivajo Slovenci. S tem bi se spremimi tudi narodni sestav, kar bi omogočilo tudi zadovoljiv izid ljudskega štetja. S tem bi bila storjena velika usluga tudi drugemu prekupčevalcu, pajdašu De Gasperiju, ki bi opravičil prepustitev cone B z malim številom prebivalcev italijanske narodnosti v primeri s skupnim številom prebivalstva Titu prepuščenega ozemlja. Tudi italijanski nacionalizem, ki ga podpira, Oi .imel opravičilo za prekinitev svoje šovinistične gonje in za tihi pristanek na barantanje z našim Ozemljem. VITTORIO POCCECAI za enako delo približno dvajsetkrat manjšo plačo kot beli. Rasni fanatizem se kaže n-ajsi-loviteje v Južni Rodeziji. Posebno ga podžiga prvi minister Huggins, ki je javno izjavil, da «belci v Afriki ne bodo nikdar dovolili, da bi bili Afričani njim politično in socialno enakopravni». Huggins vodi v Južni Rodeziji politiko takozva-ne «apartheid», ki obstoji v potiskanju domačinov v takozva. ne «rezerve», odko-der -se ne smejo premakniti brez posebnega dovoljenja. Afričani so obloženi z uničujočimi in poniževalnimi davki. Tako mora, na primer, vsak črnec plačati posebno pristojbino, če ima ženo- ali... če ima psa. Od treh dežel, ki jih hočejo združiti v skupno federacijo, ima Južna Rodezija najbolj razvito industrijo. Kolonialna buržoazija potrebuje cenene delovne sile. S pristankom Londona zasleduje Hugginsova vlada politiko razlaščanja, zaradi posledic katerega je — po podatkih angleškega publicista G. Padmorea — že 70% za delo sposobnih črncev postal-o mezdno delavstvo. Toda to še ni dovolj za rešitev prob’ema delovne sile -spričo dejstva, da številni Afričani rajši, kot bi delali v rudnikih, obdelujejo zemljo, ki jim jo daje v najem beli kolonist, pc-d zelo trdimi pogoji. Južnorodezijski delodajalci pa na splošno rajši izvabljajo črnce iz Severne Rodezije in Nyassalanda. ker jih tamkajšnja delovna sila stane mnogo manj kot ona v Južni Rodeziji. Vendar tudi podjetniki Severne Rodezije uporabljajo vedno večje število razpoložljive domače delovne sile. Lov na ceneno delovno silo ječali pod angleškim -imperialističnim jarmom, napenjajo svoje sile, da bi -strli okove kolonialnega suženjstva. Zbujeni po odmevih velikih prevratov v Aziji se -afriški narodi dvigajo k osv-oboj-enju. Tudi Angleški vladajoči krogi so sprevideli, da je najbolje pogoditi s e z belo buržoazijo obeh Ro-dezij in Nyassalanda, s tem da so pristali na njeno željo po organiziranju federacije. Britanska vlada je 5. februarja letos objavila «belo knjigo», ki vsebuje osnutek Federacije centralne Afrike, ki naj bi obsegala tri angleške kolonije: Severno Rc-dezijo, Južno Rodezijo in Nyassaland. Ta načrt, ali bolje ta «ustava» je bila izdelana na neki konferenci, ki je bila v januarju v Londonu in katere so se udeležili predstavniki britanske vlade in belcev iz omenjenih treh kolonij. Črnci, -ki predstavljajo velikansko večino prebivalstva, pa so to konferenco bojkotirali, ker so jo upravičeno -smatrali za manever, ki naj utrdi imperialistično- tiranijo v centralni Afriki. Da bi pravilno razumeli nagibe londonske vlade za to odločitev, je potrebno poznati položaj teh kolonij. Severna Rodezija je protektorat, ki je podrejen absolutni oblasti -angleškega guvernerja. Obsega približno 750.000 kv. km površine, na kateri živi poleg 1,715.000 domač ino v-črnce v do 37.000 Evropejcev. Ležišča bakra predstavljajo glavno bogastvo dežele, ki je bogata tudi na železu, kobaltu, vana diju, svincu, cinku in uranu. Tudi Nyassaland je protektorat in je pod absolutno oblastjo angleškega guvernerja. je bil za južnorodezij-sko bur- ]\ja 0Zemlju 124.000 -kv. km živi žoazijo eden glavnih nagibov da zahtevajo federacijo dežel centralne Afrike. Gotovo pa je, da ima pred očmi še drug cilj: hoče, če že ne popolnoma uiti izpod varuštva matične države, pa v-saj oslabiti britansko nadzorstvo. Leta 1935. je Huggins odkrito postavil problem «velikega belega dominion a» v Afriki, sestoječega iz Južne in Severne Rodezije, Nyassalanda in severnega del,a Bečuanije. To idejo je takoj pograbila -se-vernorodezijska buržoazija, ki se ne more sprijazniti z dejstvom, da pada največji del o-gromnih profitov, izvirajočih iz rudnikov protektorata, v blagajne Gitya. Severnorodezijska gospoda upa, da bo bolje branila svoje interese proti britanskim monopolom, če bo združila svoje sile s silami južnoro-dezijske buržoazije. Istotako misli tudi peščiic-a belih kolonialistov v Nyassalandu. Vladn-i krogi Velike Britanije so sovražno gledali na ta HugginS'ov načrt in so ga odbili. Toda po drugi svetovni vojni je angleška vlada spremenila svoje stališče. Januarja 1951. je londonska vlada najavila konferenco o morebitni stvaritvi angleškega d miniona v centralni Afriki s samostojno vlado. Na vladne kroge Velike Britanije so vplivali povojni dogodki, ko je britanski imperij -imperij -suženjstva - dobil težke udarce. Napravile s-o se številne razpoke. Narodi, ki so več _ desetletij, da celo več stoletij (Nadaljev 2.400.000 prebivalcev, od katerih komaj nekaj nad 3000 Evropejcev. Nyassaland prideluje predvsem poljedelske proizvode, k-ot so tobak, čaj, bom baž, tungovo olje, kavčuk in sisal (vlakna iz neke vrste agav). Južna Rodezija je sm-atran-a kot nekak napol dominion, od kar je bil leta 19-23. -spremenjen njen pravni položaj. Od leta 1933. načeluje njeni upravi zakrknjeni, ra-sist Godfrey Huggins. Na površini 389.000 kv. km živi, po -statistikah iz leta 1946., okrog 1.800.000 prebivalcev, od teh -sk-oro- 100.000 Evropejcev. Prirodna bogastva so velika in raznolika: premog, baker, krom, volfram, tantal in druga.. Glavna poljedelska pridelka sta koruza in tobak, katerega večinoma izvažajo. Domače prebivalstvo teh treh dežel pripada povečini ljudstvu Bantù. Ono- je zatirano z dveh strani, po britanskem imperializmu in po beli bur-žoaziji v Afriki. Velike angleške družbe postavljajo zakone v teh kolonijah. Najvažnejše rudniške koncesije v Severni Rodeziji pripadajo' dvema monopoloma, British South Africa Company in North Ch-arterland Exploration Co, ki nadzorujeta nad 6 milijonov aikrov (1 aker: 40,47 arov) zemlje v predelu, ki je najbogatejši na rudnih zakladih. J. KOVROV in konec prihodnjiči Po nasilnem kler,kalnem udaru in samovoljni razpustitvi senata ter z dokončno uzakonitvijo sleparskega volilnega zakona s strani predsednika republike, se je za -italijanski narod začela nova faza velike bitke za mir, za obrambo ustave in pravic, priborjenih v osvobodilni borbi. V prvi fazi je bila borba v poslanski zbornici in senatu, na trgih, v tovarnah in na poljih proti sleparskemu volilnemu zakonu fašističnega značaja. Bila je to borba proti vladi, ki predstavlja veliko bu-rž-oazijo, zemljiške veleposestnike, izkoriščevalce italijanskega ljudstva. Stranke De Gasperija in njegovih -satelitov Saragata, Pacciardija in Villabrune so s prevaro in goljuf,ijo izsilile sleparski zakon in s tem še enkrat dokazale, da s svojim upiranjem proti najvažnejšim gospodarskim in političnim zahtevam delovnih množic povzroča vladajoči razred v kapitalističnem sistemu končno uničenje temeljev buržoazne demokracije. «Bitka zadnjih mesecev — je pisal tovariš Giancarlo Pajet-ta v nekem svojem komentarju — je bila dolga bitka, ki je vzbudila v deželi budnost in zaskrbljenost, ki je prikovala na zatožno klop blede in besne sleparske ministre in njihove pomagače in ni bila zaman, saj je odkrila prevare, saj je toliko poštenih mož prisilila, da s-o odrekli -svojo so-'idarnost tistim, ki hočejo io-stati za vsako ceno na ministrskih stolčkih in je privedla, do tega, da se danes pripravljajo voilitve v drugačnem ozračju, kot bi ga hoteli ustvariti besni lepaki, ki jih izdajajo Comitati Civici in ki hočejo odvrniti pozornost volivcev... medtem ko se drugi pripravljajo izprazniti jim žepe». Krščanska demokracija in Vatikan sta že spustila v tek svoj stroj, da bi volilno kampanjo vršila v ozračju vsestra.n skega terorja, od verskega do gospodarskega, od političnega do policijskega. V cerkvah so se že začela volilna zborovanja, pospešili so manevre nezakonitega sprejemanja na de. lo s pomočjo uradov za d e k', ki so podrejeni vladnim strankam ali pa s pomočjo duhovnikov. Delijo zemljo, napovedujejo volilna javna dela z zadevnimi govori razrih ministrov in drugih demokristjan-skih mogočnikov. Prevare in spletke se vsepovsod širijo: to s oplo-dovi sleparskega zakona. Z druge strani Krščanska demokracija ljubimka s fašisti in pripravlja sramotne zveze s hier-arhi, ki se bodo mogli ponovno predstaviti v parlamentu, ker Nasijev zakon po razpustitvi senata ni mogel postati veljaven, čeprav so bili demokristjani v poslanski zbornici prav pri tem zakonu poraženi. Kljub tem demokristj-anskim lopovščinam se pa volilna -kampanja razvija v drugi smeri. To je velika politična bitka ki jo bijejo ljudske sile, da bi onemogočile sleparski zakon in preprečile, da DC dobi 50 odstotkov in en glas. Ljudska fronta je močna, prekaljena in zelo -obširna in sega o-d komunistov in s-ocialistov do neodvisnih, združenih v raznih giba. njih, ki jim načelujejo politične osebnosti kot Calaman- drei in Greppi, Zanardi in Garbino, Barri in Godi g no la itd, itd. V velikem govoru, ki ga je imel v Firencah, je glavni tajnik Italijanske splošne zveze dela Giuseppe Di Vittorio potrdil, -da velika večina italijanskih delovnih ljudi podpira ljudsko- fronto. «CGIL je že izbrala svoje mesto v tem dramatičnem trenutku — je dejal Di Vittorio — in je sklenila, -d-a bo podprla one kandidate in liste, -ki -so si -osvojili zahteve CGIL: neizprosno borbo proti privilegijem, odločno obrambo miru in popolne svobode za vse del-ovne ljudi». Sedanja bitka je torej več kot volilna kampanja, kakršno bi hotela DC in nj-eni comitati civici. To je borba za mir in del-o, proti podrejanju Italije vojni politiki, proti evropski Skupnosti, ki pomeni pon-cvno vstajanje nacističnega militarizma. To je borba, ki se vodi v tovarni Magona v Piombino, kjer je 2600 delavcev zasedlo tovarno, ki bi jo hoteli na podlagi Schuman-ov-ega načrta zapreti; borba, ki se vo-di v vseh tovarnah proti atentatom na pravice delovnih ljudi in na p-oljih, kjer se za 16. aprila pripravlja velika nacionalna stavka poljskih delavcev, -ki jo bodo z veliko manifestacijo podprli vsi obdelovalci zemlje. Ljudski odpor proti vladi sleparstva in spletk postaja vedno večji in prav zato se bitka za mir, demokracije delo razvija na vedno širrietsk polju, okrog najbolj živih fZuieK b lemo v, ki zanimajo v-se ! v nal sti italijanskega naro-d-a. ,elc 'n mer 127 kalabrijskih kmet

h kretne vljene tudi glede širjenja tiska, zbirke prišf,^ j- ,zbo,,‘b% kov za 1. maj, telovadni ^ Imrnn to «t .x L,, ' i.tff stop, delovanje ZA kuitur»| in sindikalnem polju. Med »L patizerji bodo- nadalje P»tjj7ai bili 8 novih članov za Pan 5oJe ter bolje usmerili svoje d^izy " vanje do delavcev v raznih^ od varnah in podjetjih tega p n' kraja. udi , fc Nh i VSAKOGAR NEKA J. Sfrati pred taščo Ven ar>jkar «Halo, gospod vas, poglejte sosed skozi 6ieti povejte mi če ni mogoče a TITO: — No, pobič, da slišimo: Kaj je domovina? POBIČ: — Domovina, hm, domovina je to... tašča, ki stoji vrati in toliko Ustva K de ‘te»iac N v •‘Vala Giorni . p,c!nč to ,st. P toil Netja K k k: rte - mo)1! i ", kiji zvonci (Po listu «Der Abend1' ». Sito ,lavsk, b -« B 6 V s. JZ De Gaspari Gonelji in Scelbi: ' r--- "Nr, . * -;^gyl Z*— - Sin, kh D^nes je Velika zato je treba napraviti čast golobic^Etnje (Po «Vie Nuove») SOVJETSKO LJUDSTVO Z DELOM SLAVI SPOMIN VELIKEGA STALINA Uresničujejo se naloge jih je začrtal XiX. kongres KP SZ Razvoj proizvodnje železa, jekla in prehrambene industrije v SZ - Delovni polet v tovarnah in rudnikih - Magnitogorsk postaja največje industrijsko središče v Uralu iraciM jo gir|vjetski železarski delavci živih ?zuJejo neizčrpno iznajdlji-vse I v naporu za tehnični na-oda. *ek 'in vsakodnevno žanjejo kmetiN uspehe pri proizvodnja ;ijj D(ia železa in jekla, tično fdanji petletni načrt pred-neštetVa> dd bo morala ZSSR erikal^imeri z iet'om 1950 pove-in vt Proizvodnjo litega železa odst. in za 62 odst. pro-mUos ni° iekla- Povišanje pro-, Jdnje je tesno povezano z I '-jem višje tehnike. Tako talij aideva načrt, da se bo cima :----------------------------- oddelka Martin-Siemens v to- jejo «Krasavica Magnitki» in Delavci v isti jeklarni, ki iz- i varni Lenin v prvih dneh marca izlili stotine ton jekla več, kot ga predvideva petletka. V tovarni Karl Liebknecht, v Ukrajini, je proizvodnja jekla za 150 kg višja od norme. Tu se vsa težka dela mehanizirajo. V Kuzakstanu sta stahonovca Aleksej Manuilov in Stjepan Ma v rodi uvedla izboljšanja v tehniki livunja železa in dosegla za 25 do 30 odst. več od predvidene količine kovine. mila se(a mladina na delu. Skupina mladink u neki traktorski po-nic : staji na Češkoslovaškem (Foto Pragopress) ____________________________________________________ malt ■ Za'izvodnja povečala vsaj za abili odst. samo z boljšim iz->adliriščanjem obstoječih visokih s kaši. liro7 zvezi s tem je tudi XIX. '°zo^gres pK sz po,stavil direk. . ... 6 za pospešitev proizvodnih 1 ?Ce,s°v, za avtomatizacijo ko-za farskih podjetij in mehani-li}° ^el ki zahtevajo velik bvers'r delovne sile. Tako so usuvečje jeklarne in pl-avžarne liru.staig ;Sredilšga tehničnega'na-v podjetju Zerginski e,.,jf^jeprozerginskem (Ukraji-0 1 j s° že popolnoma mehani-cv. * kontrolo toplotnih p.> eza kg v. Tovarna proizvaja dne-aj, L0,mnog° več kovine kot je 3elot>dVideva načrt dst. vVe dnii tega teta so livarji :proLlrnenk°» Martinov in Nebi-se t ln iz tovarne Zaporožstal ,0šlcl Va^ vse livarje na tekmo-v taljenju jekla, Stallarla!!6' ®o se tedaj obvezali, da DNlh ° P°večali delovanje viso-del‘i 1>e^i s Preko 490 izlivi, to-igs zelo pospešenim tempom. Do Delavci v premogovniku Vo-roišilov v doneškem bazenu so se obvezali, da bodo zvišali proizvodnjo premoga in sicer od 10.000 na 15.000 ton več kot pa to določa delovni načrt. V prvih 12 dneh marca so nakopali 1.050 ton premoga več dneva ko je to izjavil je ta IZ INTERVENCIJE TOV. RIKA MALALANA ZA IV. KONGRES K.P. S.T.0. Oblasti razlaščajo krnele namesto, da bi jih podpirale Objavljamo drugi del inter- cija je edina, ki se že leta bori in vencije o vprašanju kmetijstva. S tem zaključujemo objavljanje intervencij r.a IV, kongresu KP STO. Poleg vsega je tu še okupacijska oblast, ki bi morala ščititi našega kmeta in mu nuditi vso skupina zvrtala že 700 metrov I porrloč> da si zaceli povojne rane_ več kot pa je bulo v načrtu. 'Toda ta oblast mu nasprotno na ' kmetovalcem, je zadeva polovi-kot^pa je b.ilo v načrtu. Mane- podlagi nekih zastarelih zakonov narjev pri občinskem poljedel- rešuje velike in male probleme našega kmetovalca, ki mu svetuje in ga vodi, ki vztrajno brani njegove interese pri tukajšnjih oblasteh. Med neštevilnimi pro-blemA, ki jih je Zveza rnalih posestnikov rešila v korist našim vrator kombajna Mircnov ter odvzema zemijo in s tem prispe_ manevrator stroja za rezanje va k njeg0vemu uničenju V ta-premoga Mina jev izvršujeta k0imenovani industrijski coni v 2,1/2 normi. Rudar Valejnikov, zavljah so pobrali našim vrtnarjem in vinogradnikom najlepše vrtove in vinograde za ceno, ki nikakor ne more poplačati izgubljene zemlje. Isto se dogaja v zgornji okolici na Opčinah, pri Briščkih, na Hudem letu pri Lo-njerju, kjer naši kmetje deloma še danes čakajo na odškodnino. V teh težkih pogojih se bori in dela edina prava predstavnica našega malega kmeta «Zveza malih posestnikov». Ta organiza. ki je realiziral že šest letnih norm od pričetka petletnega načrta se je obvezal, da bo realiziral še drugih 8 norm pred koncem sedanjega načrta. Občudovanja vredno požrtvovalnost so v teh dneh pokazali delavci livarne Stalin v Magnitorsker. Delavci v prvem oddelku so izdelali na tisoče ton jekla več kot pa je bilo v načrtu za tekoči mesec. IRAK SE BORI proti imperiai isto m Angleški imperialisti; so si podredili Irak. V deželi vladajo njihove lutke. Na podlagi posebnega sporazuma imajo na razpolago za 25 let razna vojaška oporišča v deželi. Celotno gospodarstvo dežele pa je v celoti odvisno od njihovih petrolejskih družb. Fevdalci, ki posedujejo dve tretjini obdelane zemlje, držijo kmete v pravcatem suženjstvu. Angleške družbe izkoriščajo brez vsakega obzira iraške delavce. Kljub vsemu terorju, kljub krvavemu zatiranju in kljub množičnemu pobijanju domačih patriotov, iraško ljudstvo vodi odločno borbo proti angleškim kolonialistom in njihovim petoliznikom. V zadnjih mesecih so bile v raznih krajih dežele številne akcije kmetov, ki zahtevajo zemljo in vodo. Ob koncu preteklega leta so bile v glavnem mestu velike protiimperialistične demonstra. olje. Ljudstvo zahteva nacionalizacijo petroleja in odpoved anglo-iraškega sporazuma. skem podjetju, ki so končno postali najemniki, so odločne borbe proti razlaščanju našega kmeta, pri čemer je bilo doseženo vsaj povišanje cen za razlaščena zemljišča. Zveza malih posestnikov je stala vedno na čelu borb našega kmeta proti rekvizicijam polj in senožeti, branila je interese posameznikov in skupnosti pred vsemi civilnimi in vojaškimi oblastmi. V svojem vztrajnem delovanju zaznamuje Zveza malih posestnikov nešteto posredovanj pri vojaški upravi, intervencij pri kmetijskem uradu za izplačilo podpor za izboljšanje senožeti in pašnikov, za nasade trt in sadnega drevja, za izgradnjo hlevov in gnojnikov. Važen je tudi sporazum dosežen z upravo industrijske cone glede poravnave škode za izgubljeni pridelek. Tudi na sodišču pe bilo na posredovanje Z MK nešteto zadev rešenih v korist kmetovalcem. Vred Zvezo malih posestnikov stoje danes še velike in nadvse važne naloge. Naši kmetje še nimajo svojega zastopnika v Zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo, zato bo treba doseči V takih «stanovanjih» živijo prebivalci korejske prestolnice odkar so jim Američani porušili hiše. njegovo imenovanje. Potrebni so številnejši kmetijski tečaji in to s slovenskimi učitelji. Našega kmeta bo treba zaščititi pred konkurenco pridelkov iz sosednih držav, predvsem z zmanjšanjem trošarine na domače proizvode, posebno na vino. Izposlovati bo treba za našega kmeta dolgoročna posojila po nizkih o-brestih in mu omogočiti nabavo vsega potrebnega orodja in semena po nizkih cenah. To so glavne naloge bodočega delovanja ZMP, katerim se pridružujejo neštevilne male in velike zadeve, ki se vsakodnevno pojavljajo v življenju naših kmetov in katere je treba znati nemudoma in koristno reševati. Zato je potrebna močna in borbena strokovna organizacija, ki naj združi vse kmetovalce ter jih vodi v odločno borbo za obstoj. Da dosežemo povezavo in strnjenost vseh kmetov je potrebno, da se mi komunisti resno lotimo dela, da prikažemo vsem prizadetim, kako močni so, kadar so organizirani, in koliko la. žja je borba pod vodstvom organizacije, ki nima drugih ciljev, kot da brani njihove življenjske interese. Pri tem važnem in velikem delu ZMP se moramo mi komunisti vprašati ali smo storili vse, kar bi morali, da ji pomagamo, ali smo storili vse, da bi vezi med delavci in kmeti postale tesnejše, ali smo se vživeli v naporno delo in življenje našega kmeta, ali smo ob pravem času prisluhnili njegovemu trpljenju. Naša dolžnost je, da Zvezo malih posestnikov številčno pomnožimo, tako da bo velika večina naših kmetov v njej včlanjena, kajti le tako bo naša Zveza lahko s še večjim uspehom zastopala in branila njihove koristi. Obenem moramo skrbeti, da bo tudi politična ravén našega kmeta ustrezala današnjemu času. Prikažimo našemu kmetu, v kakšno bedo in razsulo je privedla titovska tolpa malega in srednjega kmeta Jugoslavije in primerjajmo njegovo stanje z velikanskimi uspehi kolektivnega ob-delovanja zemlje v mogočni Sovjetski zvezi. S tem bomo tudi prispevali, da se vezi med delavci in kmeti utrdijo, da se okrepi bratstvo med Slovenci in Italijani, da bo naš kmetovalec svobodneje zadi- hal in občutil, da zemlja, ki jo obdeluje, pripada njemu in nikomur drugemu. RIKO MALALAN Marshallizirana Avslrija Občinski svet mesta Salzburg ie pred kratkim odobril načrt za gradnjo stanovanjskih hiš za .ameriške oficirje in funkcionarje. Z-a gornji načrt je navdušeno glasovala občinska večina, ki jo sestavljajo predstavniki desničarskih strank. Stroške za gradnjo bodo morali seveda plačati avstrijski davkoplačevalci. V Salzburgu pa je 14 000 družin brez dostojnega stanovanja. Seveda ni v marshallizirani Avstriji za avstrijskega državljana primernega stanovanja, ker so se ameriški okupatorji vgnezdili, kot bi bili doma. ifpioliocl /jo pod(4(4ju IZ BREGA Pred kratkim sta bili dograjeni pri Domju dve stanovanjski hiši. Zgradila jih je dolinska občinska uprava z fondov 9. gospodarskega načrta. Poleg vseh važnih del se naša uprava zanima in trudi, kako bi rešila v občini stanovanjsko krizo. Saj nam to na najbolj jasen način dokazuje dejstvo, da so bile v letih njenega upravljanja zgrajene po ena stanovanjska hiša v Dolini in v Bol juncu ter tri pri Domju (skupno 33 stanovanj). S tem pa ni rečeno, da je v občini rešena stanovanjska kriza. Mnogo družin je brez stanovanja, zato so napravile prošnjo na IACP, da jim dodeli stanovanje pri Domju. Ali na žalost vsem ne bo mogoče ugoditi; kajti hiše pri Domju imajo samo 12 stanovanj. Kar je pa najbolj obsojanja vredno, je dejstvo, da občina čeravno nakaže denar, nima pravice upravljati omenjenih poslopij. Hiše postanejo last IACP, katera odloča in nakazuje stanovanja. Zato je izmišljena trditev tistega policijskega agenta, ki je iskal informacije okrog družin prosilcev stanovanj, da bo občina v Dolini stanovanja nakazovala po svoji volji. To ni res. Res je pa, da občina samo priporoča IACP najbolj potrebne, kar pa o-menjena ustanova sploh ne jemlje v poštev. Imamo mnogo primerov, ko so bile najbolj potrebne družine črtane iz seznama in namesto njih so bila nakazana stanovanja V Dolini, Bol juncu in pri Domju od IACP manj potrebnim družinam. Kakor zgoraj omenjeno, je v naši občini še vedno več desetin družin, ki so zaprosile stanovanja in ki jim do danes demokratična občino — radi finančnih težav — ne more ugoditi. Tukajšnje oblasti radi vojnih priprav stalno nižajo finančna nakazila in črtajo iz gospodarskih načrtov zelo važne postavke. Kot je znano .so med drugim črtale iz gospodarskega načrta, telefon za Ricmanje, Domjo, Mačkovlje in Boršt. Mislim, da je dolžnost IACP, da tudi ona poskrbi za reševanje vprašanj in prične graditi stanovanjske hiše v naši občini. V ta namen je še občinska uprava napra- vila potrebne korake pri o-menjeni ustanovi. Ni pa dovolj, da se samo župan ali pa svetovalci za to tako važno vprašanje zanimajo, potrebno je tudi, da se vsi, ki so stanovanja p/trebni pozanimajo in podprejo občinsko upravo v njenih zahtevah s tem, da se organizirajo ter odločno zahtevajo pri IACP gradnjo nov.ih stanovanjskih hiš v dolinski občini. ;mmmn l IMB i Pretekli teden sem čital v časopisju o ponesrečenem državnem udaru v Guatemali. Rad bi vedel kaj več o tej deželi. G. B. OPČINE. Republika Guatemala je v Sre. d nji Ameriki. Na severu meji z Mehiko, na vzhodu s Hondurasom, na jugu s Salvadorjem, na zapadu pa jo obdaja Tihi o-cean. Dežela meri 108.889 kvadratnih km in ima 3.788.000 preb. med katerimi je precej Indijancev. Uradni jezik je španski. Glavno mesto je Guatemala la Nueva, ki šteje 294.000 preb. Do leta 1821. je bila Guatemala podrejena španski vladavini, danes pa je samostojna repuottka, razdeljena v 22 okrožij. Prebivalstvo se po večini bani s kmetijstvom. Zlasti predeli ob Tihem oceanu so zelo primerni za gojenje tlan. tnih pridelkov, zlasti za kavo, sladkorni trs, banane itd., kar tudi izvažajo. Pridelujejo pa tudi žitarice, a to le za domačo uporabo in druge pridelke. Guatemalski monopol je kultura «chicle», iz katere pridelujejo žvečilni gumi, ki je pri Američanih tako udomačen, Industrija je v deželi zelo slabo razvita. O velikonočnih praznikih se mnogo govori o pirhih. Ob tej priliki skuhamo in použijemo precej jajc-pirhov. Radi bi vedeli, kakšne snovi vsebuje kokošje jajce in koliko kalorij ima. — V. T., P. M. in Z. P. - TRST. V srednjeaebelem koKosjem jajcu je povprečno po 6 gr. be-l jakov ine, okrog 5 gr tolšče, 38 gr vode, 0,30 gr ogljikovih hidratov, Maščoba jajca leži v rumenjaku, ki je trikrat redilnejši od beljaka. Navadno kokošje jajče vsebuje okrog 75 kalorij. Da vam bo jasnejše povemo še to, da je za človeški obstoj potrebno dnevno od 2.000 do 4.000 kalorij. To se pravi, da če bi človek hotel živeti od samih jajc (kar pa je seveda nemogoče), bi jih moral poutiti od 24 do 53 na dan. Pohitimo z nabiranjem prispevkov za Prvi maj Razmeroma kratko razdobje, odločnostjo izpričalo svojo trd-ki nas še loči od 1. maja. med- 1 no in neuklonljivo voljo bor-narodnega praznika dela, po- | be za ohranitev miru pri nas teka v vseh sekcijah in krožkih v ozračju navdušenih priprav, ikii bodo zagotovile prvomajskim manifestacijam še mogočnejši uspeh. Tud; letošnje prvomajske manifestacije bodo predstavljale važen in pomemben pregled vseh zdravih sil dela in borbe za mir in boljšo bodočnost človeštva. Proslava tega velikega delavskega praznika ima za vse delovno ljudstvo letos še poseben pomen, ker poteka v razdobju pojačenih priprav za nove vojne pustolovščine in v vzdušju pospešenega barantanja z našim Ozemljem. Tudi zaradi tega mora biti letošnji Prvi maj še mogočnejši pregled vseh tistih sil, ki se neustrašno in z vso odločnostjo borijo proti temnim naklepom peščice sovražnikov človeštva. Tržaško delovno ljudstvo iz mesta in podeželja bo na dan 1. maja s še večjo in v svetu, manifestiralo b" proti barantanju, za odhod vseh okupacijskih čet in združitev obeh con pod enotno in začasno civilno upravo. ' V jutranjih urah se bo, kot vsako leto, vil po glavnih mestnih ulicah velik in nepregleden sprevod s tisoči delavskih zastav in zastavami vseh demokratičnih organizacij. Dopoldanska manifestacija se bo zaključila z zborovanjem, ki bo na enem izmed glavnih trgov našega mesta. Razen tega so v načrtu tudi poedine manifesta-eje na podeželju. Popoldne pa se bodo množice zgrnile na stadion pri Sv. Soboti, da prisostvujejo veliki športni manifestaciji, ki bo letos združena s folklornim nastopom, kar bo nudilo še bolj zanimivo in pestro sliko. Odbor za proslavo 1. maja pa pripravlja za letošnji telovadni nastop na stadionu še druge zanimive in ' BORBA DELAVCEV ZA PRAVICE ^'sliko izkoriščanje, odrekanje vsakršnih pravic in po-tl)kanje kakršne koli socialne zaščite in oskrbe delavcev .Ustvarjalo v istih vedno večjo razredno zavest in mržnjc delodajalcem ter jih sililo v organizirano borbo. II. erbacicnala je s svojimi socialističnimi idejami in z izkuš-ro'ti' v svetu že obstoječih strokovnih organizacij močno [lvala tud ina v.se delavstvo zaposleno v nabrežinskih ka-p0rn!h- Okrog 1. 1890. so trije kamnoseki (Temporini, Spesot I p'°tida), zaposleni v Rimskem kamnolomu, organizirali -° strokovno organizacijo kamnosekov, kateri so se za 3j.Priključili tudi kamnolome! in drugi delavci omenjenega |J.etia. Delodajalci in oblastvo so se takoj zavedli nevar-ki' jim jo prinaša nastajajoča delavska organizacija, česar so bili imenovani organizatorji preganjani. Vsi le* 0rganizatorji so bili klicani na glavarstvo v Sežano, 'jv,,. s° Prestali 24 ur zapora za kazen, ker so organizirali de-,|K, Temporini je bil ikot prvi pred se d n'k nastalega sin-r°V^a odpuščen z dela in nihče od delodajalcev ga ni maal 10 v službo. Vsako prizadevanje industrialcev, da bi 1 ali vsaj omejili organizirano delavsko gibanje, pa je 1 iFib tomu zaman. V kratkem času se je strokovna or-',c ;v0 acz j a delavcev široko razmahnila in zajela vse delav-jd’1' s, 61^v<1°rat vzporedno se je razvijala in globoko prodirala v tj8 ske množice s pomočjo delavskega glasila «Rdeči pra-tud> socialistična stranka, ki je vključevala v svoje Èr.0lv,^Se delavce ne glede na njihovo narodnost, kar je IMmiÉi ranimi nekdaj in danes ALBIN ŠKRK 1 f‘av n° PriPomoglo k utrjevanju bratstva in enotnosti med t>dj| l' Strokovno organizacijo in socialistično stranko je fQ. odbor, ki. je imel svoj prvi sedež v Nabrežini, lePja'tni tliši Pesnika Iga Grudna. Kasneje je organizacija Ato 3 sv°i sedež in se preselila najprej k Lovrefccvim, i jQna trg v Tancetovo hišo, končno pa v stavbo na trgu, - i>rie-Je kuPila bolniška blagajna leta 1911. (v tej stavbi ) obratovala neka tovarna sodavice). a ‘Pdik av-st3 :‘?Vce k £w;rl'*alna in politična organizacija, ki sta nastali iz y ^IaVe Va> ®ta predstavljali silno orožje v rokah izkoriščanih a 'zbori k' so se s tem orožjem začeli bolj uspešno, boriti Pčjijj JSanje svojih življenjskih pogojev in za dosego vedno ■ ■ zahfV°':>:i^*n 'n Prav'c v javnem življenju. Prve delav-c^aHje eve ‘So bile predvsem znižanje delovnega urnika, po-I Plač, socialna in zdravstvena zavarovanja. Po trdih in dolgih borbah so .si nabrežinisiki delavci marsikaj priborili. Pod pritiskom so bili delodajalci prisiljeni zvišati plače svojim delavcem in znižati delovni urnik na deset ur, kar pa je povečalo pritisk in priganjanje k delu. Za tem so si kle-sarji priborili, da so jim gospodarji dajali dela na «akord» (na dogovor), kar je prestavljalo za delavce več svobode na delu. Med delom so se lahko oddahnili, pokadili cigareto, popili v miru kozarec vina itd., kar jim je bilo prej, ko so delali na uro, strogo prepovedano. Potom kompaktnih stavk so si delavci priborili deseturni delavnik, kar je predstavljalo za takratno dobo- ogromen napredek. Obenem je bila avstrijska vlada prisiljena, po zaslugi sindikalnih organizacij in socialistični! odposlancev, ustanovil bolniške blagajne in zavarovanje proti nezgodam v večjih industrijskih centrih. NAJDALJŠA STAVKA Med številnimi stavkami, ki so se vršile v Nabrežini od leta 1900. do izbruha svetovne vojne, je omembe vredna najdaljša in najbolj kompaktna stavka, ki se je pričela 24. XI. 1904. in trajala do 10. IV. 1905. (it. j. 136 dni). Stavkalo je približno 3000 delavcev, ki so zahtevali med drugim 10-urni delavnik. Sindikalni odbor je s pomočjo centralnega odbera, ki je imel svoj sedež na Dunaju, iskal zaposlitve mladim . delavcem drugod ter pošiljal na delo v notranjost avstro-ogrske države in celo v Nemčijo in Bol g a ri jo. Starejši stav-karji ln tisti, ki niso marali zapustiti svojcev, so šli delat h kmetom, da bi preživljali svoje družine. Ob priliki te stavke je tedanji duhovnik v Nabrežini Cargo organiziral nekaj razredno manj zavednih delavcev v «Marijino družbo» in jih kot stavkokaze poslal na delo. Predsednik odbora strokovne organizacije, ki je vodila to dolgo' stavko, je bil še živeči Marizza Josip iz Nabrežine. Marizza je bil leta 1900. izvoljen v odbor nabrežins.ke sindikalne in socialistične organizacije. Par let za tem je postal predsednik odbora in je vodil delavsko gibanje v Nabrežini do 1922., bo' so fašisti vdrli na sedež organizacije in bolniške blagajne (takrat so bile nastanjene organizacije v sedanji hiši bolniške blagajne na trgu v Nabrežini) ter na trgu se- žgali vse arhive in razdejali vse pohištvo. On je bil zelo poznan med delavstvom širom Krasa, Goriške, Furlanije in Istre ikot odločen in borben voditelj ter dober govornik in agitator. Oto priliki požiga strankinega in sindikalnega arhiva v Nabrežini so fašisti pretepli Marizzo; njemu in takratnim članom odbora. Devetaku Jožetu, Kukanji Francu in pok. Jurca Ernestu so dali piti olje. Odkar se je Marizza piričel baviti z delavskimi organizacijami, so ga vsi nabre-žinski delodajalci besno sovražili ,in preganjali. Prikazovali so ga med delavstvom kot divjega in brezbožnega človeka. To pa ni vplivalo na delavce, ki so ga kot svojega voditelja zelo ljubili in cenili. Njega ni hotel sprejeti na delo noben podjetnik, avstrijski žandarji pa so ga mnogokrat aretirali in zaprli. Leta 1915. je bil celo' obsojen na smrt, ker je na nabrežinski postaji med vojaki, ki sen šli na rusko- fronto, agitiral proti vojni, da je krivična in da ni pravilno, da se delavci med seboj pobijajo samo zato, Iker niso iste narodnosti itd. itd. Smrtna kazen pa je bila kasneje spremenjena v težko ječo, v kateri je ostal do konca vojne. PROPAD NABREZINSKEGA KAMNARSTVA Prva svetovna vojna je pomenila zaton silne nabre-žinske industrije. Nehalo je vsako delo v delavnicah in kamnolomih, ni bilo slišati več nabijanja kemnarskih kladiv in šumenja raznovrstnih žag in strojev. Vse to je nadomestil ropot pušk in strojnic ter bobnenje topov na bližnji fronti. Delavnice so se spremenile v vojaške barake in konjske hleve. Vojna je prizadejala nabrežinski industriji ogromno škodo, poškodovan ali odnesen je bil dober del tehničnih naprav, porušene in razdejane so bile številne delavnice. Kljub vsej dobri volji industrijcev, da bi ponovno dosegli predvojno industrijsko proizvodnjo, nabrežinski kamnolomi niso mogli po prvi vojni več krepko zaživeti. Priključitev Julijske Krajine k Italiji, nastanek fašizma in ločitev naših krajev od naravnega zalednega tržišča, dežel srednje Evrope, je predstavljalo za Nabrežino smrtno obsodbo. K tej težki krizi, ki je zajela našo nabrežinsko industrijo, je pripomoglo dejstvo, da je Italija bogata na mnogoštevilnih m po vojni nepoškodovanih tehnično dobro opremljenih kamnolomih, ki so z lahkoto konkurirali nabrežinskim 'kamnolomom. Najvecja dobava dela, ki jo je naša industrija -opravila še v povojni dobi. je bila za gradnjo glavne železniške postaje v Milanu, ki je trajala od 1925. do 1929. leta. V -naslednjem obdobju tja do 1936. leta sp zaradi velikega pomanjkanja naročil in vedno večje industrijske krize drug za drugim propadli .skor-o vsi podjetniki. Med temi lahko ome-nimo tvrdko Pregare, Caharija, Zandomeni, Favetti, Amerigo. Od vseh nekdanjih večjih slovenskih kamnarskih podjetij je ostalo pri življenju le še podjetje Radovič, ki pod vodstvom arhitekta Antona Radoviča še vedno obratuje, čeprav v zmanjšanem obsegu. Cez tri leta bo to podjetje slavilo stoletnico svojega obstoja. Leta 1856. ga je ustanovil ded sedanjega lastnika Leopold Radovič, ki je vodil obrat do leta 1886. Tega leta je prepustil vodstvo' 'Svojima -sinovoma Antonu in Valentinu, ki sta vodila podjetje polnih 40 let, to je do leta 1926., ko je prevzel vodstvo -sedanji lastnik -arh. A. Radovič, sin Antona. V tej dolgi dobi svojega obratovanja je to podjetj-e izvršilo mnogo velikih in lep:h del odn. je pri njih sodelovalo. Med najp.-membnejše -spadajo gradnje velikih palač, kot so borzna palača na Dunaju, o-perno gledališče v Budimpešti. Med njegov-e umotvore spadajo dalje številna palače v Egiptu: banka Misr, dve univerzi, akademija umetnosti ter kraljevska palača Ras El Tin, vse v Kairu; v Aleksandriji pa je delo zaslužne slovenske tvrdke tamkajšnji stadi-on, bolnišnica ter univerza Saint Marc. Poleg tega pa je iz -svojih kamnolomov izvozila tudi velike količine ne-ebdelanega kamna v obe Ameriki, v Anglijo, Nemčijo, Avstrijo, Švico in Avstralijo. Kot prva -svetovna vojna, tako je tudi zadnja vojna prinesla naši, nekdaj svetovno sloveči kamnarski industriji še večjo- krizo. Vsa sedanja delavnost nabrežinskih kamnolomov in kamnoseških delavnic je le žalosten odsev tega, kar je svojčas bil-c. V v-seh obratujočih podjetjih -dela danes samo okrog 250 -delavcev. Kar je nek-oč predstavljalo za Nabrežino največji vir življenja in bogastva, je skoro v celoti propadl-o. Večina nekdanjih kamnarjev, pridnih mojstrov svojega poklica. ki so sloveli kot najboljši na svetu, je pomrla. Zapuščeni železni žerjavi rjave in v nebo štrleči hrastovi hlodi gnijejo, razpadajoče delavnice z mirujočimi -stroji pa čakajo boljših časov. KONEC pestre točke. V naši časnikarski radovednosti smo -sicer skušali zvedeti kaj več, toda organizatorji nam namenoma niso hoteli izdati... tajnosti,, ker ho. čej-o, da bi bilo presenečenje čim večje in lepše. In tega jim tudi ne moremo zameriti, kot jim ne bodo zamerili naši bral-ci. Vsakdo se bo hotel gotovo na lastne oči prepričati in zaradi tega ho pohitel na stadion kjer bo imel priliko videti, kaj vse zmore naša mladina in to od malih pionirčkov pa do slokih mladincev in brhkih deklet. Da bo letošnji 1. maj dosegel še večji in mogočnejši u-speh, so se že mobilizirale vse sekcije in celice ter ostale množične organizacije, ki bodo dale svoj doprinos v pro-siavnih manifestacijah. V tovarnah, na deloviščih in okrajih se izvaja široka mobilizacija delovnih .sil in prebivalstva za čim večjo udeležbo na proslavah. Poleg tega -se je začela tudi akcija za zbiranje denarnih prispevkov, s katerimi se bodo krili stroški prvomajskih manifestacij. Prav v tej akciji morajo zastaviti vsi tovariši brez izjeme vse svoje sile, -da bo imela res lep uspeh, ki naj preseže vse dosedanje. Da bom-o to -dosegli, pa isi morajo sekcije postaviti svoje cilje in to na podlagi -skrbno pripravljenega delovnega načrta. To velja predvsem za tiste eventuelne sekcije, ki -so s svojim delom še v zastanku. Odpraviti je treba vsa-k škodljiv pojav sektaštva, ki samo cvi-ra naše delo. Izkušnje iz prejšnjih nabiralnih akcij so nam pokazale, -da imamo še vedno široke možnosti, ki jih nismo doslej izkoristili. Ni dvo. ma, da nam bo-do dali radevo-Ije -svoj dar tudi ljudje, ki so sicer izven naših organizacij, vendar pa gledajo na naše borbe in prizadevanja s simpatijo in razumevanjem. 55 temi ljudmi moramo priti v stike, razložiti jim je treba pomen našega praznika in ni dvoma, da nam ne bodo odrekli svojega prispevka. Ne smemo pozabiti, da je zaradi obstoječih razmer prizadetih razen delovnega ljudstva še nešteto drugih, ma. li trgovec, obrtnik itd. V tem naj nam služijo kot vzgled sekcije iz Magdalene, Skednja, Milj in druge, ki so v prejšnji nabiralni akciji za naš tisk zn-atno razširile svoje delo in prodrle tudi med druge plasti prebivalstva. Na delo torej tovariši, da bo letošnji. -Prvi maj še večji ie mogočnejši uspeh! mm... TAKO «LJUBIJO» TITA — Pred kratkim, so tehniki radia Trst II. snemali na trak po okoliških vaseh zvonenje cerkvenih zvonov, kar jim je služilo pozneje za neko radijsko predavanje. Tako so prišli tudi v Boljunec, kjer so se za to priliko oglasili ob povsem nenavadni uri vsi zvonovi. Vaščani so kar ostrmeli, ker nihče ni vedel, za kaj gre. Saj vendar ni še Velika noč, požara tudi ni videti nikjer in Turki vendar niso vdrli v vas — tako je modroval marsikateri Bo-Ijunčan oziroma Boljunčanka, ker možje so bili večinoma na delu. Pa se je našla v vasi neka dobro poznana oboževalka Titovega «socializma», ki ji «firbec» ni dal miru, in zato jo je urnih nog mahnila na trg, da si uteši svojo radovednost. Naletela je na hudomušnega možakarja in ga vsa zasopla vprašala: «Cernu pa zvoni, očka?» «Kaj res ne veste velike novice?» — ji je resno odgovoril — «Priključili so nas vendar k Jugoslaviji in zato sedaj zvoni.» Takrat je postalo oboževalki Titovega «socializma» pri srcu, kot bi jo oblil s škafom ledene vode. Sapa ji je zastala kot preluknjanemu kovaškemu mehu in kolena so ji klecnila. «Joj, joj!» — je začela jadikovati» — «Kaj bo z nami, kaj bo sedaj z nami?» S takimi vzdihi je izpričala vse svoje «veselje» in «ljubezen» do Tita in njegovega «socializma». Sele ko se je možakar od srca zahrohotal in jo potolažil, češ da jo je hotel samo «potegniti» — se je revica oddahnila in jo urnih nog ucvrla na svoj dom. Navedeni dogodek, ki je vzbudil v vasi precej smeha, je vsekakor zelo poučen. Iz tega vidimo, kako je Tito «popularen» celo med svojimi pristaši, ki jim že ob misli, da bi morali povohati njegov «socializem», pade srce v hlače. Pojavil se je koloradski hrošč V nekaterih krajih na podeželju se je tudi letos že pojavil koloradski hrošč. Zaradi tega opozarjamo vse kmetovalce, da skrbno in pazljivo pregledajo vse svoje njive in še posebno krompirišča, ker se škodljivi mrčes loti predvsem krompirjevih rastlin. Z zatiranjem koloradskega hrošča je treba začeti že ob prvih pojavih, ker bi bilo vsako odlašanje škodljivo. Njegovo razmnou Ker je zatiranje tega hrošča po. zakonu obvezno, je treba vsak pojav takoj naznaniti Kmetijskemu nadzorništvu, v ul. Ghega 6/1 ali pa Eitopato-loškemu zavodu v ul. S. Nicolò 7/HI. To se pa lahko opravi tudi pri županstvu občine, v kateri se nahaja okužena njiva. V///S7//SS//////////S//////SS/SSS/SS////S//////////////// DELO NA SEJi TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Ponovna monopolizacija Občinske podporne ustanove Intervencija tov. Gombača za športnike iz Lonjerja in Katinare V torek se je po velikonočni h počitnicah ponovno sestal tržaški občinski svet, ki je v glavnem pretresal razna vprašanja upravnega značaja in sprejel nekatere sklepe. Med raznimi intervencijami je tovariš Gc-mbač prečital pismo mladih športnikov iz Lonjerja - Katinare, ki zahtevajo od občinskega sveta, naj jim da na razpolago neko občinske zemljišče, da -si napravijo igrišče. Pri tem je tov. Gombač objasnil stanje športnih igrišč v našem mestu, ki jih je malo in še ta niso na ra-spolago vsem športnikom temveč le nekaterim društvom in organizacijam. Zato je podprl prošnjo lonjerskih športnikov in priporočil, naj jim občinski svet čim prej -da možnost, da si napravijo igrišče V odgovor je odbornik Visintin izjavil, da je treba najprej pogledati, če ne bi igrišče na nakazanem kraju v ul. Marche-setti preprečevalo bodočega razvoja okraja. Omenil je tudi, da je bilo predloženih že več prošenj in da bodo zato skušali 1 preučiti možnost, da bi -se iz omenjenega zemljišča napravilo igrišče, ki naj bi -služilo več društvom. Sledile s-o intervencije drugih svetovalcev o razlastitvi dveh zemljišč, ki bi mogla služiti za -stanovanjske hiš-e, c postopku okrog dodelitve 45 -stanovanj v n-o-vih hišah na Greti, za katera je župan odgovoril, da so bila že dodeljena, -o izplačilu 'etne nagrade -občinskim nameščencem, kar se že preučuje. Nato je občinski -svet prešel na imenovanje upravnih komisij pri Občinski podporni ustanovi in gledališču Verdi. S tem v zvezi je v imenu komunistične skupine spregovoril tov. Rogassi, ki je poudaril, da je naša skupina že leta 1951. predlagala imena primernih oseb za upravno komisijo pri podporni ustanovi, teda demokri-stjanska veči-na je to -odbila, ker je hotela obdržati zase monopol nad upravljanjem javnih ustanov. Na tem svojem stališču je ve čina tudi -sedaj, zato se bodo komunistični -svetovalci vzd-rža 11 glasovanja. Seveda -sta bili obe komisiji imenovani po že znanem udomačenem -sistemu večinskega volilnega stroja. Na -seji je svetovalec Miani (PRI) počastil -spomin antifašističnega borca Umberta Fel- luga, ki so ga nacisti umorili leta 1944 v koncentracijskem taborišču. Pridružil -se je v ime. nu vsega občinskega -sveta župan, ki se je spomnil tudi ostalih padlih za svobodo, k-ot Frausina, Fo-schiattija, Pisonija, Retija in drugih. Nato je občinski svet nadaljeval svoje zasedanje na tajni seji. Fašistični vandalizem na Proseku Kot po vseh naših vaseh, ima tudi demokratično ljudstvo na Proseku -svoj stenski časopis, ki je bil zadnje čase ves posve- čen dragemu učitelju in voditelju tovarišu Stalinu. V -nedeljo se je pa med številnimi izletniki pritepia v -vas skupina postopačev, ki so jo gotovo motile slike velikega pokojnika. Okrog 10. ure zvečer so -se ti mestni pobalini spravili nad vaški -stenski časopis, raztrga-gali zaščitno, mrežo in uničili Stalinove slike. Nato -so se kot tihotapci, pod zaščito noči, junaško izpl-azili iz vasi. To vandalsko početje je silno razburile v-se vaščane, ki jih je ta izpad opozoril -na nove fašistične š-kvadri-ste, katere bodo znali v bodoče naučiti dostojnosti in jim s primernimi ukrepi preprečiti podobna divjaštva. združenih pevskih zborov Skedenj, Sv. Rocol in mandolimstov «Ivan Cankar». Ivan-Podlonjer, V KINU OB MORJU 10. uri. jutri v nedeljo, 12. t. m. ob Spored: 1. Pozdrav. 2. Nastop mandolinistov «Ivan Cankar» z uvodnim komadom. 3. Mešani pevski zbor Sv. Ivan-Podlonjer zapoje pet slovenskih in hrvatskih pesmi. 4. Solotočke: arija iz ruske opere «Sneguročka»; Konjuh pianino. 5. Mešani pevski zbor iz Skednja zapoje tudi pet slovenskih, srbskih in makedonskih pesmi. 6. Združeni pevski zbori Skedenj, Sv. Ivan-Podlonjer in Rocol ob spremljevanju mandolinističnega orkestra štiri ruske pesmi: Široka strana moja rodnaja (Dunajevski); Stjenka Razin (narodna); Zastava Lenina (Aleksandrov); Zdravstvuj Moskva (Ljupin). 7. Združeni pevski zbori ob spremljevan-ju dveh klavirjev zapojo: Prodana nevesta - «Kaj veseli bi ne peli» (Smetana; «Padec Berlina» - uvod (Šostakovič); «Padec Berlina» - finale (Šostakovič). Vse pesmi dirigira pevovodja Danilo Pertot. NABIRALNA AKCIJA ZA PRVI MAJ Skupina trgovcev darovala 1 00.000 lir Obveze sekcij - Dospeli so prvi zneski V okviru nabiralne akcije za priispev-ke, s katerimi -se bodo kri-li stroški -prvomajskih manifestacij -so poslale poedine sekcije svoje obveze. Sprejete obveze tovarišev nam dokazujejo, da obstajajo v resnici- najboljše možnosti za popolno uresničitev zadanih nalog; V delovnih -načrtih sekcij in celic so -vključene razne pobude, ki bo-d-o brez dvoma veliko -doprinesle k uspehu te akcije. Sekcija v Miljah se je obvezala, da bo presegla vsoto 250.000 lir, za isto vsoto se je obvezala tudi sekcija Curiel. Nadalje imamo- -obveze sekcij S. Jakob za 150.000, Sv. Vid 70.000, Tomažič 110.000, Sv. Marko 80.000, Opčine 50.000, Sv. Ivan 40.000, Magdalena 60.000, Pončana 80.000, Sv. Ana 55.000, Kolonk-ovec 45.000. PRIZADETI STARSI PRIČAKUJEJO da ne Do ostalo pri o b I j n b a h Intervencija pri VU glede vrtcev na Preseku, v Skednju in Božičih V četrtek se ie zglasila pri Prosvetnemu uradu ZVU delegacija predstavnikov staršev Proseka Kontonela ir Skednja ter zastopnice SHPZ. Delegacijo je sprejel podnačelnik Prosvetnega urada, ker kljub temu, da je prof. Fadda določil osebno sestanek bil pa ob napovedani uri odsoten - mmmmmm Na Uradu za delo so sindikalni zastopniki predočili prejšnji teden izredno težke in nečloveške delovne pogoje nameščenih delavk in delavcev. Za težja dela uporabljajo celo vajenke, plačilo akordnega dela je bilo znatno znižano, delavci nameščeni pri najtežjih delih pa sploh ne prejemajo krušne doklade. Razpravljalo se je tudi o naraščanju nezgod na delu. Končno je bilo domenjeno, da bodo sindikalne organizacije predložile pismeno poročilu o navedenih vprašanjih. *** Ravnateljstvo tovarne ILVA se je še enkrat odlikovalo po svoji nedemokratičnosti. Svojčas je namreč določilo posebne letne nagrade za delavce, ki se bodo še posebno izkazali pri delu, kar predstavlja v bistvu neke vrste «očetovsko» pokroviteljstvo na-pram delavcem. Svoje pravo lice pa je pokazalo ob priliki zadnje stavke in sicer s tem, da ni hotelo izplačati obroka nagrade tistim delavcem, ki so stavkali v protest proti sleparskemu volilnemu zakonu. Toda ne samo to. Trimesečni obrok so okrnili tudi tistim delavcem-, ki so bili v tej dobi odsotni zaradi bolezni, ne glede na dobo zaposlitve in starost. Razen tega je ravnateljstvo na lastno pest zaprlo prostore enotnega tovarniškega krožka, ker hoče vsiliti nov statut, imenovati od svoje strani predsednika in 4 člane odbora. Delavci so proti takemu samovolj-njemU postopanju protestirali, toda ravnatelj je surovo odbil njihove tehtne pritožbe. *** Na sedežu Udruženja indu-stnjcev je bil v sredo sestanek, na katerem so razpravljali o odpustih pri tvrdki Beltrame. Po daljšem pogajanju je lastnik znižal število odpustov od 30 na 20, do 15. maja pa bi jih odpustil samo 9. Sindikalni zastopniki so si pridržali pravico, da dajo odgovor na prihodnjem sestanku, ki bo v torek. V ponedeljek pa bo enotno zborovanje vse-h delavcev. * 1 * V petek prejšnjega tedna je osebni avto povozil na Opčinah 7-letnega Marka Lizzija, ki mu je nepričakovano prekižal pot. Pri padcu je zadobil otrok težke poškodbe, ozdravljive v kakih dveh mesecih. *** V soboto so našli v morju I v bližini Sv. Roka truplo ribiča Marcela Maffeia ki se je nekaj dni prej ponesrečil pri pobiranju školjk. Takrat so našli- v bližini valoloma Rizzo samo njegov čoln, *** V garaži tvrdke SARA se je v soboto ponesrečil 49-1 et ni šofer Augusto Brunelli iz ul. Romagna. Hotel je priklopiti prikolico k avtobusu in je snjen med obe vozili. Zdravniki in verjetno par reber. *** V ponedeljek se je pripetila na cesti Salež-Zgonik težka prometna nesreča. 19-letni Lucijan Milič, po poklicu mehanik iz Malega Repna 17 je med vožnjo z motorjem nenadoma izgubil o-blast nad vozilom, ki ga je vrglo na tla. Pri padcu je udaril z gla-, vo ob ostro skalo in se težko ranil na glavi. V resnem stanju so ga takoj prepeljali v bolnico, kjer je bil sprejet na II. kirurškem oddelku. «»*V nedeljo so titovski obmejni stražniki ugrabili tov. Mamiča ter ga odpeljali v Jugoslavijo. To dejanje so «opravičevali» s trditvijo, da je nezakonito prekoračil državno mejo. To pa ni res. Tov. Mamič je skupno z drugimi člani družine napravil nedeljski izlet in se ustavil v bližini meje. V torek večer pa se je vrnil domov. V dneh od 2. do 8. t. m. se je v tržaški občini rodilo 51 otrok in 1 mrtvorojen, umrlo je 51 oseb, porok je bilo 10. Skedenjska delegacija je iznesla ponovno nujnost, da se sloven skl vrtec premesti v primernejše prostore, kar so sicer 12. februarja t. 1. že iznesli škedenjski starši' g.-Faddi. Delegacija' spomnila, da so takrat starši za prosili, da bi se vrtec premestil v poslopje bivših dečjih jasli kjer so že bila v teku popravila, V poslopje bi se lahko premestil tudi italijanski vrtec, ki posluje v rikreatorju. Takrat je prof. Fadda odgovoril, da se nikakor ne more zahtevati, da se v to poslopje premesti vrtec, ker ni last občine hiti OAI, da se -bo pa zanimal za zadevo. Italijanske vrtnarice so pa prav te dni izjavile, da se bo v omenjeno poslopje preselil italijanski vrtec. Ker je pa v poslopju prostora tudi za slovenski vrtec, predlagajo matere, da se obenem uredi tudi zadeva slovenskega vrtca. Namestnik prof. Fadde je od vrnil, da meni, da so izjave vrtnaric nepravilne, da so pa resnične one prof. Fadde. V imenu slednjega je še izjavil, da se bo istega dne popoldne podal prof. Fadda osebno na mesto in se potrudil, da bo stvar rešil. S:a;ši s Proseka so iznesli nujnost intervencije Prosvetnega u-rala za popravila poslopja, v ka. terem bi se otvoril domači vrtec. Oblasti so namreč že pristale na otvoritev, kot je izjavila odgovorna za OAI. Omenjena je tudi izjavila, da je denar že nakazan, s popravili se bo pričelo spomladi in vrtec bo urejen že koncem tega šolskega leta. Toda od obljub še niso prišli k dejanjem. Zastopnik Prosv. urada je izjavil, da ni v kompetenci tega Urada reševati podobne probleme, ker vrtec ni državen. Na odločno zahtevo zastopnice SHPZ in staršev, ki so pripravljeni še mnogo storiti za celotno in dokončno uresničenje njihovih zahtev, je pa bil primoran izjaviti, da se bo urad za stvar zanimal. zastopnik obljubil posredovanje. Zainteresirani starši pričakujejo, da ne bo stvar zaspala pri samih obljubah. Mila kazen za provokatoija V -sredo -se je pojavil pred tržaškim sodiščem Cataldo Calia, ki je bil 18. marca aretiran v bližini Doma pristaniških delavcev, okrog katerega -se je zelo sumljivo vrtel z -dvema samokresoma. Kot ismio< že svojčas poročali, je policija ugotovila, da je bil ta provokator že večkrat kaznovan zaradi raznih prekrškov in je imel doma tudi razno blago sumljivega izvora. Obtožen je bil prestopka nedovoljene posesti orožja, inozemskih cigaret in vžigalnikov in neplača-nja pristojbin za u-voženo blago. Obtoženec se je izgovarjal, da so cigarete in vžigalniki last njegove žene, za samokrese je pa dejal, da mu je 18. marca izpadel samokres, ker je... imel žep raztrgan. Zdi se neverjetno, in vendar sio se sodniki zadovoljili s tem čudnim zagovorom in mu prisili le mesec dni zapora ter nekaj denarne kazni. Spričo te -nečuvene razsodbe se mora vsak pošten človek vprašati, kakšna je ta pravica, ki dovoljuje svobodno sprehajanje po mestu raznim sumljivim tipom, da ogražajo javno varnost z nabitimi samokresi, in ko ji padejo v roke, ravna z njimi z vsemi mogočimi preznostmi. Obvestilo za telovadce Telovadna komisija ZKM javlja, da bodo jutri 12. t. m. generalne vaje za prvomajski telovadni nastop v naslednjih krajih: Na igrišču Skoljeta (P. D.) «Haas») in na dvorišču ljudskega doma pri Magdaleni (P. D. «Čebulec») s pričetkom ob 9. Ù7T in pri Sv. Barbari s pričetkom ob 15. V nedeljo 19. t. m. pa bo ob 9. generalna vaja pri Magdaleni in sicer za telovadce iz mèsta. SEJA OBČINSKEGA S V E TA V N A B R E ŽI N I SDZ in titovci zagovarjajo okupacijsko stanje Predsedstvo cone je organ, ki ga je okupacijska oblast ustanovila proti volji našega ljudstva, - Zahtevati volitev predsednika bi pomenilo odobravati “status quo“ - S titovci ni mogoče sodelovanje Vsaka skupina naj si preskr. bi obroče. V torek večer je občinski svet v Nabrežini zaključil svoje jesensko zasedanje. Na zadnji seji je bilo- navzočih le 15 svetovalcev. Zupan Terčon je po običajnem formalnem pozdravu najprej poročal, da mu je dospela neka resolucija, katero je poslal dr. Škrk v zvezi z imenovanjem novega predsednika cone. Za tem je poročal, da so podobno resolucijo poslali tudi oni ( v imenu SDZ ali v imenu občinsk-e uprave?) generalu Winterto-nu ter da je zat-o po-šiljanje omenjene resolucije nesmiselno. Nato je -ožigosal dejstvo, da je bila omenjena resolucija skoro-da prej objavljena v «Primorskem -dnevniku», kot pa je dospela na -občinsko up-ravo. Poskušal je nekako pomirjevalno- vplivati, trdeč, da bi bilo zgrešeno napadati dr. Micelija, š-e predno ga -sploh poznamo. Med drugim je povedal tudi, da oni vztrajajo na načelu, naj se predsednika c-one violi in ne imenuje, da pa je to zaenkrat nemogoče. ŽE ŠESTDESET LET NI BILO TAKE SUŠE VU mora nuditi pomoč prizadetim kmetovalcem Za njim je govoril dr. Škrk, ki je branil svojo resolucijo. Vnela se je pravzaprav živahna debata, ki pa je tu -pa tam zadela na kričeča protislovja. Povsem jasno je, da je -dr. Škrk zagovarjal tezo imdipen-d-enti-stov, ki so, kot je vsem znano, zelo zvesti petolizni-ki sedanje okupacijske -oblasti- ter tezo titofašiistov, ki zahtevajo, naj bi bil predsednik cone Italijan, podpredsednik pa Slovenec. Seveda ti gospodje pri tgm namerno pozabljajo, da to pomeni ohranitev «statusa quo», t. j. -ohranitev okupacijskih oblasti v nedogled. Podlonjer 40.000, Sv. Alojz 30.000, Risoni - VOM 40.000, Prosek 20.000, Zg-onik 15.000. Med prvimi se je odzvala skupina trgovcev, ki je darovala za Prvi maj vsoto 100.000 lir. Razen tega so -dospeli te dni prvi zneski in sicer: Vi-tadella 5.000, tovariši iz sekcije v Ricmanjih 2.100, tov. Batich za celico Z'o-1 2.350, Nemaz 580, ženska celica 550, Lunardelli 800, tovariš iz N-abrežine 270, Novak Josip za skupino tovarišev z Grete 590, Stella 500, Pozzo 900, Leban 880, Visinti-ni 500, Kus Jakob 550, Skedel 550, Platzer 2.050, tov. Puntar za skupino tovarišev 2.000, Gerbec 100, Stefani 100, Trojer 100, Triglav 100, Zega 100, Ang-el-o 100, Borsa-tti 150, Milocco 100. Titovcem za klobuk Zupan je nato -omenil, -Ja bi morale slične zahtev-e predložiti tudi druge občine. Dr. Škrk mu na to odvrne, da, v kolikor je njemu znano, imajo nekaj takega v načrtu. Spet se je vnela živahnejša, diskusija, v katero so posegli tudi drugi svetovalci, med njimi tudi tov. Slavec, ki je predlagal, naj bi se -dala pobuda za sklicanje -sestanka vseh podeželskih županov -odnosno zastopnikov občin. Na tem sestanku naj bi se izdelala tozadevna resolucija, katero bi potem -skupno predložili VU. Oči vi dno je tu tov. Slavec v dobri veri nasedel titovski provokaciji, kajti s titovskimi fašisti ni mogoče nobeno sodelovanje. Te dni smo se približali -starejšim kmetom -našega Ozemlja. Pozanimali -smo se glede suše, ki povzroča toliko škode našim kmetom. Na velikonočni ponedeljek smo Imeli priliko v Saležu približati Se številnim ometom iz najrazličnejših krajev tržaškega področja. Zastopnica SHPZ je še iznesla nujnost, da se otvori otroški vrtec v Božičih za slovenske in italijanske otroke in sicer, ker je otrok za slovenski vrtec malo, naj bi se izjemno otvoril vrtec dvema oddelkoma. Miljska občina je že zgradila novo lepo poslopje in je pripravljena skrbeti za vrtec, če bi VU dala možnost, da se otvori. Tudi glede tega je Zanimalo nas je v tem pogledu spregovoriti z naj-starej-šimi, da b;i nam kaj povedali letošnji suši. Kar je najstarejših kmetov, so vsi izjavili, da ni bilo- tako dolgotrajne -spomladanske suše v naših krajih že preko 60 let. Vel/k-o škodo trpimo sedaj in ni izhoda, ki bi nam obetal kakšno izboljšanje, so izjavljali. -Kar najbolj vznemirja zaskrbljene kmete, je to, da ni niti mal-o- krme /n da bo ve- rjetno treba pr-odati živino, kmetom prav malo na roko, da Osvobodilne sile bodo čuvale mir in demokratične svoboščine V tem posebnem trenutku, ko je imperializem sprožil svoj mogočni aparat psihološke in živčne vojne, da bi v tabor partizanov miru vnesel d-ezo-rientacij-o in zmedo, da bi ga s svojimi lažmi in prevarami odvrnil od zastavljenega cilja in ga oslabil, morajo miroljubni narodi zelo paziti. Se bolj budni pa morajo biti člani -osvobodilne- borbe, ki so dali borbi za ohranitev in utrditev miru tako velik doprinos Le cbjasnjevalnemu delu partizanov miru, katerim stoje na čelu sile osvobodilne borbe, se je zahvaliti, če zahodne države upoštevaj-o- -danes ponudbe Sovjetske zveze za rešitev vseh perečih vprašanj, ki jih je vojna pustila nerešene, če se pokazujejo znaki namenov, da se z -mirnimi dogovori uredijo -važna vprašanja, ki še mučijo človeštvo Prav zato ne smemo niti za trenutek odvrniti pozornosti- od velike naloge, ki smo si jo postavili: ohraniti in utrditi mir! rjene v osvobodilni borbi. Spletke, ki jih izvajajo v Italiji, Franciji in v vseh drugih državah pod nadzorstvom ameriškega im-perializma, nam dokazujejo, da gospodujoče kaste niso opustile upanja, da jim bo uspelo uničiti vse te pravice. Ko se pripravljamo na proslavo o-svobo-dilne borbe, se moramo- obvezati, da bomo .storili vse, da postane 25. april v resnici- izraz nerazrušljive solidarnosti med vsemi narodi v borbi za obrambo miru, političnih in sindikalnih pravic, proti teptanju vseh priborjenih pravic. — oc — Ohraniti enotnost vseh iskreno demokratičnih sil proti vsak-e-òstaT ‘sti- mu P°skusu razbijanja te enotnosti, da bi mogli lažje poso v bolnici ugotovili, da ima ! teptati demokratične svobošči-zlomljen spodnji del hrbtenice ne in ustavne pravice, pri-bo- Mladina se pridno vadi Večer za večerom se marljivi mladinci in mladinke pridno vežbajo za telovadni nastop, ki bo 1. maja popoldne na stadionu. V teh dneh pospešenih priprav jih lahko najdeš v sedežih organizacij, vrtovih in športnih igriščih, ki so za to priliko še posebno oživela. Hočemo biti najboljši, zmaga mora biti naša — v tem duhu se vadijo pridni mladinci iz Domja, ki so na prvem mestu prve kategorije razpisanega tekmovanja. Dosegli so namreč že 90 odst. zastavljenega cilja. Tik za petami Pa jim sledijo mladinci iz Škofij (z 88 odst.), Saleža in VOM (s 85 odst.). V drugi kategoriji najdemo na prvem mestu mladino iz Podlonje. rja, ki je že na 72 odst. Seveda pa morajo še vedno računati, da jim bodo mladinci iz Rocola in Pečarja lahko prevzeli prvo mesto. V kategoriji «prvakov» so vode precej mirne, izvzemši Skedenj, ki hoče na vsak način prekositi mladino Rinaldija <72 odst.) m s tem zasesti drugo mesto. Z veliko živahnostjo vodi kategorija mladink. Sentjakobčanke so ostale na svojem mestu (90 odst.), ostale pa so nazadovale v korist marljivejših Sv. Ane in VOM (80 odst.) ter Domja (72 odst.). Mladinkam iz Saleža, Kolon-kovca ter vsem mladincem in mladinkam iz ostalih sekcij pa kličemo v vzpodbudo: Ne izgubljajte korajže, imate še velike možnosti za zmago. Pospešite va. še delo, upoznajte vse telodavce s položajem v tekmovalni lestvici. Na ta način jih boste vzpodbudili in uspeh ne bo izostal ■ Kljub vsemu pa se niso še merodajne ustano-ve pobrigale, kako bi našim, posebno revnejšim kmetom priskočili na po moč, predvsem glede živine, to je da bi poskrbeli krm-o. V tem kočljivem trenutku bi bila primerna tudi umetna krma, s -katero- bi si prizadeti pomagali, vsaj dokler ne požene pomladanska trava. Zaskrbljeni pa -so kmetje tudi zaradi pojavov škodljivega mrčesa, -ki se ob suhem vremenu še bolj širi. Koloradski hrošč in številne gosenice prežijo, da bodo ob kalitvi že predvidevano bornih -pridelkov navalile -na rastlinstvo in ga takoj uničile. Oblasti pravijo, da je dolžnost vsakega kmeta čistiti polja in uničevati škodljivi mrčes, toda se ne pobrigajo, da b,i posebno b-olj revnemu kmetu prišle na pomoč 3 -konkretno podporo. Ob tako trdem udarcu, ki je zadel vse naše kmete, pa se moramo -spomniti še lanske suše, -ki je n-aše kmetiče spravila v pravo krizo, ta-ko da je znatno število- revnejših s trdim naporom komaj zadostilo potrebam svoje družine, kar se pa tiče gospodarstva gredo, lahko rečemo, rakovo pot. To je krivda tistih upravnih ustanov našega Ozemlja, katere bi morale staviti na razpolago potrebne fonde za nujno pomoč ob v-sakem -kritičnem pojavu. V z gorniški občini pa so bili kmetje še bolj priza-deti zaradi lanske toče, ki je opu--stošila i-n uničila tk-oro ves pridelek. Kaj sta za te ljudi storili njena občina in tukajšnja Zavezniška uprava? Nič! Tu mi bilo podpore ne za sušo in tudi ne za točo. Dogodilo se je cel-o, da so bolj -potrebni kmetje bili nameščeni pri SE-LAD samo po 6 mesecev in, da -so imovitejši gospodarji v tem kraju bili- nameščeni po dvakrat in celo trikrat po- 6 mesecev v tej podporni ustanovi. Take predn-o-sti. ki gredo na škodo potrebnega ljudstva, je treba odpraviti. Zaposlujejo maj -se pri SELAD e-n-ej -ali druge občine tisti ljudje, ki imajo -res potrebo in to brez politične ali druge diskriminacije. Do sedaj lahko ugotovimo, da gredo našim potrebnim se nekatere kmečke družine z veli-kim naporom komaj preživljajo, kljub vsemu se ni pomislilo, da bi davke, če ne odpravili, vsaj znižali. Naš kmet je na borni ikrpi puste zemlje i-sto-t-akio- obdavčen kakor kmet v Furlaniji, ki -ima na razpolago dosti rodovitne zemlje. Botrebno je poskrbeti, kako se bo našim kmetom pomagalo, in to smo že večkrat pc-udarjali, da si bo vsaj nekoliko pripomogel z zboljšanjem -svojega gospodarstva. Merodajna oblast naj pomisli na lansko škodo, ki s-o jo do-tr-peli naši kmetje ter naj si predoni letošnji začetek, ki je vse drugo kot mi-kaven in naj po pravem presojanju res priskoči na pomoč našim revnim kmetom. Zatem je svet -obravnaval druga vprašanja, povečini u-pravnega značaja. Sledilo pa je razpravljanje o resoluciji, ki jo je predložila KP STO glede združitve -obeh con in imenovanja enotne civilne uprave, ki bi bila podrejena neposredno Varnostnemu svetu OZN. Kot je bilo pričakovati, so nasprotovali resoluciji zlasti titofašisti, katerim so se nato pridružili tudi svetovalci SDZ. S svojim dejanjem so zla-sti svetovalci SDZ ponovno potrdili, -da jim ni do tega, da bi' bilo tržaško vprašanje rešeno tako, ik-ot si že-li velikanska večina prebivalstva in kar bi bilo tudi v korist miru, temveč, da hočejo še nadalje zvesto poslušati in izpolnjevati ukaze tuje okupacijske oblasti. Ker je vprašanje, o katerem govorimo zelo važno, se bomo k njemu še povrnili. Ze ob priliki Resolucije so začeli titovci in njihovi plačani a-genti mogočno ofenzivo proti naši Partiji, njenemu vodstvu in posebno pa proti Slovencem, ki so ostali zvesti načelom proletarskega internacionalizma. Oblike te ofenzive so bile različne, šle so od umazanega klevetanja do moralnega pritiska in še dalje. Sistem se pač ne menja — menja se samo taktika. Tako so začeli takoj po našem IV. kongresu. Tudi to pot so bili tarča slovenski aktivisti, posebno tisti, ki niso bili izvoljeni na našem IV. kongresu. Ako bi se hoteli spuščati v dolgočasno polemiko, bi osvežili spomin brihtnim buticam okrog Primorskega — «O. F.» in titovskega «C. K.» — poznamo njihovo taktiko .in strategijo še izza časa, ko so oni gospodovali in varali nas in naše ljudstvo. Danes pa je nekaj drugače. Mi smo ostali zvesti S. Z. in našemu programu v celoti, vi pa ste zapustili vse in šli iz izdajstva v izdajstvo in korakate po poti šovinizma, ki vas je že pripeljal v fašizem. Ni treba na tem mestu citatov Tita, Kardelja, Djilasa, RankoviCa in drugih modernih «prerokov». Ne belite si glave za nas! Naša partija je močna, dobro organizirana in je že z davno prešla na trdna tla (od takrat, ko smo vas izgnali iz naših vrst!). V zvezi pa z hudomušnimi članki o tovariših, ki niso bili izvoljeni, in o tistih, ki so bili nanovo izvoljeni, je stvar naše Partije, to je nas vseh. Ne bom navajal primerov, toda, kar se tiče moje osebe, pa lahko spite mirne sanje: Demokratični sistem, ki vodi našo Partijo, vam lahko garantira, da se je na sekcijskih plenumih in celicah dobro in globoko diskutiralo; in tokrat so se moji tov. strinjali z menoj, ko sem zaprosil, da bi ostal izven C. K. in tako po. svetil svoje delo v drugih odsekih delovanja naše Partije. In še to: ni potrebno biti člani C. K. ali funkcionar, če hočeš biti dober komunist. Potrebno je biti in o* stati zvest K. P., Sovjetski zvezi, proletarskemu internacionalizmu, boriti se ramo ob rami s komunisti vsega sveta za narodnostno neodvisnost, mir, svobodo in dobrobit delavskega razreda! Samo na tej podlagi se branijo pravice lastnega naroda in vsega delovnega ljudstva sveta. ADO SLAVEC Za teden — dni — Sobota, 11. - Leon Nedelja. 12. - Bela nedelja Julij Ponedeljek, 13. - Ida (mlaj)------- Torek, 14. - Justin i____ Sreda, 15. . Helena iRMrv Četrtek, 16. - Benedikt WIO Petek, 17. . Rudolf. ZGODOVINSKI DNEVI: 12. 4. 1869. se ie rodil slovenj slikar Rihard Jakopič Ut i p 22 4 194*3 14.-15. 4. 1942. nasilna izseli* številnih slovenskih družiti Koroške. SOBOTA: 13. Šramel kvintet pevski duet - 19. Pogovor z ž( - 21.30 Koncert zbora Trzal zvon - 22. Vieuxtemps: konti št. 5. NEDELJA: 8.45 Kmetijska j daja - 11.30 Oddaja za najmla - 12.15 Od melodije do melod, - 13. Glasba po željah . 15. f ša mladina pred mikrofonon 17.25 Koncert angleške voja|jj j|iprav godbe - 19. Iz filmskega svetli sc 21.30 Izbrana lirika - 21.40 Kijem fnT'dej BORIS GODUNOV- skupi PONEDELJEK: 19. Mamica (S'Voie poveduje - 21. Književnost h je umetnost - 22. Musorgski: BOforiln GODUNOV, 3. in 4. dej. i,/ 0 TOREK: 13. Glasba po želja: ^ s 19. Tehnika in gospodarstvo Popi Citamo za vas - 22.42 Kon«naki pianista dr. Danila Svare. L:„ SREDA: 19. Zdravniški vede -!erriu 20.30 Sola in vzgoja - 21 Kontiča bi violinista Karla Rupla - 21.30 kov o kalni kvartet - 22. Schubert: S* . fonija št. 8. ^vn ČETRTEK: 13. Pevski duet'7 sreč harmonika - 19. Slovenščina hunist Slovence - 20. Koncert moški zbora Jadran - 2L’ Radijski"oFi ie “ , " ~ *1. n.dUlJ^K.1 LH, John van Druten: SPOMINJ*1 voli SE MAME. Ega .. p™: ,13- Glasba po .ž.eljafo mb Ljudska E 19. Kraji in ljudje - 20.30 Tl. ski kulturni razgledi - 22 Iz K™itei certmh dvoran Velike Britalanjos - 22.45 Lisztove skladbe. ‘tièneg demo pvariš >> za Pio- na prosveta V Kinu ct> morju koncert slovenske glasbe. i p1 p Jutri v nedeljo 12. t.m. 10. uri priredijo združeni K .-J ski zbo-ri Skedenj, Sv. IvfborjT-Podlonjer in Rocol -v Kinu in ?c morju pod pokroviteljstv ® SHPZ koncert -slovanske ij.n , c sbe. g0 za Zanimivi -spored obsega KomJ? slovenske, hrvatske, srbijv vl “ makedonske in ruske pe-sjj ^ odlomek iz Smetanove «Pr rama dec Berlina» s spremijevanjlu^i, -k prof. B-otteghelli. Ostale rUiravn pesmi spremlja Šentjakob), 1(j mandoliriistična skupina «Tleli; na Cankarja». I , , f Usta Toplo priporočamo lobčinstjtepub] naj se tega zanimivega kka v certa, te važne pevsko-.^elj ; n sbene manifestacije polnoš^Vnem viln-o- udeleži. Vstopnice nas na vseh sedežih pro-sveth’ic (je društev, pri vratarju Do^jaj« . pristaniških delavcev ;rl Šolska prireditev Slovenske srednje in strokovne šole v Trstu priredijo v soboto 11. aprila od 20.30 in v nedeljo 12. aprila od 16.30 akademijo. Na sporedu je petje, ritmične vaje in narodni plesi. Vstopnice dobite- v pisarnah šol, ki sodelujejo. in na. vzpQg dežu SHPZ trg Pontero-ssojine h i f II. Začetek koncerta točno r‘ drža napovedani uri, .kar pftijeg napovedani uri, ,kar P>ljega d mo, naj ‘občinstvo kakor p4at . upoštevajo. - Je .kam Goliev «Jurček» na Opčinami j,ska Drugo nedeljo, .19. t.m. ob Pvno f uri bodo nastopili v ProS'krlj v nem domu na Opčinah mladem jn ci iz Križa . z lepo pravljic igro v 4. dejanjih «Jurček»Ns~ s pionirskim pevskim zbordL ki bo zapel več lepih peyi Mladi kriški igralci so želigjt to igro lep uspeh tudi na -stovan-ju v Trstu v dvori Av-d.itorija ,in prepričani 1'* da bodo tudi Openci in ioM ™ čani polnoštevilno posetili, lepo prireditev, ki zab( mlade ,in starejše. Kulturna prireditev v PD «Pečar». Danes, v sohn-tn n t m. r , v soboto 11. t.m. ' sobot 20. uri bo v PD «Pečar» v 7tl p0 , Kolonji kulturna prireditvam Nastopili bodo diomači otroC;%ve tikov f J'Odpi; VPRAŠANJA pevmskih kmetov ponovno pred sodiščem Nakane vodstva « Ente» GORICA — Pravda za polja ki jih imajo v najemu kmetje iz Pevme in Oslavja, .se še vedno nadaljuje. Vodstvo «En. te» vztraja v svoji zahtevi, naj kmetje zapuste polja, dasi-ravno je t: v -nasprotju z obstoječimi zakoni'. Sicer pa že sama dejstva govore, kako -se danes spoštujejo zakoni v De Gasperijevi Italiji. 9. aprila bo razprava pred sodiščem .in -sicer za drugo skupino najemnikov. O njej bomo poročali prihodnjič; 23. a-prila pa bo enaka razprava za najemnike prv-e skupine. V so. boto, 11. aprila bo o zadevi razpravljal pokraji-ns-ki -svet. Kot je znano, so predložili tozadevno interpelacijo svetovalci Posoš-ke demokratične enotnosti tov. Poietto, Bergamas in Toroš. T-ov. Tor-oš je pred nedavnim -osebno prisostvoval nekemu -sestanku najemnikov in se je tako osebno prepričal o njihovem -dejanskem položaju. Pred -ne-kaj dnevi je neki Anselmi, specialist za tovrstna vprašanja krožil o-krog nekaterih najemnikov ter jih prepričeval, naj vendar umaknejo pravdo in mirnim potom zapuste zemlje. N-ekaterim je baje obljubil, da jih bo Ente sprejel na delo k-ot -dninarje, drugim pa je obljubljal, d-a jim bo odpuščena najemnina za tekoče leto pod pogojem, da zapuste zemljo- do 11. novembra 1953. Povsem jasno je, -da je to ponoven ma-never, s katerim p-oskuša Ente s pomočjo svojih zaupnikov preslepiti- najemnike, ki upravičeno vztrajajo v svoji pravični borbi. Pozor na razstrelivo! Prejšnji teden se je začela kampanja za preprečitev nezgod z razstrelivom. Za -to kampanjo so dale pobudo, k-c-t vsako leto tukajšnje oblasti. Pobuda je vsekakor koristna I in zelo potrebna, -ker -se še -c-- ' sem let po končani vojni pri- , peti še vedno veliko nesreč prav z najdenimi izstrelki, ročnimi bombami itd. Pri tem smatramo potrebno-, da tudi pc-tom našega lista opozorimo prebivalstvo in to posebno na podeželju, na ve- liko nevarnost, ki jo predstavlja -nepravilno- ravnanje s katere koli vrsto najdenega streliva. Da se je pripetilo v tej povojni dobi toliko -nesreč, ki so imele tudi -smrtne posledice, je pripisati med drugim tudi neprevidnemu pobiranju izstrelkov in pri tem mislimo predvsem na otroike, toda tudi odrasli -so- večkrat drago plačali -svojo neprevidnost. Zaradi tega naj bo, kot poglavitno opozorilo in nasvet v-sem, ki najdejo kateri koli predmet podoben izstrel-ku, da o najdbi takoj -obvestijo najbližjo policijsko postajo, ali pa telefonirajo na -št. 223. igricama «Ples igračk» in čeni bolnik», kot g-ost pa nasto-pila dramska skupina 1 Za «Cebulca» z Nušičevo kom^iei pa' jo v 1 dejanju «Analfabet»- o-b-orc odmorih in po prireditvi ^azumi ples bo igral domači orkes!li šot-,r Kulturna prireditev v Piavi®» Se ' Drugo nedelj;» 19. t.m. pokalni (= dne bo v Plavjah lepa kulfiljaii "r na prireditev s sodelovani'« za ; domače godbe, pevskega z' aTirii01 ra .iz Elerjev in dramske s| in Sjc pine iz Podlonjerja, ki '' dnev razveseljevala -s svojim v^staj^ lim zabavnim sporedom: Z Pa -pQ ., prizoritvijo igre «Idealna 'h uje^ šča», komičnim prizorom OTra dok glušci» in baletom. VP,. t -c -......... ^ gled, Odgovorni ;i- S e urednik Svet ,= RUDOLF BLA2IC (Blaginjo i/ Založništvo «DELA» L,.' t Tiska tip. RIVA, Torrebianc? ‘Javil Ob bridki in sestre Dovoljenje AIR ~ hoVic — hnr°d izgubi drage h-VorT’ ° k ,a Po VERONIKE GRGlČhski globoko ganjeni najtopt^Pih zahvaljujemo vsem, ki so z lu?5t p mi med njeno boleznijo sočuS1') l3ke, vali. Najlepša zahvala vsei* L°bnov so jo spremili na njeni zaL^.haf poti, gosp. župniku, daroval%,nice j cvetja in domačemu pevsK6^ ’ ha zboru. I;■ §a r -ifcs \ žalujoči družini GRGnSe>-v H.iJ» C -----nr- ‘S' Padriče, 5. aprila 1953. Kmetovalci Kmetijski nabavljalna in prodajna zadrugi TRST, ul. Ugo Foscolo 1 Podružnici : T/st, ul. Mercadanle 4, lei. 88 19 - Milje, ul. Roma 1 tel. 94-386 neg p ioč rW( Ne N» vah U W večele, V^nji je prejela bogato izbiro holandskih sern‘[ t °rej cvetlic, graha, špinače ter ima v zalogi vsakovrsK, stočasr semena, razna umetna gnojita, kmečko orodje "rvQ'tv,» slične naprave. ,°Rl Slovenski poljedelci, kupujte v svoji zadrugi ! ò'Nigf frove-