PoifieitViva razsodfta. Kzp VII 158/32—18. Višje deželno kot apelacijsko sodišče v Ljubljani je v kazenski stvari zoper Breznika Jožefa in Klančarja Joška radi zločinstva po fcl. 3 z_kona o z_ščiti javne varnosti iii reda v dižavi o ugovom imenovanib obtožencev z-pei- obtožnico državnega toiilca v Mariboru _ dne 8. II. 1032, otpr. št. Kzp VII 158/32—14 (Kt 93-32 in Kt 97-32) po zaslišanju višjega dižavnega tožilca v seji odločilo: Obtožba se ne dopusti in se kazensko poslopanje v smislu § 208/1 k. p. ustavi. ¦R¦ a z 1 o g i: Letak, katerega razširjanje se obtožencema očita, /vsebuje prav g_tovo volilno agitacijo zoper udeležbo pri volitvali v narodno skupšeino z dne 8. XI. 1931. Toda volilna agitacija sploh iu tudi, če se obrača zoper dejansko edino postavljeno listo, torej agitacija za ab6tinenco ni zabuanjena in zamore biti kaznjiva zgolj, kadar prekrši pozitivne zakone. Čl. 12 naše ustave z dne 3. 9. 1931 dovoljuje tsakomur v mejab zakona izražanje svojega mnenja z besedo, živo ali pisano, slikami in drugimi prikladnimi sredstvi. .1. 54 na#. ustave predvideva svobodne volitve, kb nareja v svojem prvem odstavku, da sestavljajo narodno skupščino poslanci, ki jih voli narod svobodno z ob&im, enaikim in neposrednim glasovanjem. Zakon o volitvah narodnih posla-ncev za narodno skupščino z dne 19. 9. 1931 predvide(§§ 17-29). čim je potemtakem uzakonjena možnost Več kandidatnih list, pri tem pa svoboda volitev in izražanja lastnega mnenja, je volilna agitacija neizogibna in ne more biti sama na Bebi kaznjiva. 2e citirani zakon o volitvab pa postavlja volilni agitaciji tudi meje dopustnosti (§§ 72, 73, 74, 82, 83). Osobito preti v svojih določbah §§ 72 in 82 8 kazni jo tistemu, ki bi z n a s iIjemali grožnjami preprečil enemu ali več državljanom izvršitev njih volilne pravice, odnosno tistemu, ki bi na volišču prena8al radi agitacije lažnjive vesti ali raz.irjal Blike, lepake in druga sredstva za agitacljo. Volilni zakon pa tudi noben drug zakon ne -žati nobene kandidatne liste kot take, tudi jne tiste, ki jo postavi vlada, ki je na upravi firžave in ki se poteguje za zaupanje Ijudstva. Po § 307/2 noveliranega kaz. zak. je zaščitena poleg sanata le narodna skupščina, ki mora i»ti torej preje izvoljena. Potemtakem pa agitacija, ki ne kr.i dolocb cit. volilnega zaJsona zoper katerokoli kandidatno listo, torej Uidi proti udeležbi pri volitvab, ko volilna dolžnost ni hJkjer uzakonjena, ne more biti Igma na sebi kaznjiva. Jpbtožnica sama ne o.ita. cTa bi obtoževana ».ijacija Sršila clolocbe volilnega zakona in jo stavlja ž ozirom na dolocbo g 90 zakbna o volitvah v narodno skapščino pod udar žakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Toda neopravičeno. Za dejanski stan 61. 3 tega zakona je potrebno, da vrši storilec z razširjenjem plakatov propagando, da bi se spremenil politični red v državi. Takega dejanskega stanu predmetni letak ne vsebuje. Prvi štirje odstavki njegovi vsebujejo poročilo, da so nekateri politiki drugih krajev klenili, da se ne udeleže volitev. Kadalje vsebuje letak poziv volilcem, da se naj ne udeležijo volitev, kateri poziv je v smislu gornjih izvajanj nekaznjiv. V oslalem vsebuje letak razloge tega poziva, ki značijo pobijanje postavljene kandidatne liste, kar vse po obrazloženem ni kaznjivo. j\ikakor pa ne izbaja iz vsebine letaka, da bi šlo za ustvarjanje razpoloženja, da se naj spremeni politični red v državi. Propagande v tem smislu ali namere ustvai-jati tako razzoloženje tudi ni v trditvah, da se vrši na volilce strašen pritisk od strani vlade«, kajti vlada ni istovetna s političnim redom. Pri istem političnem redu se lahko vlade, ki imajo upravo države in jih imenuje kralj (čl. 77 uslave) spreminjajo, politični red pa ostane. Očilek napram vladi je lahko kaznjiv; toda političnega reda ne tangira. Pod obtožbo stavljeno dejanje tudi ne tvori dejanskega stanu po tl. 4 cit. zakona, ker iz vsebine letaka in zgoraj navedenih razlogov ni mogoče posneti namere, izpostaviti posmehu politični red v državi ali povzročiti nerazpoloženje zoper njega. Take namere ludi glede državnih naprav, zakonov, uredb in naredb oblastev ni posneti iz letaka In ziasti ne glede zakona o volitvah. Niti ena teli institucij se v letaku ne omenja, temveč se izraža le negodovanje zoper državno kandidatno listo in njene kandidaie ter želja po svobodi in svobodnih volitvah, kar je razumeti kot željo da se zakon o volitvah ali kak drug zakon, ki omejuje svobodno politično udejstvovanje, »premeni. Izražanje želje, da se kak zakon na legalen način spremeni. seveda ne more biti kaznjivo, ko .1. 114 ustave dopušča celo spremembo ustave same. ol. 118 pa spremembo ostalih zakonov in ko čl. 63/2 ustave priznava narodnim poslancem pravico. podajati zalionske predloge, h katerim spadajo naravno tudi predlogi na spremembo obptoječih zakonov, katere pravice se morejo posluževati večinoma le na podlagi od državljanov izraženih želja. Željo, da bi se te spremembe izvr_ile'na kak drug nego legalen način, letak ne izraža, nasprotno celo poziva volilce, naj mirno čakajo dneva, ko se vrne politična svoboda. Ko torej vsebina predmetnega letaka in potemtakem tudi njega razširjanje ne tvorj dejanja, kaznjivega po razmotrivanih zakonih, je bilo postopati v smislu § 208/1 kp. Trdifve letaka, »da se vrši strašen pritisk na volilce od strani vlade«, vsebujejo sicer gotovo očiitek pristranosti, ki bi se mogel podi-editi d.oločbi § 302, 2. odst. k. z. Toda za vzdržavanje obtožbe v tem pravcu ni zakonitib pogojev, ker ni izkazano odabrenje v smlslu § 313 _t. 2 k. z. . ViSje deželno sodiiče v Ljubljaui, oddel. III- dne 2.marca 1932, LevičnlŁ