Zbornik X. jubilarnog kongresa geografa Jugoslavije održanog u Srbiji od 15. do 20. septem bra 1976. Izdala Zveza geografskih društev Jugoslavije in Srbsko geografsko društvo v Beogradu. Beograd 1977. Uredil M. Vasovič, str. 492. Zbornik je plod jubilarnega kongresa, ki se ga je udeležilo 379 oseb iz Jugoslavije, od tega 21 iz Slovenije, te r 17 tu jih gostov. Zajetna knjiga obsega 74 referatov (Slovenci so jih prispevali 11), organizacijska poročila te r dva opisa pokongresne ekskurzije po Zahodni in Osrednji Srbiji (M. Vasovič) ter po Vzhodni Srbiji (D. Dukič), ki bosta dobrodošla zlasti bodočim organiza­ torjem ekskurzij po Srbiji. Zdaj, ko imamo pred sabo tiskane referate z uvodnega plenarnega za­ sedanja, je še bolj utem eljen med kongresom dobljen vtis, da pregled razvoja geografske misli in geografskega raziskovanja po jugoslovanskih republikah in avtonomnih pokrajinah ne daje zaokroženega pregleda, ker se je vsak referent (Bukurov, Klemenčič, Panov, Puška, Bušatlija, Ršumovič, Friganovič) lotil dela po svoje. Malo jih je, ki še zasledujejo razvoj domače geografije v vseh njenih vejah. Ker pa je v lanskem Geografskem vestniku že poročal o poteku kongresa F. Lovrenčak (s. 260—261), se bomo tu omejili na ostale referate. Deseti kongres je bil prvi povojni, ki ni dopuščal svobodnih tem niti v sekcijah. Razpisal je referate o gospodarskem in družbenem razvoju SFRJ in učni geografiji (oboje na plenarnem sestanku), o teoretsko-metodičnih vpra­ šanjih, o gospodarskem in družbenem razvoju republik in pokrajin, o geo­ grafskih problem ih razvoja SFRJ te r o življenjskem okolju in geografiji. Če zdaj v zborniku prevladujejo sektorske analize oz. problem ska geografija in je mnogo m anj kompleksnih regionalno geografskih študij, za katere se zavzema J. Roglič v uvodnem referatu »Naša geografska misel v povojnem razdobju«, to ni nujno posledica nove orientacije jugoslovanske geografije, čeprav je tak vtis. Tega podkrepljuje tudi dejstvo, da organizatorji kongresa niso priskrbeli geografskega pregleda k ra ja zborovanja (Beograda) in domače regije oziroma vsaj njegovih novejših sprememb. Uvodni referat na temo »Gospodarski in družbeni razvoj SFRJ« je imel D. Rodič. Od ostalih referatov izstopa po svoji dokum entaciji in preglednosti Iva Baučiča prikaz »Regionalne razlike v povojnih jugoslovanskih migraci­ jah v tujino«. Glavnemu referatu o učni geografiji »Pereči problem i in pota razvoja učne geografije v naših šolah« (M. Bajič) je sledilo sedem referatov (med njimi članek j. Medveda »Osnovni vidiki didaktične reform e geografskega izobra­ ževanja«). Iz glavnega referata spoznamo, da smo imeli 1. 1976 v Sloveniji od petega do osmega razreda osnovne šole najm anj u r geografije v vsej državi (skupno 209 ur, v drugih republikah in pokrajinah 255 ur, razen v Vojvodini — 226 ur). Teoretično-metodološka vprašanja, ki bi po m ojem m nenju prav tako sodila na plenarni sestanek, obravnava osem referatov. Med njim i po kvan­ titativni metodi in kom pleksnosti ugodno izstopa štud ija B. Belca »Metodo­ logija raziskovanja posebnih km etijskih ku ltu r v Sloveniji«. Belec upošteva pri tipologiji ekološke pogoje, agrarnogeografske in socialno geografske raz­ mere, skupno deset tipoloških elementov. Nekaj podobnega lahko trdim o tudi za referat I. V rišerja »Razvoj industrije v SR Sloveniji« v sekciji za probleme gospodarskega in družbenega razvoja republik in pokrajin. Ker pa tem atiko obeh referentov poznamo že iz slovenskih objav, o n jiju tu ne bo več govora. Med ostalim i prikazi je zlasti zanimiv prikaz 14 m akedonskih um etnih jezer s skupno 53,5 km 2 površine in 1,666.000 m 3 vodne akum ulacije. O njihovem pom enu in o tem, da se iz teh jezer izteka nam akalna voda po 310 km dolgem kanalskem omrežju, govori P. M ihajlovska. Kot šolske prim ere naglega industrijskega razvoja v Srbiji, ki smo se m u čudili na obeh po- kongresnih ekskurzijah, nazorno opisuje M. Vasovič »srbsko Velenje — M ajdanpek, Bor, Niš te r Paračinsko kotlino. Med sekcijskimi referati o sodobnih problem ih razvoja SFRJ izstopa študija V. Rogiča o zgodovinskih kolebanjih dom inantne razvitosti savsko- -podonavske in objadranske osi. Avtor, ki očitno nadaljuje historično kulturno- -politično sm er ugotavljanja razvojnih tendenc na širšem prostoru meni, da stopajo zdaj v ospredje prečne savsko-jadranske smeri. Referati iz tega po­ glavja se ukvarjajo z gorskim in planinskim km etijstvom (Markovič, Ristič, Dubljevič), turizm om (Novosel, Martinovič, Kasalica, Stojmilov), oskrbo pre­ bivalstva v Sloveniji (Pak), deagrarizacijo v Spodnji Savinjski dolini (Natek), ekonomsko prebivalstvenim razvojem Istre (Ridjanovič). Šestnajst študij obsega poglavje »Življenjsko okolje in geografija«. Po slabokrvnih uvodnih referatih ugodneje preseneča referat R. Lazareviča »Gibanje suspendiranega nanosa v naših rekah«. Glede na to, da reke odne­ sejo letno dokazano 16 milijonov m 3, verjetno pa med 20 in 30 milijoni m :i suspenzije, zahteva avtor energične ukrepe proti eroziji prsti. Tem eljit je tudi prikaz vodnih razm er na Nikšičkem polju po izgradnji akum ulacijskega jezera (Radojičič). Omeniti je treba še študijo o vodnih razm erah v porečju Zahodne Srbije (Ocokoljič) in slovenske referate »Preobrazba na slovenski obali« — Plut, »Prsti v vrtačah« — Lovrenčak, »O bioklimi v Jugoslaviji« — Gams. Prostor mi ne dovoljuje omembe vseh prispevkov, ki napravljajo ta zbornik tem atsko izredno pester. Pri m arsikaterem je vprašljiva uvrstitev v oddelke. J. Dimič, če navedemo en prim er, je avtor referata z naslovom »Registracija in valorizacija naravnih pogojev in virov Jugoslavije kot pred­ pogoja njenega gospodarskega razvoja«. Uvrščen je v oddelek o današnjih geografskih problem ih razvitka SFRJ, obravnava pa teoretično-metodološko vprašanje in bi po tem atiki tudi sodil v to sekcijo. Pod naslovom »Geografski aspekt gospodarskega in družbenega razvoja SFRJ v povojni dobi« bi priča­ kovali preglede čez vso državo. Dejansko pa najdem o tukaj tudi študijo o arhitektonsko-urbanistični preobrazbi vasi v ožji Srbiji, o fitogeografskem k ar­ tiran ju v BiH, o družbenogospodarskih sprem em bah v Črni gori, socialno- geografskem razvoju v BiH. Na drugi stran i najdem o v oddelku za republike in pokrajine študijo o vsej državi (promet-Jelen). Taka razvrstitev je bila m orebiti na m estu na kongresu, v zborniku pa bi bralec dobil boljši pregled, če bi bili članki razvrščeni teritorialno. Med prispevki je mnogo takih, ki dajejo vtis improvizacije. Ta je po mojem m nenju vedno bolj vidna na nekaterih jugoslovanskih in republiških zborovanjih. M. Sušič zahteva v svojem prispevku več znanstvene kritike. Morebiti bi z njo zm anjšali število referatov, ki ne poročajo o raziskavah, temveč posredujejo ugotovitve drugih strok, zabeljene s splošno znanimi frazam i in modnimi lepotili. Nekoč smo šibali slabe referente zaradi lokalno- -geografske deskriptivnosti. Zdaj so taki prešli v sektorske ali specialistične analize, ki im ajo geografijo samo še v naslovu. Opremljeni so sicer s števil­ kami, ki pa so večidel prepisane iz statističnih publikacij. K art pa je v zbor­ niku na splošno malo. I. Gams Arso Škorič: Tipovi naših tala. Zagreb 1977, str. 134, 38 barvnih fotografij 1 barvna karta. O klasifikaciji p rsti v Jugoslaviji je Geografski vestnik že poročaj (letnik XLVII — 1975, XLVIII — 1976). Učbenik znanega pedologa A. Škoriča, ki jasno in nazorno podaja pregled glavnih tipov naših prsti, pa zopet vabi k tej tem atiki zlasti zato, ker v slovenščini še nimamo podobnega učbenika in bomo tudi geografi m orali verjetno še nekaj časa posegati po tovrstnih delih v srbohrvaščini. Avtor želi s to knjigo dati študentom raznih strok učbenik o klasifikaciji p rsti pri nas. Novi učbenik naj bi nadom estil knjigo »Zemljišta Jugoslavije« (manj prim erne kot učbenik), ki so jo dosedaj uporabljali študentje pri štu­ diju te tem atike. Tako ostaja glavna naloga knjige, da pregledno in ne pre­ obširno naniza posamezne sistem atske enote p rsti in njihove značilnosti. Obe­ nem pa naj bi podala na enem m estu različne podatke, ki so raztreseni v šte­