Oglasilo _ DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED LETO XVIII PETEK, 15. APRIL 1988 ŠTEVILKA 2 Živel “ prvi maj! Takšne in podobne simbolične parole so spremljale delavce pri nas in širom po svetu skozi desetletja v borbi za pravice. Zgodovina delavskega razreda je razgibana, povezana z žrtvami, odpovedmi in nenehne trdne zavesti. Ko so se delavci povezali, organizirano nastopili proti izkoriščanju, osnovali sindikate, so stopili po pravi poti. Po drugi svetovni vojni so praznik dela tudi svobodno praznovali. Samoupravljanje z delegatskim odločanjem je omogočilo delavcem, da so pridobili pravi položaj v socialistični družbi. Delavci — ustvarjalci imajo pregled nad svojimi dosežki, dohodkom, ki ga s svojim delom dosežejo. Položaj tako v družbi kakor v gospodarstvu je težak in vprašamo se: kako iz krize in kako izpeljati stabilizacijske programe? George Orwel je dejal, da iz sedanjosti ne moremo bežati v preteklost, temveč vedno samo v prihodnost. Vse predolgo oklevamo na razpotjih in gledamo našo materialno in kulturno revščino. Potrebno bi bilo'izboljšati samoupravne produkcijske odnose, pospešiti blagovno, tržno, razvojno usmeritev. Seveda brez varčevanja ne bo šlo na vseh področjih. Malodušje delavca pa je tisto, kar povzroča, da marsikateri dogodek v DO enostavno zbeži mimo, ne da bi delavec karkoli nanj vplival. Saj se imamo še dobro! Zaključimo debato in življenje beži dalje, z njim naše teorije, dejanja niso izvršena. Morda bodo spet zvenele že obrabljeno besede: z resnostjo in odgovornostjo naj se vsakdo potrudi pri svojem delu in uspehi oziroma izhod iz krize ne morejo zaostati. Vesna Volitve v samoupravne organe delovne organizacije in temeljnih organizacij ter DSSS smo opravili 11. 3.1988; delavski svet DO pa je izvršilne organe imenoval 29.3. 1988. V posamezne samoupravne organe so bili izvoljeni: Samoupravni organi TO T. Godec TO Rečica TO Mojstrana TO Podnart TO Filbo DSSS Delavski svet TO oz. DSSS Arh Nada Cerkovnik Nada Čajič Dušan Dijak Barbara Jeklar Božislava Langus Franc Lisec Milan Mavrič Miha Mencinger Alojz Odar Vinko Ravnik Janko Zalokar Marjan Zupanc Anton Bajc Bogo Bernard Jožica Dobravec Andrej Fumič Vlado Gogala Dušanka Golja Roman Hikel Bruno Ješe Niko Medja Branko Ratek Ivan Stare Andreja Urh Branko Gruden Vlado Kopavnik Alojz Kovačec Leopold Makuc Drago Matjaž Jože Pintar Janko Robič Mojca Ambrožič Jože Kordiš Jože Maček Peter Miklavčič Ivanka Popovič Andja Presterl Janez Ravnik Marko Varl Janez Vukič Peter Cerkovnik Andrej Cerkovnik Bogdan Cerkovnik Ivanka Gardener Simon Kemperle Jože Korošec Janko Lapajne Mirko Malej Janez Odar Franc Rijavec Branko Rozman Valentin Biškup Ignac Bizjak Knaflič P. Cerkovnik Vesna Frelih Nada Knaflič Stane Pavlič Pavlina Popovič Marija Praprotnik Ana Prešeren Janez Primožič Drago Rakuš Mirko Ravnik Simona Vidmar Bernarda Odbor SDK TO Bassanese Ivan Cvetek Janez Hodnik Jože Medja Janez, NR Ravnik Jelka Repinc Matevž Zalokar Mirko Lebar Metka Lukač Zvone Mulej Jože, ml. Perš Metka Soklič Jerca Kopavnik Jože Košir Slavko Lojevec Marjana Močnik Zdravko Troha Janez Čufar Franc Golmajer Joža Intihar Anton Perič Dana Vidakovič Štefan Milakovič Krste Pintar Janez Stare Franc Selan Blaž Smukavec Alojz Kerin Zdenka Koselj Ivanka Kunej Jelka Lužnik Stane Poljanec Metka Disciplinska komisija Odar Vinko Petek Ivanka Ropret Franc Žitnik Janez Godec Ciril Justin Janko Poklukar Vinko Brus Edo Petrič Janez Troha Ante Kunčič Tomaž Rakovec Branka Zupan Lidija Hodnik Jože Rozman Anton Rozman Darko Kunej Jelka Mozetič Miran Šorli Otorino Zalokar Zdravko Delavski svet DO Hožič Ivan Jensko Janez Repinc Jože Vojvoda Lovro Zalokar Anton Žvab Janko Ješe Niko Magister Srečko Ratek Ivan Sodja Janez Gruden Vlado Makuc Drago Ambrožič Jože Varl Janez Kemperle Jože Odar Franc, 1940 Blaževič Jordan Kelbl Miro Smukavec Miro Svet za finančne zadeve Rozman Adolf Iskra Ljuba Poklukar Bogdana Pretnar Vlasta Udir Roman Zupan Lidija Cerkovnik Ivanka Bergelj Milena Šalamun Mitja Toman Jože Odbor za SDK DO Polajnar Andrej Jarkovič Tomaž Kopavnik Jože Varl Kati Pintar Janez Pintar Miro IZVRŠILNI ORGANI DS DO: Odbor za Bassanese Ivan gospodarjenje Ravnik Janko Bregant Tomaž Magister Srečko Makovec Jože Rakovec Branka Kemperle Jože Iskra Anton Šifrer Ana Odbor za org., kadre in stanovanja Langus Franc Medja Janez Burja Alojz Kristan Anton Robič Peter Franc Boris Frelih Alojz Cesar Marinka Smukavec Mirko Odbor za spl. zadeve, družb. st. in obv. Hodnik Jože Žitnik Janez Marolt Janez Repe Amalija Černe Milena Prevec Anki Kemperle Irena Magister Marija Por Metka Komisija za VZD Medja Janez Magister Srečko Matjaž Jože Cesar Vlado Milakovič Krste Kelbl Miro Smukavec Miro Ocena discipline in disciplinskih postopkov V letu 1986 smo sprejeli Ukrepe za boljšo učinkovitost dela, med katerimi je bilo tudi precej Iz tabele izhaja, da je disciplinska komisija v letu 1985 zasedala enajstkrat, prav tolikokrat tudi v letu 1987, v letu 1986 pa je imela 9 sej. V številu sej to- ukrepov za izboljšanje discipline. Vse kaže, da so vsi ti ukrepi imeli pozitivne učinke, saj se je rej ni bilo bistvenih razlik, razlike pa so bile v številu obravnavanih primerov. V letu 1985 je disciplinska komisija obravnavala kar 91 pri- število disciplinskih prijav v zadnjih dveh letih bistveno zmanjšalo, kar je razvidno tudi iz naslednjih podatkov: merov, v letu 1986 pa le 17; v letu 1987 je število obravnavanih primerov sicer proti letu 1986 naraslo na 32, v primerjavi z letom 1985 pa je še vedno bistveno manjše in predstavlja komaj 35 % primerov, obravnavanih v letu 1985. Vzrok za tako bistveno zmanjšanje disciplinskih obravnav je prav gotovo v sprejetju ukrepov za boljšo delovno učinkovitost oz. ukrepov za izboljšanje discipline, saj smo marsikateri primer nediscipline obravnavali in Leto 1985 Leto 1986 Leto 1987 TOZD štev. obravnav št. prijav, delavcev štev. obravnav štev. prijav, delavcev štev. obravnav štev. prijav delavcev Tomaž Godec 2 25 1 3 3 6 Rečica 4 44 4 4 2 8 Podnart 4 19 2 6 2 6 Mojstrana 1 3 1 2 1 4 Filbo — — 1 2 2 4 Trgovina — — — — 1 4 Skupaj 11 91 9 17 11 32 rešili po tej poti, za obravnavo ostali le primeri, ki so predstav- veznosti, kar potrjujejo tudi po- pred disciplinsko komisijo pa so ljali hujšo kršitev delovne ob- datki iz naslednje tabele: TOZD opomin javni opomin prerazp. denarna kazen pogojno preneh. preneha- nje ukrepa ni 85 86 87 85 86 87 85 86 87 85 86 87 85 86 87 85 86 87 85 86 87 T. Godec 1 11 12 3 5 1 Rečica 4 10 1 6 16 3 1 4 4 1 2 Mojstrana 2 1 2 1 1 1 Podnart 10 1 1 3 4 2 2 2 4 2 Filbo 1 3 1 1 Trgovina 4 Skupaj 5 33 2 1 7 3 32 9 17 3 5 7 6 2 2 V letu 1985 je bilo izrečenih veliko več opominov in javnih opominov, medtem ko je bilo v letu 1986 in 1987 izrečenih precej več strožjih ukrepov, zlasti prenehanje delovnega razmerja in pa pogojno odloženega prenehanja. Ce gledamo v odstotkih, lahko ugotovimo, da je bilo v letu 1985 med izrečenimi ukrepi kar 42% opominov in javnih opominov ter 38 % prenehanj delov- nega razmerja; v letu 1986 opominov in javnih opominov komisija sploh ni izrekla, medtem pa število prenehanj delovnega razmerja in pogojnih prenehanj predstavlja kar 82 %. V letu 1987 sta bila izrečena le 2 javna opomina ali 6 % ter 24 prenehanj in pogojnih prenehanj, kar predstavlja kar 75 % vseh izrečenih ukrepov. Jelka Sklepi samoupravnih organov Delavski svet TO Mojstrana (25. 2. 1988) 1. Obravnaval je 12-mesečni zaključni obračun ter ga posredoval zboru delavcev v sprejem. 2. Obravnaval in sprejel je drugi del plana za leto 1988 ter plan skupne porabe za leto 1988. 3. Za delegata SIS-a za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Jesenice je imenoval Marico Kunšič. 4. Razpisal je dela in naloge individualnega poslovodnega organa TO. 5. Planinskemu društvu Jesenice ni odobril brezplačnega razreza hlodovine, ker smo jim do sedaj naredili že veliko brezplačnih uslug, Delavski svet TO Podnart (26.2. 1988) 1. Obravnaval je obračun za leto 1987 in ugotovil, da je delitev dohodka v skladu s planom, zakonskimi predpisi, samoupravnimi akti TO ter ga posredoval v sprejem zboru delavcev; 2. Sprejel je drugi del plana 88 v predloženi obliki; 3. V 8-dnevno javno obravnavo je posredoval predlog sistemizacije del in nalog voznik viličarja; 4. obravnaval je prošnje Združenje šoferjev in avtomehanikov Tržič, OOS Pekarna Tržič in CD Kamna gorica ter Sr. Dobrava. Prošnje Združenja šoferjev in avtomehanikov Tržič ni ugodno rešil. OOS Pekarni Tržič je za srečolov podaril 1 butaro žamanja. CD Kamna gorica in Sr. Dobrava se pismeno obvesti, da jim pri nabavi gasilskega avtomobila finančno ne moremo pomagati; 5. Sprejel je sklep, da se Ladislava Cesarja imenuje za v. d. direktorja TO za dobo 6 mesecev Delavski svet TO Podnart (28. 3. 1988) 1. Seznanjen je bil s poročilom o izidu volitev v samoupravne organe TO in DO, ter referenduma z dne 11.3. 88, kjer so bili izvoljeni kandidati v samoupravne organe TO in DO in na referendumu sprejete dopolnitve in spremembe samoupravnih splošnih aktov ter glasovanje o Izstopu iz SOZD-a GLC; 2. Za predsednika DS je bil enoglasno izvoljen Varl Janez, za namestnika pa Ambrožič Jože; 3. V odbor za delovna razmerja je izvolil Černe Marjeto, Franc Borisa, Kordiš Joža, Kunčič Tomaža in Ličar Alojza; 4. V komite za SLo in DS je izvolil Cesar Ladislava, Čufar Franca, Varl Janeza, Franc Borisa, Šolar Jakoba, Perič Danico, Tavželj Antona in predsednika OOZSM; 5. V izvršilne organe DS DO je predlagal: — Branko Rakovec v odbor za gospodarjenje — Ivanko Prevec v odbor za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje; — Borisa Franca v odbor za organizacijo, kadre in stanovanja; — Ladislava Cesarja v uredniški odbor; 6. Obravnaval in sprejel je predlog o prehodu na enoizmensko delo, ki se prične, razen za žagalnico in kotlovnico, ki bo delala v dveh izmenah, 4.4. 1988; 7. Franca Čufarja je imenoval za delegata v skupščino sklada skupnih rezerv v občini Radovljica za mandatno obdobje 1988-92, za namestnika pa Vukič Petra; 8. Obravnaval je poročilo o izvajanju samoupravnih sporazumov o temeljih plana SIS družbenih dejavnosti za obdobje 86-90 za leto 1987; Zakaj iz SOZD-a? Na referendumu, dne 11. 3. 1988 smo se delavci LIP-a Bled z osebnim izjavljanjem odločili, da izstopimo iz SOZD-a GLG. Referenduma se je udeležilo 1048 zaposlenih, od katerih je920volilnih upravičencev glasovalo ZA IZSTOP iz SOZD-a. Naš izstop iz SOZD-a je marsikomu razburil duha. Niso se še polegle takšne in drugačne govorice, nekateri so porabili veliko papirja, izgubljali dragocen čas ... Kljub pritiskom in grožnjam pa smo LIP-ovi delavci vedeli, za kaj se odločamo. V SOZD GLG smo pristopili leta 1974. s cilji, da si razdelimo proizvodni program, da bi dosegli večji dohodek, izboljšali socialno varnost, da bi bilo izkoriščanje lesne mase optimalnejše, skratka, da si članice medsebojno pomagamo. Lepo je bilo zamišljeno, vendar v praksi neizpeljano. Sestavljena organizacija GLG je nastala iz različnih delovnih organizacij, ki so obdržale vse funkcije delovanja in ni mogla in ne predstavlja koncentracije znanja in tistih informacij, ki dolgoročno omogočajo prilagajanje elementom okolja, ki delovne organizacije najbolj ogrožajo; prav tako GLG ne predstavlja koncentracije investicijskih sredstev in dalje SOZD ne opravlja koncentracije razvojnih, tržnih in finančnih funkcij. Združenja takšnega značaja oz. oblik pa nimajo centra moči. Pobud in zahtev za preučitev članstva LIP-a v SOZD-u je bilo v preteklosti zelo veliko. Za negativno stališče do SOZD-a so se naši delavci opredelili pred 4 leti, ko so v eni od temeljnih organizacij kar 3-krat ponovili referendum za potrditev sprememb samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD. Glavna pobuda za izstop pa je nastala konec novembra lanskega leta pri obravnavi vladnega antiinflacijskega programa. Pa naj še pišejo o »ljubezni, ki je trajala 13 let«; mi smo ostali v svoji nameri odločni in trdni. Prihodnost pa bo pokazala, da smo imeli prav. Varstvo pri delu Splošna določila Po ustavnih določilih imajo delavci in občani, organizacije združenega dela ter družbenopolitične skupnosti pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za zdravo življenje in zdrave delovne razmere. Zakon o varstvu pri delu določa, da ima sleherni delavec pravico in dolžnost do zagotovitve takšnega delovnega okolja in takšnih delovnih razmer, ki zagotavljajo njegovo fizično in moralno integriteto med delom. Za varno delovno okolje in varne delovne razmere se šteje tisto okolje, kjer se s tehničnimi, organizacijskimi, socialnimi, vzgojnimi in drugimi ukrepi odpravijo nepravilnosti in neugodni vplivi. Varno delovno okolje in varne delovne razmere so zagotovljene takrat, ko delavec ob normalni pazljivosti ter strokovni in delovni sposobnosti opravlja svoje delo brez nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare. Nadalje zakon o varstvu pri delu navaja, da za zagotavljanje pravic varstva pri delu ter za varno delovno okolje in delovne razmere, morajo skrbeti delavci v organizacijah združenega dela z določanjem varstvenih ukrepov in normativov, z urejanjem varstva pri delu in z organiziranjem službe varstva pri delu, s samoupravnimi sporazumi in drugimi splošnimi akti, s takšnim organiziranjem in izvajanjem delovnega procesa, v katerem so zajeti varstveni ukrepi in normativi kot sestavni del tega procesa, ter z izvajanjem predpisa o varstvu pri delu. Iz tega sledi, da je varstvo pri delu celokupnost ukrepov, s katerimi zagotavljamo in uveljavljamo varstvo pri delu in v okolju. Zato je potrebno zahteve varstva upoštevati pri načrtovanju, pri vgrajevanju in nabavi delovnih priprav in naprav, pri oblikovanju delovnih mest, pri uvajanju novih tehnoloških postopkov itd., pri tem pa je potrebno upoštevati fiziološke in biološke značilnosti človeka, ter druge dejavnike, ki vplivajo na aktivnost pri delu in s tem na varnost pri delu. Varnost delavca na delovnem mestu in v življenjskem okolju je zagotovljena takrat, če nevarnosti in okolnosti, ki ogrožajo njegovo integriteto, rešujemo kot celoto z različnih vidikov: to je predvsem s humanega, tehnološkega, ekonomskega, medicinskega, sociološkega, psihološkega, organizacijskega, pravnega ... Lesna industrija je po svoji panogi, dejavnosti in vrsti dela industrija, v kateri nastopa večje število delovnih mest s povečano nevarnostjo. To pa predvsem zaradi uporabe velikega števila različnih naprav in priprav, pri katerih nastopa povečana nevarnost zaradi rotirajočih delov. Ti rotirajoči deli so največkrat tudi glavni viri poškodb in telesnih okvar, pred- vsem zaradi nepravilno ali sploh nenameščenih varnostnih naprav. Za lesno industrijo je značilno tudi to, da se veliko nesreč zgodi zaradi prenatrpanosti delovnih prostorov, saj so prehodi v obratnih prostorih pogosto založeni z materialom, polizdelki in izdelki, nemalokrat pa tudi z embalažo in odpadki. Zaradi tehnoloških postopkov, v katerih se uporabljajo najrazličnejši materiali, stroji in naprave, pogostokrat nastopajo slabe ekološke razmere. Pojavljajo se hlapi topil in razredčil, hlapi lepil, velikokrat nastopa tudi prah, zaradi preslabe dnevne svetlobe se pojavljajo umetne svetlobe in nenazadnje kot največji problem v lesni industriji, hrup. Zaradi vsega tega je potrebno težiti k čimbolj organiziranemu in strokovnemu pristopu reševanja vseh varnostnih problemov, vse v cilju zagotovitve čimbolj-ših delovnih pogojev. Se nadaljuje Nesreče pri delu Leta 1987 se je v DO pripetilo 105 nesreč, oziroma se je poškodovalo 9 % zaposlenih ali vsak 11. delavec. Po spolu prevladujejo moški in to v 78 primerih (7 več kot leta 1986) in ženske v 27 primerih (1 več kot leta 1986), iz česar je razvidno, da se je leta 1987 pri- petilo 8 nesreč več kot leta 1986. S povečanjem števila nesreč pa se je povečalo tudi število izgubljenih ur in to iz 8387 na 10.238 ur. Skupno število izgu- Nesreče po TOZD Leto T. Godec Rečica Mojstrana Podnart Filbo DSSS Skupaj 1986 1987 34 (21M, 13Ž) 37 (24M, 13Ž) 25 (16M, 9Ž) 26 (17M, 9Ž) 15 (12M, 3Ž) 7 ( 5M, 2Ž) 11 (10M, 1Ž) 11 ( 9M, 1Ž) 12 (12M) -22 (21M, 1Ž) 2 (2M) 97 (71M.26Ž) 105 (78M, 27 Ž) V primerjavi z letom 1986 se je število nesreč pri delu največ povečalo v TO Filbo in to za 10 primerov, znižalo pa največ v TO Mojstrana — za 8 primerov. Glede na število zaposlenih po posameznih TO pa je % poškodovanih naslednji: TO Filbo 18% ali vsak 5,3 TO Podnart 14,8% ali vsak 7, TO Tomaž Go- dec 8,62 % ali vsak 11,59, TO Rečica 8,15% ali vsak 12,27, TO Mojstrana 7,6 % ali vsak 13,14 in DSSS 1,8 % ali vsak 55. Izgubljene ure zaradi nesreč po TO Leto T. Godec Rečica Mojstrana Podnart Filbo DSSS Skupaj 1986 2632 2912 1165 1302 376 8387 + 2840(1/84) +2192(1/84) + 5032 5472 5104 13419 ur 1987 3648 2122 579 1221 2316 352 10238 + 1736 (1/86) +2088 (1/84) + 3818 5384 4210 14046 ur Nesreče po mesecih TOZD I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Skupaj Tomaž Godec 3 4 3 3 3 2 2 5 6 1 3 2 37 Rečica 2 3 1 — — 2 3 6 1 5 2 1 26 Mojstrana 3 - 1 2 1 — — — — — — — 7 Podnart — 2 - — 1 - 1 2 1 3 ' 1 11 Filbo - 3 1 4 2 3 - 2 4 — 2 1 22 DSSS — 1 - — 1 2 Skupaj 8 13 6 9 7 7 6 15 12 9 7 6 105 Nesreče po viru nastanka Tn7n dvigovanje, stroj, in TOZD transp. ^ave udarci, padci ročno orodje opekline vbodi, tujki, iveri na poti Skupaj T. Godec 17 7 2 — 9 2 37 Rečica 8 13 3 — — 2 26 Mojstrana 4 1 — — 1 1 7 Podnart 5 1 — 1 1 3 11 Filbo 8 6 — — 8 — 22 DSSS 1 - — — — 1 2 Skupaj 43 28 5 1 19 9 105 bljenih ur zaradi nesreč pri delu, vključno z dvema primeroma, ki se ponavljata še iz leta 1984, pa se je povečalo iz 13.419 na 14.046 ur. Kot je že v uvodu omenjeno, se je v primerjavi z letom 1986 povečalo tudi število izgubljenih ur zaradi nesreč pri delu. Tudi tokrat je na prvem mestu TO Filbo. Večji porast ur je zabeležen še v TO Tomaž Godec in v DSSS, v ostalih TO pa se je število ur zmanjšalo. V TO Tomaž Godec in TO Rečica pa so še vedno prisotne ure zaradi nesreč iz preteklosti. Pri nesrečah po mesecih ni bistvene razlike od preteklega leta. Ekstrema, na katerega bi morali biti pozorni ni, razen ugotovitve, da se nesreče ne pojavljajo več v večjem številu v zimskem času kot pred leti. To pa je prav gotovo vzrok, da so se odpravila predvsem težka dela na prostem. V analizi za leto 1986 se je ugotovilo, da so nesreče v zvezi z deli na strojih in napravah v upadanju, nasproten pa je podatek za leto 1987, saj so nesreče v nekaterih TOZD v porastu. Pri tem podatku se moramo zamisliti in takoj pristopiti k temeljiti analizi in pregledom strojev in naprav. Ne glede na manjše zmanjšanje nesreč pri transportu, dvigo- vanju bremen ter padcih in udarcih, te nesreče še vedno prevladujejo. Iz teh poškodb je razvidno, da je še vedno preveč ročnega transporta, prekladanja in zlaganja. Poškodovani deli telesa tnih sredstev za zaščito oci m obraza. Iz poročil obratne ambulante TOZD roke prsti noge prsti glava oči hrbet, telo Skupaj o periodičnih zdravniških pregledih delavcev, ki delajo v ropo- Tomaž Godec Rečica Mojstrana Podnart Filbo DSSS 20 22 3 3 11 9 3 2 4 4 2 1 1 1 4 1 1 6 3 1 2 1 37 26 7 11 22 2 tu, kateri presega dovoljeno mejo, se ugotavlja povečana stopnja naglušnosti. K reševanju tega problema je treba takoj pristopiti. V primeru, da le-tega ni možno takoj preprečiti ali omejiti s tehničnimi posegi na samem izvoru, je treba takoj zagotoviti zadostno količino primernih zaščitnih sredstev za zaščito sluha ter poostriti nadzor nad uporabo le-teh. Marolt Skupaj 59 24 3 12 7 105 Zaskrbljujoč je porast poškodb oči predvsem pri bruše- nju, rezanju, struženju in ostalih delih, kjer je obvezna upora- ba zaščitnih očal, saj kaže na nedosledno uporabo osebnih zašči- Dimter v obratovanju V Mojstrani je v mesecu marcu stekla v poskusno obratovanje linija za dolžinsko spajanje lesa, DIMTER HK 400/150 PN 6-S-3m. Ta linija je ena od prvih tovrstnih linij, ki je bila izdelana doma v kooperaciji z znano zahodnonemško firmo Dimter. Izdelana je bila v LIP Bled, TO FILBO v sodelovanju s sektorjem za prodajo in pro-jektivo. LIP Bled je že v letu 1986 pričel sodelovati z DIMTERJEM in plod tega je prav ta stroj kot prvi takšen za dolžinsko spajanje lesa. Z oziroma na to, da smo v Mojstrani proizvajalci masivnih vrat, nam je bil v preteklosti velik problem spajanje lesa. Ker so masivna vrata sestavljena iz krajših elementov, ki so nato dolžinsko spojeni po dolžini in širini nam je predstavljalo ozko grlo prav spajanje lesa. Les, ki je vsako leto slabše kvalitete in zaradi tega je treba vložiti več dela pri krojenju in pripravljanju za spajanje, bo v bližnji bodočnosti še bolj iskana surovina. Ne smemo pozabiti, da je umiranje gozdov prisotno ne samo v zapadnem svetu, ampak tudi pri nas. Trenutno je stroj v poskusnem obratovanju. Ker je ta stroj prvi, ni bilo malo težav pri zagonu. Ravno tako so se pojavljale napake, ki jih ni nihče predvideval. Poudariti je treba tudi, da pravih izkušenj Filbo še tudi ni imel za tako linijo in zato je bilo treba vložiti precej lastnega znanja ter truda, da je stroj pričel obratovati. Tudi delavci iz SPP ter naši vzdrževalci iz Mojstrane so sodelovali pri zagonu stroja- Torej — kaj nam predstavlja Dimter? Z novim strojem bo moč spajati vse željene dimenzije, ki so nam potrebne pri vratih. S tem trenutkom bomo lahko izdelovali tudi masivna vrata po planu, kar jih do sedaj ni bilo mogoče izdelovati. Predvsem pa bo ta stroj omogočal, da bo ozko grlo spajanja dokončno odpravljeno. Kapaciteta stroja je namreč takšna, da bo moč doseči zadovoljive količine naših potreb. Lahko pa upamo, da bodo spoji kvalitetni, kajti lahko se tudi zgodi, da bomo izdelovali elemente v bližnji bodočnosti takšnih dimenzij, ki nam bodo potrebni pri drugih zahtevah. Ocena predsedstva slovenskih sindikatov o gospodarjenju v letu 1987 Leto 1987 je leto izjemno slabih gospodarskih rezultatov: — Količinski obseg industrijske proizvodnje, dosežen v letu 1987 je za 1,2 % nižji od obsega leta poprej. Takšen trend se nadaljuje tudi v letošnjem letu. — Zunanjetrgovinskih rezultatov zaradi pomanjkljivosti v spremljanju ni moč natančno opredeliti. Po podatkih v ZDA dolarjih je bil izvoz na konvertibilne trge večji za 19,3 % kot leto poprej. Uvoz s teh trgov pa za 5,5 %. Z izvozom na te trge je bilo kritega 98,8 % uvoza. Dejanski rezultati so zaradi valutnih gibanj ZDA dolarja znatno manjši. — Rast cen je v letu 1987 presegla vsa pričakovanja. Cene proizvajalcev so se v primerjavi z letom poprej povečale za 106,4 %, cene na drobno za 130,6 % in cene življenjskih potrebščin za 131,9 %. — Tudi v letu 1987 so se cene v Sloveniji povečale bolj kot na območju celotne države. Razlika znaša pri cenah proizvajalcev 7,2 indeksne točke, pri cenah na drobno 12,2 indeksne točke in pri cenah življenjskih potrebščin 11,6 indeksne točke. — V letu 1987 ni ohranjena raven investicij iz leta 1986. — Prav tako so se nadaljevala neugodna razmerja pri razporejanju in delitvi dohodka, katerih posledica je v zmanjšani reprodukcijski sposobnosti, ne glede na to, da je amortizacija zabeležila visoko realno rast. — Z izgubo v poslovanju je poslovno leto po predhodnih podatkih SDK zaključilo 310 organizacij združenega dela s področja gospodarstva, v katerih je zaposleno 82.812 delavcev. Znesek tekoče izgube je okoli 235 milijard dinarjev. Nepokrito izgubo je izkazalo 48 organizacij v znesku okoli 27 milijard. V teh organizacijah je zaposleno nekaj čez 10.000 delavcev. Upadanje proizvodnje je povzročilo tudi padanje produktivnosti dela. Poslovna poročila in raziskave kažejo na to, da ni ključni vzrok za zmanjšanje proizvodnje v slabi oskrbljenosti industrije s surovinami in reprodukcijskim materialom. V poslovnih poročilih so opozarjali na slabo kakovost nekaterih vrst surovin in reprodukcijskega materiala in na visoko stopnjo iztrošenosti opreme, kar povzroča pogostejše okvare in večja vzdrževalna dela. Izkoriščenost delovnega časa Analizirali so tudi izkoriščanje delovnega časa, sprejeli ukrepe za zmanjševanje izostankov z dela, za povečanje discipline tam, kjer so ugotovili, da so se razmere poslabšale. V organizacijah, ki so vključene v poskusno skrajševanje delovnega časa, so ocenili učinke te akcije. Praviloma ugotavljajo, da so učinki akcije pozitivni, da je prispevala k dvigu motiviranosti delavcev, izboljšanju organizacije dela, pa tudi k znižanju stroškov. Tudi v organizacijah, ki so v letu 1987 zašle v težave, pa so vključene v poskusno skrajšanje delovnega časa, ugotavljajo, da vzroki za slabe gospodarske rezultate niso v skrajšanem delovnem času. Zmanjševanje proizvodnje Vzroke za zmanjšanje proizvodnje gre iskati tudi v tem, da so organizacije združenega dela zmanjševale obseg proizvodnje tistih proizvodov, ki niso dajali ustreznih dohodkovnih rezultatov, oziroma tistih, ki so zmanjševali skupni dohodkovni rezultat. Takšna politika bi bila dolgoročno učinkovita, če bi delovali tržni kriteriji vrednotenja proizvodov. V pogojih pa, ko tekoča ekonomska politika ni spodbujala prizadevanj za povečanje izvoza, ko je z linearnimi ukrepi določala pogoje gospodarjenja in omejevala samostojnost in odgovornost organizacij združenega dela, je močno zamegljena meja med dobrim in slabim gospodarjem. V takšnih pogojih se organizacije prilagajajo ukrepom tekoče gospodarske politike predvsem z zmanjševanjem proizvodnje. Grob pregled informacij o gospodarskih načrtih organizacij združenega dela za letošnje leto ne vliva optimizma, da se bodo razmere izboljšale, če ne bo bistvenih sprememb v ekonomski politiki. (Nadaljevanje na 6. stranij (Nadaljevanje s 5. strani) Učinki revalorizacije V organizacijah združenega dela, ki poslujejo z lastnimi sredstvi, kritično ugotavljajo, da jih uveljavljeni sistem revalorizacije postavlja v slabši položaj od organizacij, ki poslujejo z izposojenimi sredstvi. To ima za posledico, da se v takšnih organizacijah odločajo za minimalno razporeditev sredstev za akumulacijo, čeprav bi po doseženih rezultatih lahko razporedili več. Organizacije združenega dela predvidevajo in postopno opuščajo tiste programe, ki ne prinašajo ustreznega dohodka ali ustvarjajo izgube, vendar so ta prizadevanja, bolj naravnana na prilagajanje veljavnim administrativnim ukrepom ekonomske politike in manj posledica prilagajanja programov tržnim in razvojnim potrebam. Zato tudi opuščanju proizvodnje posamičnih proizvodov ne sledi uvedba ali povečanje proizvodnje drugih. Posledica je zmanjšanje skupne proizvodnje in padec produktivnosti. Osebni dohodki Realni osebni dohodki so v primerjavi z letom 1986, po podatkih Zavoda SRS za statistiko, v povprečju nižji za 5 %. Ob sprejemanju zaključnih računov in razprav sta prišli do izraza dve različni težnji: po eni strani delavci z nizkimi osebnimi dohodki terjajo dograjevanje sistema delitve osebnih dohodkov v smeri zmanjševanja razlik in večje uravnilovke (bile so tudi povečane zahteve po enakih poračunih), po drugi strani pa poslovodni organi želijo z vgraditvijo bolj stimulativnih elementov v sisteme delitve zmanjšati fluktuacijo in pridobiti nov strokovni kader. Vprašanja razlik v osebnih dohodkih so bila v razpravah pogosta. Posebej so problematične razlike med povprečnimi osebnimi dohodki med tozdi v isti delovni organizaciji. Te so pogosto večje od razponov med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom znotraj tozda. Ta vprašanja kaže temeljito preučiti v okviru analize uresničevanja sistema delitve po delu in rezultatih dela. Iz Informacij RS ZSS Ciril Kocjančič CENE dnevnega pensiona v počitniškem domu, najemnine za prikolice, garsonjere in kočo v Vratih POČITNIŠKI DOM sobe brez sobe s pred sezono in po njej kuhinje kuhinjo pred 1. 7., po 31. 8. 1. — zaposleni v DO, nezaposleni zakonci, — 7.200,- otroci nad 12 let 9.000,— 9.300, — otroci od 3—12 let starosti 5.500,— 5.800, - 4.500,- — zakonci, zaposleni v drugi DO 12.000,- 12.300, - 9.500,- — člani SOZD in starši zaposlenih 18.500,— 19.000, - 14.500,- — ostali tuji (tudi bratje, sestre zaposlenih) 26.000,— 26.500, - 21.000,- — otroci od 3 — 12 let (tuji) — za otroke do 3 let je dnevni prispevek 10.500,— 10.800, - 8.500,- za usluge: 1.500,— din 2. — Koriščenje doma, ko je le-ta zaprt sobi 55, 56 in ostale brez kuhinje sobe 24,25, 26, 27,31,44 — zaposleni v DO 5.000,- 6.400,- — člani SOZD-a 10.000,- 13.000,- — ostali tuji 16.000,- 18.500,— POČITNIŠKE PRIKOLICE od 1. 7. do 31. 8.1988 pred 1. 7., po 31. 8. — zaposleni v DO 7.000,- 5.600,- — člani SOZD-a 14.000,— 11.500,- — ostali tuji 20.000,— 14.000,- GARSONJERE V Lovranu — zaposleni v DO 8.000,— 6.400,- — člani SOZD-a 16.000,- 13.000,— — ostali tuji 23.000,- 18.500,- v Stinici in na Lošinju — zaposleni v DO 10.000,— 8.000,- — člani SOZD-a 20.000,- 16.000,— — ostali tuji v Barbarigi 25.000,- 21.000,- 9.600,— — zaposleni v DO 12.000,- — člani SOZD-a 24.000,- 17.600,— — ostali tuji 30.000,— 24.000,- KOCA V VRATIH celo leto — zaposleni v DO 9.000,- — člani SOZD-a 20.000,— — ostali tuji 30.000,- Naš današnji sogovornik, Ciril Kocjančič je prav na današnji dan, ko sva opravila kratek, a prijeten klepet, izpolnil 33 let dela v naši delovni organizaciji. Le malokdo je v naši delovni sredini, ki ga ne bi poznal. Ciril se je rodil pred 56 leti v Krnici. Za mizarja se je izučil pri takratnem mizarskem mojstru Janezu Pretnarju, kjer je delal še štiri leta. Nato se je zaposlil na Gorjani. V začetku šestdesetih let se je poročil in zgradil hišo v Krnici. Ciril mi na vprašanje o delu v naši organizaciji pripoveduje: »Takoj po prihodu na Gor j ano leta 1955 sem se zaposlil kot iz-menovodja pri izdelavi sredic (panel plošč). Iz tega časa mi je še posebej ostalo v spominu, ko smo opremljali festivalno dvorano na Bledu. Ker je bila v tej dvorani predvidena konferenca neuvrščenih držav, je bil zelo kratek rok za dokončanje del, tako da smo praktično delali noč in dan. Dvorana je bila dokončana v rekordnem času. Kasneje je bila ta konferenca v Beogradu, nekako v zadoščenje vsem naporom, kateri so bili vloženi v to delo, pa je bilo v tej dvorani organizirano Evropsko prvenstvo v šahu. Samo delo v takratnem obratu Gorjana je bilo bolj ročno, saj smo na primer prva vrata za sejem izdelali pri privatnem mojstru. Kasneje, ko se je proizvodnja začela povečevati, sem prevzel delo izmenovodja vratnih kril. Ko smo se preseljevali v nove prostore na Rečici, sem bil zaposlen kot konstruktor in odgovorna oseba za rezila. Od leta 1975 pa delam kot obratovodja obrata vrata.« Kaj pa privatno življenje, vsem nam je znano, da igrate pri godbi Gorje? »Res je, da igram pri Gorjanski godbi. Veliko prostega časa sem porabil za gojitev svojega konjička — igranje tenorja pri Godbi Gorje. Pri godbi igram že od leta 1949, ko sem nadomestil svojega očeta. Oče je bil eden od ustanovnih članov godbe. Člani godbe so v glavnem domačini. S skupnimi močmi smo si uredili prostore za vadbo v gasilnem domu. Delo pri godbi mi vzame veliko časa, saj imamo po dve vaji tedensko in okoli 80 nastopov letno. Z godbo smo osvojili veliko priznanj in plaket. Najbolj mi je ostalo v spominu leto 1986, ko smo bili povabljeni v Francijo na dneve cvetja, kamor je bilo povabljenih 15 godb iz evropskih držav. Potovanje z avtobusom je trajalo celih 25 ur, tja smo prišli v hudi vročini, okoli 40“ C, v popoldanskih urah. Meščani so nas zelo lepo sprejeli, ker pa je bila tako huda vročina, so nas povabili v kletne prostore mestne hiše, da smo se malo ohladili in obenem okrepčali z njihovimi specialitetami. Na koncertu, katerega se je udeležilo preko 40.000 ljudi, smo bili sprejeti z velikim navdušenjem. Ocenjeni smo bili kot najboljša godba iz socialističnih držav. Ob tej priliki smo navezali trajne prijateljske stike z domačo godbo. Tako se sedaj vsako leto obiskujemo, leta 1989 pa smo povabljeni na veliko proslavo. Kar mi preostane prostega časa, ga porabim za manjša dela v mizarstvu, saj le z delom, prebiranjem strokovne literature ter stalnega obiskovanja lesnih sejmov, lahko svoje znanje stalno izpolnjujem in ga tako koristno uporabljam pri svojem delu.« Poznamo vas tudi kot družbenopolitično aktivnega delavca v naši delovni sredini kakor tudi v KS. »Res sem opravljal več funkcij. Bil sem član gospodarskega zbora takratne občine Bled, član sveta KS in član sveta za šolstvo pri krajevni skupnosti. V začetku dela pri LIP-u sem bil predsednik sindikata, član in predsednik delavskega sveta temeljne organizacije in član delavskega sveta DO. Prav tako sem bil član delavskega sveta SOZD. Aktivno pa sem delal tudi v ostalih samoupravnih organih. Za svoje delo sem prejel že več priznanj.« Pogovor s Cirilom je hitro minil. Verjetno bi mi Ciril lahko povedal še veliko zanimivega iz svojega pestrega življenja, ker pa ga je čakalo delo, sva morala s pogovorom zaključiti. Nad Portorožem Težko čakamo dan dopusta, vse leto misli tja hitijo, prijatelji se tam dobijo. prikolicah, 26.4., 6. 5., 16. 5., 26. 5., 5. 6.... 3. 10., 13. 10., 23. 10. GARSONJERE Garsonjere imamo v Stinici (1), v Lovra-nu (2), v Loparih na Lošinju (2) in v Barbari-gi pri Peroju (1). Izmena traja 10 dni, termini menjav so isti kot za prikolice. V času, ko termini niso navedeni, se garsonjere koristijo po dogovoru. KOČA V VRATIH Izmena traja 7 dni, menjave pa bodo v ponedeljkih in to od 25. 4. dalje. Prednost pri koriščenju kapacitet v glavni sezoni bodo imeli zaposleni s šoloobveznimi otroki. Upokojenci naj se prijavijo izven glavne sezone. ----------------------------------------------------------------------- TOZD ............................................................................. PRIJAVNICA za letovanje v počitniškem domu na Seči Priimek in ime .................................... roj. leto Delovno mesto..................... Naslov bivališča Dom želim koristiti od.......................do ali od................................... do ..................................... (Dva termina sta potrebna zaradi lažje razporeditve) Družinski člani (navesti poimensko, pri otrocih tudi starost), ki želijo koristiti bivanje v domu: ime žene ali moža ................................................................ ime in starost otrok ............................................................. Prijavnico oddajte v tajništvu TOZD oz. DSSS do 22. 4. 1988 Podpis To je zadnji termin, ker bomo po razvrstitvi ev. proste kapacitete objavili na oglasnih deskah. Menjave v počitniškem domu, garsonjerah in koči v Vratih POČITNIŠKI DOM NA SEČI Izmena traja 9 dni, menjave bodo v naslednjih dneh: 16. 6., 25. 6., 4. 7., 13. 7., 22. 7., 31.7., 9.8., 18.8., 27.8., 5.9. V času, ko termini niso navedeni, se sobe — garsonjere koristijo po dogovoru. POČITNIŠKE PRIKOLICE Prikolice bodo nameščene: v Funtani — Vrsar (2), v Zeleni Laguni (2), Ladin Gaju (2), na Krku — Punat (1), na Pagu — Novalja (4), v Podčetrtku — Atomske toplice (2) Izmena traja 10 dni, menjave bodo v naslednjih dneh: 15. 6., 25. 6., 5. 7., 15. 7., 25. 7., 4. 8., 14. 8., 24. 8., 3. 9., 13. 9., 23. 9. z,a Podčetrtek pa veljajo še dodatni termini: Portorož je mesto rož, morje krasno, vreme jasno, cene so nižje kakor na Bledu, to se pozna že pri sladoledu. Za nekaj dni se vse ti spremeni: ničesar te ne bremeni, zdaj drugi imajo več skrbi ... Živiš, kot pravljice bi bral! Za mizo sedeš, takoj dobiš, po hrani si žejo pogasiš. Še mar ti ni, če se zrediš. Počivat greš, saj ti si gost, miru, tišine je tod zadost’.. . Dnevi prosti pa hitro tečejo, v denarnici se to pozna, če tu in tam je potrata b’la. Ali domov se je lepo vrniti, pridelke jesenske si shraniti. Pozimi, ko nam bo doma toplo, se vsakdo na Sečo spomnil bo in drugo leto, če vse bo prav, se doli na Sečo bom podal! Francka Krničar ----------------------------------- N TOZD ..................................................................................... PRIJAVNICA ZA LETOVANJE — v počitniški prikolici v ------------------------------------- — v garsonjeri------------------------------------------------- — v koči v Vratih---------------------------------------------- Priimek in ime .......................................... roj. leto......................... Delovno mesto.........................Naslov bivališča ..................................... Počitniški objekt želim koristiti od.......................do .............................. ali od..........................................do ......................................... (Dva termina sta potrebna zaradi lažje razporeditve) Poleg mene bodo letovali: — ime žene ali moža.............................................. — ime otroka oz. ostalih oseb.................................... Prijavnico oddajte v tajništvu TOZD oz. DSSS do 22. 4. 1988 Podpis To je zadnji termin, ker bomo po razvrstitvi ev. proste kapacitete objavili na oglasnih deskah. J 7 25. zimska lesarijada LIP jubilejni zmagovalec 5. marca je bilo na pobočjih Koble 25. jubilejno tekmovanje smučarjev — lesarjev, gozdarjev in lovcev za naslove sindikalnih republiških prvakov. Kakor že vrsto let nazaj je tudi letos v skupni razvrstitvi slavil LIP, obenem pa je pobral najvišje naslove tudi v kategoriji smučarskih tekov tako pri moških kakor pri ženskah. Vreme je bilo zelo neugodno, saj je ves čas tekmovanja snežilo, tako da si vsi tekmovalci zaslužijo pohvalo tako za nasop kakor za rezultate. Zaključek z razglasitvijo rezultatov je bil v Kazini na Bledu. REZULTATI Veleslalom Ženske do 25 let 1. Unterweger Anni, Elan Brnca, Austrija (42.02), 2. Wiegele Anni, Elan Brnca (42.16), 3. Zupan Lidija, LIP (42.76), 7. Rakuš Jelka, LIP (45.67) Ženske 26 do 35 let 1. Urh Meta, Alples (42.71), 2. Ora-žem Mila, SOZD GLG (44.73), 3. Kolar Irena, Lesna (45.21), 9. Šifrer Ana, LIP (47.43), 12. Ristič Albina, LIP (48.93) Ženske 36 do 45 let 1. Okorn Anica, Stol (46.03), 2. Urankar Marija, LIP (47.06), 3. Šmid Verona, Alples (47.14), 5. Kaiser Jasna, LIP (47.73) Zenske nad 45 let 1. Ažman Vida, GG Bled (45.91), 2. Šturm Francka, Alples (46.32), 3. Penič Nuša, LIP Konjice (47.65), 5. Veber Anica, LIP (48.27), 7. Pintar Darinka, LIP (49.86) Moški do 25 let 1. Uzar Boštjan, Zlit (47.31), 2. Štu-lar Miro, Jelovica (47.92), 3. Mandl Erwin, Elan Brnca (48.97), 16. Torkar Borut, LIP (53.60) Moški 26 do 35 let 1. Kravcar Marko, Elan (47.53), 2. Rozman Milan, GG Kranj (48.32), 3. Šemrl Janez, GG (47.33), 7. Lapajne Mirko, LIP (50.79) Moški 36 do 45 let 1. Zupan Miha, Elan (47.30), 2. Klinar Andrej, GG Bled (49.79), 3. Krivic Jani, Elan (49.80), 10. Pikon Janez, LIP (53.16), 18. Trojar Srečo, LIP (55.11) Moški nad 45 let 1. Plesec Franc, Lesna (38.94), 2. Šmid Janče, Alples (40.24), 3. Bohinc Janez, Elan (40.99), 12. Milonik Janez, LIP (44.46), 24. Ažman Stanko, LIP (45.95) EKIPNO VELESLALOM Ženske 1. Alples Železniki 02.59.35 2. LIP Bled 03.05.52 3. Elan Begunje 03.09.72 Moški 1. Elan Begunje 03.06.96 2. Lesna Slovenj Gradec 03.11.69 3. GG Bled 03.11.74 7. LIP Bled 03.22.01 \ V kategoriji veleslaloma je bilo uvrščenih 7 ženskih in 22 moških ekip. TEKI Ženske do 25 let 1. Rakuš Jelka, LIP (11.43.2), 2. Prezelj Majda, Alples (14.52.8), 3. Česnik Milena, GG Postojna (15.19.9) Ženske 26 do 35 let 1. Bizilj Alenka, GG Bled (14.03,7), 2. Skrt Meta, Alples (14.50.4), 3. Žvan Darinka, Elan (15.12.3), 6. Šifrer Ana, LIP (15.32.2) Ženske 36 do 45 let 1. Cerkovnik Ivanka, LIP (10.59.1), 2. Vavpotič Olga, Elan (14.45.2), 3. Šmid Verona, Alples (15.08.5) Ženske nad 45 let 1. Ristič Albina, LIP (13.54.5), 2. Šturm Francka, Alples (15.22.5), 3. Lakota Majda, TNP Bled (17.06.5) Moški do 25 let 1. Zupan Valentin, Elan (16.54.1), 2. Kosmač Janez, LIP (17.53.1), 3. Nastran Tone, Alples (18.29.6), 5. Fajfar Janez, LIP (18.59.9) Moški 26 do 35 let 1. Rozman Milan, GG Kranj I 16.50.4), 2. Rodman Roman, Elan 17.25.7), 3. Djuričič Vojko, LIP 18.05.3), 6. Lapajne Mirko, LIP 19.00.4) Moški 36 do 45 let 1. Malej Janez, LIP (09.03.0), 2. Kobilica Pavel, GG Bled (09.37.2), 3. Andrejčič Zvone, Elan (10.20.7), 7. Cerkovnik Anton, LIP (10.58.0) Moški nad 45 let 1. Ahac Boris, GG Bled (10.10.2), 2. Lapajne Franc, LIP (10.37.3), 3. Kalan Jože, Alples (10.40.2) EKIPNO TEKI Ženske 1. LIP Bled 0.52.09.0 2. Alples 1.00.14.2 3. Elan 1.05.05.7 Moški 1. LIP Bled 2. Elan 3. Alples 0.55.38.7 0.56.35.1 1.00.13.0 V kategoriji tekov so bile uvrščene 3 ženske in 8 moških ekip. SKUPNA UVRSTITEV 1. LIP Bled 2. Alples Železniki 3. Elan Begunje 298.21 točk 200.00 točk 86.48 točk Rakuš Svet za šport in rekreacijo PROGRAM dela v letu 1988 Januar 10. 1. — Pohod v Dražgoše Februar 14.2. — Prvenstvo LIP v ST — org. DSSS 21.2. — Zimski pohod na Stol 27.2. — Zimske igre SOZD GLG Marec 5. 3. — Lesarijada 6.3. — Obč. sind, prvenstvo v VSL 12.3. — Zimski pohod na Snežnik 19. 3. — Prvenstvo LIP v VSL — org. T. G. 27.3. — Zimski pohod na Porezen 27.3. — Obč. sind, prvenstvo v ST April Začetek aprila kegljanje b. p. — obč. sind, prvenstvo 10.4. — Sindikalno prvenstvo LIP v odbojki — org. Podnart 16. 4. — Pohod na Tosc 15.-24.4. — Obč. sind, prvenstvo v odbojki 23.4. — Pohod na Dobrčo Maj 8.5. — Pohod na Blegoš 14. 5. — Prvenstvo LIP v streljanju — org. Mojstrana 14. 5. — Obč. sind, prvenstvo v streljanju 21.5. — Pohod na Pršivc 28. 5. — Letne igre SOZD GLG Junij 4.6. sind, prvenstvo LIP v nogometu — org. Filbo 11.6. — Pohod na Kepo 14. in 16. 6. — Obč. sind, prvenstvo v nogometu 25.6. — Pohod na Vrtaški vrh Julij 9.7. — Pohod na Rombon 10. ali 16. 7. — Maraton Kapelski kresovi 22.7. — Maraton Franja 30.7. — Pohod ha Bavški Grintavec Avgust 13.8. — Pohod v Kamniške Alpe 26. 8. — Obč. sind, prvenstvo v plavanju 27.8. — Pohod na Prisojnik September 4.9. — Prvenstvo LIP v kolesarstvu — org. DSSS 10.9. — Republiško sind, prvenstvo v kolesarstvu 11.9. — Pohod na tromejo 24. 9. — Pohod po poteh part. kurirjev 24. 9. — Pohod delavcev SOZD na Grintavec Oktober 2. 10. — Kolesarjenje prijateljstva 8. 10. — Pohod iz Komne na Vogel 23. 10 — Prvenstvo LIP v kegljanju — org. Rečica 29. 10 — Pohod na Ratitovec November Začetek novembra Obč. sin. prvenstvo v kegljanju 5. 11. — Prvenstvo LIP v NT — org. T. G. 12. 11. — Pohod na Možic — Lajnar It. 11. — Obč. sind, prvenstvo v NT December 3. 12. — Prvenstvo LIP v šahu — org. Rečica 10. 12. — Pohod na Vogar 17. ali 24. 12. — Prvenstvo LIP v sankanju — org. Mojstrana Ni še pomlad Ni še pomlad, a že drugače, veter veje preko livad, je že v zraku vonj cvetlic, čebelji je klepet in pesem ptic. Vsaka bilka čaka blagodejnega dežja, vse zeleni in se življenja veseli. Češnja stara sključena k ograji, pripravlja se, da liste nove bi pognala, naj jablana počaka še! Le jaz ne vem, kaj hočem še: zakaj ob češnji ne ustavim se in v miru pod njo posedim . .. Tako pa mimo gre pomlad, odnese veter vonj cvetlic, zamre z nočjo še pesem ptic. Vesna Prvenstvo LIP v smučarskih tekih Sindikalno prvenstvo LIP Bled v smučarskih tekih smo letos izvedli na igrišču za golf pri Lescah. Čeprav je bilo veliko problemov z organizacijo, predvsem zaradi pomanjkanja snega, saj smo morali tekmovanje prestavljati s Pokljuke v Ribno in dokončno na golf, je tekmovanje v redu uspelo, čemur je veliko pripomoglo tudi lepo sončno vreme. Zaključek z razglasitvijo rezultatov je bil v jedilnici DSSS na Bledu, kjer so najbolj zaslužni prejeli medalje, najboljša ekipa pa prehodni pokal. REZULTATI: Ženske nad 35 let 1. Lavtižar Albina, Mojstrana (12,18.86), 2. Ristič Albina, T.G. (12,19.22), 3. Mencinger Branka, T.G. (15,08.45) Ženske do 35 let 1. Rakuš Jelka, T.G. (11,03.65), 2. Šifrer Ana, DSSS (13,55.13), 3. Jan Urška, Rečica (14,24.66), 4. Rajbar Marija, Rečica (23,05.23) Moški nad 45 let 1. Lapajne Franc, T.G. (20,33.60), 2. Repinc Viktor, T.G. (20,45.27), 3. Mi-lonik Janez, Mojstrana (22,15.85), 4. Šolar Jakob, Podnart (25,22.96) Moški do 36 do 45 let 1. Cerkovnik Anton, Filbo 21,23.14), 2. Korošec Janko, Filbo 25,52.52), 3. Blažič Henrik, Rečica 25,56.33), 4. Čufar Franc, Podnart 27,36.12), 5. Repe Jaka, DSSS 27,44.16), 5. Dolenc Matjaž, Rečica 30,52.11) Moški od 25 do 35 let 1. Djuričič Vojko, Mojstrana (17,38.07), 2. Rakuš Mirko, DSSS 20,05.24), 3. Zalokar Zdravko, DSSS 20,06.31), 4. Grilc Alojz, Mojstrana 22,59.26) Moški do 27 let 1. Kosmač Janez, Rečica (17,11.65), 2. Lapajne Mirko, Filbo (18,25.86), 3. Fajfar Janez, Rečica (19,00.11), 4. Fr-čej Jože, Podnart (19,57.36), 5. Giran-don Karlo, Mojstrana (20,43.85), 6. Mrak Ivan, Mojstrana (22,52.55), 7. Repinc Peter, T.G. (22,53.88), 8. Ri-mahazi Robert, DSSS (25,11.16) EKIPNA RAZVRSTITEV: 1. TOZD Rečica 2. -3. TOZD Filbo 2.-3. TOZD Mojstrana 4. TOZD Tomaž Godec 5. —6. TOZD Podnart 5.-6. DSSS 14 točk 13 točk 13 točk 12 točk 9 točk 9 točk Rakuš Prvenstvo LIP v VSL za leto 1988 Tomaž Godec ponovno prvi 19. marca je bilo na Kobli III — družinsko sindikalno prvenstvo LIP-a v VSL za leto 1988. Tokrat smo za spremembo imeli lepo sončno vreme, katero je pripomoglo, da ni prišlo do prevelikega negodovanja zastopajočih zaradi poznega starta. Dogodilo se je namreč, da so tega dne bile na tej isti progi kar tri tekme v VSL, tako da smo mi prišli na vrsto šele ob 14. uri. Kljub tej pozni uri pa so bili pogoji za tekmovanje praktično isti za vse nastopajoče. Prav tako uspešno pa je minil tudi zaključek s podelitvijo nagrad, kateri je potekal v jedilnici TO Tomaž Godec. Pripravili smo žrebanje nagrad, sodeloval pa je tudi LIP-ov ansambel, ki je poskrbel za nekaj veselih in poskočnih uric. REZULTATI Moški do 27 let 1. Štros Franci, Filbo (36.70), 2. Debeljak Franci, Filbo (37.49), 3. Klinar Jože, Mojstrana (37.99), 4. Odar Jože, DSSS (38.12), 5. Girandon Karlo, Mojstrana (39.88), 6. Sajevic Iztok, Podnart (39.95), 7. Rimahazi Robert, DSSS (40.15), 8. Zupan Janez, Rečica (40.22), 9. Robič Matjaž, Mojstrana (41.12), 10. Fujs Štefan, T.G. (41.86), 11. Jeglič Zoran, Mojstrana, (42.25), 12. Polajnar Andrej, T.G. (46.41), 13. Klinar Ciril, Mojstrana (47.06), 14. Brane Franci, Mojstrana (47.99), 15. Matošič Marjan, Mojstrana (49.44), 16. Olip Boris, Mojstrana (54.03). Moški od 27 do 35 let 1. Zalokar Zdravko, DSSS (37.15), 2. Šmid Stane, Mojstrana (37.46), 3. Soklič Marko, DSSS (37.57), 4. Torkar Borut, DSSS (38.66), 5. Repinc Gregor, T.G. (40.25) 6. Mulej Jože, Rečica (40.78), 7. Grilc Alojz, Mojstrana (41.71), 8. Rakuš Mirko, DSSS (42.56), 9. Bolčina Pavel, T.G. (43.68), 10. Djuričič Vojko, Mojstrana (48.38) Moški od 35 do 45 let 1. Pikon Janez, T.G. (39.12), 2. Stare Miro, Rečica (40.01), 3. Ambrožič Jože, Podnart (40.58), 4. Čufar Franc, Podnart (41.40), 5. Žmitek Viktor, T.G. (41.91), Lojevec Miro, Mojstrana (49.54), 7. Kristan Anton, Rečica (51.75), 8. Robič Peter, Mojstrana (1,19.95). Moški nad 45 let 1. Trojar Srečo, T.G. (38.90), 2. Mi-lonik Janez, Mojstrana (40.30), 3. Zu-. pan Pavel, DSSS (45.13), 4. Lap Franci, Rečica (46.19), 5. Vojvoda Lovro, T.G. (47.66) Ženske do 35 let 1. Zupan Lidija, Podnart (39.95), 2. Šifrer Ana, DSSS (44.56), 3. Ravnik Jelka, T.G. (44.78), 4. Lotrič Vesna, Mojstrana (45.52), 5. Poklukar Bogdana, Rečica (51.82) . Ženske nad 35 let 1. Kaiser Jasna, Rečica (44.11), 2. Veber Anica, T.G. (44.68), 3. Ristič Albina, T.G. (45.46), 4. Pintar Darinka, DSSS (46.97), 5. Lebar Meta, Rečica (52.48), 6. Cerkovnik Polona, DSSS (59.04), 7. Stare Marija, DSSS (1,01.42), 8. Mencinger Branka, T.G. (1,09.91) EKIPNO 1. TO Tomaž Godec 36 točk 2. DSSS 35 točk 3. —4. TO Rečica 32 točk 3.-4. TO Mojstrana 32 točk 5. TO Podnart 22 točk 6. TO Filbo 16 točk Krpanje elementov v pohištvu Gorenjska in njena zgodovina Ko obračamo strani zgodovi- zasledoval svojega nasprotnika, ne, nikakor ne moremo mimo " Dne 3. 11. 1918 je nastopilo pre-znamenitega 17. pešpolka. Usta- novljen je bil leta 1674 pod vodstvom cesarja Leopolda I in grofa Henrik Reusa-Plaudena. Začeli so nabirati vojščake v Erfurtu. Prva njihova bojišča so bila na Francoskem, kasneje v španski nasledstveni vojni in na ogr-sko-turškem bojišču. Odlikovali so se v bojih pri Petrovaradinu, leta 1716 pri obledanju Temišva-ra. Za ta polk pa so pridobivali vojake celo na Kranjskem. Leta 1717 so se bojevali že pred Beogradom in se tam odlikovali. Ko je vladala Marija Terezija, so prelivali kri po Češkem, Elsasu in Bavarskem in izgubili več kot dve tretjini vojakov. Leta 1780 je polku poveljeval Hohenlohe-Kircheberg, ki se je boril proti slavnemu Napoleonu. Po številnih bitkah se je preselil v Ljubljano. Tako je Kranjska postala njegov naborni kraj. 17. pešpolk se je bojeval v Italiji pri Custizzi in Solferinu in Veroni. Sodelovali so pri okupaciji Bosne in Hercegovine, vrnili so se v Celovec in Graz. V prvi svetovni vojni je pešpolk sodeloval v bojih v Galiciji, Karpatih, zaslovel je pri zasedbi Dnjestra. Leta 1918 je prodrl do Piave in mirje, ob koncu so okusili še ujetništvo. Med slovenskimi vojaki v tem polku so se začela razširjati revolucionarne ideje in nacionalna propaganda. To je bilo v času stacioniranja v Judenbergu, zaradi poostrene discipline ter slabe prehrane in drugih vzrokov; so se vojaki uprli pod vodstvom Toneta Hafnerja in Karla Možine. Zasedli so taborišče, izpraznili skladišče in si želeli povratka proti domu. Zaradi ojačanja iz Graza so upor zadušili. Vodje in še nekatere so obsodili na smrt. To je bil kar največji upor slovenskih vojakov, ki so služili v avstro-ogrski vojski. Zgodovina tega polka nam kaže, da je že tedaj Kranjski Janez znal biti borben in svobodoljuben. Pri žrtvah 17. polka naj omenimo še našega rojaka Boštjana Olipa iz Radovljice. Zaradi veleizdaje je bil leta 1918 obsojen na smrt v Judenburgu, skupaj s svojimi tovariši. Prepeljali so ga v Radovljico in ga pokopali s častmi, na rojstni hiši pa nanj spominja plošča, vgrajena na pročelju. Božo Benedik (se nadaljuje) Občinsko sindikalno prvenstvo v VSL za leto 1988 Občinsko sindikalno prvenstvo v VSL se je odvijalo na Kobli, 6. 3. 1988. Glede na to, da vreme zjutraj ni kazalo na najboljše, je bila udeležba precej okrnjena. Kakor udeležba je bilo žalostno tudi na razglasitvi, katere se je udeležilo komaj 7 ljudi. Pokritizirati je treba tudi občinski sindikalni svet kot organizatorja, kateri ni poskrbel niti za čaj na cilju, kakor tudi ne za obvestilo, kdaj bo razglasitev. REZULTATI Ženske do 27 let 1. Dacar Meta, Obrtniki (40.33), 2. Velički Maja, OŠ Boh. Bistrica (42.05), 3. Kapus Irena, SO Radovlji- ca (42.06), 4. Rakuš Jelka, LIP (43.54). Ženske od 28—35 let 1. Galičič Andreja, Obrtniki 42.15), 2. Manfreda Zdenka, Veriga 42.89), 3. Šemrl Marinka, Planum 43.44), 4. Šifrer Ana, LIP (43.79) Ženske nad 35 let 1. Kaiser Jasna, LIP (45.12), 2. Urankar Marija, LIP (45.73), 3. Podli-pec Malči, Elan (46,36), 5. Veber Anica, LIP (46.55), 6. Ristič Albina, IIP (47.43), 10. Mencinger Branka, LIP (54.53). Moški do 27 let 1. Hafner Matjaž, Iskra Lipnica (45.11), 2. Kobilca Vili, Veriga (46.56), 3. Mali Boštjan, Elan (46.58), 5. Lapajne Mirko, LIP (47.19), 7. Štros Franci, LIP (47.74), 19. Fujs Štefan, LIP (50.09), 20. Cesar Igor, LIP (50.94), 21. Rimahazi Robert LIP (51.20), 30. Zupan Jože LIP (53.64), 38. Stare Franci, LIP (57.90). Moški 28—35 let 1. Kravcar Marko, Elan (44.50), 2. Gorišek Dušan, Planum (45.05), 3. Šemrl Janez, GG Bled (45.55), 6. Zalokar Zdravko, LIP (48.36), 7. Torkar Borut, LIP (48.37), 21. Legat Lovro, LIP (51.92). Moški 36—45 let 1. Krivic Jože, Elan (37.96), 2. Šmit Vito, Elan (38.19), 3. Šmit Aleš, Almira (38.70), 10. Pikon Janez, LIP (41.72), 14. Stare Miro, LIP (42.48), 17. Podgornik Bogo, LIP (43.49), 25. Žvan Martin, LIP (54.14). Moški nad 45 let 1. Klinar Andrej, GG Bled (39.58), 2. Bohinc Janez, Elan (40.08), 3. Biček Jože, Obrtniki (41.28), 5. Trojar Srečo, LIP (42.10), 10. Ažman Stanko, LIP (43.73). Rakuš STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC MAREC 1988 V letu delavcev pripravnikov TO Tomaž Godec 429 5 TO Rečica 329 3 TO Mojstrana 91 1 TO Podnart 77 TO Filbo 118 1 DSSSS 139 7 Skupaj : 1183 17 ZAPOSLILI SO SE: — v TO Tomaž Godec: Igor MENCINGER, 1968 - IV. st. — v TO Rečica: Jože DAKSKOFLER, 1964 - V. st., Dragica MIČIČ, 1966 — I. st., Emil KOROŠEC, 1958 - IV. st., Miroslav STARIČ, 1966 - I. st., Robert ZADRAVEC, 1972 — I. st., Franc MAGDIČ, 1951 — I. st., Janez GOLC, 1950 — IV. st., Klemen LUKANC, 1968 — II. st., Marjan POGAČAR, 1968 - I. st. — v TO Mojstrana: Matjaž KEJŽAR, 1967 — I. st* ODŠLI IZ DO: — iz TO T. Godec: Franc ARH, IV. st. — upokojitev, Bojan VONČINA, V. st. — sporazumno — iz TO Rečica: Franjo KOREN, I. st. — izjava, Alojz ZUPANČIČ, II. st. — invalid. upokojitev — iz TO Mojstrana: Roman ČIRIČ, IV. st. — v JLA, Danilo HROVAT, I. st. — v JLA, Janez DIJAK, I. st. — disciplin, ukrep — iz TO Filbo: Branko PRETNAR, V. st. - v JLA, Andrej ŠTROS, IV. st. - v JLA — iz TO Podnart: Jurij RAVNIK, VII. st. — sporazumno RODILI SO SE: Janezu GRMU (TO Filbo) — sin, Marku SOKLIČU (TO Tomaž Godec) — sin, Romanu UDIRJU (TO Mojstrana) — sin, Vidi MRAK (TO Mojstrana) — sin, Branki GABERŠČEK (TO Rečica) — sin V meni je pomlad V mojih koreninah se nekaj novega zbudi, ko noč mimo gre in jaz steblo vzdignem iz zemljé ... iz dolgega spanca prebudim oči in kvišku! samo navzgor.. . kot da nekdo govori milijone let staro pesem, vendar vedno znova lepo in prenovljeno, toliko zaželjeno pesem rasti. .. v meni pomlad živi! Nekaj se zgodi, ko sence izginejo in črni vrani odletijo proč .. . umre mrzla noč. Stresem svoje začetke, svoje stisnjene kali in poženem se gor! Ne popustiti, ne v temini ostati, svetlobo in toploto hočem izbrati! V koreninah začutim svoj čas, zberem moči (nikjer nikogar ni — kje ste ostali?) in na površju ozrem velikansko oko, polno tisočere slepeče luči in tedaj se zavem: premagala sem temo. Pomlajena rastem pod nebo, veter mi poje in lica hladi, dež me napoji in sonce mi žile krepi... V meni pomlad živi! Znova sem pognala korenine, stebelca, liste in moje bele cvetove bo veter prišel obiskat, kajti v meni diha pomlad! Vesna dr. Janeza Mencingerja Bohinjci letos obeležujemo 150. letnico rojstva pisatelja dr. Janeza Mencingerja, rojenega 1838. leta na Brodu. In če smo Slovenci živeli v Trubarjevem letu, kasneje v Gregorčičevem in Linhartovem letu, Bohinjci žive (živimo) v letu Janeza Mencingerja. Pred osnovno šolo so postavili njegov doprsni kip, organizirali izredno odmevno slavistično zborovanje, temu praznovanju pa tudi posvetili letošnje Linhartovo srečanje gledaliških skupin Gorenjske. V mesecu maju bo še osrednja proslava s širšim slovenskim značajem. Člani DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice so pripravili in izvedli v soboto, 26. marca izredno uspel večer pred pisateljevo rojstno hišo, ki je izzvenel kot »večerna podoknica« iz grl pevk in pevcev zbora matičnega društva in branimi odlomki iz pisateljevih del v izvedbi dramske sekcije. Aktiv kmečkih žena z Broda je »svobodaše« in občane, ki so prišli poslušat, pogostil z domačim sadjevcem in doma pripravljenimi bohinjskimi dobrotami. Sedanji lastniki Mencingerjeve hiše so po zaključenem programu povabili vse v hišo — na ogled pisateljeve spominske sobe, kjer se je ob zakurjeni kmečki peči razvilo pravo domače vzdušje, zazvenele pesmi, ki so jim pritegnili še vaščani. Skratka, tako nekaj pristnega in osvežujočega pa prijetnega že dolgo nismo doživeli. Vzpodbuda in misel več, kako naj bi delali naprej. Stanka Zupan Lokomotiva mi je pripovedovala Vlak se je ustavil in skupaj z množico ljudi me je odneslo skozi vrata. Pograbil sem prtljago in se odpravil po peronu. Ob poti sem nenadoma zagledal staro lokomotivo, na kamero me je ob pogledu skoraj posilil smeh. Če si samo pogledal ta kolesa, dimnik, ohišje, si se moral zasmejati. In vendar se mi je zdela zanimiva. Videti je bila nekako romantična in ne da bi hotel, sem se z mislimi preselil v tiste čase, ko je po tirih še veselo puhala ta lokomotiva, zdaj muzejska in prevažala potnike iz kraja v kraj. Zastrmel sem se vanjo in naenkrat se mi je zazdela živa, da mi pripoveduje svojo zgodbo: »Izdelali so me v tovarni, mislim, da na Nemškem, in še vsak moj del naredili ročno, zato so me sestavljali dolgo časa. Ko so me končno napravili, sem bila vsa lepa in bleščeča in postavili so me na progo Dunaj—Trst. Vsa vesela sem sopihala čez hribe in doline, proti morju in zopet nazaj proti sneženim goram. Koliko ljudi je vstopalo in izstopalo zadovoljnih in žalostnih obrazov. Kako smešne so se mi zdele gospe v tistih načičkanih krinolinah in klobučkih. Prevažala sem revne in bogate, ljudi vseh stanov in govoric. Varno sem jih vozila tudi v snegu in dežju, v metežih in viharjih. Da, to so bili lepi časi! Nato pa je prišla vojna vihra z vsemi svojimi grozotami. Prevažala sem orožje in vojake in gledala zlo, ki ga je prinesla vojna s sabo. Po vojni so nastopili novi časi in so me umaknili s proge, češ da sem že zastarela. Razpadla bi v bridkosti in pozabi, da me delavci niso obnovili in me postavili sem, kjer sem na ogled vsem ljudem, 'ki jih zanima zgodovina železnice.« Še enkrat sem se ozrl na lokomotivo in se nato zamišljen odpravil naprej po peronu. Beravs Simon, 7.b. OŠ prof. dr. J. Plemlja Kupio čovjek garažna vrata LlP-a iz Bleda na otplatu na šest mjeseci (prva rata plača se odmah). Greškom u kreditnoj službi njegova OOUR-a oduzeta mu je rata više (šest umjesto pet). Nakon intervencije, u istoj službi rekoše da če mu vratiti novae, ali da za to mora proci neko vrijeme. Tjedan dana nakon toga (29. veljače) eto postara s novčanom uputnicom. UP Bled vrača svom kupcu jedmi preplačenu rata Eh, ti Slovenci! iz Večernjega lista Korektno in učinkovito ... Je potrebno še kaj več? Glavni in odgovorni urednik: Peter Debejal^, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Tone Koncilja, Janez Stare, Janez Marolt, Branko Urh, Anton Noč, Lado Cesar, Vinko Čuden, Miro Kelbl in Ciril Kraigher. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj