ITRA10 GLASILO OBČINSKEGA SVETA OBČINE HAJDINA Leto VI, šd, 4. 2004 Vesele [2 [sanke tu blage sle vil ene velikeLieeiie |2L-aniilke Vam ielline. PRIJETEN DRUŽABNI VEČER MED HAJDINČANKAMI S »košicenbalom« obujajo tradicijo l^ozimi, ko smo radi kje na toplem m v dobri in veseli družbi, so kulturno - družabni večer kot naročeni. Na vasi je bilo tovrstnih druženj nekoč precej več kot danes, a ponekod, tudi na Hajdini, še obujajo tradicijo, povezano z običaji in navadami. Iz preteklosti so pred leti »potegnili« luščenje bučnic - »košicenbal« in letošnji že tradicionalni januarski večer ob luščenju bučnic je bil nekaj posebnega. V Društvu žena in deklet občine Hajdina jim idej za druženja zlepa ne zmanjka in s predsednico društva Marto Sitar se na Hajdini tudi letos niso želeli izneveriti. Na druženje so Hajdinčanke povabile članice sorodnih društev iz Dražencev, Hajdoš in Gerečje vasi, prav pohvalno pa je bilo, da so nekatere s seboj pripeljale tudi svoje boljše polovice. Ko je delo steklo in je bila delovna vnema vse večja, je luščenje potekalo ob pesmi in smehu, dobrem razpoloženju vseh, ki so se ta večer družili v prostorih hajdinskega gasilskega doma. Hajdinskim ljudskim pevkam so se s pesmijo pridružili še ljudski pevci s Hajdine, muzikanta Viktor Munda in Maks Drevenšek, na »balu« pa so se oglasili tudi Štajerski koledniki, ki so s seboj prinesli še pletenko vinske kapljice in na vaški zabavi tudi zapeli. Po končanem delu so ženske bogato obložile mize in te so se kar šibile od najrazličnejših sladkih in ostalih dobrot. Ko pa je prišel trenutek slovesa so si na Hajdini že dali obljubo, da se prihodnje leto spet snidejo, do takrat pa poskrbijo, da bo pridelek bučnic kar najbolj obilen. TM Razdelili so kar nekaj kilogramov belih koščic, iz katerih priteče, pravijo Hajdin- V objektiv smo ujeli tudi snemalca čanke, odlično olje posebne kvalitete. Jožeta. to: TM Zupanov uvodnik Vsakodnevne razprave, komentarji, polni časopisi in drugi mediji nas s prihajajočim uradnim vstopom v EU oblegajo iz vseh strani. Se dober mesec dni manjka do 1. maja 2004. Takrat pa HOP in smo tam! Kje? V Evropi vendar! Ali Slovenci do sedaj nismo bili tam? Geografsko, gospodarsko, kulturno smo v Evropi, odkar se piše naša zgodovina. S prvim majem, ko bomo uradno vstopili v EU, pa se bomo tudi statusno morali prilagoditi pravilom, ki veljajo v uniji. Slovenci smo v svoji zgodovini vedno »pod koga spadali« - bili nekomu priključeni. Bolj ali manj uspešno. Vendar, preživeli smo. V priložnostnem govoru na proslavi ob letošnjem kulturnem prazniku sem dejal, da toliko samostojnosti in svobodnega odločanja, kot smo ga imeli v preteklih 13 letih, nismo imeli nikoli v svoji zgodovini. Ta samostojnost in svoboda nam bosta z vstopom v EU sigurno okrnjena. Nekateri ali pa morda večina nas še ni prebolela nostalgije po federaciji, ki je žal tako klavrno in na primitiven način razpadla. Vsi pa smo imeli hiše, stanovanja, mopede, avtomobile, kredite (prave!) in vsi moški (na koncu tudi že »Lidije«) smo »lahko« šli v JLA. Vsi smo bili »solastniki« družbenega premoženja. In glej no glej, nekega lepega dne je bilo konec »pravljice« - prišli so računi. In glej, že je pred vrati nova nostalgija. Nostalgija po tako rekoč popolni svobodi Republike Slovenije od 1991 do 2004. Ali smo priložnost znali izkoristiti? Ali smo prehod iz socializma v tržni kapitalizem peljali dovolj umno? Ali smo v tem času tujcem razprodali preveč nacionalnega gospodarstva? Ali smo dovolj na široko odprli vrata tujemu kapitalu? Kakšen »blef«? Tuji kapital je v veliki večini pokupil izvrstno stoječa podjetja -kupil je tržišče, znanje in opremo - vse poceni - na servirnem krožniku. Nekaj nakupov premoženja je bilo zaradi poceni delovne sile (predvsem zaradi historično priznane pridnosti in delovnih navad), kar pa danes 2004 že skoraj več ne šteje. Se in še se sprašujem ali bi to ali drugo stvar lahko naredili v teh 13 letih drugače - boljše. Seveda bi lahko, lahko pa bi tudi stvar opravili slabše. Po vsaki bitki nastane neverjetno veliko število novih generalov. Stari so redki, če niso že v bitki izgoreli. Pa vendarle so v bitki preteklih 13 let preživeli skoraj vsi generali - to je nekaj novega. Ali je to dobro ali slabo, bo pokazal novi čas. Živeti po kapitalistično - delati po socialistično se že dolgo več ne izide, če nam je prav ali ne. Seveda nam ni prav! In glej ga zlomka - spet je resnica o nostalgiji tukaj. Tukaj v našem vsakdanjiku. Razlike med revnim (ne siromašnim -revnim!) in bogatim slojem so vsakdan večje, brezposelnost (Kaj je to? - smo rekli v federaciji), travme enih in drugih so vse pogostejše. Kakšne delovne navade pa bo pridobil mlad človek s prvo zaposlitvijo pri 30 letih starosti? In kakšna je delovna učinkovitost starejših (60 let in več), ki nismo odraščali v času računalnikov, interneta, zasebne lastnine in drugih dobrih ali slabih pridobitev časa. Vstop Slovenije v EU pogosto razumemo predvsem kot velik politični in kulturni dogodek, kar je v javnosti pogosto in dovolj obeleženo. Pa vendar smo politično (zadnji čas), kulturno pa že od nekdaj del Evrope in s 1. majem 2004 se kaj bistvenega ne bo spremenilo. Povsem drugače pa je na področju prava in ekonomije. Z vstopom v EU sprejemamo nov pravni red, ki bo neposredno uporabljiv v Sloveniji. Tudi ekonomske implikacije bodo direktno učinkovale na naše gospodarstvo. Torej gre za tektonske premike na področju prava in ekonomije pri prehodu v novo stvarnost. In kje je v EU mesto lokalne skupnosti? Zelo visoko! Zraven Ustave velja zakonodaja s področja lokalne samouprave za največje pridobitve posameznih demokracij. V nekaterih so lokalne samouprave (pri nas Občine) večje, nekje manjše tvorbe. Nekje imajo večje pristojnosti, spet drugje manjše. Obstajajo različni načini financiranja, ki spet izhajajo iz pristojnosti itd. Vsem pa je skupna težnja po čim večjem enakomernem razvoju svojih državljanov in ne obratno. Končni cilj združene Evrope (letos širitev še ne bo končana) je Evropa pokrajin in regij in ne Evropa nacionalnih držav. Ta in druga razmišljanja pa bo že prinesla nova evropska ustava. In kako bomo vstopili v Evropo mi v občini Hajdina? Za začetek je moj današnji uvodnik namenjen razmišljanju o tem bližajočem se velikem trenutku. Podžupanu in ostalim predsednikom odborov in komisij ter zaposlenim v upravi pa sem dal nalogo, da pripravijo sestavke iz svojih področij. Upravi sem naložil, da nabavi nekaj zastav EU. Hajdoški frajtonarji pa nam bodo po vseh naših naseljih zaigrali budnico v čast prvemu maju in vstopu v Evropo. Nasvidenje v naslednji številki, ko bomo že polnopravni člani EU in se bo rojevala že nova nostalgija. Spoštovane občanke in občani, želim Vam lepe velikonočne in prvomajske praznike! Župan občine Hajdina Radoslav Simonič HAJDINČAN je glasilo Občinskega sveta občine Hajdina. Urednica: Tatjana Mohorko. Uredništvo: Saška Serec, Silva Hajšek, Metka Vidovič, Jožica Lešnik, Valerija Šamprl in Jože Mohorič. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Tercia tisk. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, fax: 02 788 30 31. Glasilo občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko april 2004 HAJDINČAN 'ffl tlff Z zasedanja Občinskega sveta Pozdrav novi pomladi ... Dolgi zimski večeri, hladno vreme, zasnežena pokrajina ... to so le še spomini na zimo, ki se je od nas že poslovila. In potem smo jo dočakali, pomlad vendar, v soncu in čudovitih barvah, tako zelo zaželeno in pričakovano. Zares veseli smo je že bili, saj nas je naredila bolj sproščene, polne energije in privabila nasmeh na obraze mnogih. Pomlad ima veliko čarov, ki pa jih bomo spoznavali še tja do junija, do vročih poletnih dni. In kako je bilo pozimi? Prav gotovo lepo, že zaradi snega, vsaj nekateri pa ste se zagotovo naužili tudi zimskih radosti. Zima je bila torej na trenutke prava, ostra in huda, drugače pa prijetna in lepa zaradi svoje. Verjamem, da ste od konca lanskega leta pa do aprila letos imeli kaj početi, no, tudi v uredništvu Hajdinčana smo se vmes nekajkrat slišali in kovali načrte za novo številko. Dogodkov je bilo veliko, obiskali smo skorajda vse in o njih poročamo v tej številki, tem pa dodajamo še veliko drugega branja, denimo aktualnosti iz občinske uprave, iz vrha lokalne skupnosti, pa še na preproste, majhne stvari nismo pozabili. Prebrali in pogledali si boste lahko marsikaj, kar smo zapisali in ujeli v objektiv, mnogi med vami pa se boste našli tudi med številnimi fotografijami, ki krasijo prvo letošnjo številko Hajdinčana. Prepričana sem, da se boste spoznali, o.p., da si boste všeč. V dneh, ko je nastajal tale Hajdinčan, je bil vse bliže tudi praznični čas, pa še prej prvi april, ko je bilo dovoljenega marsikaj za šalo, malo pa tudi zares. Upam, da ste si morda koga privoščili. Tudi o velikonočnem času, pa o bogato obloženih mizah, polnih dobrot in čudovitih pisanicah, smo že razmišljali. Vsega tega vam želim v izobilju. Naj vas praznični čas v družinah še bolj poveže, podarite kak trenutek svojim najbližjim, ki jih imate radi in so vam blizu. Spomnite se tudi na tiste, ki so bolni in osamljeni, ki bodo v prazničnih dneh potrebovali prijazno besedo in nasmeh na licu nekoga od nas. Naj vam velikonočni čas prinese kaj lepega, pomlad pa obdari z najlepšimi barvami, cvetjem in ljubeznijo. Pa prijetne praznike in vse dobro! Tatjana Mohorko, urednica Hajdinčana V mesecu januarju se je Občinski svet sestal na 10. redni seji, ki je bila 21. januarja 2004 ob 17. uri v prostorih občine Hajdina. Na seji je bila sprejeta: - Dopolnitev pravilnika za vrednotenje programov športa v občini Hajdina - Smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve avtoceste na odseku Fram - Ptuj - Sklep o soglasju k ustanovitvi varnostnega sosveta - Soglasje k prodaji počitniškega stanovanja v Maredi Občinski svet je obravnaval še: - Predlog Odloka o proračunu občine Hajdina za leti 2004 in 2005 - Delovno gradivo Odloka o ustanovitvi Zveze občin Spodnje Podravje - Osnutek Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj - Delovno gradivo Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Hajdina - Delovno gradivo Tehničnega pravilnika o javnem vodovodu v občini Hajdina - Delovno gradivo Pogodbe o prenosu vodooskrbnih infrastrukturnih objektov in naprav v upravljanje in vzdrževanje - Informacija o delovanju Konzorcija za zaščito kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja V mesecu februarju se je Občinski svet sestal na 11. redni seji, kije bila 16. feb- Proračun občine Hajdina za leti 2004 in 2005 je bil sprejet na 11. redni seji dne 16. februarja 2004. Po posameznih področjih delovanja lokalne samouprave pa so sredstva razdeljena: ZA LETO 2004 I. PRIHODKI: - prihodki po 21. členu ZFO: 177,2 MIO SIT - prihodki po 22. členu ZFO: 112,6 MIO SIT - finančna izravnava: 45,4 MIO SIT - ostali občinski prihodki: 42,3 MIO SIT - in predvideno zadolževanje v višini 95,1 MIO SIT II. ODHODKI • Področje družbenih dejavnosti ruarju 2004 ob 17. uri v prostorih občine Hajdina. Na seji je bil sprejet: - Odlok o proračunu občine Hajdina za leti 2004 in 2005 - Sklep, da občina Hajdina z Javnim zavodom Lekarne Ptuj sklene pogodbo o izvajanju lekarniške dejavnosti, - Sklep o imenovanju članov v svet zavoda Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, in sicer se kot predstavnika občin ustanoviteljic desnega brega Drave v svet zavoda Knjižnice Ivana Potrča imenujeta: Andrej Tkalec, Zg. Hajdina 122/a, Hajdina in Zofija Topolovec, Podlože 62/a, Ptujska gora - Sprememba Sklepa o imenovanju članov v Upravni odbor Športne zveze Hajdina, in sicer se 1. točka Sklepa o imenovanju članov v Upravni odbor Športne zveze Hajdina spremeni in glasi tako: V Upravni odbor Športne zveze Hajdina s imenujeta: 1. Slavko Burjan 2. Alojz Šijanec - Dokument identifikacije projekta Zaščita kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. Podana je bila informacija o Programu priprave državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Fram - Ptuj. Na 11. redni seji sta svetnika Anton Cestnik in Viktor Markovič skupaj vložila 32 amandmajev, ki pa niso bili sprejeti. Občinska uprava Na področju predšolske vzgoje je 60,3 MIO SIT namenjenih za plačilo razlike v ceni, na področju osnovnošolskega izobraževanja je 4,1 MIO SIT namenjenih za plače, druge izdatke in prispevke zaposlenim, 13,8 MIO SIT je namenjenih za prevoze učencev, za materialne stroške 8,6 MIO SIT, za štipendijo za nadarjene učence 0,4 MIO SIT, za investicijska vlaganja v osnovnošolski prostor 1 MIO SIT, za Glasbeno šolo 1 MIO SIT in za Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka 0,5 MIO SIT. Pri socialni varnosti starejših občanov je za oskrbnine v socialnih zavodih namenjenih 5,1 MIO SIT, za Center za socialno delo 1,6 MIO SIT, pomoč na domu 2 MIO SIT, za izjemne denarne pomoči, za humanitarne organizacije, za Miklavža in Božička, akcijo za ostarele Občane, počitniško letovanje socialno ogroženih otrok, SOS telefon, informacijsko pisarno za zaposlovanje, materinski dom Maribor in varuhinjo bolni- Proračun občine Hajdina za leti 2004 in 2005 HAJDINČAN april 2004 kovih pravic je namenjenih 2,8 MIO SIT, za stroške javnih del 3,7 MIO SIT, sklad za dobrodelne namene 0,2 MIO SIT in sredstva za novorojenčke 1,2 MIO SIT. 8,7 MIO SIT je namenjenih za zdravstveno zavarovanje nezaposlenih, 0,6 MIO SIT za mrliško ogledno službo, za medicinsko fakulteto Maribor 0,3 MIO SIT in reševalno postajo v ZD Ptuj 3,3 MIO SIT. Za športna društva je namenjenih 8,2 MIO SIT, za ureditev lastništva športnih igrišč 1 MIO SIT in za investicijska vzdrževanja na področju športa 1 MIO SIT. Za kulturna društva je namenjenih 2,4 MIO SIT, za plače in materialne stroške knjižnice Ivana Potrča 6,8 MIO SIT SLKD Ptuj 0,2 MIO SIT, za razne prireditve in akcije 6,3 MIO SIT, za vzdrževanje Mitreja in kužna znamenja 0,4 MIO SIT, za vzdrževanje kulturnih spomenikov 2 MIO, projektna dokumentacija za kmečko hišo v Skorbi 1,5 MIO SIT, vzpodbujanje kulture pri mladih 0,2 MIO SIT in za občinsko glasilo Hajdinčan je namenjenih 2,8 MIO SIT. • Področje gospodarske dejavnosti in turizma Za področje gospodarstva je za razvoj namenjen 1 MIO SIT, za sofinanciranje udeležbe na sejmih 0,1 MIO SIT in nakup zemljišča za obrtno cono 1 MIO SIT, elektro ureditev PSC Hajdina 30 MIO SIT, izgradnjo PSC 10 MIO SIT, za področje kmetijstva - subvencije in vzpodbude, vodozaščitne ukrepe, agromelioracijske ukrepe, izobraževanje 6,9 MIO SIT in za turistično promocijo 0,5 MIO SIT. ■ Področje komunalne dejavnosti Za tekoče vzdrževanje cest je namenjenih 20 MIO SIT, za dokončanje avtobusne postaje v Gerečji vasi 1,3 MIO SIT, središče Draženci - projekt 1,2 MIO SIT, za asfaltiranje obkanalske ceste Skorba, Hajdoše, Slovenja vas 50 MIO SIT, za nabavo igral po naseljih 2,8 MIO SIT, za manjše preplastitve cest v občini Hajdina 12,5 MIO SIT, za tekoče vzdrževanje in investicijske odhodke za pokopališče 12,9 MIO SIT. • Področje varstva okolja, stanovanjske dejavnosti in prostorskega razvoja Za zbiranje in ravnanje z odpadki je namenjenih 8 MIO SIT, za oglasne table 0,8 MIO SIT, za nagrajevanje za najlepšo hišo ali vas 0,3 MIO SIT, projekt stare struge Drave 0,3 MIO SIT, smerne table Zg. Hajdina preko proge 0,3 MIO SIT, za dokumentacijo kanalizacije 1,4 MIO SIT, kanalizacijo Draženci 11 MIO SIT (v kolikor bo v letu 2004 podpisana pogodba s pristojnim ministrstvom), nadzor in arheologijo 6,3 MIO SIT, kanalizacijsko povezavo poslovno stanovanjskega centra Hajdina 44,7 MIO SIT, za vzdrževanje cestne razsvetljave 11 MIO SIT, za investicijske odhodke na področju javne razsvetljave 6,7 MIO SIT (dokončanje razsvetljave Hajdoše-Slovenja vas, nizkonapetostna razsvetljava Gerečja vas, projekt razsvetljave OŠ - kapela Hajdoše, povečanje napetostne moči Slovenja vas), vzdrževanje javnih površin 1 MIO SIT in za dokončanje projektne dokumentacije za PSC Hajdina 3,3 MIO SIT. ■ Obramba, javni red in varnost Za civilno zaščito je namenjenega 0,5 MIO SIT, za gasilska društva in poveljstvo 13 MIO SIT, za adaptacijo gasilskega doma Hajdoše 9,6 MIO SIT in požarna taksa 1 MIO SIT. • Javna uprava Za dejavnost občinskih organov - nagrade poklicnih in nepoklicnih funkcionarjev, materialni stroški, stroški za pokroviteljstvo, prireditve župana, izdatki za reprezentanco - je namenjenih 17,7 MIO SIT, za dejavnost uprave občine - plače in drugo - je namenjenih 25,7 MIO SIT, za materialne stroške, plačilo DURSu, skupno občinsko upravo, financiranje političnih strank, nakup opreme je namenjenih 20,7 MIO SIT, za dotacije vaškim odborom in ogrevanje domov je namenjenih 2,6 MIO SIT, za CATV Sp. Hajdina 0,5 MIO SIT, meritev cest v javno dobro 0,5 MIO SIT, nakup zemljišča Župnijski urad Hajdina 1,5 MIO SIT, režijski obrat - plače in drugi izdatki zaposlenim, orodje, materialni stroški - 3,6 MIO SIT. ZA LETO 2005 I. PRIHODKI: - prihodki po 21. členu ZFO: 177,4 MIO SIT - prihodki po 22. členu ZFO: 114,5 MIO SIT - finančna izravnava: 42,4 MIO SIT - ostali občinski prihodki: 38,8 MIO SIT II. ODHODKI • Področje družbenih dejavnosti Na področju predšolske vzgoje je 67 MIO SIT namenjenih za plačilo razlike v ceni, na področju osnovnošolskega izobraževanja je 4,2 MIO SIT namenjenih za plače, druge izdatke in prispevke zaposlenim, 14,8 MIO SIT je namenjenih za prevoze učencev, za materialne stroške 8,6 MIO SIT, za štipendijo za nadarjene učence 0,4 MIO SIT, za investicijska vlaganja v osnovnošolski prostor 1 MIO SIT, za Glasbeno šolo 1 MIO SIT in za Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka 0,5 MIO SIT. Pri socialni varnosti starejših občanov je za oskrbnine v socialnih zavodih namenjenih 5,3 MIO SIT, za Center za socialno delo 1,6 MIO SIT, pomoč na domu 2 MIO SIT, za izjemne denarne pomoči, za humanitarne organizacije, za Miklavža in Božička, akcijo za ostarele občane, počitniško letovanje socialno ogroženih otrok, SOS telefon, informacijsko pisarno za zaposlovanje, materinski dom Maribor in varuhinjo bolnikovih pravic je namenjenih 2,8 MIO SIT, za stroške javnih del 3,7 MIO SIT, sklad za dobrodelne namene 0,2 MIO SIT in sredstva za novorojenčke 1,2 MIO SIT. 9 MIO SIT je namenjenih za zdravstveno zavarovanje nezaposlenih, 0,6 MIO SIT za mrliško ogledno službo. Za športna društva je namenjenih 8,2 MIO SIT. Za kulturna društva je namenjenih 2,4 MIO SIT, za plače in materialne stroške knjižnice Ivana Potrča 7 MIO SIT, SLKD Ptuj 0,2 MIO SIT za razne prireditve in akcije 6,3 MIO SIT, za vzdrževanje Mitreja in kužna znamenja 0,4 MIO SIT, za vzdrževanje kulturnih spomenikov 0,2 MIO, za kmečko hišo v Skorbi 0,5 MIO SIT, vzpodbujanje kulture pri mladih 0,2 MIO SIT in za občinsko glasilo Hajdinčan je namenjenih 2,8 MIO SIT. • Področje gospodarske dejavnosti in turizma Za področje gospodarstva je za razvoj namenjenih 2 MIO SIT, za sofinanciranje udeležbe na sejmih 0,1 MIO SIT in nakup zemljišča za obrtno cono 1 MIO SIT, za področje kmetijstva - subvencije in vzpodbude, vodozaščitne ukrepe, agromelioracijske ukrepe, izobraževanje 7 MIO SIT in za turistično promocijo 0,5 MIO SIT. • Področje komunalne dejavnosti Za tekoče vzdrževanje cest je namenjenih 20,8 MIO SIT, za razširitev ceste Gerečja vas - Maja - Kirbiš 2 MIO SIT, križna cesta Slovenja vas 0,5 MIO SIT, središče Draženci - izvedba 6 MIO SIT, za tekoče vzdrževanje in investicijske odhodke za pokopališče 12,5 MIO SIT. ■ Področje varstva okolja, stanovanjske dejavnosti in prostorskega razvoja Za zbiranje in ravnanje z odpadki je namenjenih 11,5 MIO SIT, za oglasne table 0,5 MIO SIT, za nagrajevanje za najlepšo hišo ali vas 0,3 MIO SIT, kanalizacija Draženci 33 MIO SIT, za vzdrževanje cestne razsvetljave 11,4 MIO SIT, za izvedbo javne razsvetljave OŠ - kapela Hajdoše 1 MIO SIT in vzdrževanje javnih površin 1 MIO SIT. • Obramba, javni red in varnost Za civilno zaščito je namenjenega 0,5 MIO SIT, za gasilska društva in poveljstvo 13 MIO SIT in požarna taksa 1 MIO SIT. • Javna uprava Za dejavnost občinskih organov - nagrade poklicnih in nepoklicnih funkcionarjev, materialni stroški, stroški za pokroviteljstvo, prireditve župana, izdatki za reprezentanco -je namenjenih 17,7 MIO SIT, za dejavnost uprave občine - plače in drugo - je namenjenih 26,7 MIO SIT, za materialne stroške, plačilo DURSu, skupno občinsko upravo, financiranje političnih strank, nakup opreme je namenjenih 21,5 MIO SIT, za dotacije vaškim odborom in ogrevanje domov je namenjenih 2,6 MIO SIT, režijski obrat -plače in drugi izdatki zaposlenim, orodje, materialni stroški - 3,8 MIO SIT. april 2004 HAJDINČAN Aktivnosti države in lokalne skupnosti pri izgradnji AC Slivnica - Draženci in HC Slovenska Bistrica - Ormož na področju občine Hajdina V Tvodoma je potrebno povedati, da vse aktivnosti trenutno tečejo po zastavljenih terminih. V obdobju od zadnjega srečanja predstavnikov Ministrstev za okolje, prostor in energijo ter promet, DARS d.d., posameznih občin ter lokalne skupnosti, ki je bilo v septembru 2003 na Hajdini, so bile izvedene naslednje aktivnosti: December 2003: - Vlada RS na svoji 51. seji dne 11.12.2003 po izdelanih primeijalnih študijah potrdi traso Hajdina - 2. Januar 2004: - Občinski svet občine Hajdina na svoji 10. redni seji dne 21.01.2004 sprejme sklep o smernicah za načrtovanje predvidene prostorske ureditve avtoceste na odseku AC Fram - Ptuj (po novem AC Slivnica - Draženci). - V Uradnem listu RS je bil objavljen Program priprave državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku AC Fram -Ptuj. Februar 2004: - Občinski svet se dne 16. 02. 2004 na svoji 11. redni seji seznani z Informacijo o Programu priprave državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Fram - Hajdina. - Državni zbor RS sprejme Resolucijo o Nacionalnem programu izgradnje AC, v katerem je za odsek AC Slivnica - Draženci (prejšnji Fram - Hajdina) predviden pričetek del leta 2007, prav tako pa je kot sestavni del Dodatnega programa določil odsek AC Draženci - Gruškovje, za katerega je sprejem Uredbe o LN predviden decembra 2008. Avtocesta na območju MMP Gruškovje se v sklopu gradnje MMP Gruškovje že izvaja. Marec 2004: - Ministrstvo za okolje, prostor in energijo z dopisom, prejetim dne 10.03.2004 med ostalimi (Ministrstvo za promet, DARS d.d.) obvešča občino Hajdina o izdelavi dopolnjenega predloga lokacijskega načrta za »Državni lokacijski načrt za cesto Gl-2 (HC) Hajdina - Ptuj na območju občine Hajdina. Gre za odsek HC Slovenska Bistrica - Ormož na območju občine Hajdina, in sicer za odsek od farme v Dražencih do Zagrebške ceste v Mestni občini Ptuj. - V Uradnem listu RS je bil objavljen javni razpis za izvajalca lokacijske dokumentacije za odsek AC Slivnica - Draženci (prejšnji Fram - Hajdina). V prvi polovici leta 2004 bo sklican širši sestanek za občane občine Hajdina, na katerem se bodo s strani predstavnikov obeh Ministrstev in DARS-a predstavile dosedanje aktivnosti ter aktivnosti, ki so predvidene v nadaljevanju priprave strokovnih podlag za lokacijski načrt in sprejeme Uredbe o LN. Prav tako bo potekal razgovor z občani, katerih lastnine se bo bodoča trasa avtoceste neposredno dotaknila in kjer bodo predstavniki obeh Ministrstev pojasnili občini in vsem neposrednim lastniškim udeležencem napotke za nadaljnje postopke pri izgradnji bodoče trase avtoceste skozi občino Hajdina. Sestanek bo s strani župana sklican takrat, ko bodo natančno znane parcelne številke, preko katerih bo trasa bodoče avtoceste tudi potekala. Trenutno se rešuje problematika poteka trase avtoceste na območju stražnice v Kidričevem. Kar se tiče doseganja navedenih terminov, trenutno vse aktivnosti na obeh Ministrstvih in DARS d.d. potekajo tako, da bo Vlada RS do konca leta 2004 sprejela Uredbo o lokacijskem načrtu. Občina Hajdina je v neposrednem kontaktu z obema Ministrstvema, tako da je tudi direktno obveščena o vseh aktivnostih, ki trenutno potekajo v sklopu aktivnosti umeščanja trase avtoceste v prostor, kar bo praksa tudi v bodoče. Vse zainteresirane okrog priprav na bodočo izgradnjo AC in HC skozi prostor občine Hajdina obveščam, da vzamejo na znanje samo legalne izjave legitimnih predstavnikov pristojnih ministerstev in lokalne skupnosti. Predhodno navedeno je bilo potrebno zapisati vsled raznih časopisnih sestavkov in razgovorov z nelegitimnimi osebami, da ne pride do zavajanja javnosti. Izgradnja AC in HC je resna zadeva nacionalnega pomena, podkrepljena z Resolucijo o Nacionalnem programu izgradnje AC. O pomembnejših dogajanjih v nadaljevanju priprav vas bomo sprotno obveščali preko javnih medijev. Rado Simonič župan občine Hajdina Na podlagi 6. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, uradno prečiščeno besedilo (ZV VJTO-UPB1, Url. 1. RS, št. 83/03) in v skladu z Odlokom o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Hajdina (Ur. 1. RS št. 90/02) občina Hajdina objavlja JAVNI POZIV ZA PREDLOŽITEV DOKUMENTOV O VLAGANJIH V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE 1. Pogoji: Na poziv se lahko prijavijo morebitni upravičenci, to so fizične in pravne osebe ter njihovi pravni nasledniki, ki so sklepali pogodbe oziroma samoupravne sporazume s pravnimi predniki občine Hajdina, t.j. Krajevno skupnostjo Hajdina, z namenom pridobitve telefonskega priključka na območju občine Hajdina. 2. Rok in način prijave: Morebitni upravičenci oddajo vlogo na obrazcu, ki ga dobijo na Občinski upravi občine Hajdina, Zg. Hajdina 45, 2288 Hajdina. Zahtevek lahko morebitni upravičenci vložijo v času uradnih ur do vključno 15. 04. 2004. Vlogi je potrebno priložiti pogodbo in dmga dokazila, ki dokazujejo višino vlaganja, kot na primer blagajniške prejemke, obračune ter dmge dokumente, ki so jih morebitni upravičenci sklenili oziroma so bili izdani s strani krajevne skupnosti v zvezi s pridobitvijo telefonskega priključka ali vlaganji v gradnjo javnega telefonskega omrežja. Če navedenih dokazov morebitni upravičenec ne bo priložil, se bo kot dokazilo o obstoju zahtevka upoštevala tudi pogodba iz arhivske dokumentacije, v kolikor ta obstaja. V tem primem se bo o vračilu ter o višini vračila odločalo za vsak primer posebej, glede na dokumentacijo, ki je na voljo. V kolikor je vlagatelj pravni naslednik oseb iz 1. točke poziva, mora zahtevku priložiti dokazilo o pravnem nasledstvu. Če je pravnih naslednikov več, lahko ti enemu izmed sebe izročijo pooblastilo za vložitev zahtevka ter dvig vračila. V kolikor ste vlogo že oddali na občinski upravi občine Hajdina, je ni potrebno ponovno vlagati. 3. Predmet vračila: Osnovo za določitev višine vračila predstavlja skupna višina vlaganja, ki ga občini za vlaganja v telefonsko centralo, medkrajevne telefonske vode in krajevna telefonska omrežja prizna državno pravobranilstvo. Priključnina in prispevek SIS se kot splošno obvezno plačilo za pridobitev telefonskega priključka v višini, določeni s tabelo ministrstva za informacijsko družbo, ne vračata. OBČINA HAJDINA HAJDINČAN april 2004 Pred novo podobo občine Hajdine (2) f/omisija za izgradnjo poslovno stanovanjskega centra ZmHajdina intenzivno sodeluje pri vseh arhitektonsko tehničnih delih projektiranja, da bi čim hitreje pridobili gradbeno dovoljenje, s tem pa že končno prešli v javni razpis za izbiro najugodnejšega investitorja. Pogodbo za razpisno dokumentacijo smo že podpisali, projektna dokumentacija (PGD - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja) je v celoti končana, izdana so vsa potrebna soglasja, skratka smo v velikem pričakovanju gradbenega dovoljenja, ki bo pridobljeno najkasneje do konca aprila. V tem času bomo izvedli javni razpis za izbiro najugodnejšega investitorja in če med prijavljenimi ne bo pritožb, bomo lahko temeljni kamen položili predvidoma v sredini meseca maja. Terminski plan izgradnje bo narekoval investitor v tistih prostorih, ki niso časovno vezani s pogodbami z občino Hajdina, za dostavno pošto pa bo potrebno uskladiti termin dokončanja do konca letošnjega leta. Izgradnja celotnega kompleksa (brez ureditveno rušitvenih del na obstoječem delu doma upokojencev, obstoječe Mercator trgovine in spremljajoče infrastrukture) pa bo predvidoma v marcu 2005. Najtežji del, v katerem smo morali uskladiti največ medsebojnih interesov, je bil vsekakor uskladitveni del z Mercator SVS Ptuj in interesom Pošte PE Maribor. Rezultat uspešnega pogajanja in medsebojnega poslovnega interesa je bil podpis pisem o nameri z omenjenima investitorjema dne 15. 01. 2004 v prostorih občine Hajdina. Seveda je nešteto nalog in problemov, ki so prisotni ob tako velikem projektu, ki bo temeljito spremenil izgled občine Hajdina (ureditev projektne dokumentacije, izgradnja kanalizacijskega omrežja do bodočega centra, ureditev elektro sistema, vodovoda, telekomunikacij in ostalih infrastrukturnih sistemov...), vendar je celotna priprava do ureditve komunalno opremljenega zemljišča pri koncu. IN KAKŠNA BO PODOBA FASADNIH ELEMENTOV BODOČEGA POSLOVNO-STANOVANJSKEGA CENTRA? Poslovno stanovanski objekt ima tlorisne gabarite 60,56m x rm m m m m Itn nar Fasade poslovno stanovanjskega centra Podpis pisma o nameri z direktorjem Mercator SVS Ptuj, predstavnikom Pošte PE Maribor ter županom občine Hajdina (prisotni člani komisije za izgradnjo PSC ter direktorica občinske uprave občine Hajdina) 14,36m, etažnost P+I+II (pritličje in dve nastropji, vsebino objekta sem opisal že v prejšnji številki Hajdinčana). Objekt bo imel klasično dvokapnico, pokrito z opečno kritino. V 1. etaži bo vključno z arhivo 531,26 m2, v pritličju pa 104,72 m2 občinskih prostorov, v katerih tlorisu je zajeto tudi stopnišče in hodniški del. Celotna tlorisna površina poslovno stanovanjskega centra bo znašala 2655,72 m2. Tlorisne mere novega trgovskega dela znašajo 45,50m x 12,46m, etažnost objekta je samo ena, se pravi pritličen objekt. Ta objekt bo imel ravno streho, v območju lokalov v pritličnem delu je predvidena aluminijasta fasada, ravno tako v pritličju poslovno stanovanjskega dela. Sam izgled oziroma arhitektura je dana v presojo posameznim občankam in občanom, upam, da bo novi center segel v »srce« ne samo po izgledu ampak tudi po vsebini objekta. Kljub vsemu žal danes še ne morem podati barvne strukture fasadnih elementov, da bi lažje ponazoril končni izgled objektov, saj bo barvno lestvico arhitekt določil naknadno. Tukaj pa se že uveljavlja rek, da imajo vsake oči svojega »malarja«. Recimo, da ima arhitekt vedno prav... Lep pozdrav do naslednjega Hajdinčana vam želi predsednik komisije za izgradnjo poslovno stanovanjskega centra Hajdina, Janko Merc Fasade trgovine Mercator in spremljajočih prostorov april 2004 HAJDINČAN PREDSTAVLJAMO ODBOR ZA FINANCE IN OBČINSKO PREMOŽENJE POGOVOR S PREDSEDNIKOM MARTINOM TURKOM »Spremljamo gospodarjenje z občinskim premoženjem ...« Martin Turk. Foto: TM lV^nogim je že dobro poznano, da X”Aso odbori in komisije v lokalni skupnosti svetovalna, delovna telesa občinskega sveta, odbor za finance in občinsko premoženje v občini Hajdina pa ima prav posebno nalogo na področju poslovanja - opravka z občinskimi financami. Dogodkov v povezavi s premoženjem je mnogo in odbor ima skozi celo leto kaj početi, saj na področju financ dela tako nikoli ne zmanjka. Odbor za finance in občinsko premoženje v občini Hajdina sestavljajo Martin Turk, predsednik, ter člani Ivan Brod-njak, Anica Drevenšek, Janko Merc, Karl Svenšek, Alojz Šijanec in Andrej Tkalec. Posebej za Hajdinčana smo se tokrat pogovarjali s predsednikom odbora Martinom Turkom, ki je odbor in njegove bistvene naloge podrobneje predstavil, hkrati pa ob tem nanizal še vrsto zanimivosti, povezanih z gospodarjenjem v lokalni skupnosti. Odbor za finance in občinsko premoženje v občini Hajdina poznamo bolj slabo, zato bi bilo na začetku pogovora morda dobro, da nam ga predstavite in poveste, kakšna je sploh njegova osnovna vloga in naloga pri delovanju občine? Martin Turk: »Odbor za finance in občinsko premoženje je svetovalni organ Občinskega sveta. Vloga in način dela Odbora za finance in občinsko premoženje sta opredeljena v Statutu občine Hajdina in poslovniku o delovanju občinskega sveta. V tem pogledu se delo tega odbora v ničemer ne razlikuje od delovanja ostalih odborov. Odbor sestavlja 7 članov, člani odbora so tudi predsedniki ostalih odborov, kar zagotavlja osnove za produktivno, racionalno in korektno delo. Odbor, ki ga vodim, je zadolžen za poslovne dogodke, ki tako ali drugače zadevajo premoženje občine. Naj ob tem omenim, da je premoženje občine Hajdina konec lanskega leta vrednoteno na okrog 1.4 milijarde tolarjev (premičnega in nepremičnega premoženja, denarnih sredstev in terjatev). Odbor za finance ima v prvi vrsti nalogo, da spremlja racionalnost gospodarjenja z občinskim premoženjem. Bistvena pristoj- nost je tudi predlog uvedbe davkov in taks, ki jih predpisuje občina, ukvarjamo se z obravnavo proračuna, zaključnega računa proračuna, kot posledice delovanja vsega, kar se je v občini dogajalo v preteklem letu, zraven pa spadajo še nekatere druge naloge, ki so prav tako povezane z občinskim premoženjem.« V LETOŠNJEM LETU OBČINA NA FINANČNI IZRAVNAVI« Kako pomembno je sodelovanje z županom Radoslavom Simoničem seveda za čim bolj uspešno delovanje odbora za finance in občinsko premoženje? Zanima me tudi, kako bi ocenili dosedanje sodelovanje z županom in tudi z Občinskim svetom? Martin Turk: »V odboru za finance pri vsaki problematiki, ki jo rešujemo, poskušamo priti do dogovora. Brez kakršnegakoli preglasovanja in s tako izdelanimi stališči seznanimo tudi župana, ta pa potem Občinski svet. Če pogledam delovanje odbora v preteklem letu, pa tudi delo v zadnjih dveh letih, si upam trditi, daje bilo le-to dobro, saj je bila večina stališč našega odbora v nadaljevanju predlagana in tudi sprejeta v občinskem svetu.« Samo za primer, če nam poveste, kako potekajo vaši delovni sestanki, o čem se takole skozi celo leto v največji meri pogovarjate in kaj je na splošno v ospredju mnogih delovnih sestankov? Martin Turk: »Skozi leto je veliko dela; tako je na eni strani potrebno realizirati operativne zadeve, ki se pojavljajo vsako leto, povezane z določitvijo cene najemnin, vrednostjo točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, z najrazličnejšimi vlogami, ki jih dajo naši občani in so povezani z odločbami za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, odškodninami in podobno, sicer pa so dolgoročne usmeritve, s katerimi se odbor ukvarja usmerjene v aktivnosti za pridobitev dodatnih virov sredstev za izvedbo nalog, ki jih občina vključuje v svoje programe in jih kot samoupravna skupnost mora izvajati. V letu 2004 smo zaradi spremembe zakonodaje pri pravicah iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča prišli na fina-ciranje občinskega proračuna tudi preko finančne izravnave. Srečujemo se namreč z dejstvom, da nam država omogoča pobiranje odločenih davkov, taks, na drugi strani pa pogojuje pridobitev državnih sredstev, odvisno pač od tega, koliko bomo uspeli pridobiti tam, kjer imamo to možnost (nadomastilo za nezazidano stavbno zemljišče). Premoženjsko stanje naših občanov je vsekakor faktor, ki ga je treba upoštevati pred sprejetjem kakršnihkoli ukrepov za obdavčitev pre- HAJDINČAN april 2004 moženja. Zaradi tega je velikokrat težko sprejeti pravo stališče. Odbor za finance potemtakem poskuša krmariti med tema dvema bistvenima elementoma, da potem lahko predlaga določene ukrepe. Dodatni problem je povezan z drugačno opredelitvijo sredstev, ki predstavljajo lastne vire lokalne skupnosti, v našem primeru so ti viri več ali manj izkoriščeni, kar spet vpliva na višino prihodkov. RAČUNATI NA DODATNE VIRE ZA POVEČANJE PRORAČUNA Morda ob tem izpostavim enega bistvenih primerov, ki se je v občini Hajdina že izkristaliziral, namreč po kar nekaj sejah in razpravah je od lani določen potek prometnic skozi občino Hajdina. V našem odboru ocenjujemo, da je to trenutek, ki mora ravno čez našo pobudo preiti do Občinskega sveta. Z odločitvijo teh prometnic bo namreč dolgoročno zaznamovana pot skozi hajdinsko občino in posledično tudi lokacije ob prometnicah, ki so po moji oceni lahko idealna priložnost za razvoj. Moramo narediti korak pred ostalimi. Ocenjujem, da je pravi trenutek, da prevzamemo vse ukrepe povezane s pridobitvijo tržno zanimivih zemljišč, ter njihovo prostorsko opredelitvijo. Bistveno je ta zemljišča tudi komunalno opremiti in ponuditi kapitalu, da se lahko na tem področju plemeniti, tako pa lahko računamo tudi na nove zaposlitve, posledično se s tem lahko izboljša materialno stanje naših občanov. Vse to bo imelo vpliv tudi na občinski proračun.« In kakšna je vloga odbora za finance takrat, ko se v lokalni skupnosti pripravlja nov proračun? Kako je denimo pri zaključnem računu, koliko imate tam vpliva? Martin Turk: »Bistveno vlogo imamo predvsem pri sprejemanju proračuna, kajti zaključni račun proračuna je posledica; na eni strani tistega, kar je Občinski svet sprejel takrat, ko je sprejel proračun, na drugi strani pa odsev dogodkov leta, ki morajo biti usklajeni in potrjeni s sklepi Občinskega sveta. Posebej pomembna naloga pa je priprava proračuna, ki se začne z osnutkom in nadaljuje v delovno gradivo. V odboru za finance obravnavamo proračun kot splet vseh področij delovanja proračuna, potrošnje na vseh nivojih porabe na eni strani in pridobivanja dohodkov na drugi strani. Delo je precej naporno, veliko je potrebnih usklajevanj, kajti potrebno je prepričanje, da ne moreš pri načrtovanju porabe sredstev gledati samo s stališča svojega odbora, še bolj pa, da ne morejo prevladovati kratkoročni interesi posameznih delov naše občine ali področja porabe. Potrebno je vedeti, da so programi vaških odborov dokaj široko zastavljeni, ti so narejeni za daljše obdobje in razumevanje teh, pa tudi ljudi, da se vse pač naenkrat ne da narediti, je za nas še kako potrebno. Razvoj je pogojen tudi s projekti širšega pomena, ki presega nivo reševanja številnih problemov, s katerimi smo se v veliki meri srečevali v preteklem mandatu. Vsa leta nam je uspelo županu predlagati takšna stališča, ki so bila pozneje potrjena s strani večine članov Občinskega sveta. In če ocenjujem naše delo skozi to, potem lahko rečem, da je bilo kar uspešno in učinkovito. Že pri sprejemanju proračuna v preteklih letih smo pričeli s predvideno zadolžitvijo. Skozi leto se je pokazalo, da vse zadeve le niso bile toliko operativno dozorele, da bi jih bilo v proračunskem letu možno izvesti. Posledično smo tako vsa leta do sedaj zaključili brez predvidenega zadolževanja. V letu 2004 je vse skupaj nekoliko drugače. Finaciranje proračuna tudi s finančno izravnanvo na eni strani, na drugi strani pa imamo nekaj strateških zadev, bolje rečeno projektnih in med temi je bistvena izgradnja poslovno-stanovanjskega objekta. Naj samo omenim, da je bilo potrebno precej argumentov, da ne gre za neproduktivno zadolževanje, temveč za premostitev. Sam pa ob tem ocenjujem, da je taka investicija za občino potrebna in hkrati smotrna. Cim prej je potrebno investicijo pripeljati do faze, da se bodo vlaganja začela vračati v proračun.« KONCESIJE, IZGRADNJA POSLOVNO-STANOVANJSKEGA CENTRA ... Proračun za letošnje in prihodnje leto je v Občinskem svetu že potrjen, katere naloge pa čakajo odbor v prihodnjih mesecih tja do poletja? Martin Turk: »Prepičan sem, da je v letošnjem letu ena izmed bistvenih nalog našega odbora v tem, da v sodelovanju z drugimi odbori zagotovi in izvede vse postopke, potrebne za to, da bodo lahko naloge, ki jih občina mora zagotoviti s področja opravljanja gospodarskih javnih služb oddane na osnovi razpisa koncesije. Ko omenjam gospodarske javne službe, seveda mislim na razsvetljavo, vzdrževanje in obnovo cest, čiščenje kurilnih naprav in dimnih vodov - to so vse zadeve, ki imajo za občino velike finančne posledice. Menim, da bomo morali v to vložiti precej energije, da bomo pripravili kvalitetne razpise in zagotoviti kvalitetno izvedbo. Za naš odbor je aktualna izgradnja poslovno-stanovanjskega centra na Haj- dini, ki v to investicijo vlaga nemalo premoženja. Vse odločitve, povezane z izgradnjo prej omenjenga centra, bodo zahtevale tehtne in argumentirane razprave. Ne bi želel, da bi se pojavila situacija z začetka delovanja občine, ko nam ni uspelo, kljub jasnim izračunom upravičenosri, kupiti celotnega zemljišče na področju izgradnje novega centra.« Po vsem, kar ste povedali, lahko sklepamo, da odbor do konca mandata čaka še veliko odgovornega dela ... Martin Turk: »Zares nas čaka veliko dela, še posebej v iskanju virov, ki bodo nadome- Foto: TM stili velik izpad iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, da te vire najdemo, ob tem pa seveda želimo, da ti viri vsaj dolgoročno postanejo sestavni del naših prihodkov. Tako bomo lahko v prihodnje prišli na tisto realno vrednost proračuna, ki bo primerljiv s tistim pred financiranjem tudi preko finančne izravnave.« Predstavljam si, da je voditi odbor za finance in občinsko premoženje kar težko, da moraš za opravljanje te naloge imeti precej debelo kožo. Kako se znajdete v tej vlogi, kako vam uspeva? Martin Turk: »Moj način dela je tak, da sem pripravljen poslušati argumente in svoje delo usmerjam v to, da je odločitev na eni strani ekonomsko upravičena, na drugi pa potem tudi z nekim dogovorom sprejeta. Prepričan sem, da če delo, v tem premeru je to vodenje odbora, pa tudi vsako drugo, opravljaš z odgovornostjo, se vanj poglobiš, veš, da moraš to delo opraviti, pa če je težko ali ne. Le narediti ga je potrebno!« Tatjana Mohorko april 2004 H AJDIN C AN Ravnanje z odpadki NA OBMOČJU OBČINE HAJDINA, KI IMA 3832 PREBIVALCE IN POSELJENOST 58 ŠT.PREB./KM2 OPRAVLJA GOSPODARSKO JAVNO SLUŽBO RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI ČISTO MESTO PTUJ, Podjetje za gospodarjenje z odpadki d.o.o. PO ODLOKU O NAČINU OPRAVLJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI ( Ur. 1. RS 38/03) IMA PODJETJE NASLEDNJI KONCEPT ZBIRANJA ODPADKOV LOČENO ZBIRANJE NA IZVORU: 1.0 ZBIRANJE IN ODVOZ ODPADKOV IZ ODJEMNIH MEST - GOSPODINJSTEV ZBIRANJE IN ODVOZ ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV SE VRŠI Z ZBIRANJEM BIOLOŠKIH ODPADKOV V 120 , 240, 770 IN 1110 L POSODAH. GLEDE NA NUJNOST ZBIRANJA ODPADKOV NA IZVORU, TRENUTNO POTEKA AKCIJA OPREMLJANJA GOSPODINJSTEV, KI ŠE NISO VKLJUČENA V SISTEM ZBIRANJA IN ODVOZ ODPADKOV S POSODAMI ZA ZBIRANJE ODPADKOV. NA OBMOČJU OBČINE HAJDINA BODO V LETOŠNJEM LETU V VSEH NASELJIH OPREMLJENA Z POSODAMI ZA SMETI ŠE VSA MANJKAJOČA GOSPODINJSTVA. NASLOVOM TER KRAJEM ODLOŽENIH ODPADKOV. 2.0 ZBIRALNICE LOČENIH FRAKCIJ - EKOLOŠKI OTOKI LOKACIJE EKOLOŠKIH OTOKOV V OBČINI HAJDINA: 1. DRAŽENCI - NA GMAJNI 2. LOVSKI DOM HAJDINA 3. GEREČJA VAS 4. SLOVENJA VAS PRI GOSTILNI ČELAN 5. SLOVENJA VAS - GASILSKI DOM 6. HAJDOŠE PRI MOSTU ČEZ KANAL 7. SKORBA POD GOSTILNO KOŠTO-MAJ 8. SPODNJA HAJDINA PRI NOGOMETNEM IGRIŠČU 9. ZGORNJA HAJDINA PRI TRGOVINI MERCATOR 10. ZGORNJA HAJDINA ČEZ PROGO V ZBIRALNICAH SE ZBIRAJO NASLEDNJE VRSTE ODPADKOV: - STEKLO - PLASTIČNA EMBALAŽA - PAPIR - PLOČEVINKE V kolikor bodo imela vsa gospodinjstva posodo za smeti, se v naravi ne bodo kopičila divja odlagališča smeti ZA ODSTRANITEV IN SANACIJO TAKŠNIH ODLAGALIŠČ SMO PLAČNIKI VSI OBČANI - VSI DAVKOPLAČEVALCI. GLEDE NA TAKŠNO NESRAMNOST, OKOLJSKO NEKOLTURNOST NEKATERIH NAŠIH OBČANOV IN OBČANOV IZ DRUGIH OBČIN NAM NAJ NE BO NERODNO TAKOJ POKLICATI KOMUNALNE INŠPEKTORICO SABINE JUPIČ NA TEL. 748 29 99 IN PRIJAVITI ONESNAŽEVALCA S PRIIMKOM IN IMENOM, Lepo bi bilo, da bi se v ekoloških otokih odlagali odpadki, ki sem spadajo 3.0 ZBIRNI CENTER -CERO „ GAJKE „ NA ZBIRNEM CENTRU SE ODLAGAJO IN LOČUJEJO RAZLIČNE VRSTE ODPADKOV, KI JIH JE MOŽNO PREDELATI IN NI POTREBE, DA BI Z NJIMI POLNILI DEPONIJSKI PROSTOR. NA ZBIRNEM CENTRU ZBIRAJO: - STEKLO ( BELO, BARVNO ) - KOVINE - PAPIR - PLASTIKA - TEKSTIL - STIROPOR - KOSOVNI ODPADKI - BIOLOŠKI - ODPADKI ORGANSKEGA IZVORA ( KOMPOSTARNA) - NEVARNI ODPADKI DELOVNI ČAS ODPADKOV JE: ZIMSKI LETNI SPREJEMANJA 8.00 -17.00 8.00 - 20.00 OB SOBOTAH 8.00 - 14.00 GOSPODINJSTVA, KI SO VKLJUČENA V REDNI ODVOZ ODPADKOV, IMAJO OB PREDLOŽITVI POLOŽNICE TO ODLAGANJE BREZPLAČNO. 4.0 ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV MED KOSOVNE ODPADKE SPADAJO: - BELA TEHNIKA ( HLADILNIKI, ZMR-ZOVALNIKI, PRALNI IN SUŠILNI STROJI, ŠTEDILNIKI ...) - VSE VRSTE POHIŠTVA - TALNE OBLOGE - ŽIMNICE - ELEKTRIČNI APARATI (TELEVIZORJI, RADIJSKI SPREJEMNIKI, GOSPODINJSKI APARATI ... ) - KOLESA ZA KOSOVNE ODPADKE SE BO IZVEDLA AKCIJA PO PROGRAMU „OD VRAT DO VRAT,,. TO POMENI, DA V ČASU AKCIJE GOSPODINJSTVA NASTAVIJO KOSOVNE ODPADKE NA PROSTOR, KJER OBIČAJNO NASTAVIJO POSODE. ČAS IZVEDBE AKCIJE ZBIRANJA KOSOVNIH ODPADKOV OBJAVI IZVAJALEC NA POLOŽNICAH ZA REDNI ODVOZ ODPADKOV. KOSOVNE ODPADKE MORA ODLOŽITI POVZROČITELJ KOMUNALNIH ODPADKOV NA PREVZEMNO MESTO ZA KOMUNALNE ODPADKE DO 6.00 URE NA DAN PREVZEMA. VENDAR NE PREJ KOT 24 UR PRED DNEVOM PREVZEMA. ODPADKOV, KI NISO KOSOVNI KOMUNALNI ODPADKI, NI DOVOLJENO PREPUŠČATI KOT KOSOVNIH ODPADKOV. ZA OBMOČJE OBČINE HAJDINA JE AKCIJA ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV PLANIRANA V MESECU MAJU LETA 2004. HAJDINČAN april 2004 5.0 AKCIJA ZBIRANJA IN ODVOZA NEVARNIH ODPADKOV POSAMEZNE FRAKCIJE NEVARNIH GOSPODINJSKIH ODPADKOV SO: - TOPILA - KISLINE -BAZE - FOTO-KEMIKALIJE - PESTICIDI - FLOURESCENTNE CEVI IN DRUGI ODPADKI, KI VSEBUJEJO ŽIVO SREBRO - HLADILNIKI, ZMRZOVALNIKI IPD. - OLJA IN MAŠČOBE - BARVE, ČRNILA, LEPILA IN SMOLE - DETERGENTI - ZDRAVILA - BATERIJE - SVINČEVI AKUMOLATORJI - TV SPREJEMNIKI, MONITORJI - DRUGA ELEKTRONSKA OPREMA - LES, KI VSEBUJE NEVARNE SNOVI - EMBALAŽA, KI VSEBUJE OSTANKE NEVARNIH SNOVI ALI JE ONESNAŽENA Z NEVARNIMI SNOVMI - KOVINSKA EMBALAŽA, KI VSEBUJE NEVAREN TRD OKLOP (NA PRIMER AZBEST), VKLJUČNO S PRAZNIMI TLAČNIMI POSODAMI AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV JE PREDVIDENA V ZADNJEM TEDNU MESECA SEPTEMBRA 2004. ZBIRANJE POTEKA 1 DELOVNI NA 8 LOKACIJAH KOT V PRETEKLIH LETIH: 7.00 - 8.00 - VAŠKI CENTER DRA- ŽENCI 8.30 - 9.30 ČEZ PROGO IGRIŠČE 10.00-11.00 ŠČE HAJDINA POKOPALI- 11.30-12.30 PARKIRIŠČE PRED IGRIŠČEM NA SPODNJI HAJDINI 13.00-14.00 KRAJANOV SKORBA DOM 14.30 -15.30 DOM HAJDOŠE GASILSKI 16.00-17.00 DOM SLOVENJA VAS GASILSKI 17.30 -18.30 DOM GEREČJA VAS GASILSKI PODATKE JE OB POMOČI PROGRAMA ZBIRANJA LOČENIH FRAKCIJ, PROGRAMA ZBIRANJA KOSOVNIH ODPADKOV IN PROGRAMA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV ZA LETO 2004, Komunalna inšpektorica Sabina Jupič pri pregledu zapuščenega avtomobila na prečni cesti od »Sabine do kanala« v Hajdošah KI JIH JE PRIPRAVILO PODJETJE ČISTO MESTO, ZBRALA OČINSKA UPRAVA OBČINE HAJDINA. AKCIJA ZBIRANJA IN ODVOZ IZRABLJENIH AVTOMOBILOV OBČINA HAJDINA PROSI VSE OBČANE, KI IMAJO NA SVOJIH DVORIŠČIH IZRABLJENE AVTOMOBILE IN SE JIH ŽELIJO ZNEBITI, DA JAVIJO NA : OBČINSKO UPRAVO OBČINE HAJDINA, ZGORNJA HAJDINA 45 NA TEL. ŠT. 788 30 30 TIP AVTOMOBILA IN LOKACIJO AVTOMOBILA. PRIJAVE BOMO ZBIRALI OD 13. APRILA DO 16. APRILA 2004. ČIŠČENJE OKOLJA VSE OBČANKE IN OBČANE, KI JIM NI VSEENO, V KAKŠNEM OKOLJU ŽIVIJO, VABIM NA: ČISTILNO AKCIJO 2004, KI BO ORANIZIRANA V SOBOTO, 3. APRILA 2004, V VSEH NASELJIH OBČINE HAJDINA K IZVEDBI AKCIJE SO VABLJENI VSI VAŠKI ODBORI, LOVCI, ŠPORTNA DRUŠTVA, GASILSKA DRUŠTVA, OSNOVNI ŠOLI BREG IN HAJDINA, AKTIVI KMEČKIH ŽENA, PD, DU IN DRUGI. ZBIRNA MESTA ZA POSAMEZNA NASELJA BODO PODANA NA OGLASNIH MESTIH IN CATV GEREČJA VAS OD TORKA 30.03.2004. RADOSLAV SIMONIČ župan občine Hajdina Pa brez zamere... v *Te nekaj časa sem razmi- Jc-* sijala, kako zelo pomembna je človekova kulturna, izobrazbena, predvsem pa ekološka ozaveščenost. Sama sem nedavno postala aktivna sprehajalka in že nekaj časa na nekaterih lokacijah opažam izrazito onesnaženost z različnimi odpadki. Kljub temu, da opozorilne table stojijo v neposredni bližini, si je nekdo upal odvreči cel kup kosovnih odpadkov. Takšnih in podobnih lokacij je neverjetno veliko, še posebej, če v okolici rastejo drevesa in nizko grmičevje, s katerim se tako ali drugače »vse skrije«! Vem, da zagotovo nisem edina, ki jo to tako zelo moti, pa vendar me preseneča, da se ljudje tako slabo zavedajo svoje prihodnosti. Onesnažena narava zagotovo ne bo ponudila čistih kotičkov, kjer bi se lahko odpočili, ne bo nam podarila čiste vode in svežega zraka. Vsi se jezimo, ker moramo že vsako najmanjšo stvar plačati. Pomislite, kako zelo boste negodovali, ko boste morali plačati vstopnino, če boste želeli v park s svojim otrokom ali pa plačati visoko ceno pitne vode, ki pa ne bo pritekla iz vodovoda, ampak iz kupljenih steklenic. Najhujši onesnaževalci so res velika podjetja in tovarne, naftni koncerni in podobno, vendar pa število ljudi tudi narašča in s tem narašča tudi populacija. Na srce vam polagam preprosto misel, namreč preden odvržete manjši papirček od bonbona skozi okno vašega avtomobila, pomislite, da v istem trenutku verjetno še kdo stori enako. Raje ta papirček spravite v vrečko in ga doma odvrzite v koš. Hvaležna vam bo narava in vsi naši zanamci! Saška Serec april 2004 HAJDINČAN KORANTI S HAJDINE IN DRAZENCEV OBISKALI ZUPANA Skupaj privabljali pomlad ... Okupini korantov s Hajdine in Dra-Ožencev sta tudi letos v času norčavega pusta obiskali prvega moža hajdinske občine župana Radoslava Simoniča, mu izročili posebna darilca in zaželeli vse dobro do prihodnjega pusta ter nove pomladi. Zupan Simonič je skupaj z občinsko upravo pripravil sprejem za obe skupini korantov, pa tudi sam je nekega dne skočil v korantov kožuh in domačim korantom pomagal odganjati zimo. S pomladjo pa takoj po pustu ni bilo nič. A kaj ko so koranti slabo preganjali letošnjo zimo, ta je po pustu še pokazala ostre zobe in se potem kaj hitro »predala« pomladi. Pusta je že zdavnaj konec, zime pa prav tako in bodimo zadovoljni do prihodnjih pustnih dni, ki bodo kratki, pa zato toliko bolj težko pričakovani. TM Foto: Občinska uprava NA HAJDINI PROMOCIJA PRVE KASETE DOMAČIH LJUDSKIH PEVK Sest hajdirt-skih frajlic ¥ juba Cafuta, Karolina Korošec, S^Rozika Cestnik, Olga Nahberger, Marjana Veronek in Marta Sitar sestavljajo skupino ljudskih pevk KPD Stane Petrovič Hajdina. Sedemletno druženje in ohranjanje ljudskega pevskega izročila so pevke konec lanskega leta okronale še z izdajo prve kasete, promocijo in druženje s pevci pa so pevke priredile v januarju v dvorani gasilskega doma na Hajdini. Spomini na prva pevska druženja ... Pevke so se v fari sv. Martina začele družiti v decembru 1996, k prepevanju in pozneje nastopanju pa jih je vzpodbudil domačin Maks Kampi. Veliko je k temu pripomogla tudi Hajdinčanka Ljuba Cafuta, zdaj najstarejša v pevski skupini, saj ji je ljudska pesem že od nekdaj veliko pomenila. Pevke so v vseh teh letih nanizale lepo število nastopov; v hajdinski občini, okoliških krajih in celo v slovenskem parlamentu pa so imele priložnost zapeti pred leti, ko so bile tam na obisku skupaj s članicami Društva žena in deklet občine Hajdina. Tako se povsem na kratko začetkov in poznejših let ustvarjanja spominja Marta Sitar, vodja in duša hajdinskih pevk. Prav pri Marti na Zg. Hajdini pa se pevke dobivajo že od vsega začetka in rade povedo, da ob petju skrbijo tudi za pristne prijateljske vezi. SNEMALE Z RADOM ŠKRJANCEM V sedmih letih se je zasedba v skupini malo zamenjala, nekatere pevke so se poslovile, prišle so druge, pravi Sitarjeva, ki je poleg Cafutove zaslužna tudi za številna zares izvirna besedila ljudskih pesmi. Le nekaj teh so konec lanskega leta pevke posnele v studiu s tonskim mojstrom Radom Škrjancem in pri založbi Vejica tudi izdale kaseto. Na njej se Hajdinčanke predstavljajo kot hajdinske frajlice, tak pa je tudi naslov prve kasete. Ideja, da bi posnele kaseto, se je pevkam porodila sredi lanskega leta, ko jih je v Cirkovce na prireditev Polje, kdo bo tebe ljubil povabil Jože Ekart in ravno takrat so za nastop potrebovali tonski posnetek. Za pomoč so HAJDINČAN april 2004 prosile R. Škrajnca, po nastopu v Cirkovcah pa so zbrale pogum in se odločile posneti še ostalih 13 pesmi in bilo je dovolj materiala za prvo kaseto. Snemanje v studiu jim bo ostalo v zares lepem spominu, pravijo hajdinske pevke, in če bo še kdaj priložnost, bodo posnele tudi drugo kaseto Pri nastajanju in izdaji kasete so jim veliko pomagali v hajdinske m kulturnem društvu in občini Hajdina, je povedala Sitarjeva in dodala, da pa so jih podprli tudi številni domačini, ki so pridali vsak svoj prispevek in jim povsod dali veliko podpore. PETJE ZA V SPOMIN NOVIM GENERACIJAM MLADIH Na promocijo kasete so hajdinske ljudske pevke povabile mnoge pevske prijatelje, predvsem tiste, s katerimi se veliko družijo na nastopih in pevskih srečanjih. Na Hajdini smo tako prisluhnili ubranemu petju moškega pevskega zbora PGD Haj-doše, ljudskim pevcem s Hajdine, mešanemu pevskemu zboru iz Gerečje vasi, ljudskim pevkam iz Skorbe, Dornave in Utrinek z nastopa Foto: Studio 2M Ptuja, pevkam Druge pomladi iz Kidriče- drugim dejal, da je vesel, da so posnele vega in Gmajnaricam iz Hajdoš. ubrano ljudsko petje, kar bo ostalo zapi- Pevkam je ob izdaji kasete čestital še haj- sano za nove in nove generacije mladih, dinski župan Radoslav Simonič, ki je med Tatjana Mohorko Še o »Večeru pesmi in smeha" X Tnedeljo, 21. 3. 2004 je Štajerskim kolednikom končno V uspelo v Prosvetni dvorani na Hajdini izpeljati že dolgo načrtovani koncert. Prava sreča je, da jim je uspelo, saj smo obiskovalci v polni dvorani uživali ob njihovem programu. Skupina, ki v tem sestavu skupaj prepeva že 2 leti in jim ob posebnih priložnostih pomaga domačin Tom Hajšek, je pripravila pester program ljudskih in umetnih pesmi. V goste so povabili Spominčice iz Ptuja, ki so obiskovalcem popestrile večer s svojim nežnim in ubranim petjem. Štajerske kolednike sestavlja izkušena vokalna skupina iz okolice Ptuja. Edini domačin je Andrej Gornik (desno), sestav pa tvorijo še Stanko Horvat, Ivan Zemljarič, Vlado Markovič in Franc Rožmarin. Za dobro voljo je poskrbel gledališki igralec Oto Mesarič s Partljičevo monodramo in šaljivo zgodbo o pletenju in kuhanju »kne-dlof«. Prireditev je povezovala Nataša Stumberger, ki je z izbranim besedilom predstavila nastopajoče in njihove pesmi. Prireditev je podprla občina Hajdina in ZKD Hajdina in v njunem imenu se je Franci Mlakar, predsednik ZKD, nastopajočim zahvalil za prijeten večer. Obiskovalci v dvorani smo bili enotnega mnenja, da smo doživeli lep konec vikenda in da si takšnih prireditev še želimo. Tatjana Habjanič Spominčice pod vodstvom Marije Štoger so se nam predstavile z zanimivim izborom pesmi. april 2004 HAJDINČAN 90. ROJSTNI DAN JOŽETA MARKUŠA V SLOVENJI VASI Prijatelji - najlepše darilo slavljencu Slavljenec v družbi s prijatelji in nekdanjimi sosedi. Foto: TM o praznuješ med prijatelji in MVnekdanjimi sosedi, potem se šele zaveš, da te tudi po dolgih letih bivanja v drugem kraju ti niso pozabili, zame so nekaj posebnega, je na praznovanju svojega že 90. rojstnega dne v Slovenji vasi pri družini Sijanec povedal Jože Markuš. Ob visokem življenjskem prazniku so mu kot velika družina pripravili nepozabno slavje, slastna torta in šopki rož pa so Jožetu zvabili tudi solze v oči. Po rodu je Jože iz Žikrc na Lenarškem, potem je nekaj let živel tudi v Mariboru, z zdaj že pokojno ženo pa sta si nato ustvarila še skupen dom v Slovenji vasi. Tod je bil Jože zelo priljubljen med vaščani, sosednje so ga imeli radi in on je spoštoval njih, in morda mu je tudi zato tako dolgo uspelo ohraniti pristne prijateljske vezi. Danes živi s prijateljico Stanko v Loki pri Zidanem mostu, a v Slovenjo vas, kjer je še zmeraj prijavljen, se pogosto vrača, saj ga na ta kraj vežejo mnogi spomini. Pri Jožici in Alojzu Sijancu, nekdanjima sosedoma, pa je kot doma, toplo sprejet, gospa Jožica pa nam je zaupala, da ji je kot oče, zato si je tudi tako zelo želela, da bi mu ob prazniku priredili manjše slavje. Ob pomoči sosedov in prijateljev ji je to tudi uspelo, a še prej se je skupna čestitka slišala preko valov radia Ptuj, ko so slavljenca takole nagovorili: »Dragi Pepi je mnogo lepega, pa tudi Jože Markuš je pihnil 90. svečko. manj lepega preživel v življenju. Vedno je zmogel najti radost in srečo v veselju drugega. Ob 90. rojstnem dnevu želijo obilo zdravja ter da pozabi na vse manj lepe trenutke in zre v prihodnost z nasmehom in lepo mislijo na tiste, ki jih ima rad. Enake *7a začetek se pridružujem mnenju vseh ZL tistih, ki menite: KONČNO POMLAD! Sivina zimskih dni mi je že šla pošteno na živce in postajala sem vse bolj apatična, brezvoljna in povsem brez energije. Za dobro počutje vam ob teh čudovitih toplih dnevih priporočam svežino, ki jo boste zagotovo dosegli s spomladanskim čiščenjem in z velikim šopkom cvetlic, ki jih naberete ali kupite. Šopek postavite v tisti prostor, kjer se največ zadržujete in vsak trenutek dneva vam bo polepšan. Ničesar ne moremo dodati brezhibni lepoti živih barv in sveže zelenih listov. Ob tem vam še svetujem, da se čiščenja stanovanja lotevajte postopoma, ne naenkrat, saj je tudi pomlad dolga nekaj mesecev in ne le teden dni! Vsem ženskam, ki se jih loteva slaba volja zaradi povečanega telesnega obsega (kar je zagotovo posledica zimskega lenobnega vzdušja) pa predvsem priporočam, da ohranijo mirne živce. Postopno se predajte aktivnostim, da vzpostavite ponovno rav- želje in iskrene čestitke so namenjene tudi gospe Stanki, ki bo v marcu praznovala prav tako 90. rojstni dan. Še na mnoga zdrava leta - sosedje iz Slovenje vasi.« novesje v vašem telesu. Zmerna in zdrava prehrana, obogatena s sadjem in zelenjavo, pitje tekočine, predvsem vode, in gibanje bo v vaše življenje postopoma prineslo dobro voljo, motivacijo in zmanjšalo vaš »obseg«. Za vse stvari so potrebni majhni koraki, ki postopoma preraščajo v večje. Le tako boste dosegli vidne uspehe. Na koncu pa še nekaj nasvetov za sprostitev po napornem dnevu. Dandanes je vse bolj popularno sproščanje z aromaterapijo. Verjetno se v vsakem stanovanju najde čajna lučka, v kateri si prižgete majhno svečko. V lučko kanite 2-3 kapljice dišečega eteričnega olja, ki ga lahko kupite v vsaki cvetličarni ali morda tudi drogeriji, priporočam olje sandalovine, sivke, kamilice ali jasmina. Izbirajte predvsem po lastnem okusu. Želim vam prijetno spomladansko vzdušje in veliko delovne vneme po lenobni in dolgi zimi! Saška Serec TM Poskrbimo za zdravo in dobro počutje HAJDINČAN april 2004 PREGLED KULTURNIH DOGODKOV HAJDINA Januar 2004 Moški pevci so nastopali na kulturni prireditvi pod naslovom »S pesmijo v novo leto«, ki jo že tradicionalno prireja KPD Stane Petrovič, prav tako pa so sodelovale ljudske pevke, saj so na tem večeru imele promocijo kasete. Pevke so nastopile tudi v Ljubljani na razstavi jaslic, oboji pa so sodelovali na že tradicionalnem luščenju koščic-bučnic. Ljudske pevke so nastopile na srečanju Ljudskih pevcev in godcev v Vitomarcih, oboji pa so sodelovali na letnem občnem zboru društva. Februar 2004 Ljudske pevke so zapele na občnem zboru Gasilskega društva Hajdina in v Skorbi ob kulturnem prazniku, kjer se je s svojimi fotografijami predstavil obetavni Hajdinčan Matija Brodnjak. Ljudski pevci so odšli v goste k Društvu upokojencev »Ivan Rudolf« Breg. Ljudske pevke pa so se udeležile prve obletnice mešanega pevskega zbora Gerečja vas. V tem mesecu so bili aktivni tudi kurenti, ki so se predstavljali v pustnem času. Nastopali so na povorkah v Cirkovcah, na Vidmu in na Ptuju, obiskali so tudi posameznike in gostovali v Ajdovščini. Marec 2004 Ljudski pevci in pevke so sodelovali na prireditvi ob materinskem dnevu v organizaciji Vaškega odbora Sp. in Zg. Hajdine ter Kulturnega društva. Ljudske pevke so se predstavile s svojimi pesmimi na Radijski delavnici, kamor jih je povabil g. Ekart iz Prepolj. SKORBA Januar 2004 V tem mesecu so v kulturnem društvu ustanovili novo sekcijo in sicer Otroško gledališko skupino, Ljudske pevke so nastopile na Hajdini na prireditvi »S pesmijo v novo leto«, udeležile so se tudi Območne revije ljudskih pevcev v Podlehniku, prepevale pa so tudi na svečnico, kot je stari običaj. Februar 2004 Ljudske pevke in Moški oktet so nastopili na obletnici pevcev v Gerečji vasi, Moški oktet pa na občinski proslavi kulturnega praznika, peli so tudi ob posebnih priložnostih, med drugim na 70. obletnici predsednika KD Skorba Ivana Ogrinca. Marec 2004 Moški oktet in Ljudske pevke so sodelovali na proslavi ob materinskem dnevu v Skorbi. HAJDOŠE Februar 2004 V tem mesecu je društvo izvedlo letni občni zbor, na katerem je prišlo do sprememb v vodstvu kulturnega društva. Štajerski frajtonarji pa so odšli na tradicionalni pohod v Planico. DRAŽENCI Januar 2004 Člani kvarteta 2x2 so koledovali v času Treh kraljev. Februar 2004 V tem mesecu je kulturno društvo izvedlo letni občni zbor, na katerem je prišlo do sprememb v vodstvu. Tudi kurenti so v tem mesecu imeli veliko gostovanj doma in drugod, med drugim so bili že na tradicionalnih obiskih v Limbušu, Trbovljah, Portorožu in Piranu ter na povorkah v Ivanjkovcih na Hrvaškem ter na Vidmu. Kvartet 2x2 pa je sodeloval na proslavi kulturnega praznika v Skorbi. Marec 2004 Kulturno društvo je v sodelovanju z drugimi društvi in Vaškim odborom pripravilo prireditev v počastitev materinskega dneva. Pripravila: Saška Serec SPOMLADANSKE SPREMEMBE V KULTURNIH DRUŠTVIH Kakor kaže, so v nekaterih društvih prevetrili svoje delovanje in izvolili nove moči. V KD Valentin Žumer Hajdoše so zamenjali vodstvo in odslej vodi društvo Alfonz Strnad. Zamenjali so tudi tajnika in blagajnika. Ravno tako je prišlo do sprememb v KD Draženci, kjer je novi predsednik Daniel Pavlica, zamenjali so tudi podpredsednika, tajnika in blagajnika. Novim vodstvom želim veliko inovativnega in zagnanega dela, predvsem pa veliko veselega druženja in delovne vneme med člani. Saška Serec KULTURNI NAPOVEDNIK HAJDINA April 2004 Ljudski pevci se bodo udeležili 50. obletnice, Ljudske pevke pa se bodo udeležile prireditve Kmečke dobrote na Ptuju. V tem mesecu pa v kulturnem društvu pripravljajo premiero mladinske igre Matilda. Maj 2004 Ljudski pevci gredo v goste v Hajdoše na obletnico Gmajnaric KPD Valentin Žumer, udeležili pa se bodo tudi revije pevskih zborov v Šentjurju, ki ga organizira Zveza delovnih invalidov RS. SKORBA April 2004 Odrasla gledališka skupina namerava sodelovati na območni reviji odraslih gledaliških skupin na Ptuju. Moški oktet se bo udeležil Območne revije malih pevskih skupin na Ptuju. Maj 2004 KD Skorba bo soorganizator medob-močne revije otroških gledaliških skupin, ki bo v dvorani v Skorbi, ravno tako bo v Skorbi tudi medob-močna revija otroških folklornih skupin. V tem mesecu bodo pripravili še Večer ljudskih viž ljudskih pevcev in godcev ptujskega področja. HAJDOŠE April 2004 Likovna sekcija bo imela delavnico pod vodstvom Valerije Tekmec, kjer bodo barvali jajčka in izdelovali zajčke. Frajtonarji gredo na tradicionalno gostovanje v Burthausen v Nemčiji. Ga. Olga Vidovič bo imela predstavitev svoje pesniške zbirke. Maj 2004 Frajtonarji bodo 1. maja igrali budnico po vaseh naše občine v počastitev vstopa Slovenije v EU. DRAŽENCI April 2004 V kulturnem društvu bo dramska sekcija premierno predstavila svojo igro. Pripravila: Saška Serec april 2004 HAJDINČAN Materinski dan v Slovenji vasi v /""^lani Vaškega odbora in PGD Slovenja vas so v soboto organizirali proslavo ob materinskem dnevu. Matere so s svojim nastopom v gasilskem domu Slovenja vas najprej razveselili učenci OS Hajdina iz Slovenje vasi, ki so pod vodstvom mentorice Silve Hajšek pripravili kratek program. Z recitiranjem in igranjem na harmoniko so dodobra ogreli dlani prisotnih. Posebnega aplavza so bili deležni najmlajši nastopajoči - predšolski otroci, ki so s svojo spontanostjo izvabili v oči mater tudi kakšno solzo sreče. Vsem nastopajočim se je za njihov prispevek zahvalil predsednik VO Slovenja vas Janko Vegi. Domače gospodinje so po uradnem delu poskrbele za primerno okrepčilo, nato pa je do zgodnjih jutranjih ur sledila zabava. Plesa in smeha ni manjkalo, tako da so si nekateri že rezervirali karto tudi za drugo leto. Slovenjevaščani so s svojo udeležbo pokazali, da trud prirediteljev ni bil zaman in da bi takšne prireditve veljalo še ponoviti. JM Vojko in Benjamin sta nastopila v kulturnem in nato še v zabavnem programu. Foto: JOM Zabava je trajala do zgodnjih jutranjih ur. NOVA SEKCIJA KD SKORBA Mladi gledališčniki že nastopili X Zmesecu januarju so v kulturnem društvu Skorba ustanovili V otroško gledališko skupino. Vanjo je vključenih 7 osnovnošolcev, njihova mentorica in režiserka pa je domačinka Nada Golob, ki je za začetno predstavo izbrala igro Mira Gavrana z naslovom Izgubljena veverica. Pobudo za ustanovitev otroške skupine je dal gospod Ivan Ogrinc, ki skrbi za opremo in tehnične potrebe te sekcije. Pa še predstavim naj nastopajoče: Kaja Abraham, Tjaša Glažar, Nejc Ogrinc, Niko Strelec, Tilen Abraham, Rebeka Korošec in Kaja Amon. Z igrico so se že predstavili na območni reviji otroških gledaliških skupin, ki je bila v Trnovski vasi. Zaigrali so jo tudi na proslavi ob materinskem dnevu. Otroci komaj čakajo, da se predstavijo, zato si želijo tudi gostovanja v občini Hajdina in ne le na domačem odru. Želim jim veliko nastopov in naj jim nikar ne zmanjka poguma za prihodnje leto. Saška Serec Mladi igralci v predstavi Izgubljena veverica HAJDINČAN april 2004 IZ OS HAJDINA Predstavljamo se v besedi in sliki V vsakem letnem času smo bogatejši za nove izkušnje. Ko se šolsko leto prevesi v drugo polovico, koledarsko začne svoj novi obhod. Zato z njim praznujemo tudi mi. Ustvarjalne delavnice smo predstavili že v prejšnji številki Hajdinčana, tokrat pa začenjamo z zaključkom starega leta, saj smo v goste povabili za naše najmlajše težko pričakovane Idole. Vendar je praznično vzdušje hitro zamenjal učni vrvež in uspešno zaključen prvi trimester smo nadgrajevali z novimi znanji. Petošolci so vmes poskrbeli za pravilno držo na smučeh v zimski šoli v naravi na Pohorju, osmošolci pa so na taboru v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti na Vojskem doživljali pravo zimsko idilo. Dva metra snega sta jim dopuščala neverjetne možnosti iger na snegu in učnih dejavnosti. Vmes nismo pozabili niti na pusta. Kulturna predstavitev ob slovenskem kulturnem prazniku pa nas je vznemirila tako na šolski prireditvi kot v občini. Ker pomlad že kaže svoje čare, smo poskrbeli za šolsko zgradbo in jo preoblekli v pisane cvetke, ki smo jih poklanjali tudi mamam ob njihovem prazniku. Sicer pa radi pišemo o naravi in še o čem. Tokrat je za tekste poskrbela učiteljica 5. r./9 Nataša Stumberger. Nekaj teh besedil vam ponujamo v branje. V marcu smo se udeležili tudi 45. Območne revije otroških in mladinskih pevskih zborov v Markovcih, kjer sta nas ob klavirski spremljavi Toma Hajška zastopala dva zbora pod vodstvom zborovodkinje Marije Meklav. S. Hajšek Petošolci so uživali na snegu na Treh kraljih in se veselili dejavnosti ob učiteljih in vaditeljih. Na koncu vsakega tečaja sledi plačilo za dobro opravljeno delo. Tako so prva mesta na snegu prismučali Teja, Nina, Primož (od leve v prvi vrsti), Klavdija, Tomi in Timi. Špela Huzjan, predstavnica Idolov iz naše občine, doma na Zg. Hajdini, je na novoletno zabavo v šolo povabila tudi Petra Januša. Navdušenje je bilo nepopisno, kot vidite. Pust je pač praznik, ki nam je v teh krajih segel v srce. To gojimo tudi učiteljice OŠ Hajdina, ki smo vedno lepo sprejete tudi pri našem županu. Le obljubiti smo morale, da se bomo kot take potem vrnile nazaj na podstrešje naše šole. Ponosni smo na naše najmlajše, ki bodo nadaljevali tradi cijo pustnih običajev. Na prireditvi ob kulturnem dnevu smo letos sodelovale tudi učiteljice, ki smo prispevale delček k bogatemu izročilu plesno - recitatorsko - glasbenih točk. Na fotografiji pa predstavljamo del našega programa, katerega zborovske točke je spremljala Mateja Cartl (za klavirjem). Kje drugje kot na snegu so se želeli fotografirati osmošolci, ko so bili na teboru. 8.a se je preizkušal tudi na smučeh. Najmlajši pevci naše šole se redno udeležujejo vseh prireditev. Tokrat so nas pod vodstvom M. Meklav častno zastopali na Območni reviji mladinskih pevskih zborov v Markovcih. Kdor poje, slabo ne misli, so enotnega mnenja naši pevci druge triade, ki so se s svojim vokalnim izborom in zborovodkinjo M. Meklav prav tako predstavili na ORMPZ v Markovcih. HAJDINČAN april 2004 Na kmetiji Včeraj, 11.3.2004 smo obiskali kmetijo gospe Mare Kosar. Na Hajdini ima svojo kmetijo. Včasih je bila tam tudi šola z dvema razredoma. Gospa Mara je stara gospa, ki sama skrbi za svojo kmetijo, le stroje ji opravljajo drugi ljudje. Njen delovni čas se začne ob 5. 45 zjutraj. Najprej uredi kravam hlev in jih »počeše«. V istem hlevu ima še pujse, mlajše in starejše. Ko smo prišli v hlev, nam je malo smrdelo, vendar smo se hitro navadili na drugačen vonj. Ima dve kravi z imenoma Lizka in Pika. Gospo Maro imajo živali zelo rade, predvsem zato, ker jim vsak dan uredi hlev. Gospa tudi molze in ima zelo dobro mleko. Ima še dve goski, kokoši pa pri njej niso potrebne. V posebnem prostoru zdrobi koruzo, pšenico in ječmen in vse skupaj zmeša. To se imenuje »Šrot«. Tam ima shranjeno tudi seno. Na dvorišču je koruznik, v njem pa je polno koruze. Povedala nam je tudi, da imajo krave več mleka poleti, ker se hranijo s svežim senom. Za hišo ima polno njiv in različnih strojev. Mi imamo v razredu veliko učencev, ki imajo doma kmetijo, zato se na takšne stvari spoznajo. Gospa Mara je bila zelo prijazna, ker nas je povabila v hišo. Mi smo se zelo ustrašili, saj nas je bilo 25 z dvema učiteljicama. Ima zelo veliko kuhinjo, saj smo skoraj vsi sedeli. Na mizi so nas čakali okusni domači keksi, učiteljici pa topla kavica. Tako smo se najedli keksov, da smo siti odšli proti šoli, kjer smo imeli še 4 ure pouka. Gospa Mara pa nam je z veseljem pokazala sobe v stanovanju. Tam, kjer ima danes shrambo, je bila včasih učiteljeva soba. Najbolj so nam v spominu ostali slastni domači keksi. Leja Topolovec Na kmetiji V četrtek, 11.3.04 ob 9. 30 smo odšli na malico in se obuli ter oblekli. Zunaj smo počakali učiteljici in se tako odpravili na kmetijo. Ko smo hodili, smo si metali sneg. Nato smo prišli do tja in videli zunaj teto Maro. Vprašala nas je, če vemo, kaj je »štrigl« ali po slovensko krtača. Nekaj nas je vedelo. Gospa pa nam je pokazala, kaj je to in kako se dela z njo. V hlevu smo videli dve kravi, v svinjaku pa svinje. Pod gospodarskim podstrešjem smo videli »koruzjak«, drobilec (šrotar) in ječmen, koruzo ter pšenico. Nato smo videli pripomočke, s katerimi obdelujejo zemljo: plug, trosilec za gnoj, slamoreznico, brane, cisterno. Zagledali pa smo tudi dve raci. Teta Mara nam je povedala nekaj zanimivosti kmetije: prva šola na Hjdini je bila tu in učitelj spal kar v šoli. Za konec pa nas je povabila na domače piškote in na ogled obokane (velbane) sobe. Lepo smo se ji zahvalili za ogled kmetije in odšli nazaj v šolo, le brez kep ni šlo. Lep je bil ogled kmetije. Katarina Skrbinšek Obiskali smo kmetijo Pri naravoslovju se učimo o prehrani rastlin, živali in človeka.Zato smo učenci obeh petih razredov odšli na bližnjo kmetijo. Po poti smo se kepali, pogovarjali in zabavali. Ob prihodu nas je gospa Mara pozdravila in povabila v hlev. Tam smo si ogledali kravi. Dala jima je ime Pika in Liska. Povedala je tudi o prehrani živali z silosom, ki ga naredi iz koruz-nice in koruznih klasov ter posušenega sena. Ker je gospe Mari umrl mož, ji pomagajo pri obdelavi njiv in pripravi sena sinovi. Ima tri sinove. Eden izmed njih ima zgrajeno hišo zraven domačije, druga dva pa sta malo oddaljena. Kravi nakrmi z silosom in senom. Ima tudi »štrigl« in krtačo, da očisti kravi. Kravje iztrebke pa z vilami naklada v samokolnico, potem pa z grabljami nagrablja ter z šibnato metlo pomete na lopato. Živali očisti zato, da pri molži ne padajo dlake v dojilnico. Kravam nastilja s slamo pšenice in ječmena. Molze ročno. Takim kravam pravimo mlekarice, ker gospa Mara prodaja mleko bližnjim sosedom. Ostalo mleko pa porabi za svoje potrebe. Dela tudi mlečne izdelke. Čeprav ima majhno kmetijo, ima nizko stanovanjsko hišo, hlev, kokošnjak in svinjak. Tudi drvarnico, skedenj in senik, kjer shranjuje seno, ima. V svinjaku ima šest velikih prašičev in pet malih. Svinje hrani z mešano hrano, ki jo pridela na polju. Od žitaric pridela koruzo, ječmen in pšenico. S tem hrani race in piščance. Na kmetiji smo videli tudi stroje: sadilec, plug, brane, sejalnik, trosilec za prah, obračalnik, kombajn in nakladalko. Ima tudi lesen voz in orodje, samokolnico, motiko, vile, grablje, lopato in ročno slamoreznico. Povedala je tudi, da je na njihovi kmetiji bila prva osnovna šola za hajdinsko območje. Postregla nam je z domačimi piškoti. Zelo delovna, vestna in čista je gospa Mara. Na njeni majhni kmetiji vladata red in čistoča. Ob obisku njene kmetije mi je dalo mislit, kako bom tudi jaz pomagala staršem pri živinoreji in prašičereji. V spominu mi bo ostal obraz prijazne in dobre gospe Mare. Želim ji še veliko let kmetovanja. Rada bi še kdaj poskusila njene piškote in poklepetala z njo, saj je gospa Mara lep vzgled za kmetovanje. Sara Sagadin Obiskali smo kmetijo Pri naravoslovju smo se učili o prehranjevalnih verigah ljudi in živali, zato je učiteljica rekla, da si bomo ogledali kmetijo.V četrtek, 11.3.2004 smo se peš odpravili h gospe Mari Kosar, ki živi na kmetiji na Hajdini. Pričakala nas je na dvorišču in nam najprej pokazala lepo počiščen hlev. V njem sta bili dve kravi in več pujskov. Povedala nam je, da vsako jutro vstane ob šestih, da živino nahrani, »poštrigla« in pomolze. Živali hrani s senom, zmletim žitom in pesnimi rezanci. Ogledali smo si tudi delovne stroje: plug, brane, obračalnik, nakladalko in traktor. Gospo Maro smo vprašali, če ona vozi tra- ktor. Rekla je, da pridejo njeni sinovi in ji pomagajo. Potem nas je povabila v hišo in nas postregla z zelo okusnimi keksi, ki so nam zelo teknili. Na kmetiji smo izvedeli še, da je v tej hiši bila prva šola na Hajdini. V hiši je še učiteljeva nekdanja soba z obokanimi stropovi, ki smo si jih tudi ogledali. Gospodinji gospe Mari smo se zahvalili za obisk in se odpravili proti šoli. Rok Stumberger Na kmetiji V četrtek, 11.3. smo odšli na kmetijo blizu hajdinske trgovine. Tja smo odšli zato, da bi izvedeli, s čim se živali prehranjujejo. To se učimo pri naravoslovju. Ko smo prišli, smo videli hlev in dve raci. Potem smo odšli v hlev. Tam smo videli svinje in dve kravi. Gospa Mara nam je pokazala, kako se ročno molze krava in s čim se prehranjujejo svinje in krave. Videli smo tudi jasli. Pokazala nam je pesne rezance, ječmen, pšenico in koruzo. Ko smo prišli ven, smo odšli za hišo. Tam smo videli plug, slamoreznico, obračalnik, puhalnik in trosilec. Na koncu nam je gospa Mara postregla s keksi. Potem smo odšli v sobo. Povedala nam je, da je v tej sobi spal učitelj, saj je bila v tej hiši prva šola na Hajdini. Potem smo odšli v šolo. Anja Ribič Na šolskem avtobusu Na šolskem avtobusu je lepo, z njim se v šolo vozimo. Ko na postajo pridrvi, k vratom se poženemo vsi. Takrat se šofer razjezi, na nevarnost nas opozori, s kaznijo nam grozi, spet smo na avtobusu mirni vsi. Lepo se posedemo, malo poklepetamo, mlajšim prostor damo, se do šole varno pripeljemo. Ines Petrijan Ljubezen v šolskih klopeh Na šoli Hajdina v 6.c razredu se je pojavila zelo velika ljubezen. Dva, ki sedita skupaj, sta zelo zaljubljena. Med poukom ju vsi gledajo, kako si izmenjavata listke, na njih pa piše: ljubim te in podobne stvari. Ona ima dve prijateljici, ime jima je Manja in Klara. Sta pa tudi prijateljici Marka. Nekega dne smo ju dobili med poljubljanjem. Nekaj časa smo ju opazovali, potem pa je eden izmed sošolcev rekel: »Ju boš pustil!« In začel se je pretep. Gledat so prišli vsi iz okolice starega dela šole. Ko je prišel četrtošolec, ju je spravil narazen. HA, HA, HA, HA, PRVI APRIL! Veronika Gojkošek, Nina Bedrač april 2004 HAJDINČAN OD OBČNEGA ZBORA DO ZBORA DRUŠTEV ZENA V OBČINI HAJDINA Delavne in ustvarjalne skozi vse leto f^rvi meseci novega leta so bili K namenjeni občnim zborom vseh obstoječih društev v naši občini, kjer so posamezna društva predstavila svoje delo, ga kritično ocenila in pohvalila ter naredila plan dela za naprej. Zenske so bile lansko leto zelo delovne. O njihovem delu in pomembnih dogodkih smo vas redno tudi obveščali. Letos so si postavile nove smernice. DRUŠTVO GOSPODINJ DRAŽENCI Predsednica Društva gospodinj Draženci Zdenka Godec je na občnem zboru 24. januarja podala poročilo o delu društva v lanskem letu, iz katerega smo lahko razbrali, da so v lanskem letu izvedle precej zanimivih stvari in sicer razstavo »Vse o medu, medičarstvu in čebelarstvu«. Ta projekt je bil hkrati tudi razstava njihovih izdelkov: sveč iz voska in satnic, okraskov iz satnic, medenega peciva, medenjakov in Razstava medenega peciva, ki so jo pripravile članice Društva gospodinj Draženci. Miklavžev. Znanje o izdelavi teh izdelkov so si pridobile na dveh tečajih. Imele so predavanje o zeliščih, njihovi predelavi in trženju ter kuharske tečaje, kjer so kuhale kremne juhe in se naučile pripravljati ribe na različne načine. Letos so v času priprav na ekskurzijo v Budimpešto posnele kaseto »Kako potekajo priprave na ekskurzijo«. Udeležile so se tradicionalne žetve »Žetev zlatega klasja« na Stari Gori, katerega organizator je Društvo žena in deklet Sv. Jurij ob Ščavnici, in dosegle prvo mesto. Izpeljale so vsakoletno že tradicionalno tekmovanje društev v izdelavi domačih rezancev, kjer navezujejo prijateljske vezi med društvi v občini in izven nje. V letošnjem letu bodo zraven že tradicionalne izdelave rezancev izvedle in organizirale še predavanje Zdravje nastaja v kuhinji in ne v lekarni, številne kuharske in pekovske tečaje, kulturne dejavnosti, izvedle bodo projekta Predelava in vlaganje sadja in Izdelovanje velikonočnih aranžmajev, ki jih bodo tudi predstavile z razstavo. Uresničile bodo svojo željo in se odpravile na ekskurzijo v Pariz, želijo pa si izvesti okroglo mizo na temo »Ženska in njena vloga ter položaj v družbi«, kjer se bodo lahko z znanimi in uspešnimi Slovenkami srečale ženske iz vseh društev. DRUŠTVO ŽENA HAJDOŠE Na občnem zboru Društva žena Hajdoše je predsednica društva Anica Žumer povedala, da so v preteklem letu dale velik poudarek na druženju in poglabljanju svo- jega znanja, saj so imele kar tri strokovne ekskurzije, štiri pohode po Halozah in Slovenskih goricah, več daljših kolesarjenj in pripravile več družabnih srečanj, med katerimi je zanimivo vsakoletno Anino srečanje v mesecu juliju. Organizirale so tečaje kuhanja, kjer so se urile v peki različnih vrst peciva in kuhanju starih kmečkih jedi, tečaje in predavanje o zdravju, kjer so se seznanile z domačimi zdravili, zdravo prehrano in spoznavale simptome, preprečevanje in samozdravlje-nje najpogostejših obolenj, ki pretijo najbolj ženskam. Dolge zimske noči so si krajšale z ročnimi deli in domačo pesmijo, tedensko pa redno hodile na telovadbo. Dobro so sodelovale z vsemi društvi na vasi in v občini. Letos se bodo še naprej izobraževale in nadgrajevale svoje znanje ter izmenjevale izkušnje na tečajih, predavanjih, strokovnih ekskurzijah (v planu kar dve), pohodih, veliko bodo kolesarile in skrbele za družabno življenje na vasi. DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS Društvo žena in deklet Gerečja vas je najmlajše žensko društvo v naši občini. Na svojem 4. občnem zboru 6. marca je predsednica društva Anica Drevenšek dejala, da si ženske želijo več znanja in druženja, veliko prednost pa dajejo obujanju starih običajev in kulturnemu življenju na vasi. To jim tudi dobro uspeva. V preteklem letu so organizirale predavanje o zdravju, kjer so se seznanile o osteoporozi, tečaje kuhanja starih jedi iz gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici (5. julij 2003) Hajdošanke na pohodu po Slovenskih goricah OBČINA HAJDINA OBČINSKA UPRAVA, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina telefon 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št, 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in 30. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02 in 16/03) je Občinski svet Občine Hajdina na I I. redni seji, dne 16. 02. 2004 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE HAJDINA ZA LETO 2004 1. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem odlokom se za proračun Občine Hajdina za leto 2004 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine. 2. VIŠINA PRORAČUNA 2. člen Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A.BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v tisoč tolarjih Skupina/Podskupina kontov leto 2004 I. SKUFAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 377.661 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 306.375 70 DAVČNI PRIHODKI 287.443 700 Davki na dohodek in dobiček 171.848 703 Davki na premoženje 54.053 704 Domači davki na blago in storitve 61.542 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 18.932 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 2.300 71 I Takse in pristojbine 2.144 712 Denarne kazni 88 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 100 714 Drugi nedavčni prihodki 14.300 72 KAPITALSKI PRIHODKI 10.900 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 10.900 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 0 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 60.386 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 60.386 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41 +42+43) 507.821 40 TEKOČI ODHODKI 128.904 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3 1.583 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 5.397 402 Izdatki za blago in storitve 88.924 403 Plačila domačih obresti 0 409 Rezerve 3.000 41 TEKOČI TRANSFERI 159.378 410 Subvencije 6.100 41 I Transferi posameznikom in gospodinjstvom 67.950 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 29.010 413 Drugi tekoči domači transferi 56.3 18 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 199.213 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 199.213 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 20.326 430 Investicijski transferi 20.326 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I,-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -130.160 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB v tisoč tolarjih Skupina/Podskupina kontov leto 2004 IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA 0 KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751 +752) 75 PREJETA VPLAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH 0 DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 IN SPREJEMANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) C. RAČUN FINANCIRANJA v tisoč tolarjih Skupina/Podskupina kontov leto 2004 VII. ZADOLŽEVANJ E (500) 95.160 50 ZADOLŽEVANJE 95.160 500 Domače zadolževanje 95.160 Vlil.ODPLAČILA DOLGA (550) 0 55 ODPLAČILA DOLGA 0 550 Odplačila domačega dolga 0 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU -35.000 (l.+IV+VII.-ll.-V-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII) 95.160 XI. NETO FINANCIRANJE (VIH-VII.-VIII.-IX.) 130.160 Splošni del občinskega proračuna - odhodki, sestavljen po funkcionalni klasifikaciji po področjih proračunske porabe, in posebni del, sestavljen po ekonomski klasifikaciji javnofinančnih prejemkov in izdatkov na ravni podskupin kontov ter načrt razvojnih programov so priloga k temu odloku. 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 3. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJE tudi naslednji prihodki: - prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71 /93). 4. člen Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe v posebnem delu proračuna. 5. člen Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan poroča občinskemu svetu o polletni realizaciji proračuna in ob koncu leta o veljavnem proračunu za leto 2004 in njegovi realizaciji. 6. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni z zakonom ali s posebnim aktom občinskega sveta drugače določeno. Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu pro- računa. 7. člen Župan lahko dolžniku do višine 50.000,00 tolarjev odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve. 8. člen Sredstva za plače delavcev v občinski upravi in javnih zavodih se bodo uporabnikom zagotavljala mesečno glede na število in strukturo delavcev. 9. člen Župan lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejeni za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. 0 ukrepih iz prejšnjega odstavka mora župan obvestiti občinski svet in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 10. člen Župan je pooblaščen, da odloča o: -prerazporeditvi sredstev med različnimi postavkami v okviru posameznih dejavnosti na podlagi objektivnih razlogov, ki so usklajeni z uporabniki, -prenosu sredstev med posameznimi dejavnostmi do višine I % vrednosti proračuna, -kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta, -začasni vezavi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti; o tem lahko pooblasti tudi druge osebe, ki so odgovorne za finančno poslovanje. 11. člen Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1 .v letu 2005 40% navedenih pravic porabe in 2.v ostalih prihodnjih letih 30% navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami. 12. člen Proračunski sklad je račun proračunske rezerve, oblikovan po ZJF Proračunska rezerva se v letu 2004 oblikuje v višini 1.000.000 tolarjev. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 13. člen Za potrebe, ki jih ob sprejemu občinskega proračuna za proračunsko leto ni bilo mogoče predvideti, občina v letu 2004 oblikuje splošno proračunsko rezervacijo v višini 2.000.000 tolarjev. O porabi splošne proračunske rezervacije odloča župan v skladu z 42. členom ZJF 4. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 14. člen Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2004 lahko zadolži do višine 95.160.000,00 tolarjev. Občina v letu 2004 ne daje poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Hajdina. 15. člen Za leto 2005 se pravne osebe javnega sektorja na ravni občine se ne smejo zadolžiti in izdajati poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam. 5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 16. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Hajdina v letu 2005, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep župana. 17. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 403-01/04 Datum: 16. 02. 2004 Župan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00,79/01 in 30/02) in 30. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02 in 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na I I. redni seji dne 16. 02. 2004 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE HAJDINA ZA LETO 2005 1. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem odlokom se za proračun občine Hajdina za leto 2005 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine. 2. VIŠINA PRORAČUNA 2. člen Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v tisoč tolarjih Skupina/Podskupina kontov leto 2005 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 373.346 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 309.489 70 DAVČNI PRIHODKI 289.414 700 Davki na dohodek in dobiček 171.848 703 Davki na premoženje 54.163 704 Domači davki na blago in storitve 63.403 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 20.075 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 2.312 71 I Takse in pristojbine 2.231 712 Denarne kazni 92 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 120 714 Drugi nedavčni prihodki 15.320 72 KAPITALSKI PRIHODKI 0 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 0 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 63.857 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 63.857 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 362.046 40 TEKOČI ODHODKI 122.862 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 32.999 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 5.367 402 Izdatki za blago in storitve 81.496 403 Plačila domačih obresti 0 409 Rezerve 3.000 41 TEKOČI TRANSFERI 167.414 410 Subvencije 7.270 41 1 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 75.717 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 28.010 413 Drugi tekoči domači transferi 56.417 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 57.270 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 57.270 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 14.500 430 Investicijski transferi 14.500 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (1.-II.) 1 1.300 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB v tisoč tolarjih Skupina/Podskupina kontov leto 2005 IV PREJ ETA VRAČI LA DAN IH POSOJIL IN PRODAJA 0 KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH 0 DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 IN SPREJEMANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) C. RAČUN FINANCIRANJA v tisoč tolarjih Skupina/Podskupina kontov leto 2005 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 Vlil. ODPLAČILA DOLGA (550) 1 1.300 55 ODPLAČILA DOLGA 1 1.300 550 Odplačila domačega dolga 1 1.300 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU 0 (l. + IV+VII.-ll.-V-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII) -11.300 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+VII.-VIII.-IX.) 1 1.300 Splošni del občinskega proračuna - odhodki, sestavljen po funkcionalni klasifikaciji po področjih proračunske porabe, in posebni del, sestavljen po ekonomski klasifikaciji javnofinančnih prejemkov in izdatkov na ravni podskupin kontov ter načrt razvojnih programov so priloga k temu odloku. 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 3. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJfš tudi naslednji prihodki: - prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93). 4. člen Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe v posebnem delu proračuna. 5. člen Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan poroča občinskemu svetu o polletni realizaciji proračuna in ob koncu leta o veljavnem proračunu za leto 2005 in njegovi realizaciji. 6. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni z zakonom ali s posebnim aktom občinskega sveta drugače določeno. Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu proračuna. 7. člen Župan lahko dolžniku do višine 50.000,00 tolarjev odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve. 8. člen Sredstva za plače delavcev v občinski upravi in javnih zavodih se bodo uporabnikom zagotavljala mesečno glede na število in strukturo delavcev. 9. člen Župan lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejeni za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora župan obvestiti občinski svet in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 10. člen Župan je pooblaščen, da odloča o: -prerazporeditvi sredstev med različnimi postavkami v okviru posameznih dejavnosti na podlagi objektivnih razlogov, ki so usklajeni z uporabniki, -prenosu sredstev med posameznimi dejavnostmi do višine I % vrednosti proračuna, -kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta, -začasni vezavi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti; o tem lahko pooblasti tudi druge osebe, ki so odgovorne za finančno poslovanje. I I. člen Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere, ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2006 40% navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 30% navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami. 12. člen Proračunski sklad je račun proračunske rezerve, oblikovan po ZJF Proračunska rezerva se v letu 2005 oblikuje v višini 1.000.000 tolarjev. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 13. člen Za potrebe, ki jih ob sprejemu občinskega proračuna za proračunsko leto ni bilo mogoče predvideti, občina v letu 2005 oblikuje splošno proračunsko rezervacijo v višini 2.000,000 tolarjev. O porabi splošne proračunske rezervacije odloča župan v skladu z 42. členom ZJF 4. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 14. člen Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2005 ne bo zadolžila. Občina v letu 2005 ne daje poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Hajdina. 15. člen Za leto 2005 se pravne osebe javnega sektorja na ravni občine ne smejo zadolžiti in izdajati poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam. 5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 16. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Hajdina v letu 2006, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep župana. 17. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 403-01/04-05 Datum: 16.02.2004 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r. Na podlagi 3 I. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, dopisa Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, št. 896/03 z dne 22.10. 2003 in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji I I. redni seji dne 16. 02. 2004 sprejel naslednji SKLEP O IMENOVANJU ČLANOV SVETA ZAVODA KNJIŽNICE IVANA POTRČA 1. Občinski svet Občine Hajdina soglaša, da se kot predstavnika občin ustanoviteljic desnega brega Drave v svet zavoda Knjižnice Ivana Potrča Ptuj imenujeta: 1. Andrej TKALEC, Zg. Hajdina 122/a, 2288 Hajdina 2. Zofija TOPOLOVEC, Podlože 62/a, 2323 Ptujska gora 2. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 022-02/03-2 Datum: 16.02.2004 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03) je Občinski svetoObčine Hajdina na svoji 10. redni seji dne 21.01.2004 sprejel naslednji SKLEP O SOGLASJU K USTANOVITVI VARNOSTNEGA SOSVETA 1. Občinski svet občine Hajdina soglaša, da se ustanovi Varnostni sosvet med Občino Hajdina in Policijsko postajo Ptuj. 2. Ta mnenje oz. soglasje začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 015-10-1 /04 Datum: 16. 02. 2004 Radoslav SIMONIČ župan občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03) in 15. člena Statuta Športne zveze Hajdina je Občinski svet občine Hajdina na I I. redni seji dne 16. 02. 2004 sprejel naslednjo SPREMEMBO SKLEPA 0 IMENOVANJU ČLANOV V UPRAVNI ODBOR ŠPORTNE ZVEZE HAJDINA 1. 1. točka Sklepa o imenovanju članov v Upravni odbor Športne zveze Hajdina se spremeni in glasi tako: V Upravni odbor Športne zveze Hajdina se imenujeta: 1 .Slavko Burjan 2. Alojz Šijanec 2. Ostale točke ostanejo nespremenjene. Številka: 6-65/03-2 Datum: 16. 02. 2004 Radoslav SIMONIČ Zupan občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 10. redni seji dne 21.01.2004 sprejel naslednje SOGLASJE K PRODAJI POČITNIŠKEGA STANOVANJA V MAREDI 1. Občinski svet občine Hajdina soglaša k prodaji počitniškega stanovanja v Maredi. 2. To soglasje začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 465-02/34-1 Datum: 21.01.2004 Radoslav SIMONIČ Zupan Občine Hajdina Na podlagi 9. člena Zakona o športu (Uradni list-RS, št. 22/98) in 30. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 10. redni seji dne 21.01.2004 sprejel DOPOLNITEV PRAVILNIKA ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI HAJDINA 1. člen V Pravilniku za vrednotenje programov športa v občini Hajdina (Uradni list RS, št. 36/00) se 7. člen dopolni s stavkom, ki se glasi: »Člana upravnega odbora Športne zveze Hajdina, imenovana s strani občinskega sveta občine Hajdina, imata glasovalno večino za sredstva iz občinskega proračuna za dejavnost. 2. člen Te dopolnitve začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 65-01 /00-2 Datum: 21.04. 2004 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r. HAJDINČAN april 2004 Skupaj na praznovanju letošnjega dneva žena v Hajdošah pozabljenih žit, gob in gobovih omak, krašenje tort in priprava pogrinjkov, predavanje o vrtu, tečaj slikanja na steklo, strokovno ekskurzijo, udeležile so se pohoda po turistični osmici Sv. Stefana in nočnega pohoda na Zusem - cerkev Sv. Valentina. Veliko truda in dela so vložile v pripravo in izvedbo prireditve Košnja trave nekoč in projekt Bučijada, kjer so same pridelale veliko število različnih sort buč in bučk, razstavile stara kmečka orodja in stroje ter uredile kmečko izbo. Vesele so, kadar se lahko srečajo s članicami iz ostalih društev naše občine in izven nje, zato so novembra organizirale tekmovanje v kartanju, kjer so bile najboljše Dra-ženčanke. Ponosne so na svoj mešani pevski zbor, ki zastopa njihovo vas na vseh prireditvah v vasi in občini, kot tudi na dramsko skupino, ki pa, žal, zaradi prevelike zasedenosti igralcev v tem letu ni ničesar pripravila. Gerečja vas: Krašenje tort - katera bo lepše okrašena? V naslednjem letu jih čaka veliko dela. Kar so začele v preteklem letu, bi rade ohranile, zato se že pripravljajo in iščejo nove ideje o izvedbi prireditve Košnje trave nekoč in že imajo zbrana semena še več različnih sort buč in bučk za Bučijado. Lotile se bodo projektov z naslovi Vse o medu in medičarstvu, Izdelki iz ličja in Božični aranžmaji, kijih bodo tudi predstavile na razstavi. Velik poudarek bodo dale ljubiteljski kulturi in družabnemu življenju, ne bodo pa pozabile nase, zato bodo organizirale številne tečaje o kuhanju in ročnih delih, predavanja o zdravju in urejanju vrta, strokovne ekskurzije, pohode, kolesarjenje. Letos imajo v planu, da skupaj z Vaškim odborom uredijo in zasadijo okolico gasilskega doma ter očistijo in še lepše uredijo svojo vas. V društvu pa so zelo ponosne na svoje članice, saj si za vsak občni zbor in druge prireditve kuhajo same, kar v drugih društvih ni opaziti. Njihova glavna kuharica je Jelica Kovše, ki s pomočjo drugih žensk iz društva vedno poskrbi za dobro in okusno pripravljeno hrano. DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA Prvo soboto v mesecu marcu so članice Društva žena in deklet občine Hajdina imele svoj redni občni zbor, na katerem so pripravile pregled dogajanj v lanskem letu in postavile nove smernice za nadaljnje delo. Predsednica društva Marta Sitar je povedala, da so v lanskem letu izvedle kar nekaj zanimivih stvari in sicer razstavo ročnih del in velikonočnih jedi, razstavo jedi iz rimskih časov na Ptujskem gradu in pripravo rimskih jedi, s katerimi so pogostile goste iz vse Slovenije ob srečanju v Pokrajinskem muzeju v Ptuju . Njihova velika želja je ohraniti družabno življenje na vasi, zato so v začetku septembra izvedle že tretje tradicionalno trganje in »kožuhanje« koruze, ki jo same pridelajo. Obudile so tudi stari kmečki običaj luščenje »košic«. Tudi bučna semena so pri- Zadovoljni obrazi članic Drštva žena in deklet Gerečja vas ob svojih izdelkih Hajdina: Priprava jedi iz rimskih časov april 2004 HAJDINČAN delale same. Rade tudi zapojejo, saj so vse njihove članice pevke skupine Ljudskih pevk iz Hajdine. Znanje so si pridobivale na tečajih in predavanjih o kuhanju, zdravju, urile so se v ročnih spretnostih, kjer so slikale na steklo in svilo ter na strokovnih ekskurzijah. V zimskem času redno telovadijo. Tudi letos ne bodo počivale. V planu imajo številne tečaje in predavanja o zdravju, kuhanju in vrtnarjenju, strokovne ekskurzije, kmalu pa bodo začele saditi in obdelovati svoji njivi s koruzo in bučami, da bodo lahko ponovno izvedle ličkanje koruze in luščenje bučnih semen.Tako bodo poskrbele za prijetno druženje vseh društev v naši občini. Iz vsega povedanega sledi, da so bile ženske skozi vse leto zelo aktivne. Pripravile so veliko zanimivih stvari, s svojim delom pa skrbijo za kulturno in družabno življenje, obujanje starih običajev in ohranjanje kulturne dediščine. Jožica Lešnik Fotografije: Arhiv društev Razstava ročnih del na Hajdini Blagoslov konjev v občini Hajdina T/onec lanskega leta, natančneje na •I »»Stefanovo«, so se zbrali konjeniki iz občine Hajdina in se odpravili na že znani blagoslov konj. Tokrat je organizacijo prevzela gdč. Irena Cestnik. Čeprav na začetku ni bilo velikega zanimanja, se je na koncu vendarle zbralo kar 23 konjenikov. Okrog 10. ure zjutraj so krenili na pot proti hajdinski cerkvi, kjer jih je pričakal farni župnik Marijan Fesel. Že po tradiciji jih je gospod Fesel po končanem obredu povabil v Martinovo klet, kjer jih je pogostil z vinom in obdaril z darili. Zaključek je nato sledil v Dražencih, saj jih je Irena povabila v dom vaščanov Draženci, kjer so se vsi okrepčali z vročim golažem. Srečanje so obeležili s fotografijo in se dogovorili, da se spet čez leto srečajo s še številčnejšo ekipo konjenikov. ODGOVOR ANONIMNEMU PISCU TV Te morem si kaj, da ne bi odgo- 1 i vorila na anonimno pismo, ki sem ga dobila kot predsednica KPD Stane Petrovič Hajdina kmalu po koncertu S pesmijo v novo leto in promociji kasete Ljudskih pevk iz Hajdine. V pismu je omenjena nepripravljenost moških pevcev na nastop. Nevšečnost, kot je napačna intonacija, se zgodi tudi vrhunskim umetnikom, zato posploševati in kritizirati ljudi, ki prostovoljno brez kakršnega koli honorarja hodijo na vaje in nastope zagotovo ni primerno in pošteno - še posebej, če kritika prihaja iz glasbenih vrst. To so ljudski pevci, katerim tudi starost in barva glasov ne dovoljujeta, da bi bili uvrščeni v višji in kvalitetnejši rang. Stvar vsake posamezne skupine, ki deluje v okviru nekega društva, pa je, kdo in kakšen bo njihov vodja. Za konec pa še vabilo vsem: tistim, ki so pismo pisali in ostalim - z veseljem sprejmemo v svoje vrste vsakogar, ki je pripravljen žrtvovati svoj prosti čas za ljubiteljsko kulturo. Naj se nam pridruži ali pa s seboj pripelje te izobražene in nadarjene pevovodje, ki jih je po vašem mnenju v naši občini veliko. Nataša Stumberger Saška Serec Konjeniki po blagoslovu HAJDINČAN april 2004 INTERVJU Z VODJEM POLICIJSKEGA OKOLIŠA OBČINE HAJDINA »Vse več je pojavov vandalizma in vrstniškega nasilja« Martin Žunko, vodja poilicijskega okoliša občine Hajdina. Foto: JL ¥ judje, ki vozimo po cestah, nismo l^veseli, kadar nas ustavijo policisti. Četudi vozimo previdno in po predpisih, se ustrašimo, še posebej sedaj, ko so kazni zelo visoke. Tudi ob vozniško dovoljenje smo lahko ... Kljub vsemu pa na naših cestah umira vse več ljudi, tudi mladih. Srh nas spreleti, ko slišimo zavijanje policijske sirene. Na vse hudo pomislimo, ko se pred kakšno hišo v naši bližini ustavi policijski avto. Zakaj? O tem in še marsičem drugem smo povprašali enega od policistov. Martin Žunko, policist policijske postaje Ptuj in vodja policijskega okoliša občine Hajdina, se je z veseljem odzval našemu povabilu na klepet. Delo policista opravlja že 28 let. Rad ima svoj poklic in delo, ki ga opravlja. Med šolanjem je osemnajstmesečno pripravniško delo opravljal v Mokronogu na Dolenjskem. Po končanem šolanju je bil eno leto policist v Ljubljani in nato 12 let v Mariboru na policijskem oddelku Tezno in policijski postaji Pobrežje. Od leta 1990 je zaposlen na policijski postaji v Ptuju. Sedaj je vodja policijskega okoliša primestne četrti Breg in občine Hajdina. Hajdinčan: Kako poteka vaš delovni dan? »Delovni čas policista je 8 ur, vendar pa nemalokrat delamo tudi 24 ur (noč in dan). Moje delo je terensko in kot takšno pestro, naporno in velikokrat tudi nevarno.« Hajdinčan: Kakšne so vaše naloge kot vodje policijskega okoliša? »Mednje sodijo nadzor cestnega prometa, obravnave prijav tatvin, nasilja, groženj in vandalizma, posredovanje v kršitvah javnega reda in miru, zavarovanje javnih prireditev in shodov; pa tudi sodelovanje z OS Hajdina. To sodelovanje vključuje pogovore s posameznimi učenci, svetovanje mladim voznikom motornih koles, pomoč v osebnih stiskah in hujših primerih, organizacijo varovanja prometnih točk (zlasti kritičnih) v prvih dneh pouka ipd.« Hajdinčan: S katerimi prekrški ali negativnimi pojavi se srečujete najpogosteje v naši občini? »Najpogosteje se srečujemo s kršitvami cestno-prometnih predpisov, predvsem s prekoračitvijo dovoljene hitrosti, z obravnavo prometnih nesreč, z ugotavljanjem neustreznega psiho-fizičnega stanja vozni- kov (alkohol, mamila) in s tatvinami. Vse več pa je tudi pojavov vandalizma in vrstniškega nasilja, zlasti med vikendi, ko se mladina vrača iz diskotek. Tedaj pišejo po prometnih znakih, razbijajo in uničujejo javno razsvetljavo, CATV omarice itd. Tudi pretepi niso izjema.« Hajdinčan: Ali vam krajani (občani) ali druge ustanove pri tem vašem delu pomagajo oz. kakšno je sodelovanje? »Sodelovanje je na zadovoljivi ravni. Mislim, da bi bilo še boljše, če bi ljudje (očividci) katerega koli prekrška takoj poklicali na policijsko postajo Ptuj. Tudi anonimno, če ne upajo povedati svojega imena. V takšnih primerih naj pokličejo na telefonsko številko 780 9100 ali 113.« Hajdinčan: Nam lahko zaupate, kolikšen delež vaše skrbi oz. posredovanj je namenjen mladim? »Od vseh nalog policistov je 18 % vseh posredovanj namenjenih mladim. Tu gre predvsem za alkoholizem, uživanje mamil in z njimi povezanih tatvin, nasilje med vrstniki in drugimi, izsiljevanje, vožnjo brez vozniškega dovoljenja.« Hajdinčan: Ali »botruje« prekrškom bolj alkohol, morda celo mamila ali še kaj drugega? »Pri mlajših osebah obravnavamo predvsem prekrške, ki so povezani s samim uživanjem prepovedanih drog (marihuane) in vožnjo pod vplivom alkohola. Sledijo socialne (družinske) stiske, prehitra vožnja, vožnja brez ali z neveljavnim vozniškim dovoljenjem (ti kršitelji so največkrat povratniki) in vožnja z vozili, ki so za cestni promet tehnično neustrezna.« Hajdinčan: Ali morate skrbeti za javni red bolj kot za prometne prekrške? »Veliko več je kršitev javnega reda in mira, vendar se njihovo število že zmanjšuje. Kršitev cestno-prometnih predpisov, predvsem število prometnih nesreč, pa se povečuje. Posledice prometnih nesreč so vedno hujše in težje, še zlasti, ker gre ne samo za materialno škodo, temveč za (tudi trajne) telesne poškodbe udeležencev, v najhujših primerih pa tudi smrt.« Hajdinčan: Kaj bi svetovali občanom? »Naj pazijo na svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu, naj zavarujejo svoje premoženje predvsem v času daljše odsotnosti, naj bodo s svojim vedenjem zgled mlajšim in tudi drugim. Hkrati pa jih prosim za še boljše sodelovanje s policisti. Kajti varne ceste in varne stanovanjske soseske ne bodo ustvarili ne zakoni in ne policisti, ampak vsi osveščeni udeleženci v prometu in seveda zavzeti občani.« Hajdinčan: Hvala za pogovor. Jožica Lešnik april 2004 HAJDINČAN TRETJE SREČANJE ČLANOV PLANINSKEGA DRUŠTVA HAJDINA Osvojili štiri dvatisočake r¥'udi planinci v občini Hajdina so Z v začetku leta pregledali dogodke minulega leta in predstavili načrte, ki jih že počasi uresničujejo. O tretjem letu delovanja planinskega društva pa je govoril predsednik Franc Hazimali in ga ocenil za najuspešnejšega doslej. »Večino naših planov smo realizirali in uspešno pripeljali do konca. Osvojili smo štiri dvatisočake, prehodili celo Haloško planinsko pot, bili na tromeji, podali pa smo se tudi preko meje v Italijo. Zelo pomembno se mi zdi dejstvo, da so vsi naši pohodi potekali varno, brez večjih zapletov in da smo se zadovoljni vrnili domov. Članstvo se nam je v lanskem letu močno povečalo, kar pomeni, da smo na pravi poti in delamo dobro. To nas hkrati tudi motivira in obvezuje za še boljše delo v prihodnosti. Posebno zahvalo si zaslužijo naši stalni člani, ki se redno udeležujejo pohodov. Najbolj obiskan je bil pohod na Primorsko in Nanos, med najbolj priljubljenimi pa je še vedno nočni pohod na Donačko goro. SKUPAJ V GORE, V NARAVO PO ZDRAVJE V prihodnje si želimo, da se uspešneje povezujemo z ostalimi planinskimi društvi in bolje sodelujemo, pomembna naloga pa še vedno ostaja izobraževanje naših vodni- Začetek poti na Pesku kov. Naša velika želja je tudi, da bi dobili svoj prostor v novi občinski zgradbi. Sicer pa si letos ne bomo postavljali prevelikih ciljev, vendar želim, da zastavljene tudi uresničimo. Trudili se bomo, da se bodo vsi v društvu in na pohodih vedno dobro počutili. Veseli me, da gremo v gore skupaj, uživamo v lepotah narave in storimo nekaj dobrega tudi za svoje zdravje,« je na občnem zboru med drugim dejal predsednik PD Hajdina Franc Hazimali. Za dobro sodelovanje se je Hazimali zahvalil županu Radoslavu Simoniču, občinskemu svetu in Stanku Glažarju, predsedniku Športne zveze občine Hajdina, ter vsem ostalim, s katerimi planinci dobro sodelujejo. Sicer pa so se po delovnem srečanju planinci že srečali na pohodu, znova nočnem, ko so obiskali Mariborsko Pohorje, v januarju, v čudovitem zimskem dnevu, pa so se odzvali povabilu PD Slovenske Konjice in se v družbi številnih pohodnikov iz vse Slovenije odpravili po poteh Pohorskega bataljona na Osanka-rico. Pohod je odlično uspel, vtisi udeležencev so bili enkratni. TM