Iusorati se sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, ,, ,, i, ,, 2 „ „ „ ,, „ 3 „ Pri večkratnem tiskanji •ma primerno zmanjša.
R o k o p I s I
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino projoma opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-uivi hiši, II. nadstropji.
Političen list zulmirtl narod.
Po pošti	prejeman velja;
Za celo leto	. . 10 gl. —	kr
Za polleta	. . 5 „ —	„
Za četrt lota . -2 „ 50	,
V administraciji velja:
Za celo loto . . 8 gl. 40 kr Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljali volja 00 kr. več na leto.
Vredništvo na Dunajski cesti štev. 15 v Modijatovi hiši.
Izhaja po trikrat na teden iu sieer v torek, četrtek in soboto.
V Ljubljani, 5. avgusta.
Troje reči nosi zdaj zvonec ter napolnuje VBe časnike. Ti prigodki so: Že stara zgodba od umorjene deklice po judih o velikonočnih praznikih na Ogrskem ; prigodbe v Aleksandriji in Egiptu Bplob in zadnjič otvorenje tržaške velike razstave in hudodelstvo po lahonih do prnešeno.
če je zadnje ravno naj novejše, nam je vendar naj bližej in se je izvrševalo na slo venski zemlji. Tedaj naj pred od tega, kakor dogodek najdemo po raznih časnikih popisan.
Trst je bil že zarad svoje lege ljubljenec Avstrije in vsih njenih vlad, kakor bo se tudi po svojem političnem mnenji jako druga od d i uge ločile. Temu tudi ni nič ugovarjati, ker Trst je naše naj veče primorsko mesto, po njem ima AvBtrija in še mnogo druzib dežel zvezo z inostrsnskimi kraljestvi in deli sveta; še toliko veči pomen ima pa Trst zdaj, od kar je Avstrija Benedke zgubila. Da bo toraj vse avstrijske vlade mnogo Bi prizadevale Trst povzdigniti in se jim, kadar treba tudi milijoni niso smilili, s- urr.e ramo po sebi. A človek bi mogel pa za to po vsi pravic misliti in pričakovat,', da bode prebivalsto Trsta to tudi spoznalo ter Avstriji hvaležno in vdano. Res bilo je to tudi nekdaj in zato Trst tudi ime novun naj zveBtejše mesto „citta fedelissima". Ali žalibog, temu ni več tBko. Le Slovenc so gotovo še zvesti Avstrijani, kakor so bili. lbhoni so pa po več ni skozi in Bkozi spridem. Napruvljali ho že mnogo škandalov, Avstrij p ivsod polena pod nege metali, itd. z besedo vse storili, s čemur bi Avstrijo v zadrege spra vili ter bi se rajše danea, ko juter od Avstrije
ločili in z Italijo sklen li, Pa poglejmo njih zadnje zločinBtvo.
Uže v soboto smo omenili, da je 2. t. m zvečer, ko je šlo veteransko društvo poklanjat se nadvojvodi Karolu Ludonku petarda padla iz hiše na corsi itd. Mrtev je obležal dijak Forti, predsednik veterauov je bil ranjen v prsi, in še sedem drugih je bilo več ali manj ranjenih, med njimi 6 veteranov; dr. Doma so precej odnesli v bližujo lekarno, da mu tam rano zavežejo. Lahko je verjeti, kako je bilo ljudstvo razkačeno, videli toliko žrtev la-honske hudobije, a Riicko se je ohrabril, ranjene pustivši drugim, nagovori veterane ter jih pelje naprej do predsedništva, kjer so če-Btitali cesarjevemu bratu; veterani in ljudstvo Ga je radostno pozdravljalo z „evv!va in živio" klici.
Nočemo tukaj obširneje opisovati, kaka razdraženost je vladala v Trstu, kako so drug dan prišli poslanci mestnega zboia in kupčijske kamore pred c. k. numestn štvo, ter so tam izraževali svojo največo nejevoljo nad tem zlo-činstvom, ter zatrjevali svojo vdanost do pre svitlega cesarja, tudi ne bodemo naštevali vse, kar je policija storila, da pride hudobnežu ali hudobnežem na sled, marveč prašajmo le, ksko je ta hudobija in predrznost mogoča v sredi mestu, pred očmi policije; v mestu, ki nos pridevek naj zvestejše? — Vsak učinek ims svoje vzroke, in tudi petarda v Trstu ni padla le po naklučji tiste praznične dni v Trstu, ko so patr.otje obhajali spomin petstoletnega združenja z Avstrijo, ko je sam cesarjev brat prišel svečano otvorit raz3tavo, katera ima potomcem obraniti zgodovinski pomen te slovesnosti. Ali
je mogoče misliti, da ni hudobnež vedel, kam bode bežal po storjenem zločinstvu? Naj se sedaj pero iu umivajo tržaški murini, progre-sovci, kakor j m drago, naj zatrjuje njih orgaa. ,,Independente", da ni v nikakoršnji zvezi z zlo-činstvom, nihče mu tega ne bode verjel, odgovornost jim ostane vsaj moralna. V TrBtu tudi ni bilo brez znamenj, da se neksj pripravlja, kar bode ves Bvet iznenadilo, iu rta zgodilo bo je kaj tacega, kar Be menda ni pričakovalo.
Pa da ne ponavljamo tega, kar so drugi časopisi obširno razptavijali, recimo kar odkritosrčno in na ravnost, prvotnega vzroka hudobnemu dejanju v Trstu je iskati pri tisti stranki, katero je svitli cesar sam imenoval fakcijozuo. Ta s ranka pa ne išče drugega, nego gospodarstva pa — izdajstva. Na severju se poteguje za zatirano (?) nemštvo, in govori o nemški domovini, na jugu pa škili onkraj morja, in želi rešenja avstrijskega jarma in priklop-ljenja k blaženi Italiji. In te vrste ljudi je vlada leta in letu božala iu se ujim dobn-kala, a še Bedaj noče jim resno na prste stopiti. Kaj trdna volja in resno prizadevanje more storiti, jo pokazal Rodič in pozneje Jo-vauovič v Dalmaciji; Bajemonti in privrženci so menda v morje pozabljenoati potopljeni na veke. Ko je poslanec dr. Vošnjak v državnem zboru odkril sliko viadinegu pastopanja na Primorskem, je „irredenta' in njeni tajni in javni prijatelj zasikala, kakor gad , ki mu na rep stopi, sedaj pa odgovorite, ali je mar neustrašljiv poslanec kriv, da so take razmere na Primorskem, da je bil prisiljen svetu naznaniti jih? — Vatavoverci, nuj bodo lahoni
Spomini na veliko slovansko romanje v Rim 1. 1881.
(Spisujo M. Mihacljcv.)
(Dalje.)
Po vrnitvi iz Loreta v Jakin 99. junija, odpeljanje v Rim ob IIV4 uri po noči.
Veče postaje Bte mesti Jeai in Fabriano; nnjviši vrhunec se zove Matelika in kmali za tim jo najvišja poataja Gualdo Tadino, kamor smo dospeli ravno od 3. uri ali ob juterni zori. Tu je bilo precej hladno. Od tod gre želez-nična proga vedno navzdol, da se je moralo od zadej vedno „zavirati" do Foligna. V ts namen sedi na zadnjem vozu na lastnem stališču mož, ki obrača, kakor je treba, debelo železno vrtelo, ki drži nazaj ob enem vse že-leznične vozove. Ob obeh straneh se znajo Btrašni prepadi, jarki in skalnate gore, zares revni kraji do Foligna. Tukaj Be steka druga proga iz Florence prek apeninskih gor. V Spoletu, kjer je r. Pij IX. skoz 5 let škofov Bedež imel, smo se b tovarši malo oteščali. Med postajama Baldnini in Ferni je velik tunel
pod goro Torre Msggiore imenovano, ki je dolg 10 minut. Prava podganska luknja je to. Zavira in zavira, da se vse trese, brizga in brizga, kdo vč kaj to pomeni? Naenkrat zaslišimo še drugo brizganje nasproti. Strah in groza spreleti vse. Vlak se ustavi v Bredi tunela. Med tim brizga drugi vlak memo nas, zdaj Bmo ložje vzdihnili. Molil sem že grevengo. Strah je bil tem veči, ker nismo pred vedeli, da ste v tem tunelu dve vstrični progi, ker je zunaj tunela le ena proga. Pač ima res vsako daljše potovanje svoje pritežnosti in vaako-vrstne nevarnosti. Dobro je bilo, Bem si pri tem mislil, da Bmo nekteri že pred v Trstu spoved za sv. leto opravili. Ko dirjamo naprej, pridemo zopet med strašne strmine, če se bi le ena stena po nesreči doli zavalila ali utrgala, preč bi bili vsi! V Temi bo nam prijazni Hrvatje dali svilene trobarvene trakove, da smo si jih prilepnili na suknje; kajti v soznanje so nosili Bkoraj vsi slovanski romarji in romarice do Rima ista znamnja. BI zo Terni je najlepši, 270 metrov globoki, slap reke Velino, ktera se tu pritekoča iz Abruz zov v globočino v 3 odskokih razliva. Drugega
ne bom tu omenjal, ker je vse to že v znani knjigi (g. GomilšakE) zabilježeno. Za mcsticem Narni, zopet tunel za tunelom; polje je tu revno viditi, kmalo dojdemo do postaje Orte, kjer bobni voda v globoki strugi, tu je namreč začetek Tibere. Nekteri mojih tovaršev, hrvaških romarjev, začnejo biti že nemirni, ker se jim je reklo, da pridemo že do 8. ure zjutraj v R m. A že je bila 9. ura in do R ma smo imeli še 2'/2 uri z vlakom, akoravuo jo je parostroj neznansko naglo naprej pihal, kakor da bi vedel, kako nestrpijivo čakamo že skoraj v večno mesto doiti. Za postajo Civita Ca-stellana pelje železnična proga zopet čez Ti-bero. Tu vidimo može v belih srajcah čez hlače, ki kakor beli Kranjci izgledajo; žene na postajah pa pozdravljajo (, salutir8jo") mesto njih mož v čudnih visokih klobukih, — slamnatih cilindrih.
Pri postaji Borghetto zagledamo na pro-stem prve pomarančne vrtove. 01 tli smo imeli še 1% ure do Rima. Čedalje veča ne-strpljivost se nas vsih poloti. Vedno kukamo in kukamo vuo, da bi zagledali že enkrat kuplo sv. Petra, ktfro je nsjpred in najdalje
uli nemški tiacijonalei bo hrabri lo takrat, ke-
dar pod vladin m za&titjem pogumno vdr.hujo po Sovanih, kedar pa vidijO, ila bo jih mhče no boji, marveč da Ji" prazno vae njih groženje iu rotenje, Be pa uže dttjo potolažiti. V Tratu lahoni ne uagujnjo toliko Slovencem, ker bo že njih pesti skusili, m okoliški bataljon, kie regft je pa odpravil c. k. namestnik general Miiring je bolj struhoval tržaške lahone, ka kor sedaj policija. A taka je bila od nekdaj oscda Slovanov; te, ki bo se potegovali za Av atrije, za njeuo korist, imeli so za neprija-telje vladi, ali vsaj za nadležne ljudi, ki se pjvaoi vsiljujejo in vrivajo in nemir delaje mel drugimi narodnostmi. Morda da bode pe t.arda, ki je ]>adla 2. t. m. ua tržaškem corsu ne.ktenm ljudem oči odprla, ter bodu spregledali, da so nekteri ljudje tem predrznejši, čem bolj se jim streže in prizanaša, da se nevarnost ne odvračuje s tem, ako so taji.
Ravnanje Tržačanov proti Avstrijski vladi bi nam OBtala mirom uganjka, ko bi se no Bpomin ali, kaj so Italijani počeli na Lombardo-Beutškem zoper avstrijsko vlado. Tisti veliki posestniki „Signori" so ščuvali na vek zoper viado, nobena stvar jim ni bila prav, Bamo da so prosto ljudstvo slepili: češ tujec, tedeBcho je vsega zlega kriv, pri tem so pa trli in žu-lili svoje uboge najemnike kolone." A predobra Avstrija jim je stregla bol;, kakor drugim podložrrm ; „Irredenta" je pa glavo povzdignila Se boli kv ško, odkar je Avstrija Benerike zgu bila. — Benedke se starajo, u Trst ae še ne, mBrveč upa še boljše prihodnjoBti, zato pa Avstriji , ki gi podpira iu povzdiguje, vkljub-Ijuje Ali ni to uajviči zaslepljenost, bi rekel navadni človek? — Morda je pa tega le kriva potuhnjenost in zavidnost Lahov onstran morja, ittli bi Trst uu čiii, njega kupčijo na se potegnili, zato ga pa huj-kajo zoper avstrijsko vlado, da bi se li-ta enkrat naveličala Trst obsipati z dc brotamt in raje pospeševala kupčijo ia brodarstvo na drugem kraji udrijau-skega morja. S cer si ne moremo tolmačiti in razlagati nt hvaležuosti Trsta do avstr jske vlade; tuje so, ki v Trstu nemir in zbrigo delajo, vlada pa je dosihmal tst element, k jo emiuentuo lojalen ki more ustrahovati pre šerne lahone, odrivala ali vsaj premalo podpirala.
Politični pregled.
V Ljubljani 7. avgusta.
Avstrijske dežele.
1» Trsta. V nedeljo G. t. m. je Bve-čano stopil v mesto, novo izvoljeni tržaški škof msg. Oiavina; čaka njega kaj imeniten nalog, mir iu sprnvo Bejati med naroduoBtmi.
„NaraJ." list objavlja ukaz v delavnosti c.vilnega druga (eivil adlatus); njemu bo podložni vsi eivilnu oblasti in ima pravico, pola guli neposrednje vlog<< miniBterstvu; dalje tudi ukaz, v katerem se določuje nov delokrog in vradovanje deželne vlado, ki je razdeljena v tri oddelke za notranje poslove, za denarstvo in pravdosodje s tremi ravnatelji na čelu, ki so podložni civilnemu drugu in obravnavajo prin cipielna vprašanja v ravnateljstvenemu svetu
Vnitnjc državo.
1% l'ili'ixu. Novi ministri še niso imenovani. Časniki so sicer pr.nesli imena ministrov, a poročila niso |bila resu čnn, in so b:la zgol ugibanje. Predsednik Grevy išče z lučjo ministrov, a dosihmal jih še ni najdel.
Angleži so tedaj zasedli Suec; upora niso najdli ne v kanalu, niti v Suecu. S tem je vendar dokazuno, da je vožnja po Bueškem' kanalu popolnoma prosta, ni ga tedaj vzroka zarad vožnje po kanaiu zasedati okoliščine kraje. Kaj hočejo tedaj Augleži? Po časopisih je znano, da je Klied;ve pooblastil Angleže, nuj obsedejo kraje zarad vojašk h priprav. Vradno ( ficielno) to še ni potrjeno, saj tudi Khedive brez sultanovega povelja kaj tacega ne more storiti, ako je pa vendar storil, ima Atabi paša prav, ako ga dolž>, da hoče deželo Angležem izdati, iu sultan kot vrhovni poglavar bi mogel namestnega kralja oklicati za vstaša, a Arabi-paši poslati še višji red od prvega, oad katerim so se Angleži tako jezili. Pol tika porte je tudi po vsem nejasna. Telegrami iz Turčije pripovedujejo, da bo že vojaki na poti v Kg ji t dssiravno bo še popolnoma ne ve, ki.j bodo začeli v Egiptu.
Francosko (vladno) ne zmeni so dalje za Egipt, (vsaj tako jo videti), a LosBepB, ki je Francoz, toliko bolj odločno postopa. Upira se Angležem in pridobiva ljudstvo za se. Ko so Angleži ho'li še tretjo barko poslati v Suec je protestiral zoper to, da bi se kanal rab 1
za vojaško pot. Ko je LeBsepa zvedel, da
Angleži hočejo zasesti še Ismailijo, ki je ua pol poti od sredozemskega do rudečega morja, je baje rekel, lo čez moje truplo bode to mogoče.
I v. Londona C. t. m. Praska je bila med Augleži in Arab -pnšinimi vojaki. Angleži bo prodirali poleg železnice in kanala naprej. Sovražniki bo se umaknili iz svojih prvih zased in se pomaknili v svoje glavno uterjenje za črto pri Kafr el Devar. — Ko so pognali Angleži Bovrsžnike iz njegovih prv h pozicij bo ae podali z nočjo nazaj v Aleksandrijo.
■k carigrada 1. avgusta. Tukaj be resno pripravljajo za pot v Egipt. Vojakov bodo vzeli iz Albanije in Macedonije, in preden mine tedeu, bode v Solunu 10.000 mož pripravljenih za vbarkanje. Vendar je vlada pri volji, vojake poslati v Egipt le tedaj, ako se Augleži umaknejo Turkom.
Angbži pa od sultiiua resuo zahtevajo, naj preglasi Arabi-pašo vstajnikom. Iz svojega stališča imajo prav. Ako Turčija tega neBtori, potem res ue bodo Aoghži vedeli, bi le imeli Turke za prijatelje i> 11 Bovražn ke. Zanesljivi niso nikakor Turki, in vse kaže, da ko z Arabi-pašo porazumljeni, Angleži morajo pa račuuiti ua omahljivost or euialske politike.
Izvirni dopisi.
IVIorovcc pri ItočcvJI, 3 avg
Meseca maja tekoč-ga lela dobil jo naš župsu brezimen iistek, v katerem se mu naznanja, da hočejo 4 hudodeln ki več vasi požgati in mnogo ljudi pomoriti, sebe pa nikdar no izdati. Cas, o katerem hočejo svoje peklensko delo pr.četi, odložili so do košnje in žetve. Začetkoma maja ni uikdo nu hudobni dopis porajtal, misleč Bi vsak, da to jo šala, da se vbogo ljudstvo bega. Toda prišel je čas košnje in žetve, pa tudi hudobneži ostali so mož beaed». 24. julija ob 11 pred poludno zažgane bo bile Koče, kjer jo 32 poslopij in okoli 20 glav živino pogorelo. Osem dni potem t. j. 1. avguBta pogorelo jo v Gurčaricah (Masern) 15 h š in 18 skednjev o belem dnevu. Eden izmed hudobnežev priklatil Be je 2. avgusta v Novelaze (Uiuterberg) precej veliko in lepo vaB, ležečo ob cesti držeči iz Kočevja ua kočevsko Reko (Rieg) iu je v skedenj poln sciid vtaknil vž gaino veriž co
v diti. Peljaje se memo čudne rudičknste gore Sorakte, ki je 700 metrov visoka, se začne dol.na vedno bolj šir ti. Postaje Poggio Mirteto in Core.<e ste v podnožju sab nskih gor. Tli mi prihaja na misel in pred oči zgalivina kako so Bi r j in -< k i pritcpenci in neman č vitezi kmalo po utemelji nju mesta R ma (753 ah 754 pr. Kr.) žen priskrbeli, Snubit so šli k marljivim starim Sab.ncun njih vrle hčere, ki so bili krepke postave, ktikor njih očetje. Ali pošteni Sabuici so jim pokazali „Bvitek' meBto hčeri, kakor pravi naš.' IjuiLtvo, (nemški „einen Korb gfbeu'.) Pravlj ca pripov duje, kako se je to zgodilo: Romu! napravi blizu R ma neke javno igre, k kterim povabi Sabinco iu njih hčere. T>, nič slabega slutivš', pridejo res v precejšnjim številu k brezplačnim igram blizo R mu. Sred igro pa plane naenkrat ua dano znamnje 3.000 rimsk h mladenči v ter vsak ugrabi eno neomoženo hčer, ter jo odnese ali odžene v ltiin za ženo. Razsrdim i očttje in bratje, kterim R mci pa nič žalega no atorč, zbežijo domii ter napovedo vojsko pivemu rimskemu kralju Itomulu, — po kterim je dobilo tudi mesto svoje ime „ltoma'. (Bili nt: 1.0 kazaio tudi Sloveucem ostati pri i'.v rui
besedi , Rom", ali „R >roa" kakor zovejo to mesto ostali narodi?) Ali ko Be je imela biti zadnja odločilna bitva, h 6 pograbljene Sa-bmke, zdaj R'mljanke, na bojišče, ter se postavijo med nože, očete in brate, ter jih nagnejo s svoj>m jokom k miru Tako so se Sab nci združili z Rimljani v eno 1 udstvo in sabinski kralj Tacij je postal celo sokralj ali sovladur llomulov. Pa Romul ni bil zvest do Tac ja, ter ga ugonob, kakor pred svojega brata R nui. Tako pripoveduje stara basen o uaseljenju novega mesta R ma. V tak h in enakih mislih na zgodovinske dvomljive pri-godke ali boljšo basni, kukam skoz okuo, a Rima še ne vidim.
Po tem tinsenskem zavinku id mo dalje. Vedno lik T bero se peljejo dojdemo v stari Latium ali rimsko Kampamko n ž ivo, ki h začenja prav za prav za sabinsk m pogorjem blizo Monto rotondo t. j. pri okroglem hribu tam kjer je malo papeževo krdelo pri vasi Mentani podpirano od Francozov pod povelj ništvom generala Knnzlerja (Bavarca) di <5 3 novembra 1807 pobilo in razpodilo garihal-dovsko dihal, ki je hatltt s kr.kuin: , K m ali smrt4, po Bili vdtti.i v R m, Tak čin jo v
zgodovini menda nezaslišan, da smč kak tretji brez kazni prostovoljce nabirati in na sosedno vlado vdariti. So ve, da je bil Garibaldi po-razumljen z laško vlado, ktera se je posluževala vedno vs;h punterskih s i, da bi prej dosegla svoj namen. Puntarske moči bo povzdignile na vrhunec laško kraljestvo, ravno iste ga utegnejo tudi v prah zdrobiti in na njega razvalinah laško republiko postaviti. ,,Kajti kdor prime za meč, ti ga bn meč (udi ugonobil', je rekel KriB'us sv. Petru. Rimska Kampanja jo pust svet, le semtrtie je kaka njiva; večidel pa je obraščen z neko debelo pusto travo ,fUčem", po kteri se pasejo vol ko čede lepih bivolov; kajti za drugo goveje pleme ni ona ulaba krma. Kicr je bila kaka njiva žita, jo ta dan navadno žel', ali milo se nam je storilo pri B'cu, ko vidimo gospodarje ali njih oskibn ke na konjih ali mezgah, ki so vboge žiinjico obojega spola, kakor nekdaj tužnje, z bičem k delu priganjali. Potem takem vidlS, dragi č tatelj, da drcvena svobi de cvetejo sicer v Italiji, ali svoboda s a mu je le med bogataši; kajti večidel kmetov so laški ,.koloni", t. j. zares telesni sužnji laške gospOde, ki ae masti In zapravlja po mest h po znanim ,,dolce far,
(Ziindschur), misleč ai, da proden bo poslopje vname ia druga po vrsti od njega, bode on že daleč od goreče vasi. Toda po nesreči dveh poprej imenovanih vasi, ljudje b luo čuječi, za pazili bo tlečo vžigulno verižico in tako skedenj in vbo vus silnega požara redili. Tudi hudodelnika so ljudje zapazili, ter Be za njim podali, ker pa jim je nasproti strelal, morali bo ga popustiti in tako jo je srečno popihal. Vslcd naznanila župana Novolažkega, obrnil se je hudobnež proti Morovcu, kjer smo zdaj v silnem struhu in to tembolj, ker je bil tudi naši vasi požar zažugan. Nesreča, ki obb bi na ta način zadela, bila bi s luo vel.ka. Naša krasna faroa cerkev leta 18G2 v bizantinskem »logu izgotovlji na, ravno istega leta posvečena in lansko leto popolnoma prenovljena, stoji v Bredi vasi. Ko bi vas gurela, CoBar nas mili Bog obvaruj, vneti bi >e moiala tudi cerkev, kajti hiše jo obdajajo od vseh strani. Pa tudi prelepi Badoi vrlovi, kateri leioi bogato jesen obetajo, uničeni bi bili za več kakor petdeset let Od kar so prebivalci Koč in Gerčaric nesrečni postali, je tudi pri nas ljudstvo Bilno čuječe. Pri vsaki hiši stoji kad polna vode, po ducvi čuje VBak pri avojem poslopji, po noči pa stražijo možje iu fantje s puškami ter hodijo od poslopja do poslopja, ženske pa so vse zbegane in le jokajo in nikdo ne gre več po svojem opravilu na polje, ali kam drugam. Bog pomagaj!
Iz Jflttriiioi-M, 5. avgmtB. (Program višje gimnazije Mariborske) je z navadnim pa nekoliko vičj m zakasnjenjem izišel, in obsega nadaljevanje izvrstne inonogrtsfle: „l)aB Ba-cherngebirge" od gosp. prof. Fr. lljrak-a, iu šolsko porečilo od g. ravnatelja. Obžalovati je, da bc nam iztrsiui op k Pohorja tako ho-meopatično poda u iu da se konec okrajšan še le v enem poznejš h programov obljubuje. Kolikor je iz lan->k gu in letošnjega oddelka tega spisa videli, je g. pri feuor z veliko mar IjivoBtjo vse o Pohorju že tiskauo tvariuo natančno pregledal iu kritično presodil, pa se tudi ni zbal težavnih potov v najbolj oddaljene kote in hribe Pohorja, da se je osebno prepričal o resničnosti teh podatkov. Zavoljo velike natančnosti je s cer sestavek za navadne čitale je morebiti dolgočasen, a sam na neb' je ravno zavoljo tega stalne vrednosti. — Iz šolskega poročila vidimo, da je na gimnaziji poiufcevalo z go<p. lavnatoljem vred 22 uči
teljev in sicer za obligatne predmete 17 profesorjev iu za proBte predmete 4 pomožni učitelji in 1 „probecandidat". Razun dveh profesorjev veronauka Bta še Batno dva posvetua Slovenca in 1 je Žid. Čudno se nam zdi, da so ravno v najnižj h razredih trdi Nemci razredni profesorji in učitelji latiuščine in nemščine. S tem je že naprej izključena mogočnost, da bi profesor s pomočjo materinščine mogel slovenske dijake vpeljati v latinščino in nemščino. Bog ve, če ni to največ krivo slabega vspeha v nižjih razredih, saj vendar vsaka zdrava pamet mora spozuati, da slovenski fant na mah ne more v nemškem jeziku tolike spretnosti doseči, du bi se v vseh predmetih mogel hkrati učiti b trdimi Nemci.
Vseh učencev je bilo na koncu šolskega leta 340, po narodnosti 174 Nemcev, 164 Slovencev, l Magyar iu 1 Ituljan; izmed teh j h |e dobilo odliko 26, enojko 1GG, ti dno dvojko 50, pravico poBkušuje 03, trojko 30 in 5 je ostalo neizprašanih Tedaj je komaj dobra polovica šole z dobrim vspehom dovršila. Enak vspeh se jo pokazal tudi pri maturi, pri kteri jih je od 23 k skušuji cglaŠenih 13 projialo. Izmed 10 ubiturijeotov, ki bo izpit zrelosti pre-slaii, oglasili so se 4 za bogoslovje, 3 za pra-voslovje, 1 modrojiovje, 1 midicino in 1 diplomacijo.
V podporo revnih dijakov obstoji na gimnaziji podporno društvu, ki je v preteklem letu imelo 858 gld. 7G kr. dohodkov in G55gld. 8 kr. stroškov.
Med dijaki in profesorji jo bilo letos veliko bolezni; 4 dijaki bo umrli, 3 iz I. in 1 VIII. šole. Gjvori se, da bi vtegnilo tega nekoliko staro poslopje krivo biti, zalo se že toliko pogajajo zavoljo Btavljanja novega gimnazijskega poslopja, pa menili ue bo n č, dasi-ravno mora o tudi zavoljo prostoru vedno v zadregi biti, ker sta letos dva razreda v privatnem hramu imela šolski aobi najet1.
Zu bodoče šolsko leto bodo se dijaki sprejemali od 12-15 septembra dopoldne in popoldne bodo tiste dve poskušnji iu preBkušuji za ua novo sprejete.
DomaČe novice.
t' Ljubljani, 8. avgustu (Grof Karol Ilohemoart) je bil te dni tukaj, da prejme pri c. k. deželni vladi slovesno
uicntt)" lz kinečk h žuljev izatunjene novce. Stokrat, srečnejši jo samoBtalen slovenski kmet, kteri, kedar odplača Bvoj letni davk, lehko reče: „Zdaj je le Bog in pa jaz gospodar tega, kar posedujem". — Ker bo čedalje bolj bližamo večnemu mestu, mi zginejo brž vsi taki spomini iz glave; središče vsili m slih je bil zdaj Him in zemljivid Ital je, od , Slov. Matice'' izdan, nam je še precej dobro služ I, ter kazal, da moramo kmali zagledati lt m. Iu reB ob 10y4 (jjutraj) zagledamo uajprvo velikansko kuplo cerkve bv. Petra, ki je sama na sebi podobua okrogli gori. Pa še le ob 11'/« ali '/„ ure pred poldnem, se ustuvi vlak na velikanskem kolodvoru s stekleuo streho pokritim. Občutki, ki bo nas »prehajali, odkar smo zagledali že od dulječ kuplo hv. Petra cerkve in Rim, bo no dajo opisati, marveč le čutiti. Vse je hotlo kukati Hkoz okna; komaj smo pričakovali trenutka, da ho ustavi vlak. Drdmje z vlakom mimo hiš, gradiče? in vrtov, med cipresami, razvalinam', i. dr. strmimo vsi z razkrito glavo pozdravljajo radostnim srcem Brediščo cerkveno edinosti. Roma auternu I Tolika radost je napolnovala moje srce, kakor
tudi drug h, da nem Hi komaj mogel misliti, jo li vbo to resnica, kar vidim pred seboj Skoraj bo mi je dozdevalo, da bo vse te reči, kteri občudujem, le sladke sanje. Dozdevalo bo mi je, da sem kar ves prerojen, vkljub trudapolucgn potovanja in noči brez spanja: Naenkrat je b I ves prestani trud z nezgodami vred pozabljen. Bili smo toraj v Rimu, v tistem mestu, kamor jo pripeljala božja pre-vidnoBt prvaka aposteljuov, pred vbogega ribča, sv. Petra. Odkar je po njem postal lt'm Brediščo kršanstva, je bilo izrečeno, du je namenjena ali odločena kršanska vera za ves zemeljski krog, za vse narode na zemlji. Tako je postal R m zareB svetovno mesto v višjem pomenu in v resnici „Roma aeterna" ali večno mesto, ali kakor ga imenuje g. Gomilšak prav primerno: „Večno, sveto, zlato, in mosto nad vso mesta, Htan šče aposteljuov, mater muče-nikov, središče kršanstva". Gotovo večega veselju ne doživim več do smrti, kakor je bil d a u pr hodu v Rim, namreč 30. junija 1881. Hvala Bogu, za to milost, sem vzdihnil z iskreno zahvalo, da uas ju Bog ovaroval vsih nesrtčl —	(Dalje prih)
imenovanju in čaatni naslov za vrhovnega dednega pristolnika (TruchaesB) v vojvodstvu Kra-ujskem in v vindiški marki; potem je bil v sabito grofu na čast pri deželnemu predsedniku obed, pri katerem bo bili navzoči c. k. vladini svetovalci in župan OraBelli. Deželni glavar je nekaj dni zunaj Ljubljane.
(Redki primeri jej.) Letos je v ljubljanski škofiji redki primerljej, da je več 50.etmh zla-tomašnikov, kakor novoposvečencev. Iz IV.leta gredo le 4 niušn ki v duh. službo; zlato mašo pa obhaja 5 duhovnikov, in aicer 20. julija jo je obhajal preč. g. Jožef Skubic v Ribnici; 30. julija preč. g. Jurij Steurer; 6. avgUBta preč g. Janez Toman , kanon k v Moravčah. 15. avg. jo bo obhajal preč. g. Janez Kovačič, dekan, v Trebnjem; 3. aept. pa preč. g. Anton Smrekar v Kranji.
Naj imenitn ša slovesnost je bila pa gotovo preteklo nedeljo v Zatičir. Prečaat. gosp. Janez Ilinek, nekdanji župnik Zatiški je obhajal »vojo demnnt.no mašo, t. j. šestdesetletnico maš-ništva. Zraven te redke slovesnosti je imel tudi novo mašo še njegov nečak g. Ludevit Iludo-vernik
(Odbor veteranskega društva) tukaj je čestital predsedniku veteranskega društva v Trstu g. V. Riicke v akazaoem pogumu in nevstra-šenosti pri znanim neredu v Trstu dne 2. avgusta.
(Ljudska kuhinja) je imela včeraj zvečer ejo, v kateri so je govorilo o tem, koliko reveže v misijo razveseliti b prcs'im obedom v god presvitkga cesarja.
Razne reči.
—	Iz S t, lt u p e r š k e okolice ae poroča, du je bil 4, t. m. proti 4. uri hud potres. Enako tudi v Mokronogu.
—	V Brežicah je umrl vpokojeni duhovni pomočnik Miha Joras. Rojen jo bil v Smled niku 1. 1799. Bil je zadnjič najstareji duhovnik luvaiitin<ko školije.
—	Mil. škof v Goaenzi je vso duhovnike Bvoju Škofije cerkveno kaznoval (začasno prepovedal jim maševati), ker so za r. Gari-baldija maše bral', poroča „Kdinost". — Čudno, če resi Pač je škof prav imel; ali kako morejo duhovniki — pa celo vsi cele čkolije — tako nevedni ali brezvestni biti, da mašujejo za izobčencu, ki je brez znamnja kesa iu prekl ca umrl?
—	Pob ne tok postavo od 2G. maja 1882., b katero bo povišuje vvozuina ter vvaja porabnina od rudninskega ali zemeljskega olja kakor tudi preklicujo potrošnina pri vvozu rudninskega olja v kraje razglašene, da so za pobiro potrošili no zaprti.
Opaž ku. Začetek veljavnosti te postave je 1. dne septembra 1882. Glasijo se:
§. 2 Rudninsko ali mineralno olje, katero ae po kraljevinah in deželah v državnem zboru zastopan h zunaj tržaškega culuega iz-imka izvaja z očiščevanjem (rafinovanjem) in katerega gostota pri toplini od 12 stopinj B6aumur ne prestopa 870 atopMij (tisočin go-atoati čiste vode), podvrženo je porabnini po 6 gld. 50 kr. za vsakih 100 kilogramov čiste vage.
g. 4. Kdor o začetku veljavnosti le-tu postave v kaki tistih dežel, za katere veljil, ima zalego davkovnega rudninskega olja, katera preseza 100 kilogramov, dolžan ju čisto težo tega olju in pa kraj in prostoru, kjer ga hrani, v treh dneh, računeč od dne, katerega ta postava veljati začne, v to določenim finančnim organom pismeno zglasiti ali uaznanitl in tudi porabnina od isiegH opraviti.
Ako primerno varnost da, sme Be mu po rabnina za en mesec do šestih mesecev največ pustiti na počak.
Dokler ta, kateri davkovno rudninsko olje hrani, nima v rokah uradnega potrdila o tem, da je porabnina plačana ali pa na počak pu-ščena, ue Bme se isto odnesti i t prostorov \ katerih je hranjeno.
TiBti, kateri trgujejo (kupčujejo) z rudninskim oljem, imajo tudi 60 dni od časa gor povedanega dolžuost, gledd svoje zaloge dav-kovnega rudninskega olja, če prestopa 100 kilogramov, izkazati, od koga so ga dobili, ali pa da je davek opravljen.
Izjemljejo ae od dolžnosti tega paragrafa podjetniki čiščenja rudninskega olja v oziru na tisto zalogo omenjene vrste, katera Be nahaja v prostorih prigledu podvrženih njihovih očiščevalnic (rafinerij).
§. 28. Po kraljevinah in deželah, v katerih ima moč kazenska poBtava o dobodarst-venih prestopkih, uporabljajo Be na prestopke propisov o porabnini od rudninskega olja določila te kazenske poBtave, soBebno pa §§. 323 do vštevno 349 iste z dodatnimi ukazali, v kolikor ni pričujoči postavi drugače določeno.
§. 32 Odmerjanju kazni zarad tega, d« se je po meri §§. 4 iu 19 zahtevani izkaz o prejemu ali plačanem davku (colu) tipu iti), naj Be brezizimno v jodlogo jemlje Bvota po-rabnine, katera prihaja na množino rudninskega olja, gledč katere izkaz ni bil podan.
— Kahira ima 400 000 prebivalcev, med njimi 60 000 Evrope,cev. Zapadnih katolikov je kakih 13.000 iz Malte, ki so stanovitni v ver. K temi še prištevajmo 3000 g Skih katolikov, 3080 katolišk.b Armencev, 2000 Maronitov (katolikov iz Lrbana) in 1700 katoliških Sircev. Za Meko je Kubira drugo mesto izlamu , dolgo časa so bili tam kabli, in še sedaj je Kahira duševno središče izlamu. Visoka šola tam je prva v orieniu, obiskuje jo nad 10 000 dijakov iz vseh dež I mohamedan-Btva. Ima nbd 400 mošej, povsod vidi oko visoke OBke stolpe pri m niret h.
O. 0. franč.škani bo uže tam od 1. 1320 Imajo tu pro-toren samostan, lepo novo župno cerkev, ki ima pet altarjev, pridno hodijo katoliki vanjo molit. Besedo bežjo oznanujejo v petih jez cih: v arabskem, francoskem, talijan skem, malteškem in nemškem. Crkvene praznike prav slovesno praznujejo tu li z razsvitljavo
Silno važna jo vstanova za osrednjo Afriko (Central-Afrika), katero je osnoval apostolski msgn. Combon; ta prostor seza v seierju do TuuiBa in Egipta, na jugu pa do 12° severne širjave, in ima nad 100 mi.onov preb valcev. Ta zavod ima tri oddelke: zavod prrsvetegb Si ca JezuBovrga v odgojo misijonarjem, kate-histom, pomočnikom za osrednjo Afriko, odgo-jišče in bolnišnico murinom; zavod presvetega srca Marije v odgojo redovnic za murine, z& dekiiče murinov, ki se hočejo posvetiti miši-jonom in bolnišnico za murinke, tema še pripada zavod Bvete družine za pouk in odgojo tam poučujejo mur nke otroke belunov v dokaz, da bo tudi murini sposobni za omiko in še kaj več. Pravi sedež temu misijonu je v Vt> roni, in je izvirno nemška ustanova ter se zdr-žuje največ z nemškimi denarji. Zanrkup misijonske h še je dala cesar ca Miria Ana, so-proga Ftrdoandul. Bama 20.000 frankov. Ustanovljen je bil ta zavod 1844 in do I. 1861 je umrlo od 40 duhovnikov 35, in odkar so čč. oo. franč škani prevzeli misijon od 40 očetov njih 22, namreč teb, ki bo iz tega zavoda šli na ravnoBt v Afriko, zato je msgn. C<.m boni 1. 1871 osnoval ta zavod v Kabin, da se
miBijonBrji in redovnice tam privadijo afrikan-skemu obnebju, in to se je ekaralo teko dobro, da od I. 1871 do 1. 1876 od 16 misijonarjev nihče ni umrl. Vidi se, kako potrebna je ta pos'aja za osrednjo Afriko. Egiptovska vlada je podpirala tudi ta zavod, v Kahiri pa tudi v misijouskih deželah, in prejšnji namestm kralj Ismaii je podaril zavoduzemljišče 3609 □'nt. Tam je dodelana velika misijonska hiša in prva cerkev Jezusovega Srca v Egiptu ae je začela staviti. V Elartumu, kjer Be stekata bela in višnjeva reka Nil je pod 160 severne širjave velika misijonska hiša, v Obeidu, glavnem meBtu v Kordofanu, je tudi misijonski zavod in šola isto tako v Berber-u, glavni postaji iz Hartuma proti rudečemu morju, in še celo v gorovji Nuba, na jugozapad od Kordo-fana med 10—12" severne širjave. Kak strašen udarec bi bil to za misijone, ko bi mogel prenehati zavod v Kahiri.
(Dalje prih.)
•favne družbe.
10.	avgusta. 1. oks. drž. posestva občine Narin 1600 gl., Postojna. 1. eks. drž. pos. Franceta Malovše iz Podstrmca, 270 gld., Lašice. 1. cks. drž. pos. Janeza Zabukovec iz Male Slivnico, 3640 gl., Lašice.
11.	avgusta. 2. cks. drž. pos. Jožo Možiua, Bistrica. 3. cks. drž. pos. Jožefa Šukle, 2167 gl 13 kr., Metlika. 1. cks. drž. pos. Matija Švigel iz Goričice 4140 gl. Vrhnika. 1. cks. drž. pos. Primoža Kovač na Paku 5985 gl. Vrhnika, 1. cks. drž. pos. Janeza Jelcvšck iz Vrhnike, 3910 gl., Vrhnika. 1. cks. drž. pos Janeza Mikuša dedičev iz Rakitne. Vrhnika. 1. eks. drž. pos. Laka Šnrc iz Suhorja, 1298 gl Postojna. 3. cks. drž. pos. Antona Celigoj Parje N. 8., 1800 gld. Bistrica. 1. cks. drž. pos. Jožeta Batista iz Bistrice 500 gl. Bistrica. 2. cks. drž. pos. Jožeta Možinc iz Bistrice. Bistrica.
12.	avgusta. 1. cks. drž. pos. Tomaža Stric Šmrata, 1860 gl. Lož. 1. cks. drž. Matija Gre-gorič iz Nadgoricc 4749 gld. 60 kr. Ljubljana. 1. cks. drž. pos. Janeza Račič iz Senožct št. 4, 1040 gld. Krško. 1. cks. drž pos. Ane Pire iz Nemške vasi 2465 gl. Krško. 1. cks. drž jjosest. Janeza in Frančiške Škrbec iz Pudoba 3760 gl. Lož. 1. eks. drž. pos. Mihael Rcbck iz Starega trga, 345 gl. Lož. 1. eks. drž. pos. Matija eni-daršič iz Podcrkve 1750 gl. Lože.
Jcdna eks. drž. pos. Marka Avsec iz Loga (Auen) 778 gl. 66 kr. Krško. Jcdna cks. drž. pos. Franceta Krašovic iz Bele ccrkve 750 gl. Krško.
Umrli Kot
2.	avgusta: Janez Dolinar, 24 let, jetika, na Gradu. Amalija Rodič, 17 let, jetika. Marjana Selan, 68 let, jetika.
V	bolnišnici 30. julija: Alojzija Kramar, 2 mesca, božjast.
3.	avgusta. Pavla Koscc, 4'/,2 1. davica. Ana Vodnik 2'/2 m. božjast.
V	bolnišnici 1. avgusta: JožefPaplcr 3 leta, variola, Jože Podržaj 76 let, starost.
3. avgusta Jcra Barle, gostija, 50 let.
Pred kratkim je prišlo zadnjo izdanje knjige :
Das arme Leben
und
»ttere Leiden unseres Herrn Jesu Christi und seiner heiligsten fflutter Maria
nebst deD
Geheimnissen des alten Bundes
nacli den Gcsichtcn der g o 11 s c 1 i g c n A n n a K a-tharina K nun c r i c b , liorausgcgcbou von P. S c h m 6 g c r.
Sedaj je ta lepa knjiga dovršena, toraj ponavljamo svoje prejšno priporočilo, ter želimo , da bi se ta izvrstna knj ga širila med občinstvo. Slehern, ki to bere, mora bb čuditi, koliko novega in dosihmal neznanega se
mu tu pripoveduje iz življenja in trplenja Izveličarja sveta in njegovo preblažene Matere, koliko novih krajev stopa tukaj pred njegovo duševno oko PoBebuo zanimiva pa postane knjiga b tem, da ima izvirne, dosihmal še nikjer naiicntne slike, ki branje poočilujejo, ki Be na tanko z'agajo z besedo, s katero je pripovedovala bmžena Katarina Emmer h to v svojem zamaknjen]'.
Spremljajmo pa spivatelja po posamezti h oddelkih:
Die Schopfung — Die Silnde und ihre Folgen. — Die allerseligste Jungfrau. — Die lieiligste Menschwerdung. — Beginn desuffent-lichen Lehrwondels Jesu. — Jesus prediget Busse und Taufe. — Jesus in der JVUste.
—	Hochzeit zu Cana. — Krste Osterfeier in Jerusalem. — Vom Schlusse des ersten Oster-festes bis zur Bekehrung der Samaritin am Jakobsbrunnen. — Jesu Lehrwanderung in der Landschaft Genezaretli und an den Vfern des Jordan. — Vom zuseiten LaubhUttenfeste bis zur ersten Bekehrung Magdalenah. — Jesu Leliren und Thaten in Kapharnaum und der Umgegend. — Die Bergpredigt. — Bekehrung der rUckfillligen Magdalena bis Uebergabe der SchlUssel an Petrus. — Vom ziveiten Oster-feste bis zur Rilckkehr aus Cypern. — Er-iveckung des Lazarus. — Jezus i m Lande der lieiligen drei Iionige. — Das bittere Leiden und Sterben unseres llerrn Jesu Christi.
(Ta oddelek razjjada zopet v voč raznih poglavij, ki ima posebne naslove , kakoršnih tukaj ne navajamo. Vstajenje. Ncbovhod. Poslanje sv. Duha. Življenje Marijic po Jezusovem vnebovbodu.)
Zaznamek nekterih važnejših slik.
Die Schopfung. — Der Silndenfall. — Die Ansiveisung aus dem Paradiese. — Die Arclie Noes. — Der Thurmbau von Babel. — Die Arclie des Bundes. — Mariae Oeburt, Opferung, Vermiililung t Verkilndigung etc. — Christi Geburt. — Die heil. drei Konige. — Johannes. — Jesu Taufe durch Johannes. — Die Versuchung Jesu in der Wiiste. — Lehr-rvanderungen Jesu an den Ufern des Jordan.
—	Erweckung des Jilnglings zu Naim. — Enthauptung des hI. Johannes. — Die Leidens-\oerkzeuge des Herrn. — Das Innere des Abend-mahl-Saales. — Jesus vor Kaiplias, im Ker ker etc. Ecce ho m o. — Golgata.— Das Innere des hI. Grabes. — Der auferstandene lleiland erseheint seiner Mutter Mat ia. — Die Woh-nung der Heiligsten Jungfrau. — Der Kreuz-weg Mariae bei, Ephesus. — Mariae Tod etc.
Dodan je tudi zemljevid Palestine (risal dr. Ricss) in drugič tudi križev pot Jcsusov (pot iz Gothscmano do Golgatc.
Pa da knjige dalje ne hvalisamo, napotimo čč. čitatelje na pismo prečastitega gospoda Petra Južtfa škofu iz Limburga do spi-satelja o Schmoger, ki se skrajšano glasi tu ko-le: „I)ie mir giitigst iibcrsandtc iieue Ausgabe von (len Oesichten der gottseligeu
Auna Katliarina Emiuericli____kanu ieli nur
mit der griisstcn Freude begriissen mul allen cliristlichen Familien zur Aiischaitiuig aufs Warinste empfehlen."
Prtčast ti gospod nadejajo Be na konci svojega pisma, da bode ta knjiga najdla pot v krščanske h še, in da pride blagoslov Božji vernim, ki bodo knjigo brali; blagoslov Božji bodi tudi v bogato plačilo spisovatelju za sestavo in izvratuemu gospodu založniku, ki je knjigo, kakor se Bpodobi svetemu namenu, lepo opravil za kar mu bodo hvaležni verni od vseh krajev.	(2)
Via knjiga pa stane, broširana 8 gl. 40 kr. jako lično vezana v izvirnih platnicah 11 gl. 76 kr. — Krasno vezana knjiga je razne cene do 25 gld.
Naročila sprejema
Katoliška bukvarna
v Ljubljani.
TcleKrnflčne donnrnr cent 7. avgnsta. Fapirn* rent* 77.06 — Srohemu renu 77.75 — /.Uta reut» 95 60 — )8601etno driHViio posojilo 130 60 Kreditne akcije 817 10 — Loniloi. 120.10 — Ce». kr. oekini 5.66 —. iO-frankov 9'63.