135. Številka.
Ljubljana, t soboto 15. junija 1901.
XXXIV. leto.
shaja vsak dan zvečer, izimSI nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman aa avstro-ogrske dežele za vso leto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano
2rez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom raCona se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znafia pjstnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatvo naroCnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se cd Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h. M) se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je na Kongresnem trga St. 12.   Upravnlstvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniatvo pa e Kongresnega trga Bt. 12.
»Slovenski Narod" telefon št 34.     „Narodna Tiskarna" telefon št 85.
Napredni slovenski poslanci v drž. zboru.
„Slovenec" je začetkom tega me3eca priobčil članek, ki je sicer kar puhtel jeze in sovraštva proti napredai stranki, ki pa je vendar obsegal za napredno stranko jako laskavo pripoznanje. „Slovenec" je namreč pripoznal, da si je napredna stranka znala ustvariti ogodno pozicijo in pridobiti upliva ne le v deželnem zboru kranjskem, v katerem je klerikalna stranka brez vsakega upliva, ampak tudi v državnem zboru.
„Slovenec" je to pot govoril resnico, a da ga ta resnica neznansko peče, je lahko razumeti, ako se pomisli, kako silno so se slovenski in hrvatski klerikalci trudili, da bi vsaj v državnem zboru potisnili napredne poslance v o^ad^e in onemogočili, da bi napredni poslanci prišli do kake veljave in si pridobili kaj upliva.
Ti račani slovenskih in vedno bratske ljubezni ced^čih se hrvatskih klerikalcev pa so se korenito izjalovili. Napredna stranka je klerikalcem danes lahko hvaležna za njih postopanje, kajti niti ceia jugoslovanska delegacija, še ko je bila združena, ni imela take pozicije v državnem zboru, kakor jo ima jugoslovanski napredni klub. Hrvatskosloveuski klub in .lepi* Šusteršičev klub sta sicer nekoliko števil nejša, ali njiju stališče v državnem zbjru vzlic temu še od daleč ni tako ugodno, kakor stališče jugoslovanskega naprednega kluba.
Zahvaliti se je za to zgol poslancem samim. Ti so si znali pridobiti ugled in veljavo v parlamentu in pri vladi, znali so si pridobiti simpatij pri raznih strankah, in vsled tega je tudi jugoslovanski napredni klub stopil v ospredje, mej tem ko sta ostala dva jugoslovanska kluba zaostala.
Kdor je količkaj pazno zasledoval delovanje naših naprednih poslancev, tisti je dobil utis, da so vestno in resno izpolnje vali svoje poslanske dolžnosti, a da so si znali pridobiti vpliv, to se je najbolje pokazalo pri Schalkovi interpelaciji zastran bchinjskih gozdov. Tedaj so klerikalni po slanci vsi preplašeni prileteli napredne po
slance presit podpore. Polagali so največjo važnost na to, da si zagotove to podporo, prav tako, kakor da so spoznali, da brez podpore naprednih poslancev ničesar ne dosežejo, in kakor smo izvedeli pozneje, so se tudi pri ministrskem predsedniku prav posebno sklicevali na napredne poslance in njih podporo v tej zadevi.
Klerikalci so zlasti po moralični justi fikac'ji dra. Šusterčiča igrali v primeri z naprednimi poslanci uprav klaverno vlogo. Še goveriti se nobeden ni upal. Rešila sta jih Z-tnik, ki je pokazal vsaj dobro voljo, četudi vsled znane svoje afere ne more priti do veljave, in pa stari Pfeifer, kate rega m ban Človek resnim ne smatra. Šu-steršič se je popolnoma izgubil. Celo v de legac jah se ni upal ziniti, menda je izgubil pogum, ker ni bil voljen v proračunski odsek, in v Časopisih ni bilo čisto nič Čitati, da bi ga bil cesar pri delegaoijskem dineju ogovoril. Pa tudi Vencajz je molčal kakor grob. Poslanec je sicar že več let, a v državnem zboru je izpregovoril samo tedaj, ko je stcril običajno obljubo. V držav nem zboru je bilo sicer zlasti v minolem zasedanju jako težko priti do besede, ker je vsakovrstnih zakonov kar deževalo, in je vlada v družbi z večjimi strankami silno pritiskala, naj se čas ne trati z govori, a vzlic temu so napredni poslanci porabili vsako priliko, da so se oglasili s svojimi željami in pritožbami.
Poglavitno pozornost so posvečali de-taj'nemu delu, in reči se mora, da so za ta kratki čas dosagli lepih uspehov. Zanimali so se za vsako stvar in intervenirali za vsako v raznih ministrstvih. Deželni pred sednik baron Hain, ki sedaj odpisuje tako velike svote od potresnega posojila, bi tega danes najbrž ne mogel storiti, da se niso napredni poslanci tako krepko zavzeli za stvar. Tudi akcijo za železnica na Kranjskem so napredni poslanci spravili v dober tir. Iz vojevali so zagotovilo, da se zgradi tržiška železnica, potisnili v c predle vprašanje o nadaljevanja dolenjskih Železnic, in šli v boj za Kamnik tako, da je moral dr. Šasteršič popolnoma kapitulirati in korigirati veliko napako, ki jo je iz sovraštva
proti Kamnika storil s tem, da je po Berksu zahteval, naj se zgradi zveza mej kamniško in velenjsko železnico ne preko Kamnika, ampuli od Domžal na Polzelo. Seveda so napredni poslanci intervenirali tadi glede raza h dragih zadev dolenjskih, gorenjskih in notranjskih mest. Idrijska realka je že dovoljena, nekateri drugi uspehi pa se pokažejo v kratkem. Tadi v personalnih zadevah so napredni poslanci storili svojo dolžnost. To jim posebno lahko potrdi ravnatelj g. dr. Detela, ki vzlic protekciji kardinala Missie ni prišel v Ljubljano, kakor so klerikalci za trdno računali.
Kaka je sodba javnega mnenja na Slovenskem o naprednih poslancih, to kaže posebno okolnost, da so se obračali do na prednih poslancev celo ljudje iz okrajev, ki jih imajo klerikalci v rokah. Čudovito je bilo opazovati, da so celo ljudje, ki sicer spadajo mej odločne nasprotnike naše stranke, iskaii podpore pri naših poslancih. Seveda so se naši poslanci tudi takim proš niam odzvali in intervenirali ne samo za kraje, ki so večinoma napredni, kakor Žiri, nego tudi za druge, kakor za Gorenjo vas. Cilc iz Primorske in iz Štajerske so došle našim poslancem take in jednake prošnje, kar pač najbolje kaže, koliko zaupanja uživajo napredni poslanci tudi zunaj svojih volilnih okrajev.
Napredni volilci so po naši sodbi s svojimi poslanci lahko jako zadovoljni. Vzlro vsem silnim težavam in vzlio vsema strastnemu nasprotovanju klerikalcev so zadobili napredni poslanci trdno stališče v državnem zboru in razvili obsežno delavnost, ki je segala tadi v poljedelsko ministrstvo, kakor so voditelji klerikalne gospodarske organizacije z veliko žalostjo spoznali in kar bodo še občutili. Kar je bilo mogoče v teh razmerah, ko so zakonski načrti kar drug drugega podili s tako naglico, da je bil že drugi na vrsti, predno je mogel kdo prvega preštudirati, to so naši poslanci storili. Će bo državni zbor tudi na je3en redno deloval, bo poslancem v marsikaterem oziru mogoče še kaj več storiti. Sicer pa zaslužijo napredni poslanci tudi za svoje dosedanje delovanje popolno priznanje. Dokazali
so, da se o njih lahko reče: „Malo ih ima — a su ljudi". _
V EJ ubijani, 15. junija. Cesar v Pragi.
Prvi dan dopoldne je sprejel cesar deputacije in oficialne osebe, popoldne pa se je vozil po mestu, ogledal razne javne zavode in stavbe. Povsod so ga spremljali namestnik Coudenhove, Koerber, Hartel, Rezek, razni sekcijski SV: dvorni svetniki ter adjutanti. V Bubenču je bil sprejem. Cesarja je pozdravil župan, cesarski svetnik Kubik. Na to si je ogledal cesar električno centralo v Holešovcih in Strakovo akademijo. Ta je dejal cesar knezu Windisch-griUzu, ki ga je pozdravi! na čelu vodstva, učiteljatva in gojencev: „Prepričan se-m, da a e-pri vzgoji učencev v močne može vedno neguje tudi d i na stično -patriotski čut, duh sloge in sprave!" Ca3ar je vprašal ravnatelja akademije, ali so gojenci postavljeni po narodnosti Ravnatelj je to zanikal ter rekel, da se gojenci uče* oba dež. jezika hkratu ter da žive neprisiljeno v najboljšem tovarištvu med seboj. Casar je na to pripomnil: „To je pravilno in jako važno!" Na to je posetil soprogi namestnika in višega deželnega maršala. Ob 6. zv%čer je bil v španski dvorani dvora d in «5, katerega so se udeležili Koerber, Hartel, Rszek, kardinal Skcbenskv, grof Coudenhove, tajni svetniki knez Moric Lobkovio, knez Schoaburg, knez Jarij Lob kovic, knez Schwarzenberg, knez Kinsky, grof Franc Thun, škofje, generali, deželni odborniki, župan Srb s podžupanoma, vse-učiliščni in akademijski profesorji, podpredsednik državnega zbora Prade, državni poslanci Hefica, dr. Pacak, dr. Pergelt, Schwarz, dr. Brzorad in dr. Kramaf, deželni poslanci, najvišje uradništvo, francoski generalni in nemški konzul, členi dvora in spremstva. Pri dintSju je imel cesar cerkle ter je govoril dalje časa z drom. Pacakom in s členom gospodske zbornice drvm. Matušem. Cesar je dejal, da ga veličastni sprejem v Pragi jako veseli, in da mu je ta sprejem jako dobro del. Politike se cesar ni dotaknil. Ob 3. zvečer
LISTEK.
Novi akordi".
Parlament je zaključen, in gospodje poslanci so zopet med svojimi volici. Ia če sar še letos koncem januvarja ni bilo pri Čakovati, se je zgodilo. Volilci so zadovoljni, poslanci so zadovoljni, ministrstvo je zadovoljno in država tudi. Končana je žalostna doba sramotno škandaloznih obstrukcijskih prizorov, ko so .delali" Nemci s pastmi, pipci in pulti, — končan pa je tudi inter-mezzo čeških dud&tov, ki so zasvirali v parlamentu na togoto in strah svojih na aprotnikov najbizarnejšo simfonijo. To vse je minilo. Mir in delavnost sta zakraljevala v našem parlamentu, v zbornici se je govorilo zopet pametno in spodobno, v predsobah pa se je z^čel zopet čas nekdanje idile: po zofah in nasl&njačh so dremali, spali in smrčali — gospa Barks bi dejala: .duzlali" — v najginljivejši harmoniji radi-kalci, konservativci, socialci in liberalci, klerikalci in agrarci ... Novi akordi!
In naši napredni poslanci, ki so se vračali včasih klaverni in tihomelanholski, so se vrnili letos veseli, z lepimi uspehi, z zavestjo, da so si znali pridobiti ugled i
med poslanci i pri vladi. .Slovenec" sam je moral priznati, da so si znali napredni slovenski poslanci v kra kem časa sami in pošteno pridobiti — avtoriteto... Ko Čuje človek to, se mu pač zazdi, da mu prihajajo na uho doslej neznani, nečuveni ... novi akordi!
Na Štajerskem je razvila duhovniška stranka nakrat brezobzirno svoj klerikalni, rimsko - katoliški, belo-rumeni prapor. Boj liberalizmu, boj svobodomiselstvu, boj napredku je geslo štajerskega duhovnišlva ... Utihnila je sladkodoneča piščalka bratoljubja in sloge . . . bojni rog, grmeče fanfare po zivljajo na vojno . . • Kaj pač mislijo danes tisti polžekrvni mariborski in celjski alhi-misti, ki so leta in leta kuhali in cmarili v svojih retortah spodnještajersko limonadno politiko, ko jim sedaj done" na uho ti — novi akordi?
Tem veselejše pa delujejo na sloven akega naprednjaka vesti iz Trsta. „Narodni dom" — „dramatično društvo" — razvoj vsega socialnega in političnega življenja, ki je bilo doslej le po okolici, a poslej sredi Trsta — ali to niso najponosnejše nade in najsmelejše upe zbujajoči — novi akordi?
Tadi pri ljubljanskem gledališča se pridno dela. Vse se prenavlja in popravlja ter pripravlja za bodočo sezono. Vt»e novo
ali prenovljeno! Tudi slovensko dramatično društvo je poskrbelo za marsikaj novega: nove opere, nove drame, nove moči.. . čve-tero novih pevk, dvoje novih pevcev, troje novih igralcev in igralk, dva nova kapelnika in prenovljeni zbori... Po tendencioznih in afektiranoobnpnih trditvah ob koncu sezone so te vesti, naznanjajoče vedno večji in lepši procvet in razvoj našega gledališča, pač — novi akordi.
In prehajajo s prizanesljivo blagona klonjenostjo preko zadnje, žalostne dobe v meščanski godbi in želeč ji, da bi se pod najnovejšim vodstvom zopet dvignila na nivC disciplinirane, resne, istinito umetniške godbe, naj se končno še ta doli pod Črto razveselim najnovejšega slovenskega časnikarskega podjetja, ki naj bi širilo tolikerim Slovencem nedostajajočglasbeni okus, povzdignilo kvaliteto domačega glasbenega produciranja ter obogatilo našo muzikalno slovstvo! Pozdravljam in priporočam torej naj i a krene j še in najtoplejše najmlajši, v barvi vesele nađe izšli Schvventner-Kreko v list — „Novi akordi". *   * *
Mati.
Ruski spisal Maksim Gorkij. Imel sem prijatelja. „0, Gospod, ugasni njegovo dušo". Kajti čemu bi gorela njegova
žareča duša tam v severnih krajih, kjer je sedaj ?
„Ugasni, o Gospod, njegovo dušo!" Kajti nje luč ne bo razsvetlila severne teme, nje ogenj ne bo otajal večnih snežnih puščav, in ne bo razgnal težkih megel hrepenenja in samote.
Imel sem prijatelja, in bil je še mlad, ko ga je dohitela osoda. Pričakoval sem ravno njegovega poseta, a ker je bil jeden tistih, kateremu je možno hodevati le po ravnih potih, je prišel tudi naravnost tja, kjer je sedaj in od koder ae ne povrne nikdar več ....
Moj prijatelj je imel mater, triinšest-desetletno starko, na katero je že prežala smrt pred vratmi. Istega dne sem dobil poročilo, kaj se je s prijateljem zgodilo in pismo od njegove matere, katera me je obveščala, da se pripravlja nje sin, da me poseti. Priporočila je mojemu varstvu njega telo in dušo; potem me je vprašala, ali je že prišel, kako mu je, in jeli se imava dobro. Ko sem čital pismo, mi je stala pred očmi slabotna, mala, bolna stara žena. Videl sem nje mili, ugasli pogled, iz katerega je govorila brezmejna ljubezen do sina, in prišlo mi je na um, da tvarja misel nanj ter skrb za njegovo srečo jedino vsebino njenega ubogega, pojemajočega življenja.
je bila (slavnostna predstava v Nacodnem divadlu: predstavljali so 3. dejanje D vtf ako ve romantifine opeče „Rusalka" in 2 dejanje Vrchlickega veseloigre „Noo na Karlstejne". Tako sta bila zastopana oba češka pera. Gledališče je bilo sijajno razsvetljeno in polno samo odličnega občinstva.
Madjari o avstrijski himni.
Za Madjare je naj ne prijetne j So, kadar morajo poslušati avstrijsko himno. Kadar se zgodi, da začnjejo to himno, začno takoj demonstrirati. Ako je lokal odličnejši, se vse dvigne in odide; ali tudi tu se ne sramujejo žvižgati in kričati. V gostilni pa provzroče največji hrup ter posade godbe nika brez komplimentov pred vrata. Nedavno se je vršila v Budimpešti gimna stična vaja, in pri tej priliki je občinstvo himno zadušilo z vikom, žvižganjem in hru pom. Povodom tega škandala piše neki madjarski list: Sedanje himne ne sprejmemo za kraljevsko himno. Lepa je himna, ali mi se z njo ne moremo sprijazniti, a za vladajočo hišo tudi ne spominja nobenih velikih zgodovinskih dogodkov. Vsiljuje se vprašanje, zakaj nimamo madjarske himne. Pravijo, da bi je dvor ne sprejel. To ne velja, ker vlada mora najvišje kroge informirati o vsem in jim stvar razjasniti. Vsekakor bi bilo lepše za dvor, ako bi ne bilo treba himne izžvižgati in duSiti jo z vikom in škandalom, kakor se je zgodilo ob gimnastični vaji madjarskih dijakov. A ne samo časniki, tudi poslanci so protesti rali proti himni. V parlamenta se je sta vila interpelacija o tem vprašanja, v katerem so poslanci ministrstvo vprašali, zakaj se je himna igrala. Odgovorilo se jim je, da zategadelj, ker se je udeležil produkcije dijaških gimnastov tudi člen cesarske red bihe. Madjari se terej ne Čutijo več del Avstrije, katere vladar je isti cesar, in kateremu je posvečena ista himna! Daleč smo prišli! Madjari se vedejo kot bi bili samostojna država v državi. Svoje madjar stvo naglašajo celo proti cesarski hiši. A Slovani? Kaj bi se zgodilo, če bi kak Slovan začel himni »Bog ohrani, Beg obvari nam cesarja, Avstrijo" žvižgati in protestirati? Madjari naglašajo povsod svojo narodnost, v Pragi pa je državna policija prepovedala češko trobejnico ter jo odstranila celo s hiše političnega lista, kakor so „Nar. Listv*. Kam plovemo?!
Političen položaj v Franciji.
Pariško časopisje se bavi sedaj največ s tremi vprašanji: z vprašanjem, ali bo prisotnost generala Bonnala v Berolinu kaj vplivala na razmerje mej Francijo in Nemčijo, z maročanskim vprašanjem in s pro greaivnim dohodninskim davkom. Noben francoski list ne napada več Nemčije in celo nacijonalistični časopisi pišejo jako dostojno. Mnogo se naglasa tudi dobro razmerje mej francoskimi in nemškimi vojaki na Kitajskem. Glede Maroke se pisali pa riSki listi zadnje dni jako pesimistično; govorilo se je celo že o vojni. Oficijalna nota v „Figsru" pa je narod pomirila, ker je izjavila vlada, da je dobila zadoščenje. Vojne ladije francoske so T a n g e r zapustile.
Ali naj bi ji razodel resnico ? . . . Res niča je človeka neobhodno potrebna. Ona resnica namreč, katera uniči v duši vsako nečistost, ki izžge s svojim plamenom vso malopridnost in nizkost Tej resnici kličem: „Bodi mi pozdravljena!"
Je pa tudi resnica, ki prihrurai kakor težak kamen na glavo ter uniči in umori v nas žejo in zmožnost do življenja.
Ko bi poročal materi, da je nje sin zanjo za večno izgubljen, umeril bi jo vse kakor na mesta. Ako pa ne bi umrla, ako se ne bi zgrudila pod težo te strašne vesti ? Ko bi jej zamoril le to, kar tvarja jedro in bitje njenega življenja ter jej zastrupil z neozdravljivim hrepenenjem ostanek njenih dni?----
Saj je vendar polovico življenja varovala svojega sina z velikanskimi žrtvami in s trudom pced vsem hudim. In danes, na pragu smrti, naj bi bila oropana vesele in ponosne gotovosti, da njen sin v svojem cveta in v svoji meči ne potrebuje nika-kega varstva, ter da se bo odslej lahko sam bojeval ter zmagal? In njej, ki tako sveto veruje v sinovo zmago, naj bi zabrusil v obraz brutalne besede: »Tvoj sin je podlegel?"
Ne. Zdelo se mi je bolj prav lagati. Ponaredil sem torej pisavo svojega prijatelja ter jej pošiljal pismo na pismo, katera
Vojna v Južni Afriki.
Iz Standertona, kjer so baje zbrani voditelji Burov, poročajo, da je dospel nizozemski konzul iz Pretorije ter se začel z Buri pogajati za mir. Govori se, da sta Botha in Dewet neposredno brzojavno zvezana s Kriigerjem. Razmere baje še niso bile tako ugodne za mir kot sedaj. Kap atađska .Cape Times" prorokuje, da bodo v kratkem vsi Buri odložili svoje orožje. Bruseljska brzojavka v .Standarda" pa nasprotno poroča, da ao vse vesti o mirovnih pogajanjih med Botho in Kriigerjem neutemeljene, neresnične. Možno je, da se pogaja s Kitchenerjem namestnik predsed nika republika Oranje, Schalk Burger, v imenu Transvaala pa se ne pogaja nihče. Sicer pa Kiiiger vstraja na svojem stališču, da more vojna končati le tedaj, če Anglija prizna obema burskima republikama po polno neodvisnost. Sploh vlada glede mirovnih pogajanj, ki se baje sedaj vrše, naj večja zmešnjava. Dočim poročajo nekateri listi, da se Buri uda -16 do danes, 15. t m, poročajo zopet drugi, da je konferenca Burov pod predsedstvom Schalka Burgerja sklenila, da se vojna nadaljuje z vso odločnostjo. Gospa Botha ni opravila menda še ničesar. Vsaj poročil ni o njenih uspehih doslej nobenih. Dne 12. t m. je dospela gospa Botha v Bruselj, kjer jo je sprejel dr. Leyds, transvaalski poslanik. V kratkem odpotuje v Haag. Prvi lord zaklada Balfour je v spodnji zbornici izjavil, da Anglija ne vojuje več velike vojne, nego le malo, kajti Bari so razkropljeni v oddelke po 100 do 200 mož ter je vseh skupaj le še 17 000. Da se vrše" mirovna pogajanja, je Balfour odločno zanikal.
Dopisi.
Iz  Gorenje Savinjske doline, dne
11. junija. Il naše doline se ljudje kar trumoma selijo v srečno Ameriko, in če pojde tako naprej, tedaj bode naša nekdaj tako močno obljudena dolina izgubila dobro tretjino svojih najboljših in najčvrstejših delavcev. Vzrok temu žalostnemu pojavu je pomanjkanje zaslužka. Dokler je tukaj cvetela lesna kupčija, imeli so ljudje po zimi in po leti dovolj dela in tudi dovolj zaslužka, odkar je pa jela ista vsled raznih vzrokov pešati, začelo je ljudstvo obupavati, in zadnje, kar v tem obupu stori, je to, da gre v Ameriko iskat boljšega zaslužka. Za časa dižavnozborskih volitev so sicer naši junaški kapelani in njihovi podrepniki obetali ljudem kar največjo srečo, katero jim prineso sami angelji iz nebes, ako vo lijo od njih priporočene kandidate ; eden izmej teh silovitih agitatorjev za .vero3, kateri pa ima, kakor to jasno priča njegovo .neversko" življenje, sam bore malo vere, je celo dejal, da bode ljudstvo plačalo polovico manj davkov, ako bode izvoljen Žičkar. Dan 3 o vseh teh dobrotah nihče ničesar ne ve, pač pa je neovrgljiva resnica, da vse vre v Ameriko kruha iskat, in da je vsled tega nastalo že precej občutno pomanjkanje pridnih delavcev na polju in drugod. Če hočemo, da se ta tok ustavi,
so se vsa začela z besedami: „Draga, ljubljena mama!' Odgovorila mi je nežno in prisrčno ter me prosila, naj se marsičesa varujem. Dokazala mi je, da je potrebna gorka obleka z zgovornostjo, ki je bila go rečnejša nego Lutrova, ko je zagovarjal svoje reke.
Jaz pa S8m ji govoril z glasom nje nega sina; poročal sem ji, kako zdrav in srečen sem, kako dobro mi je v svetu, po pisal sem ji svoje uspehe v življenja in v Človeški družbi, ndal sem se vsem njenim 8varitvam in svetom, in odgovorila mi je vsa zadovoljna:
„Moj dragi, jedini sinko! Nikdar niai bil do mene tako odkrit in prisrčen, tako nežen, kakor sedaj v svojih pismih. Naj bi ti Bog poplačal čistost tvojega srca, katera mi razsvetljuje konec mojega življenja ..."
Zopet sem trudil svojo domišljijo, da bi izbral naj nežnejše izraze, najlepše barve, s katerimi sem slikal podobe svoje sreče. Pisal sem ji, kako drago mi je življenje, ker imam tako dobro, sveto, ljubljeno mater.
In odgovorila je:
„Blaženo je umreti, ako ima človek tako dobrega, lepega in srečnega sina".
In umrla je v veri, da je njen otrok srečen, ravno takrat, ko je njen sin odpo-čival v ječi, sredi pota proti visokemu severa, od koder ni nobene vrnitve več ....
tedaj nam bode pač premišljevati, kaj bi bilo storiti, da najdejo ljudje zopet doma dovolj dela in jela. V tem oziru bi bila pa gotovo največjega pomena železnica, ki bi se napeljala od Rečice čez Gornjigrad v Kamnik. Ker je naša dolina jako bogata na naravnih zakladih, zato bi se ob tej progi potem gotovo pričela in ustanovila razna obrtna podjetja, pri katerih bi ljudje našli dovolj zaslužka. Zato je pa tudi ljudstvo na volilnih shodih, katere sta v naši dolini priredila vitez Barks in pa dr. Dečko, odločno zahtevalo, da se potegujeta za to progo in sta oba, ako bodeta izvoljena, to storiti tudi obljubila. Kako pa je viteški Berks izpolnil to svojo tako slovesno dano obljubo!? V državnem zboru kar besedice ni črhnil o tej progi, da! celo* Kamnik je čisto prezrl, ter se je potegnil za Domžale. Seveda! Berks sedi v ožlindranem klubu dr. Šusteršiča, temu pa je Kamnik postal osodepoln in zato si udje tega kluba besede Kamnik kar izgovoriti več ne upajo, sicer bi zapadli nemi losti svojega načelnika. Nadalje je Berks obljubil, da se bode na Dunaju potrudil, da se osnuje jugoslovanski klub, ki bode združeval vse slovenske in hrvatske po slance. Prišedši pa na Dunaj snedel je ta vitez takoj svojo slovesno dano besedo, ter kar spregovoril ni za skupni klub, temveč se je slepo zapisal dr. Žlindri. To nam pač jasno priča, koliko se poslanci za nas brigajo, in koliko so vredne njihove nam še tako slovesno dane obljube. Naših poslancev je že itak malo in še ti niso združeni. Sicer si nekateri od njih na vse kriplje prizadevajo, da bi presleparili svoje volilce s tem, da stavijo kar neprenehoma „nujne" in druge predloge. Pa vse to je le pesek v oči volilcem, ki predobro vedo, da po številu tako neznatna in še na tri klube razcepljena stranka nikdar s svojimi predlogi ne prodre! Delovanje naših štajerskih poslancev v državnem zboru je bilo čisto neplodno; oni niso za nas dosihdob nič storili in ničesar pridobili ne v narodnem in ne v gospodarskem oziru. Tako izvrstno tedaj interese naše doline in našega ljudstva zastopajo poslanci, katere so ram usilili. Sicer je pa bilo to zadnjikrat, ljudstvo se je jelo vzbujati in prej ali slej gotovo prid8 do spoznanja, da pravi prijatelji ni30 tisti, katera mora kar slepo na povelje voliti. Zafo pa svetujemo svojim rojakom, da povsod snujejo kmečka društva, kakor smo je osnovali tudi v naši dolini. Taka društva so dandanes edini pripomoček, da sa kmetje enkrat za vselej otresemo klerikalno prvaškega jerebstva, in da si bodemo zamogli izbrati in voliti poslance po svoji volji in svojem prepričanji, poslance, ki se ne bodo na Dunaja, vsem drugim v zasmeh in zaničevanje, med seboj grizli, ščipali in praskali, temveč, ki se bodo, zvesti si velikih svojih dolžnosti in odgovornosti nasproti volilcem, združeno potegovali za vsestranske koristi svojih volilcev.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 15 junija. — Deželni zbor Kranjski ima v ponedeljek, dne 17. julija ob 10. dopoldne svojo III. sejo v tekočem zasedanju. Na dnevnem redu so: Branje zapisnika 2. deželno zborske seje dne 21 decembra 1900. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. Volitev upravnega odseka 12 članov. Volitev odseka 9 Članov za letno poročilo deželnega odbora in poročila deželnega odbora, o računskem sklepu kranjskega učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1899, o uravnavi prejemkov slug na c. kr. velikej realki v Ljubljani, o računskem sklepu normalno-Šolskega zaklada za leto 1899, o računskem sklepu deželnokuitur-nega zaklada za leto 1899 in o proračunu za leto 1901, o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za leto 1899 in o proračunu za leto 1901, o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1901, o računskem sklepu muzejskega zaklada za leto 1899 in o proračunu za leto 1901, o računskem sklepu ustanovnih zakladov za leto 1899 in o proračunu za leto 1901, o proračuna normalno šolskega zaklada za leto 1901, o pospeševanja vinarstva na Kranjskem v leta 1900, o dovolitvi priklad za cestne namene, o računskih sklepih bolničnega, blazničnega, porodnic nega in najdenškega zaklada za leto 1899, o računskem sklepa pokojninskega zaklada
deželnih uslužbencev za leto 1899 in o proračunu za leto 1901, o računskem sklepu garancijskega zaklada Dolenjskih železa •'<-• za leto 1899 in o razkazu imovine teg* zaklada koncem leta 1899, o računskem sklepu zaklada prisilne delavnice za leto 1899, o proračunu zaklada prisilne delav niče za leto 1901, o računskem sklepu gledališkega zaklada zaklada za leto 1890 in o proračunu za leto 1901, o vpeljavi začasnih poučnih tečajev v vinogradništvu na deželni kmetijski šoli na Grmu, o pro računih bolnišničnega, blazničnega, poro-dišničnega in najdenškega zaklada za leto 1901, o dovolitvi podpor za šolske zgradb* in o delovanji deželnega odbora za dobo od 1. oktobra 1899 do konoa septembra 1900.
— Viteza Berksa izstop iz Šuster-šičevega kluba. Celjska .Domovina" po roča, da je poslanec Berks izstopil iz Šu steršičevaga kluba. To je baje prišlo takole: Šusteršičev klub je bil sklenil, glasovat: pri kvoti proti vladi Vzlic temu sklepu pa je Berks v skupni seji klubovih načel nikov izjavil, da bo Šusteršičev blub gla seval z vlado za kvoto. Oaupnjen po takeiu postopanju je Šusteršičev klub volil v kvotni cdsek poslanca Povšeta in B<*rwin skega, in ne Berksa, kateri je računal na to, da bo voljen v ta cdsek. Berks je i/, tega izraza nezaupanja izvajal konsekvence in je izstopil iz kluba.
— Krščanska ženska zveza v Ljubljani. Dne 11. t. m. zboroval je „najmlajš Član" katojiško - politična organizacije na Kranjskem. Ta najmlajši član Šusteršičeve organizacije se imenuje Kršč. ženska zveza ter šteje v svoji sredi večinoma delavkt iz tobačne tovarne, in nekaj histeričnih žensk, ki za kratek čas love „izmučeno" katoličanstvo po Katoliškem domu. Glavn. namen društvu je pred vsem ta, da se pomnoži število sveč in Skernicelnov pr javnih procesijah. Dokler bodo gospe ta gospodične katoliško politiko po Ljubljan samo s svečami in škernicelni reševale, ne bodemo imeli nič proti najmlajšemu Članu „Slovenčeve" organizacije. In če se gosp^ Marija Druškovičeva, katera se boji „da bi ji Bog in sveta vera ne bila odvzeta", pn prihodnji procesiji prikaže s cent težko svečo, nam bo ša tudi prav, ker nikakor ne želimo, da bi gospe Mariji Druškovičevi odvzeta bila Bog in sveta vera. Mogoče pa je, da se stvar tudi drugače zasučo' KrSČanaka ženska zveza hoče posnema1 jednako Dunajsko zvezo, o kateri je Luege; trdil, da mu je Dunaj priborila. In mogoče je — vsaj Andrejče Kalan, ki je zbrano krščansko ženstvo pozdravljal, je nekako namigaval, da bo imelo novo društveca v Ljubljani nekako nalogo kapitobkih gosij, ki naj bi belo Ljubljano rešile za izmuče no katoličanstvo, ali bolje za izmučeno politiko izmučenega Šusteršiča! Tako je vp ! kanonik Kalan. Izvrstno! Danajčanke so se pred vsem postavile proti židovskim tr govcem, ter vprizarjale živahne agitacije, da niso kristjani pii judih kupovali. Na Ljubljano preneseno se to pravi: ne kupujte pri liberalcih! Na tem polju je ■teden iz Horjula, slabog'asni S anonik. že re kaj vrtal, pa ni nič opravil. Na njegovo mesto stopila je sedaj „Krščanska žensk ■ zveza" ter bo iz nova pričela vrtati. In ginljivo bo gledati, kako bo odbor .krščanske ženske zveze" od sedaj 5 v ga I po Ljubljanskem trgu, ter kmetom prigovarjal, da naj samo pri Ledeniku kupujejo indrugod nikjerne Ben Akiba s'oer trdi, da je že vse na svetu bilo, mi pa trdimo, da kaj tacega pač ša ni bilo na svetu! Samo ob sebi je umev no, da bodemo pobožnim „svečaricam" na prste gledali, in če se bodo le količkaj vtikale v našo politiko, jim hočemo takoj pokazati pot do kuhinjskih loncev, o koj;h imajo vsaj nekaj pojma, dočim so v politiki nedolžne, kakor je nedolžna prva spomladanska rožica. Torej pamet, ženske, pamet, da vas kanoniki ne zapeljejo v kake neprijetne situvacije! Sicer pa slava sveči in škernicelnu! —
— Štajerski slovenski dež. poslanci so zopet sklenili, da ne vstopijo v dež zbor. Kakor smo svoj Čas bili nasprotniki abstinenci na Goriškem, istotako se nam vidi, da je napočila doba, da se bode tudi na Štajerskem moralo temeljito v razpravo vzeti vprašanje, ali je abstinenca še na mestu, ali ne.  Štajerska abstinenca ni do
POT Dalj« v prllotf. HE*
Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 135f dn6 15. junija 19P1.
sedaj dosegla prav nikacega uspeha, ter ga tudi ne bode, ker ne vpliva na sklepčnost graške zbornice. Ta abstinenca ne po-menia ničesar druzega kakor to, da : e slovenski narod v deželnem zboru graškem brez zastopstva. Je li kaj tacega koristno, to imajo v prvi vrsti r-zscditi deželni poslanci sami; mi pa imamo vzlic temu občutek, da abstinenca narodu ne koristi. V Gradcu je treba energičnih zastopnikov našega ljudstva, ki naj bi neprestano — kričali. Z abstinenco pa se slnži samo Nemcem, ki so posebno pri oddaji deželnih podpor brez vsake kontrole od slovenske strani! To so naši po misliki proti štajerski abstinenci; smo pa pripravljeni, spokcriti se k drugemu prepri čanju, ako se nam dokaže, da je pa metnejše od našega sedanjega prepričanja!
— Zarja" v stiskah. Iz Gradca se nam piše: Naša katoliška .Zarja" je v velikih stiskah Članov šteje petero, ali v cdbor ima voliti deve tero glavic ! Kje jih dobiti? To je vprašanje! No pa naši spretni akademiki najnovejšega katoliškega krova si bodo že pomagali. Morda naberC nekaj fratrov po graških samostanih, pa jih volijo v odbor, tako, da v tem odboru ne bodo samo jarci, nego tudi kozli!
— Jako ponesrečen kompliment. Urednik dunajskega dijaškega lista ,Jog" ima zastarelo navado, da govori v »Listnici" skozi okno ter v kratkih, izmišljenim sotrudnikom namenjenih odgovorih prere-šetava vse slovensko politično in socialno življenje. Pri tem mali Derganc rad reno-mira s svojo visoko učenostjo, ki pa ni po sebno izvirna, ker je garnirana vedno z obrabljenimi citati, ali pa se laska na desno in levo z mladeniško nerodnostjo. Tako n. pr. čitamo v št. 6. „Juga" tole, na nekega g. Y. v L.(jubljani) naslovljeno duhovitost: „Ne moremo objaviti. Večjidelj sumničenja. Nekatere misli so dobre. N. pr. „Ein guter Mensch in aeinem dunklen Drange ist sich desrechten Weges wohl bewusst!" (Goethe). Ta dobri človek je župan Hribar,a njegov zapeljivi Mefisto je dr. Tavčar itd." — Torej župan Hribar — Faust, dr. Tavčar pa — Mefisto! Mali Drganc „in seinem dunklen Drange" je pač hotel napraviti g. županu Hribarju duhovit kompliment! Ali odgovarjamo mu z Mefistom: „Du vveisst wohl nicht, mein Freund, wie grob du bist!" — Sicer pa privoščimo g uredniku „Jnga" še jeden klasičen citat Mefi stov: „Grau, mein Freund, ist alle Theorie!" — in tolažimo se, da se tudi g Drgano iz nebi jedenkrat svojega .temnega nagona" ter postane pameten, da ne bo delal več klasičnih — neumnostij!
— Katoliška lahkomiselnost in katoliška neusmiljenost se je nedavno tega posebno sijajno izkazala v Starem trgu. Slavnoznani starotrški konsum je kupil Pal Čevičevo posestvo v Igavasi, kjer hoče na praviti konsumsko  filijalo. Lahkomiselni, kakor so klerikalci pri vseh gospodarskih zadevah, se niti toliko niso pobrigali, da bi bili pregledali, če je kaj vknjiženo na to posestvo. Kupili so posestvo in je prepla-čali, kajti na posestvo je vknjižen užitek posestnikove matere. Tudi sicer so lahkomiselno postopali pri tem nakupu Kupno pogodbo so veliko višje kolekovali, kakor je bilo potreba,  in ker niso posestva direktno kupili, ampak posredovanjem necega Jakoba Mlakarja, so tudi percentuvalno pri stojbino dvakrat plačali.   Prvič je plačal Mlakar 210 kron, konsum je pa potem mo ral §3 jedenkrat plačati primerno pristojbino, ko je posestvo od Mlakarja prevzel. Slednjič so prišli tudi na vknjiženi užitek, ki je pa zelo velik, kajti hiša je bila nekoč jako premožna. Užitek je bil cenjen na 1400 kron. PreČastiti starotrški klerikalci so bili seveda zelo osupnjeni, ko so spoznali, kako slabo kupčijo so vsled svoje lahkomiselnosti in neizvedenosti naredili. Svojo izgubo so hoteli poravnati na stroške stare prevžit karice.  Katoliški usmiljenci so ubogi pre-vžitkarici ponudili za vknjiženi užitek cenjen na 1400 kron, jedenkrat za vselej celih 500 kron. So res blage duše, pravi samari-tanci, ti starotrški gospodje. Žena seveda te odkupnine ni sprejela, kar je starotrške katoličane tako razkačilo, da stari užitka-rici zdaj prav ničesar ne dajo, tako da jih mora žena za vsak krompir tožiti.
— „Duševno obzorje naših naprednih". Pod tem zaglavjem čutil se je .Slovencev" dopisnik v 131. št. poklicanega, počehati se ob nas dopis, tičcč se izleta blaznih žensk na Studencu. Napis je vse-
kakor umesten : obzorje naših kaplančkov res ni večje nego njihova tonzura — torej ne morejo govoriti o avojem duševnem ob zorju, k večjemu o .svojem telesnem", ka tero je pogosto prav obširno in trebušato, kar radi pripoznamo. Poleg tega pa je po kazal dopisnik svoj izborni kritični talent s tem, da je prerešetal vsako posamezno vrsto našega dopisa, in nas pognal ad ab 8urdum.   Na te najivnosti in plitvosti ne bomo odgovarjali — naj jih uživajo »Slovence vi"  .bravci" — saj se dober katoli čan smeje uslužno tudi bedastočam svojih .višjih". Dolžnost pa imamo odgovoriti na razne druge ukrepe enuncijacije marijopolj skega klerikalnega  koncilija.   Pred vsem zahteva ta izborno šolana anketa .upošte vanje in  gojitev verskega Čuta pri urno bolnih revah na Studencu".   Ne pove pa, kako  si  to  misli,   če želi to doseči s tretjeredovništvom,  rožnimi venci, nebrojeni  molitvenikov, 8 pošiljanjem bolnikov k mi sij onu in prenavljanjem blazni ce v kak kloštar  itd.   tedaj  se verski  Čut gotovo goji več  kot   preveč; zato nam je poleg sester  redovnic tudi Še zanesljiv porok g. dr. Divjak. In da g. dr. Divjak ne skrbi v tem zmislu samo za bolnike, ampak da si prisvaja tudi nekak vrhovni inspektorat nad redom, svedoči to, da je izvolil svoj čas pisariti graškemu vizitatorju, naj ven dar bolje pazi na red — torej »papatlicher als der Papst". Če si pa misli g. dopisnik zdravljenje   umobolnih na .katoliški podlagi" po nekdanjih, a sedaj ne več posebno   priznanih   metodah  z   e k s o r cizmi  in  grmadami, potem ne verujemo, da bi se mu ta pobožna želja izpolnila. Kar se tiče .običajnega" (od kedaj »običajnega?"  Saj je dr. Robida lani pri redil   prve   zavodne veselice in izlete!) izleta samega potrdimo iz nova, da smo se po   večstranskih   zanesljivih informacijah prepričali, da je bilo vse res, kar smo pisali — da, izvedeli smo še več, kakor smo svoj čas poročali, če se ljubi »Slovenčeve-mu" dopisniku tajiti stvari, za katere navedemo vsak Čas lahko povoljno prič — ne spravi nas to iz ravnotežja. Dejstvo ostane dejstvo, in ne spreobrne ga nobeno zavijanje.   Sicer pa res ne vemo, čemu bi se tajile stvari, katere mogo samo povzdigniti glas  — o sedaj ex offo kon-štatiranem .verskem prepričanju" in svetosti g. dr. Divjaka in njegove gospe soproge. Ker je pa že navada, da Slovenec brez natolcevanja in podtikanja ne more skoro napisati vrstice, sumniči perfidno na nedvoumen način — kolege, češ, da hote g.   dr   Divjaka   deloma   .radi njegove vernosti" deloma .iz zavisti" očrniti. Mislimo, da se v zdravniških krogih prav dobro ve, kaj je misliti o .prepobcžnih zdravnikih" in še prav posebej .prepobcžnih" psi hiatrih. Radi česa pa naj bi zavidati mogla g. dr. Divjaka gg. dr Bleivveis in dr. Robida, tega iz vestno ta rlva gospoda ne vesta. .Slovencev" dopisnik seveda ne po misli tega, da se ni izlet vršil med zidov jem, in da je to čudno procesijo videlo in srečalo dovolj  ljudij in med njimi tuđi nekaj — .naših naprednih". Konec dopisa je osoljen z nekaterimi »olikanimi in učenimi"  robatostmi, da se ložje sklepa na dopisnika po izreku: ,le 8tylec" est  1'hcmme". To  bodi seveda kontrast  na  klerikalno   trobento, katero se dela v zadnjem   Času   reklama za klerikalne  zdravnike   po   .Slovencu" in „Slov. Listu".   Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce — da se ne stopi vsa tista  »vestnost, natančnost, učenost" itd. in je ne pojasnimo prilično mi, kakor se kaže v istini — zunaj in znotraj zidov. Sicer pa izrecno konstatiramo, da z dotično notico ki je dala povod tej polemiki, nista ne g. dr. vit. Bleivveis ne g. dr. Robida v nobeni zvezi.
— Dolenjske železnice. Občni zbor delniškega društva Dolenjskih železnic, ki se je včeraj vršil na Dunaju pod predsedstvom barona Sckvvegla, je sklenil povrniti iz lanskih dohodkov deželi kranjski na račun garancijskih prispevkov, ki jih je dežela plačala, in na račun obrestij teh prispevkov svoto 26.476 K 53 vin.
— Trgovska in obrtnijska zbornica za Kranjsko ima v pondeljek 17. junija 1901 ob 2. uri popoludne v magistratni dvorani javno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje, 2. Naznanila predsedstva. 3. Priziv kranjske industrijske dražbe zoper predpis zbornične doklade za 1. 1900 od plavža v Šked-
nji. 4 Poročilo o načrta carinske tarife in o nadaljnjem delovanja zbornic za pripravo trgovinskih pogodeb (tajna seja). 5. Poročilo o prošnji D. H. za tiskarsko koncesijo.
6. Poročilo o prošnji občine Škocijan za dovolitev treh novih živinskih semnjev.
7. Poročilo o prošnji F. D. za izpregled eposobnostnega dokazila za pekovsko obrt.
8. Poročilo o osnovi brzojavne postaje v Srednji vasi pri Kočevja. 9. Poročilo o osnovi brzojavne postaje v Motniku. 10. Poročilo o predpisu oglednih certifikatov za pošiljatve manjših množin mesa. 11. Per-8onalije.
— Zgradba novega južnega kolodvora.   Iz trgovskih krogov ae nam piše: Z veseljem smo brali o načrtu in velikem komisijskem ogledu, ki se je te dni vršil na lici mesta, da se vendar že enkrat to pereče vprašanje reši.   Ker nam pa niso znani podrobni načrti posamnih stavb, si dovoljnje.no tem potom opozoriti in vprašati merodajne kroge — da ne bode prepozno ! — kako je akrbljeno za rampo, kjer se bode živina vkladala oziroma izkladala. To je jako važno vprašanje, ker v Ljubljani je precejšen promet z živino, posebno pride veliko tnjcev na nase živinjske semnje. Znano pa je, da je bilo že mnogo pritožeb, kako slabo je za promet z živino na južnem kolodvoru skrbljeno.   Dotična rampa je večinoma z lesom ali drugimi stvarmi zastavljena,  da  se niti  blizo ne more, strehe ni nobene, živina mora po več nr stati po zimi v snegu po leti pa na solncu, tudi ni blizo dobiti vode, da bi se mogla žejna živina napajati. Vagonov navadno ni pri rampi, tudi če se prej naroče, ker na tiiu stoje drugi vozovi, in predno se ti odstranijo in pripeljejo živinski vozovi, traja zopet dolgo. Pa ne samo živina tudi ljudje, ki imajo tu opravila, morajo, ker ni nobene strehe, na prostem čakati, in to včasih po več ur, predno se jim posreči svojo živo blago oddati ali izložiti. Na vsem obsežnem prostoru ni druzega  kakor mala, komaj 2 □mt. velika koliba, v kateri mora pomilovanja vredni   »magaziner"   svoje posle opravljati; ako pride še ogledni živino-zdravnik, da vidira potne liste, je koliba že prenapolnjena, druge osebe morajo na prostem v snegu ali dežju stati! No to je res že škandalozno! No, kakor rečeno, ker nam ni znano, kaki so novi načrti (se bojimo, da ne dosti boljši), in ker mej vsemi mnogimi gospodi, ki so bili zadnjič zbrani pri tem ogledu, smo živinski trgovci živo pogrešali   tudi   našega mestnega živino-zdravnika, ki že kakih 20 let izvršuje 'ogled na južnem kolodvora, in kateri bi edini mogel v tej zadevi dati prave podatke in nasvete, zato prosimo naj sedaj slavni magistrat ali visoka vlada vkreneta vse potrebno, da se bode pri zgradbi novega kolodvora napravila času primerna .živinska rampa", katera mora vsaj imeti: 1. Posebni tir, kjer bodo stali le vozovi za vkladanje ozir. izkladanje živine,  2. pri rampi mora biti pokriti prostor, kamor se vsaj za silo postavi živina, 3. vsa priprava da se lahko živina izloži ali vloži, 4. vo dovcd, 5. pisarna za uradnika, živinozdrav-nika in čakalnica.   To so gotovo najpotrebnejše reči, katere se nikakor ne smejo prezreti pri tej novi zgradbi.
— Ljubljansko uditeljstvo je imelo dne 13. t m. shod, na katerem je bil v mestni šolski svet izvoljen kot zastopnik učiteljstva goap. nadučitelj Raktelj. Pred zborovanjem je g. nadučitelj Raktelj v imenu učiteljstva čestital okrajnemu šolskemu nadzorniku g. Levcu na imenovanja ravnateljem učiteljišča. Gospod ravnatelj Leveč je v svoji zahvali obljubil, da bo tudi v prihodnje z vsemi močmi delal za razvoj ljubljanskega šolstva, za strokovno izobrazbo in povzdigo socialnega ogleda učiteljstva.
— I. letošnja dirka kluba slovenskih biclklistov „Ljubljana", ki se bode vršila jutri, t j. v nedeljo, dne 16 t m., ob polu 4. uri popoludne v korist pogorelcem v Kropi, obeča biti še zanimivejša od prejšnjih dirk, ker ae bode bil hud boj med domačimi, deloma na novo nastopivšimi in med v hrvatskih krogih jako Čislanimi dirkači, od kojih nekateri istotako šele prvič v Ljubljani nastopijo. Priđe tuđi Fer kovic, dosedaj najboljši hrvatski dirkač. Danes smo imeli že priliko gledati njih krasno vožnjo. Zglajenih je 20 dirkačev.— Da ne bode jutri, kakor navadno, taka gneča pri blagajni, naj se častiti obiskovalci blagovole* že popred s vstopnicami preskrbeti.  Ker se mnogi ne ozirajo opo-
zarjanje, naj se psov ne jemlje s seboj, pripomnimo še enkrat, da je strogo prepovedano, pse na dirkališče voditi, ker se prav lahko velika nesreča pripeti, če se tak cucek pod kolo zakadi. — Pri dirki svira godba. Zvečer priredi gosp Masarvk konoert v .Narodnem domu". Obljubil nam je točno in najboljšo postrežb?, zato pa prosimo, da se si. občinstvo z ozirom na to, da je prireditev takih koncertov z velikimi stroški združena, v mnogobrojnom številu ta koncert poseti. Istotam se zberejo tudi dirkači in drugi biciklisti. Darila za dirko so že razstavljena v izložbi g. Fr. čudna na Mestnem trgu. Dirka se vrši pri vsakem vremenu.
— Občinske volitve v Spodnji Šiški. Železničarski volilni odbor nas prost objaviti, da so se pri volitvi iz III. razreda, pri kateri so železničarji zmagali z veČino 18 glasov, od uradujočih oseb pač klicali taki železničarji, ki so že pred leti premeščeni odšli iz občine, a volila ni nobena oseba z napačnimi in nepravilnimi legitimacijami.
— Izpred sodišča. Dne 13. t m. se je pri c. kr. okrajni sodniji v Radovljici vršila obravnava proti bivšemu ruskemu konzularnemu agentu Kamilu Vetterju, sedaj posestniku na Pokluki. Vetter, ki si je dovolil ljudi v hrbet streljati in c. kr. gozdarje krive prisege dolžiti, je bil radi prestopka zoper osebno varnost in žaljenja časti obsojen na 14 dni zapora ali 560 K globe in povrnitev vseh stroškov. Sploh se Čnjejo kaj čudne stvari o načinu, kako g. Vetter na Pokluki s privatnimi in uradnimi osebami ravna.
— Ponemčevanje mariborske okolice. Edina šola slovenskega značaja za mariborsko okolico je bila dosedaj ona v Leiteraberg Karčovini, katero vodi ravnatelj gosp. Nerat. Vsaj v prvih dveh razredih prevladuje slovenski učni jezik. Zgodilo pa se je zdaj, da so dobili krajni šolski svet nemškutarji z načelnikom Pesslom. Ta je takoj slical sejo, pri kateri se je sklenilo, zaproaiti okrajni šolski svet in deželni odbor, da se ustanovite za prva dva razreda pararelke z nemškim učnim jezikom — v višjih razredih je isti že vpeljan. Pri uslužncsti okrajnega in dež, Sol. sveta za nemške bolečine, je prišakovati nepotrebnih razredov že v jeseni.
— Trpinčenje živalij. Piše se nam: V St. 12. vašega cenjenega lista poroča prijatelj živalij o pogostem trpinčenju konj na Gruberjevi cesti. Kar se godi ondi, godi se dan na dan na sto drugih krajih, in policija sama ne more zdelati vsega nadzorovanja. Tudi so vse kazni premale, in le redko kedaj zadene koga. Kaj se pa še vse počne po deželi, o tem ni govoriti. Čaa bi že bil, da bi se tudi na Kranjskem osnovalo društvo za varstvo živalij, kakor jih imajo pač vse kulturne dežele. Saj pa naj bi se nekaj gospodov in dam, ki se zanimajo za to vprašanje, našlo, da bi se konstituiral osnovni odbor! Ali res ni v beli Ljubljani peščice ljudij najti, katere bi se zavzele za to idejo? —
— Zadruga krojačev, klobučarjev, krznarjev in rokovičarjev ima v nedeljo, dne 16. t. m. ob polu 2. uri popoludne v gostilni .Miramar" na Starem trgu svoj redni občni zbor. Dnevni red: 1 čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2 Poročilo o zadružnem delovanju in premoženju. 3. Dopolnilna volitev dveh novih odbornikov. 3. Posamezni nasveti v korist zadruge. — Ker občni zbor dne 28. aprila ni bil sklepčen, se bode pri drugem občnem zboru sklepalo, ne oziraje se na število navzočih Članov, prosim torej načelatvo v korist zadruge obilne udeležbe.
— Pevsko društvo „Ljubljana" naznanja, da se prične kegljanje na dobitke jutri v nedeljo, in sicer na popolnoma prenovljenem kegljišču gosp. Čonžeka pod Rožnikom (nekdanja Seunigova grajščina).
— Naš Golovec. Tudi Golovcu se slaba godi. Komaj da se je nekoliko porasel, že poje nemila sekira, in če pojde tako dalje, bo kmalo tako gol kakor je bil pred leti. Tudi tu se godi pravi vandalizem. Tako je neki posestnik, ki je kupil del gozda na Golovcu, posekal vse, prav vse, celo male, komaj par centimetrov debele borovce in drugo drevje. Menimo, da tako bi se pač ne smelo sekati in vprašamo dotično oblast ali ni nobenih postav v varstvo gozdov? —
— Na Bled se je v teku 24 nr odpeljalo v letovišče nad 30 tnjcev.
— Izgubljen koitrun. V Metelkovih ulicah je ujel danes ponoči užitninaki paznik mladega koStrona, ki je brez gospodarja letal po ulicah.
— Voda v Trstu. Prebivalstvo v Trstu je v veliki stiski. Zmanjkalo je vode. Vodnjaki, tudi najgloblji, so prazni, v Avresini pa se je moralo ustaviti črpanje vode.
— Popravek. V včerajšnji notioi o umrlih naj se pravilno čita pri g. R e p o v 9 u Juriju, da je umrl na bolezni Striotura vesophagi, t j. zoženje požiralnika.
* Cesarjevo potovanje v Prago. Na
svoje potovanje v Prago je vzel cesar izredno veliko spremstvo seboj. Spremljajo ga različni dvorniki, adjutanti, visoki dostojanstveniki, hišni oficirji, garde in veliko število slug. Vsega skupaj ni nič manj kot 340 ljudi, ki prebivajo vsi v slavnem starinskem gradu Hradčanv.
* Nadvojvoda Leopold Salvator v balonu. Iz Neu-Beruna v Pruski Šleziji brzojavljajo, da se je dvignil včeraj ob pol Štirih zjutraj balon „Meteor", v katerem je bil nadvojvoda Leopolo Slalvator, ki se je že opetovano vozil v balonu, in Se dva druga spremljevalca, Dvignil se je balon povprečno 3500 metrov visoko ter se je ustavil pri kolodvoru v Gross-Chelmu v Pruski Šleziji.
* Prva doktorica na pražkl univerzi bo promovirana 17. t. m. in sicer postane gospodična Sidonija Babor doktorica mo-droslovja.
* Lev grof Tolstoj, kakor javljajo iz Moskve, je popolnoma okreval ter je odpotoval docela zdrav v Jasno Poljano.
* Spomenik VVagnerjev. Slavnemu skladatelju Rikardu Wagnerju nameravajo postaviti v Berolinu dragocen spomenik. 61, večinoma berolinskih, kiparjev, je oddalo svoje načrte; izmed teh je bilo 10 odlikovanih. Ti pa bodo zopet med seboj konkurirali.
* Otrok — samomorilec. Na Dunaju se je vrgla te dni 15Ietna Elza pl. Kolossy, jako lepo dekle, iz IV. nadstropja na dvorišče ter obležala mrtva. V krčevito sključeni desnici je držala pismo na — ljubimca, katerega ni mogla dobiti za moža (!) in je Sla zategadelj v smrt!
* Panika v gledališču. VMonakovem je nastala v nedeljo popoldne ob 3. uri v gledališču, kjer so bili tudi ministri, odlični zdravniki, visoki častniki i. dr. iz ne znanega vzroka panika, vsled katere je bilo 75 oseb bolj ali manj poškodovanih ter jih je moralo odpeljati ali odnesti rešilno društvo.
* Roman lepe deklice. V predmestju Kodanju je živelo pred leti jako lepo dekle v najskromnejših razmerah. Velika družina, katere član je bila, ni imela nikakega imetka. A bogat trgovec se je oženil z dekletom, ali zakon ni bil srečen, zato se je po dveh letih že razločil. Gospa Buchardt je odpotovala v Južno Afriko, kjer je bila natakarica. Tam pa se je zaljubil vanjo holandski bankir ter se z njo oženil. Odpotovala sta v London, kjer sta živela sijajno. Ali kmalu je zadela bankirja kap, da je umrl. Zapustil ji je več milionov. Bivša ubožica in sedanja bogata vdova se je vrnila v rojstno mesto Kodanj, kjer si je kupila lepo posestvo in krasno palačo. Tam se je vanjo ali v njene milione zaljubil neki grof, in vkratkem bo poroka. Tako bo nekdanja revica in natakarica grofica milionarka.
* Poštni parnik „Southvvark" »Red Star Linie8 v Antverpah je dospel, kakor se nam brzojavno poroča, dne 10. junija nepoškodovan v Newyork.
* Lepota ženske. V Parizu se je osnoval klub za ohranjenje ženske lepote. Masaža ni več moderna. Zato se menijo dame kopati, in sioer po vzoru kraljice Izabele bavarske, ki se je kopala v oslovskem mleku. Dame se bode kopale v vodi, ki je zmešana s sokom limon, raznih cvetlic, olj i. dr. Razen tega bodo pile tekočino iz majarona, timiana, riža in ječmena.
* Bolnišnica za — tiče ae je ustanovila v Londonu. Ustanovil jo je kirurg dr. Hali. V bolnišnici je lekarna, laboratorij, soba za operacije itd. Dame prinaSajo svoje bolne ali ranjene tičke, da ostanejo v zavodu tako dolgo, da so zdravi. Angleži po-jajo v Južni Afriki Bore, puščajo, da umirajo ljudje v Londonu od bede, a za tičke imajo bolnišnice I
* Obiteljska drama. Ivan Csete, 24 let star mož v Hodmezč Vasarhelvju, ki se je Bele pred par meseci oženil, je z batino ubil svojo nosečo ženo, potem pa je sebi pred zrcalom prerezal goltaneo. Csete je storil ta zločin zategadelj, ker je bil jezen, da tast ni bil zadovoljen z možitvijo hčere ter je delal celo na to, da ae zakon razloči. V strahu, da bi se to ne zgodilo, je umoril ženo in sebe.
* Umor ritmojstra pl. Krosigka in oproSčenje obtoženih podčastnikov pred vojnim sodiščem vzbuja v Nemčiji in veli-konemSkih časopisih Se vedno veliko zanimanje. Ustreljeni ritmojster Krosigk je trpinčil in mučil vojake nečnveno. Obdukcija je dognala, da je bil Krosigk pataloSki. Dvakrat je bil Krosigk kaznovan radi trpinčenja vojakov z zaporom. Bil je neverjetno neusmiljen ter je mučil vojake prav zverinsko. Večkrat so vojaki zato omedle vali. Seveda so ga smrtno sovražili, in nihče se ne čudi, če se je končno nekdo maSčeval nad njim. Večina privoSči Kro-sigku, da ga je končno zadelo, kar je zaslužil že davno, čudno pa je, da so trije obtoženci morali ostati v zaporu. Ko je nekdo izmed njih vprašal: „Zakaj moram biti Se zaprt? Saj sem oproščen!", je generalni lajtnant Alten nato odgovoril: „No, tudi vojno sodišče more napraviti neumnost!" Stvar torej še ni končana.
* Ljubavna drama v Kaukazu. Poro čali smo že, da je ustrelil posestnik Emervk v Tiflisu soprogo pisatelja Przyby8sewskega ter potem Se samega sebe. Umorjenka je iz Norvegije ter je bila Strindbergova prijateljica. Emeryk, sin nekega milijonarja ae je zaljubil v Przybyszewskega ženo', ki je bila sama pisateljica Przybyszewski, kateri je v vseh svojih spisih vnet zagovornik svobodne ljubezni, in ki je mnenja, da ima le ljubeči in ljubljeni mož vkljub vsem konvencionalnim zvezam pravico do žene, se ni prav nič protivil, ko se je hotela njegova soproga združiti z Emerykom. Spremil je celo ženo, ko je odpotovala v Rusijo k Emeryku. Tudi v Kavkaz ji je dovolil iti. Tu pa se je menda gospa naveličala svojega prijatelja, in jo je ta iz ljubosumnosti ustrelil.
* Gledališče na morju. Neki new-yorski gledališki podjetnik je sklenil, da naredi na vsakem parniku, ki vozi med Ameriko in Evropo, gledališče. Tako bo poslej sedemdnevna vožnja preko morja dokaj zabavnejša kot je bila doslej.
Književnost.
— „Narodno gospodarski Vestnik" ima v št. 3 naslednjo vsebino: 1.) Malemu okrtniku v pomoč. 2.) Trgovina. Spisal A. L. 3.) Kranjske deželne finance. Spisal —r. 4) Ureditev službenih razmer trgovskih uslužbencev. 5) Društvene vesti. 6.) Raznoterosti. 7 Listek. Na medveda. Spisal Rado Murnik 8 ) Izpremembe v trgovinskih in zadružnih registrih na Kranjskem. 9) Tržno poroči i d in tržne cene. 10) Oglaai.
Telefonska in brzojavna poročila.
Praga 15. junija. Danes je bila velika vojaška parada, ki se je pa radi neugodnega vremena slabo obnesla. V Karolinškem predmestju je cesar dolgo govoril z drom. Kaizlom in ga zelo pohvalil radi njegovega govora pri razpravi o vodnih stavbah, v katerem govoru se je Kaizl zavzel za politično približanje Čehov in Nemcev.
Dunaj 15. junija. Mej Nemci na Tirolskem se je začela mogočna agitacija zoper avtonomijo Trenta. Listi prinašajo dolge proteste iz raznih krajev zoper ta projekt in pozive, naj se nemški poslanci avtonomiji Trenta upro, dokler se ne zagotovi narodna eksistenca Nemcev na južnem Tirolskem.
Petrograd 15. junija. V novem admiralskem pristanu je nastal strahovit požar. Vojna ladja „ Vitja" je popolnoma zgorela, nekaj drugih je poškodovanih. Škoda znaša 12 milijonov rabljev.
Berolin 15. junija. Ruski car pride letos obiskat cesarja Viljema in se udeleži cesarskih manevrov v Gdan-sku. Obisku ruskega carja pripisujejo listi velik političen pomen.
Pariz 15. junija. V tovarni patron v Issvju pri Parizu je nastala velika eksplozija. 15 oseb je bilo ubitih, 19 pa nevarno ranjenih.
Kolonija 15. junija. „K6ln. Zei-tung" javlja, da so v Evropi nahajajoči se Buri razdeljeni v dva tabora. Jedni žele, naj se sklene mir, drugi, naj se vojna nadaljuje. Kriiger in Leyds sta bolj za vojno. Gospa Botha pride v Evropo, da informira Kriigerja, in da mu sporoči, da hoče Angleška skleniti mir pod pogoji, ki so za Bure vseskoz častni. Od uspeha gospe Botha je torej odvisno, kaj se zgodi v južni Afriki, ali se sklene mir, ali se bo vojna nadaljevala.
Bruselj 15. junija. „L'Indepen-dence" in „Le Soir" prijavljata poročilo o južnoafriških razmerah, iz katerega je spoznati, da je Kriiger že dober teden v neprestani brzojavni zvezi z Botho. Rečena lista pravita, da pripravlja Kriiger poseben „coupu.
Narodno gospodarstvo.
Ali pomaga streljanje zoper točo 7
(Dalje.)
Edino v bližnji občini R je lansko leto enkrat toča potolkla, ker niso streljali baje vsled primanjkanja smodnika. — Vse druge občine, okrog, koder so streljali, so ostale nepoškodovane.
V občini M. in Št R. (30 odnosno 35 km zračne črte od Krškega oddaljeno) kjer imajo sicer veliko strel išč, ki pa niso vsa z nastavki opremljena in so večinoma le s samimi topiči streljali, je županstvo sporočilo, da so pri pravilno napravljenih in opremljenih streliščih večkrat razgnali preteče oblake; tupatam pa, posebno v obližju nepravilno urejenih strelišč, da je padala brezpomembna sodra ali snegu podobna zmes in le enkrat pa tudi nekaj toče med dežjem. — Pripomniti je, da so tod srelišča na prav visokih krajih postavljena.
V občini Vel. Dolina so streljali na 5 v kolobaru v pravi razdalji postavljenih streliščih, le v sredini med temi postajami je bilo razdalje 2 km zračne črte od strelišča do strelišča. Dočim so ostali vsi kraji kamor je segala moč strelov iz omenjenih 5 strelišč, popolnoma intaktni, je toča oni del med strelišči, mcčno potolkla.
Isto je omeniti o Tržki gori pri Novem mestu. V ravni črti 4 km zračne črte, sta bili postavljeni le dve strelišči, eno strelišče je bilo od druzega 2 km zračne črte oddaljeno. Dočim je toča vinograde med streliščema prav po pobalinsko okle-stila, so ostali vinogradi v obližju, kamor je segala moč strelov, na eni strani nedotaknjeni, na drugi proti potolčenem, ležečem kraju, pa le malo prizadeti.
Tudi v Belokrajini so imeli prav po-gostoma hude nevihte in je toča vsako leto večjo ali manjšo Škodo po vinogradih pouzročila, v krajih pa, kjer imajo pravilno urejena strelišča in kjer se streljanje sistematično izvršuje, se pa sedaj v primerju s prejšnjimi leti v prav neznatni meri ponavlja. V eni občini v tem okolišu je vendar le toča padala, a baje so pričeli tu streljati, ko je že pričelo padati.
Da navedem opazovanja iz vseh vi norodnih krajev na Kranjskem, vzamem še Vipavsko dolino. Tudi ta je za točo res pravi „Eldorado". Ta dolina nam bode dala najgotovejšo podlago o uspehu in neuspehu streljanja, kajti tu ne samo da so vsa strelišča v pravi oddaljenosti namreč 1000—1200 m zračne črte, marveč so tudi strelne priprave terenu prikladne; v dolini so se postavile večje, na hribih pa manjše strelne riprave. Sedaj je v Vipavski dolini 43 strelišč. Pretočeno leto ni padala nikjer toča, čeravno so večkrat hude nevihte pretile, le v eni občini, namreč v Št V., kjer niso streljal', ker so baje ženske žugale, da po ruSijo strelišča, ako se s streljanjem ne neha, češ, da se s streljanjem tudi dež odganja, je toča precejšnjo Škodo napravila, dočim-so ostale vse druge bližnje in oddaljene občine, koder so streljali, popolnoma intaktne.
Enake direktive nam je podal in o sličnih slučajih je večkrat tudi poročal g. dr. J.VoSnjak v Slov. Bistrici.
Mogoče, da je vpliv streljanja pri nas radi ugodnejše zemeljske formacije in lege povolnejši. V bolj južnih krajih se tempe ratura hitrejša menja, in zato hudourni oblaki kar naenkrat nastopijo, katerih streljanje deloma vsled prevelike visokosti, deloma pa, vsled sedaj Se ne vsem razmeram prikladnih strelnih priprav, res ne more
pretresti. V ogrskih in italijanskih ravninah se to pogostoma pripeti. Za nas niso torej ondotne izkušnje nikakor merodajne.
(Konec priii.) — Intendanca ces. in kr. 3. kora v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani izkaz približne potrebščine stvari, ki se bodo potrebovale v dobi 1901/1902. za oskrbovanje c. in kr. vojske in o kr. domobramhe v oskrbovalnih skla diščih v Gradcu, Mariboru, Celovcu. Ljubljani, Trstu, Gorici in Polja Dobaviti je pšenica, rž, oves, kruh, seno, slama, drva, premog itd. Izkaz se lahko vpogleda v pisarni omenjene zbornice. Dobavne obravnave se bodo naznanile s posebnimi razglasi v listih.
Darila.
Upravnlštvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospod
Peter Strel v Mokronoga nabral 31 K 38 vin., ob priliki nove maše, katero je daroval prvi slovenski Salezijanec visč. g. Fran M. Povše dne 9 t. m. a geslom: Podpirajmo družbo sv. Cirila in Metoda, kajti ta družba je trdnjava, ki odbija na vseh slovenskih mejah naše narodne in verske sovražnike. — Vesela družba v Semiču v gostilni g. Lepoharja 5 K. — Skupaj 36 K 38 vin. — Živeli!
Za pogorelce v Gorenjivasl. Kazenska poravnava dacar Korun contra mesar Sašin v Kamniku 6 K. — Hvala lepa!
Za pogorelce v Kropi. Kazenska poravnava dacar Korun contra mesar Sušin v Kamniku 6 K. — G. E. Verlinšek nabral pri železniških delavcih na postaji Terzin 2 K 20 vin. — Gospa Josipina Počivaunik 4 K. — G. Josip, plačil, natakar pri Llovdu 1 K. — Gospića Ana, hišina pri LIoydu 1 K. — Skupaj 14 K 20 vin. — Hvala lepa!
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „Moll-ovo francosko žganje in sol', ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-80. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno M O L L-o v preparat, zaznamovan z varnostno anamko in podpisom. 6 (2—8)
SO.OOO kron je glavni dobitek Con-eordla-loterije. Opozarjamo svoje čast. čitatelje, da bode srečkanje nepreklicno dne *3. juniju ISOl.
najboljša hrana za  zdrave jn
vcrevih  bolne orroke
moka za otroke
ura
Franc Jožef ova
grenčica
(Franz Josef mttenvaaser)
je že nad 25 let priznana za najboljšo svoje vrste.
Dobiva se povsod. (1016—5)
Južne ieleznict postaja: Polčanc
— 1Uc' po
Preizkušeno   zdravilišče   za  bolezni v
Krasno prebivališče za
(P6IUchtrhl. za po leti.
♦ Kopel
K ftCJlTPP želodcu,   na  Jetrih in ledvicah, .
,XV/Salwv sladkorna bolezen (diabetii), žolčna
_.   ,. kamene, katarha v gol tancu in aa
"V. Slatina, krhiju ud.
Prospekti se dobe pri ravnatelju.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 12. junija: Fran Dobnikar, bogoslovec, 22'/i leta, Zaloška cesta št. 11, jetika.
Dne 14. junija: Klementina Dzimski, hranil-niškega uradnika žena, 42 let, Rimska cesta št. 6, kap.
V deželni bolnici:
Dne 11. junija: Ignacij Ranguš, delavec, 37 let. jetika. — Simon Rupnik mizar, 47 let, božjastna blaznost. — Josip Bergant, dninar, 63 let, jetika. — Ivana Gregurač, črevljarjeva hči, 10 let, otrpnjenje srca.
V vojaški bolnici:
Dne 8. junija ( Josip Smole, topničar, 21 let, Črevesni legar.
Meteorologično poročilo.
Visina nsd morjem 806 2 m. Srednji sršeni tisk 736-0 mm.
|Stanje C as opa- baro-zovanja ' metra
v mm.
Vetrovi
Nebo
11
14 IB. a večer
15 17. zjutraj «   9. popol
7331    15 0 Hr. zahod oblačno Id
730 7 20 6 p.m.jjzah. del. jasno ™ 1730-0    23'3 sr. jjzah. j oblačno g
Srednja včerajšnja temperatura 14 9', nor-male: 17 6°.
Dunajska borza
dne 15. junija 1900. Skupni državni dolg v notah   .  .  . , Skupni državni dolg v srebra .  .  . ,
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 44/0  .  .  . .
Ogrska zlata renta 4°/0......,
Ogrska kronska renta 4" u . . . . . Avstro-ogrske bančne delnice   .  .  . ,
Kreditne delnice.........
London vista.........
Nemški državni bankovci za 100 mark,
20 mark...........,
80 frankov..........
Italijanski bankovci.......,
C. kr. cekini..........
98 50 98*20 11805 9575 118-05 92 80 1672 — e39-240 — 117*50 23 50 1906 90 80 1133
Dali« v prilogi.
Priloga ..Slovenskemu Narodu'1 St 135, dn6 15. junija 1901._
,Dram. društvo" v Ljubljani.
Alojzij lMUejr, ces. svetnik in glav. davkar v p. naznanja v svojem in v imenu svojih otrok ter sorodnikov pretužno vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, hči in sestra, blagorodna gospa
Irma Lilleg roj. Pour
včeraj zvečer ob 8. uri po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki predrage rajnice prenesli se bodo v nedeljo, 16 t. m., ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti na pokopališče na Vrhniki.
Maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi na Vrhniki ter v sv. Petra cerkvi v Ljubljani.
Predrago priporočamo v blag spomin.
V Ljubljani, dne 15. junija 1901. (1285) Žalujoči ostali.
i
Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze odkritosrčnega sočutja povodom smrti predragega sina, oziroma vnuka in brata, gospoda
Franca Arnšeka
izrekajo tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi c. kr. uradnikom in vsem darovalcem krasnih vencev, osobito pa č. gospodom c. in kr. častnikom, ki so se udeležili pogreba v tolikem številu.
Na Vidmu, dne 14. junija 1901. (1279) Žalujoči ostali.
Najboljša pitna Yoda
kadar preti nevarnost epidemije, je v takih slučajih često skušena, od medicinskih avtoritet vedno priporočevana
■■■■■■■
s.kalsČRa kisiins
V njej se ne nahajajo nikake organične substance ter je zlasti v krajih, kjer je studenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, naj-prikladnejša pijača. (25—2)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Komija
colidnega, veščega in urnega prodajalca, sprejmem v svojo trgovino z mešanim blagom s 1. julijem t 1.
Anton J >i tricli
(1281—1) trgovec v Postojini.
Holandsko- ameriška proga Rotterdam-New-York.
Prihodnje odpluti*«-:
20. junija Statendam 4-00 popoldne. 27. junija Potsdam    10-00 dopoldne.
4. julija Maasdam    3*00 popoldne.
11. julija Rottterdam 9*00 dopoldne. Novi parniki na 2 vijaka.
Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (759-10) Cene v prvi kajiti od 264 K naprej 1 izprista-drugi kajiti od 228 K     „    J nišča III. razred 185 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: I., Kolovvratring 10;
za DI. razred: IV., VVevringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
„Slovenski Narod"
se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah v Ljubljani:
Lovro Blazni k, Stari trg št. 12. M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. Helena Dolenc, južni kolodvor. A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra cesta št. 14. J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. Agneza Kuštrin, Breg št. 6. J. Maček, Mestni trg št 5. A. Svatek, Mestni trg št. 25. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. F. Šešark, Šelenburgove ulice št. 1. K. Urbas, Cesarja Jožefa trg (Mahrova hiša).
Jos. VVallner, Marija Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
Bled:
Oton Fischer, knjigarna.
Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. železnice.
Jako dobro ohranjen kratek klavir je po ceni na prodaj.
Povpraša naj se: H. Lorber, Rimska cesta št. 24, pri tleh. (1273—1)
i/
Dram. društvo" v Ljubljani.
Za bodočo gledališko sezono
hoče odbor »Dramatičnega društa« angažirati (1275—1)
nekaj pevk in pevcev za zbora.
Plača po dogovoru.
Oglase sprejema pismeno ali ustmeno gledališki tajnik, gosp. Fran G o ve k ar, Mestni trg, Kendova hiša, III. nadstropje.
Cez 60 hektolitrov
5 vina ig
vinska posoda in kočija
se bode v nedeljo, dne 16. junija t. I. popoludne ob 1. uri v ■ ^ 111J i v gostilni
„na pošti" iz proste roke (1276)
licitiralo, -ščss* J. Treo.
Tovarn« ustanovljena I. 18?©.
Anton Sodia, puškar
v Borovljah (Ferlach) Koroško
priporoča puške in revolverje iz svoje zaloge in tovarne, izdelane po najnovejših sistemih iz najbolj§ega blaga in z gotovim strelom.
ŠSj»««5*»U*«*« t Troeevne 1» u Mite prav lahke, 2 kg 80 dkg tehtajoče. Za vsako delo sem vesten porok sam. Puške so c. kr. uradno preizkušene.
Prevzamem vsako popravilo in predelovanje, narejam nova kopitšča ter izvršujem vse hitro in po najnižjih cenah. gMj" Cenike dopošiljam slovenske ali nemške brezplačno In franko. ~W (1963—39)
Za bodočo gledališko sezono
od 22. sept. 1901 do 22. marca 1902 se otvori v kratkem
dramatična šola.
One, ki hočejo stopiti v to brezplačno šolo ter se resno učiti, da se kmalu porabijo kot igralci in igralke, naj se oglasijo osebno v gledališki pisarni od 6.—7. ure popoldne. Nadarjeni učenci in učenke, ki bi bili takoj porabni za manjše uloge, se angažirajo s plačo že za prihodnjo gledališko sezono. (1274—1)
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbena: Ludwlg Osterrelcher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (1153—3)
trije
Prodaje se
lovski psi
(za brakado), dva psa in psica, prav dobri in pridni. (1283—1)
Anton Trevn trgovec na Savi pri Jesenicah, Gorenjsko.
drski izlet
se preloži radi slabega V vremena na dan, kateri se bode svoječasno naznanit! (1288)
(571-14)
Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v Mrhniiiifn-Apolhekr, Frankfurt a.;JI*
Čisto
novo
(1172-3)
„ *ajvecja • Ar/s a v m©*
Dobiva se skoro v vseh dotičnih trgovinah.
„Multiplex"-kolo
se proda po nizki ceni.
Več se izve v upravništva »SI. Nar.".
SES Sclimitzberger
teran in refoško
priporoča (1244—4)
vinska pivnica Lassnik
v VVolfovih ulicah št. 1.
J^edkct priliko.7
U sled visoke starosti in bohjni prodam Svojo črc3 70 let obstoječo
trgovsko hišo
3 zemljišči, trgovino 3 mešanim blagom in lepim kurentnim skladiščem blaga, kije3dru-Šcno s prodajo tobaka in kolegov. U neposredni blizini je nahaja gostilna in zganjamo, ledenica, vse v najboljem stanu, 3 velikim doka3ljivim prometom na najboljšem, mestu, v jako lepem trgu na SP°d' njem Štajerskem, kjer je tudi c. davkarija, c. kr- okrajno sodišče, rudnikh tovarne in dobro obiskovano 3dravišče. Jreba je 10—12.000 gld. glavnice. Neobhodno potrebno je tudi 3nanje slovenskeffa je3ika. — Ponudbe pod »zagotovljena bodočnost" na upravništvo ,,Si°v- Naroda" do 24. t. m. (1271—1)
afa posestva.
Oskrbništvo Karle Brllej-eve konkurzne mase proda v konkurzno maso spadajoča v sodnem okraju Vrhniškem ležeča posestva iz proste roke in sicer v sledečih kosih:
I. ) vlož. št. 85 kat. obč. Novavrhnika izvzemši pod II., III. in IV. navedene parcele tedaj obstoječo iz
c) parcele št. 35 (hiša št. 99 na Vrhniki, v dobrem stanji, popolnoma opravljena za trgovino z mešanim blagom na jako ugodnem prostoru sredi trga in magacinsko poslopje s kolnico in hlevom),
b) pašne parcele št. 787/21,
c) deleža v Logaškem gozdu, to je iz gozdnih parcel št. 1331 285 in 1331 347 kat. obč. Cerkovska vas in k temu posestvu spadajočem deležu, vpisanem k vlož. št. 198 kat. obč. Cerkovska vas;
II. ) gozdno parcelo št. 402 5 uloge št. 85 kat. obč. Novavrhnika »Raskovc«;
III. ) gozdni parceli št. 399/100 in 787 22 uloge št. 85 kat. obč. Novavrhnika »Slemen«;
IV. ) menjavke št. 2651, 2652 in 2653 ulogo št. 85 kat. obč. Novavrhnika solastne po enakih delih s posestvi vlož. št. 146 kat. obč. Novavrhnika in št. 240 kat. obč. Blatnabrezovca;
V. ) ulogo št. 195 kat. obč. Verd obstoječo samo iz njive št. 662;
VI. ) ulogo št. 599 kat. obč. Blatnabrezovca obstoječo iz parcel št. 26001, 2600/2 in 2600/3 »na mahu« z bajto.
Ponudniki morajo vložiti svoje ponudbe ali za vse nepremičnine skupaj ali pa za posamezne kose navedene pod L, II., III., IV, V. in VI. do f O. Julija 190I pri konkurznem oskrbniku in priložiti 10% varščino (vadium); ponudniki ostanejo s svojimi ponudbami zavezani do 20. julija 1901.
Zemljiškoknjižni ekstrakt, cenilni zapisnik in prodajni pogoji leže na razpolago pri podpisanem oskrbniku in se podvrže vsak ponudnik z uložitvijo svoje ponudbe določbam prodajnih pogojev.
V Ljubljani, 14. junija 1901.
Dr. Ferdinand Eger
(1286-1) kot oskrbnik konkurzne mase Karoline Brilej.
0C3" Pod Trančo št. 2. TeSu
25 Veliko zalogo
^    % priporoča
Soklič.
RSL '3 l§ oouBjjL pod JTtJ O«!
25
Dragotin Košak
LJubljana, Sv. Petra cesta št. 4.
Velika zaloga
razne zlatnine
in prstanov.
Popravila in vsa v mojo stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrše".
mmaama&aaaaagaaaaaaaaaaaaaaaaag
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno ns Izbero.
Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 25
umni
<   Josip Reich ►
4 likanje sukna, barvarija in > i kemična spiralnica ► 4 Poljanski nasip — Ozki ulica it, 4
4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k 4 25 dela. J
^     Postrežba točna. — Oene nitke. r
Fran Detter
, Stavi trg &t. 1. 25 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Ta se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznlce in mlatiinlce, katere se dobivajo vzlic njih; izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti.
Avgust Repič, sodar
LJubljana, Kolizejske ulice štev. 16
(v Trnovem) izdeluje, prodaja in popravlja vsskovrstne
03ST »ode Tg£Q
po najnižjih cenah. 25 Kupuje in prodaja staro vinsko posodo.
Ign. Fasching-a vdove
25 ključavničarstvo
Poljanski nasip it 8 (Relchova hiš«) priporoča svojo bogato zalogo
atodllnih ognji&6
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklada a pesnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše'.
iUss-Staufer-jev klej
D
» v tobolelli ln steklenicah
^™     večkrat odlikovan z zlatimi in srebrnimi svetinjami, s katerim se lahko zlepijo zlomljene stvari, ima na prodaj Fran la©IImama v IJublJani. (511-9)
Trgovina na debelo
v tjubljani
dobro vpeljana, s povoljnim donosom, ki potrebuje mali kapital, odda se s 1. julijem t. 1.
Ponudbe pod: št. 2 poste restante Ljubljana. (1280—1)
••••as
I!Veliko denarja!
do 16UO kron na mesec
lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega stanu — (tudi kot postranski zaslužek).
Več se izve pod „Ke»*ll IIS" po ■nonriil pisarni E. 14rl*ttofflU., lniiMbruck. Poštno predalo 36 (847-16)
IHIISININNMtMINMkN
Veliki krah!
. \ew-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna 8rebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 660 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih klic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za jnho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria eašie za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor.
It komadov skupaj samo a-ld. 6*60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
wifa»ltžwl i«lepaK*iJl
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to kraano garnituro, ki je posebno prikladna kot
prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (2116—28)
A. IllRSrHBEKC*-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji 11., Rembrandtstr. 19 M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo lO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček lz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnsch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku.
S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
St. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Blago
katero prodaja lahko povsod vsakdo brez vsake rizike,daje najprva tvrdka v komisijo. Visoka provizija, event. stalna plača. Povpraša naj se sub; „IV. HM. S3lO" llaascnsteiu <fe Voajler, Dunaj.
Postranski zaslužek
trajen ln rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „l.1**©" Gradec, poste restante. (766—10)
Postranski zaslužek
mesečno 100—400 K
dobi vsak (osobito nastanjeni trgovci) s prodajo zakonito dopuščenih srečk na
mesečne obroke. Solidne zmožne zastopnike išče neka  prva avstrijska banka. Vkljub visoki proviziji solidne cene Ponudbe
pod „U. G. 2326" na Haasenstein AVogler, Praga.
(1263-1)
Ges. kr. avstrijske jffi državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od due 1. junija 1901. leta.
Gdiiod ta LJubljana jI. koi. Proga 6ea Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vb k v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mouakov.>, Ljubno- čez Selzthal v Aus^ee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj OBobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, 5ez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 5i m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Belj&k, Celovec, Ljubno, Selzthal, Duuaj, — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Poutabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljnbuo; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Piiriz; čez Klein- Heirling v Steyr, Line, Bndejeviee, Plzen, Marijine vare, Hob, Francove vare, Karlove vara, Prago, Lipsko, na Dunaj čez \oa-stetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnart Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novomeito ln ▼ j£ooevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomeslo* Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne i stota k o, ob 6. uri 55 ia zveCer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v IJublJano juž. kol. Proga iz Trbiža, Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova. Inomosta, Franzensfeste, Solnograd a, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budcjevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Gene ve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gaste ;\. Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. uri 38 m po-poludi e '.»sobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monako ?a, Inomosta, Frsnseasfeete, Pontahla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni ^vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 3*2 m popoludne iz Straže Toplic Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. Odhod iz Izubijane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob S. uri 50 m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. Is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m sjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
> a.  ■ ~
) o  ■ -»     T •
IrP ' ~      \    ^ ^"
Freoo.eke._^--^r-.. ("opravila.
samec, 24 let star, popolnoma vojaščine prost, prijetne vnanjoati in isto primerne izobraženosti, želi vstopiti v kak c. kr. urad kot slnga. ob jednem vsprejme drage volje kako pisanje, event. prepisavanje v istem uradu. Vsled dolgoletnega delovanja v trgovini zamore predložiti najboljša spričevala. (1240 -3)
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda" •
^lbbu^-Exhrakr
za Svjetlanje jjBsr n a j b olje s pcj d stvo za
Pusice po lO, 1« ln SO vin. se dobivajo v vseh po lepakih razvidnih trgovinah. Vsak poskus vodi do trajne vporabe. "*^Q
Iznajditelj in jedini fabrikant:   (996 —2)
Fritz Schulz jun, Act. Ges. Leipzig, Eger.
Staro preizkušeno dije-tetično kosmetično sredstvo (namazanje) za oja-čeuje in okrepčanje kit in mišic človeškega trupla.
Kwizdov fluid.
znamka kara.
(TuriNtOv-Hki Hititi.)
Vporabljajo ga turisti, kolesarji in jezdeci z uspehom za ojače-nje in zopetno  okrepčanje po daljših turah.
Gena 1 steklenici K 2—,     steklenici K 120.
Pristen na prodaj v vseh lekarnah. G Glavna zaloa-a: (1336-15)
Okrožna lekarna 1 Korneuburgu pri Dunaju.
I?--»D
i
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča  vsem zidarskim mojstrom   in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
in najtrpežnejših
štedilnih ognjišč
lastnega izdelka, in s-'cer ru-javih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po
na|nlzjlh cenah. Ceniki brezplačno in pošt-(1260)   nine prosto. (1)
t«aV»«n*-*na»«HB>«B.
Na prodaj je
velika šupa
za hotelom Grajzar, na travnika nasproti Bavarskemu dvoru, poprej Luka Tavčar Več se izve pri F.  M. Schmitt-u Pred škofijo št. 2. (1278-1)
Nova pekarija
s prodajalno in z vso upravo (tatro
ter špecerija z opravo vrefl
se odda takoj v najem.
Kje? pove upravDištvo .Siov. Nar."
Čokolada
■■ari* IHOO. 4-run ti Pri«.
(23-211
1'ov^id
ii m prodaj.
Takoj vsprejmem
(kompanjona) za svojo filijaiko pod ugod ni mi pogoji, potem
pomočnika in učenca
za trgovino z mešanim b'agom na Javornika,
(1233-3)       Štefan Podpac
trgovec na Javorniku, Gorenjsko
eaa
Ljndevit Borovnik
S puškar v SI«»-.-o\ Ijali (Forlarlk) »a S I4.oroHk.ent
• se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih ? p usek za lovce in strelce po najnovejših S sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi prest deluje stare samokresnice, vsprejema vsako-z vrstna popravila, ter jih točno in dobro m izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuSe-
• valnici in od mene preskuSene. — Huat.-o-J (2692) vani ceniki zaitonj. (23)^|j
Kisova esenca Vinacet daje, z vodo zalita, naj zdravejši, naj-trpežnejši in najokusnejši kis.
Mala    steklenica za   5 do 10 litrov kisa K 1"—,
Velika
Dobiva   ne v H|»«M-4'rij*UI!i, delikatesnih In tlroKjeriJ. Mkili prodajalnah.
20
40
3—.
Pazi naj me na varstveno znamko.
(711—11)
6, Rumpel
s ■
inžener in stavbeni podjetnik
Dunaj XIX, Colloredogasse 38 Teplice, Gablonz, Maribor
prevzame preddela, projektiranja in izvršbe stavb za vodovode, vsakovrstne dobave vode za občine, oblastva in zasebnike, vodovodne inštalacije, vodo vzdigo-govalne naprave vsake vrste, reservoire iz betona, stavbe za plinarne, kanalizacije.
Najboljše reference! 27letna praksa!
Ustanovljene
Brata Eberl
leta 1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 24 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Volika lzblrka dr. Sohoenfeld-ovih
barv t tubah, za ak*d. slikarje.
«•*> Zaloga vsakovrstnih 6opl6ev aa pleskarje, slikarje ln zidarje, itedllnegra mašila za hrastove pode, karhollneja Itd.
Posebno priporočava si, občinstvu najnovejie, najboljše m neprecenljivo sredstvo ia likanj«
sobnih tal pod imenom „Rapldol". PriporoCava se tudi si. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
j.^ir Alojzij Erjavec /zor
črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skuSnji, kakor tudi po dovrSencm strokovnem tečaju v LJubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče ustrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam ae prečastiti duhovščini in al. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 24 ler* n shranjujejo. — fnanjim naročilom naj k pridene nem.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
na Gllncah št. 99
fiilijalka: Šelenburgove ulice št. 1
priporoča svojo veliko zalogo strug-arsklh del lastnega Izdelka.
Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvršuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvrSuje vsakovrstna popravila v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 24
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, sa vsaki život ln v vsaki foconi ti   SŠ>   ®   ©   @   priporoča   ®   $   @   <§g g|
U C U D11/ M C lin A v Ljubljani, Glavni trg ^L■1^I^ l\LliUA   m ® štev. 17. ^ »M
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, • • • • • klobuke za dama, tkana in kratke roba na dabaio in drobno, o a a a o
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Stari trg St. 21
Tu se dobiva 4krat na dan aveie, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečeneo (Vanille-Zvviebak), kakor tudi
Spržen kruh^5
hlebčki po tO, 15 In ta Ur.
V slasčlčarnlcl postrezam a najfinejšim naaladnlm pecivom in a finimi pristnimi likerji ter s Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in napolnjene zavitke. 26
ffWf?##       «r * Jr l Jr* ^#-»eS
TTraidLaa.© ćLo-voljeaa.«.
(1277)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
priporora in liimieMr« le boljše
službe iskajoče vsake vrste
(možke in žeiiMke) ta lij 11 bi j a u c>  in  drugod. — Potnlna lu kaj.  —  VeNlnn  In   kolikor ni»žno filtru |io(4treil»n zagotovljena. Natančneje i pisarni.
L Lnserjev okli* za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-===== som, žuljem Itd. itd. ==========
Glavna zaloga:
Schwenk-ova lekarna
Dunaj - M ei dling-.
Luser-jev^
Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Šavnlk.     (G27—13)
Zahtevajte
Trgovski pomočnik
izurjen v železnini, kakor tudi
dva učenca
za trgovino se takoj vsprejmejo. Pomočnik, izurjen tudi v Špecerijski stroki, ima prednost.
Fran Stupica pase-a) trgovec z železnino in špecerijo v Ljubljani.
S. Goldschmidt & sin
tovarna Milnih ognjišč
Wels, Gornje Avstrijsko.
Prenosllna štedllna ognjišča v navadni
opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsafei renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni nastopa, se naravnost poSilja. (923—7)
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
obrestuje hranilne vloge po 4*
registrovaua zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1
brez odbitka reiitnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure : razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (2693—24)
Poštnega hranilnicnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portlandacement v vedno jednakomerni,
vse od avstrijskegav društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote tlaiee nadkriljnjoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najsiovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (628—13)
ZZ^Z Dunaj, I., IYTaximilia.iistra.sse 9» ZZ^ZZ
Usojam se uljudno obveščati, da prepuščam s 15. junijem t. 1« svoje
zastopstvo za mesto Ejubljano in okolico
gospodu Fr, Seunigu v Ljubljani
Vegove lalioe št,
Zaloga mojih izdelkov se nahaja v Vegovih ulicah
št. 6 poleg realke
ter vabim uljudno, da se gospodu §cunlg-u pod  omenjenim naslovom
blagohotno pošiljajo cenjena naročila.
Samo ob sebi se razume, da bode moja glavna naloga, kakor do zdaj, tudi v prihodnje cenjene odjemalce popolnoma zadovoljiti s priznano izbor-nostjo mojih izdelkov, kakor tudi v vsakem oziru najboljšo postrežbo.
Z velespoštovanjem
(1282-1)
Vinko Majdič
posestnik valjićnega milna v Kranj i.
Parni stroj
4 do 6 konjakih ail. dobro obranjen, proda ae Jako po ceni.     (1257—2)
Kari Maintinger
Dunaj, I., Liebenberggasse štev. 1.
W'VWWWWWWWWWWWWW
Ferdo Primožič
mizar
Tržaška cesta št. 29
priporoča se
za vsa v to stroko spadajoča dela in za polaganje 14 parketov.    (1254-2) H
Preskrbim parkete iz prve H domače tovarne
J. JCotnik, Vrhnika. M
\V F W T ^^Ff F WW V W W
Mlad trgovski pomočnik
manufakturne stroke,  se sprejme takoj
na deželi. — Kje? pove upravništvo „SIov. Naroda". (1244—5)
Pozor!  80w|„ Pozor!
jesihova esenca.
1 liter velja 2 K. Ako hočete doher jesih sami narediti, pomešajte 1 liter moje bele ali ru-deče »O°/0 Jeniliuve eMrnr« z 20—30 litrov studenčne vode in izvrsten jesih je gotov. 1192-2
Zaloga pri: R. Bračko v Ptuju.
Dobre cenene ure
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln TIomI (BrUx) C>Ml40.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 76 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 5'80
Prava srebrna verižica....... „   1 20
Nikelnasti budilec.......... „   195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—62)
lluatrovani katalog zastonj in poštnin* prosto.
„SLAVI J A
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
P. t. članom glavnega odseka oddelkov I. in II.
(zavarovanje kapitalov za življenje in smrt)
ki so sklenili svoja zavarovanja v letih 1869 do 1895, pripada
10°lona dividenda.
Dividenda izplačuje se v smislu § 3. pravil odd. I. in II. na doslej veljavne police tako, da se odbije 10% od zavarovalnine, ako zavarovanec ne želi, da se mu v gotovem denarju izplača.
10 0na dividenda pripada brez izjeme na vsa zavarovanja kapitalov kateregakoli razkazila v glavnem odseku I. in II. oddelka, tedaj na zavarovanje za slučaj smrti, za doživetje in na zavarovanje dote deci.
P. t. članom, ki so celoletno zavarovalnino za leto 1901. že plačali, bode se omenjenih 10% v gotovini izplačalo; onim članom pa, ki plačujejo zavarovalnino mesečno, četrtletno ali poluletno, bode se odra-Čunavala dividenda s 1. dnem julija 1901 začenši, do 30. dne junija 1902 pri posameznih obrokih.
Zavarovanci iz leta 1895 imajo pravico do dividende od zavarovalnine, ki so jo v tem letu uplačali.
Reservni in poroštveni fondi banke „Slavlje" iznašajo koncem leta 1900.......K
Od svojega obstanka izplačala je banka „Slavlja" svojim članom zavarovanih kapitalov in odškodnin v vseh oddelkih..... „
Samo za leto 1900. bilo je izplačano p. t. članom dividende.......... „
Vse dividende pa so doslej člani prejeli  .   . „
kar Je gotovo najboljši praktični dokaz, kako koristno Je zavarovati §c pri banki ..NLAV1J1" kot vzajemnem zavodu.
Pri tej priložnosti opozarjamo najširje kroge na ugodne in cene tarife banke »slavijo«. Zbirko najpripravnejših tarifnih razkazil za življensko zavarovanje radi na zahtevo vsakomur dopošljemo
V Ljubljani, v maju 1901.
22,914.972 10
66,195.90165
105.75056 812.291-84
(1272)
Generalni zastop
vzajemno zavarovalne banke „Slavlje
fr v^ 4^        4^   4^ 4^ 0^ 4^ 4^ 4^
Pristen okusen jetrni tran a 70 h. — a 1 K.
Jelkino Francovo žganje a 1 K 20 fr.
Pulcherin-Creme dela kožo lepo, či-
sto, gladko in S^> fino; Si 1 K, JrV
za poskus X&  V     S*       . &
Jedini IzdelatelJ 23
Mr. Ph. Mardetschlaeger
lekarnar in kemik.
Pozor zxa, 1«3e«lz=el1A1co firmo I
Blaž Jesenko
IJubljana, Stari trg št 11.
Zalog-a vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd. 24
I»» najnlž fUa cenah.
Ivan m
stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni ■ troji po najnižjih cenah. Bicikle in v to 8troko spadajoča popra-_ vila izvršuje dobro In eeno. 24 W0F~ Vnanja naročila se točno izvrše". ~W
Kdor kupuje
sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Špitalske ulice št. 5
kjer se lahko prepriča o cenah 1» »-«-« primere.
Glavno skladišče
Loškega ševiota (sukna)
katero blage je znano dobro in se prodaja po to v uru I m It I h eenah.
Sukneni ostanki 24
razllenlh vrst za polavleo cene.
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto.
25**<el3»*aje d ««3 1. j valijo.
(957 - 9)
Glavni dobitek.
Promese k dunajskim komunalnim srečkam a KII K 400.000' Promese k kreditnim srečkam a K12% K 300.000'
priporoča ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Christoph-ovo zrcalno svetlo voščilo
za trde parkete, najboljši vpušcevalni izdelek, se ne prileplja po vporabi, ne diši neprijetno; doseže se z njim lepa zrcalnosvetla tla. (656—5)
"V I . ju»>l j;i ni:        Siarul, vKrauji: U". Dolenz.
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo ble&čeče in trpežno, naj kupnje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala samo (24—24)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se rj. kr.  ^|   priv. povsodl.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, L, Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- BtT~ CJi papriki pr\rlt IS? stl pazi naj se natančno na moje Ime paF^ Ww. X wlliUlCilU«. -ajaj
m
I
&m
mr -' ~ — — i
1 j*
i
Mizarska zadruga
Gorici (Solkan)
*> na Primorskem
naznanja slavnemu občinstvu,  gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo
(1269-1)
veliko zalogo
«« izgotovljenega pohištva vseh slogov
v Solkanu pri Gorici
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tyrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia štev. 1, katero bodemo vodili pod jednakim imenom.
na Primorskem.
Kar ni v zalogi, se izvrši točno po  naročilu v  najkrajšem času. ****
= Cene zmerne. =
Delo je lično ter dobro osušeno.
m m
m m
i
m m
m
„And ropogfon'
je najboljše, vsa . ričakovanja prekašajoče sredstvo za rast lus, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena ta zajamčeno neškodljiva tekočina, kl zabrani Izpadanje In m In odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—38)
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 H.. *■ Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. * Glavna razpoSiljatev pri iznajditelju:
Ir*a Herrmann
Zgornja Poljskava.
^Preprodajalci popust
Zaloga v LJubljani pri g. Vaso Petričić-u in Edv. Mahr-u ter pri Albinu Rant-u v Kranji.
Prva kranjska tovarna
sadnih destilatov in pristnega žganj«
priporoča svoje edino prititiic i/«l«-lk<- i t! .- destilat \*. ■»«*■ *-«■ «- <I<*-Htlla( Iz drnulj^ to le v buteljkah t dalje I* sllvovec Iz iloina<-i!i ^-«-C,g»«-1 f in l" B»»-a«m_|«r, w«r«- W *od*kili in manjših množinah in drua** «š <•«i i li <-.
Garantira se za pristnost destilatov, vse gorkim potom brez špirita.
Preknpcem večjih množin ugodni ptgajj in popnst. "SS2Q Išče se zastopnik za jugoslovanske dežele v Ljubljani.
d> i   Pogoji  ugodni.   . ♦
(616—13)        Lastnik tovarne: Franjo Fetsche, Staritrg pri Rakeku.
XXII. ogrska državna dobrodelna loterija
Glavni dob tek 150.000 kron.
Vsi dobitki skupaj  365.000 kron.
Čisti dohodek te loterije se po sklepu Nj. c. in kr. apostol. Veličanstva z dne 1. maja v Godollo porabi za nastopne občekoristne in dobrodelne namene: 1. Fond, ki se ustan«--. neimovite vdove in sirote drž. uradnikov. 2. Splošno dobrodelno društvo VTIL okraja v I i la-pesti. 3. Krščansko žensko društvo za podporo revnih v Neutri in okolici 4. Štefanijina sirotišnica v Požunu. 5. Splošno vseučiliško pomožno društvo v Budapešti. 6 Podporno društvo za katoliške delavke. 7. Učiteljsko pomožno društvo v Budapešti. 8 Hrvatski, p«> ..Sv. Vidu" imenovani zavod za slepce. 9. Prostovoljno rešilno društvo v Budapešti. lu. BudapeStansko „Froblovo" žensko društvo, vsako z '/,„ čistega dohodka.
Žrebanje ±g  28. tega meseca.
J"*reeke a 4 krone se dobivajo: pri ravnateljstvu kralj, ogrskega loterijskega đohodaratva v Budapešti, v vseh poštnih, davčnih, carinskih, merosodnih in solnih uradih, na železniških postajah, v večini trafik in menjalnic in v vseh loto-kolekturah.
Budapešta, 28. maja 1901.
(911—7)
C. kr. loterijsko dohodarstveno ravnateljstvo.
Velespoštovani gospod Franjo Sani sa, vodja podružnice R. A. S meka
v Zagrebu.
Dolžnost moja je Vam sporočiti, da smo imeli ob tednu minole, prav lepe slavnost', kater občinstvo iz Krškega, Leskovca, Vidma, Brežic, Kostanjevice i. t. d. mnogobrojno obiskalo, istotak korporativno gasilna društva iz Leskovca, Krškega, Vidma in Rajhenburga, ter deputacija iz Rod vega, dne 11. t. m. vsled strele velik požar. Nevihta je nastala okoli polu 3. ure p<>poludne ; grom blisk in tresk, joj, to je bil strah, kajti 14 dnij nismo imeli dežja, a izvanredno vročino za začetek meseca rožnika.
Ob */«3 popoldan pa udari  strela v hlev posestnika Janeza Jošića; mož potegne v strahu « glav goveje živine iz hleva, a jeden vol je zgorel podrt po streli, ker ni bilo časa ga iz hleva p tegniti, tako hitro se je ogenj razširil. Omenjenemu zgorela je hiša, hlev in pod, druge stavbe sm rešili. Posestnici vdovi Cigerle je zgorela hiša, hlev in pod, druge stavbe smo rešili.
Dasiravno smo zagledali požar ob 3. uri popoldan, rabili smo '/« ure predno smo prišli z vsei. orodjem na pogorišče. Pristava je od nas 44 kilometre oddaljena; ako bi le 10 minut zakasnili, cela vas bi bila popolnoma zgorela. Skoda bi bila ogromna, kajti posestniki imajo 5e precej žita in 1 . so tudi na polju. Hvala Bogu, pogasili smo in ogenj popolnoma lokalizirali Moram Vam poročati da akoravno je bil moj oddelek prvič pri požaru, je delal izvrstno in verzirano.
Dragi gospod, sprejmite moj poklon, kakor tudi iskreno zahvalo za poslano brizgalnici u orodje. Tu na licu mesta se je videlo, kaj zamore stroj tvrdke ,,Sniekal\ Delali smo na d v«- si run i jeden prašnik 10 m|m, drugi 15 mm; deske, podstrešje in nahajajoči se zid letel je pod vodomc kot prah, ni trpelo 10 minut in pogasili smo ter vso nevarnost odstranili,  ljudstvo je kar strmel nad močnim vodometom naše izvrstne brizgalnice.
Usojam si torej vsem slavnim občinam, kakor tudi novoosnujočim se in že osnovanim društvom toplo priporočati brizgalnice tvrdke: H* .A.« Smekal-a  v Orlm  pri i"r«.«.ij«-%•■. (Pros8nitz), koja ima svojo  podružnico v Zagrebu, ter izrekam še enkrat v prvi vrsti Vam in v drugi vrsti Vašemu šefu javno zahvalo za stroj in vse poslano gasilno orodje. Na pomoč! V Sv. Križu, dne 12. rožnika 1901.
I v a ii K. uper 1. r.
osnovalec, predsednik in načelnik prostovoljne požarne brunih.-
Opomba podružnice. Dne 6. maja t. 1. prevzela je požarna hramba od naše tvrdke nove priredbe, da na obe strani vodo vleče in meče, s katerim je po dveurnem pouku podpisanega v kratkem času svojega obstanka uzorno in s polnim ponosom delala in rešila vas velike nesrečo Zahvaljujoč se za laskavo zahvalo, priporočam se vsem slavnim gasilnim društvom in občinam za blagovoljno podporo. z ođllCnim 8postovanjem Fran SfUlMa
(1270—1) poslovodja.
3J!        Založena 1847.
-%*\ Založena 1847. \}|~
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
v Ljubljani
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate molj droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
Važno!   Ka Važno!
gospodinie.trgovcepživinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografi čne aparate in po-trebselne, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma In konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 25
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za ilvinoref «»«
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno i. t. d.
Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno.
Drogerija Anton Kane
Ljubljana, Selenburgove ulice št. 3
o
C
CD O
<D c
*o
C <D
O
25
urar, trgovina z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Stari trg št. 28
DriporoCa svojov veliko zalogo raznovrstnih švicarskih žepnih In stenskih ar. Nikelnasta remontoar ura. ... od gld. 1*90. Srebrna cilinder remontoar ura „ „ a*—. Trgovina vseh optičnih predmetov t očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila m Izvršujejo natančno In i jamstvom.
Anton Presker f
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega j društva železniških uradnikov £
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6 [j
priporoča svojo veliko zalogo \
gotovih oblek | za gospode in !)
dečke,    25 ijj jopic in plaščev k za gospe, Ig
uepremočljivih ,? havelokov itd.
Obleke po meri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporočam
J. S. Benedikt
25
Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu.
4fe
fl^^Mffefl  %*Af\\tt%g*    leP° vnanjosti mirnega
I4IU   VUU Vvlf| in  zadovoljivega zna-BBaBgMgMBMMamMM čaja, z veliko kmetijo
Mk W in zelo cvetočo trgovino v lepem slovenskem trgu £F blizu mesta na Primorskem, želi se seznaniti v svrho poro-čenja z 20 do 32 letno gospodično ah vdovo brez otrok, s primerno izobrazbo, ki je vešča gospodinjstvu, če mogoče tudi trgovini, in ki bi razpolagala z večjo doto. (2141-3) Ponudbe s fotografijo, ki se takoj vrne, na upravništvo „Slov. Naroda" pod šifro „Milan".   Tajnost se jamči.
1
i
j za otrese rm m
priporoča /j najfinejšega flora in /j | priporoča svoje lastno p delane otroške h^acco- preje lastno izdelane obujme, j oblekice, jopice, pelerine, oble fes za Ženske in otroške nogovice in  vsa v ! dečke, avbice, čepice, ki SO v največji
prua $tr©jna wm pletilniea
to stroko spadajoča dela.
Tam se tudi pripleiejo stare no-
gavice.
J izberi vedno na skladišču.
Jmenovani predmeti se izdelujejo ! tudi po meri. (632-14)
Jna rjaring
Đuorni trg 5t. 1, nasproti „JCarcdnc Kuuarne".
Styria-, francoskih Peugeot-, Austria-koles,
VoZilca zaloga        (I01 -,6!
pristnih Jos. Reit-hoffer sinov
Pneumatik
katere nudim po i« 11 eeni, kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene in jamstvo!
Z vsem spoštovanjem
Fx». Čuden«
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
1
i 1
&Co.v Ljubljani |
p. v:
ponujajo iio najnižjih cenah vsakokoll množino
zidarske opeke
zarezane strešne opeke m
(Strangfalzzicgel) rmlečc in erne, z zraven spadajoče- /A
stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa | lončene peči in štedilnike
lastnega izdelka
Boman - cement
lastnega izdelka
Dovški portland-cement
kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. (1203-4) C£Ž8"  UJajnižje cene!!! "SSQ
Predzadnji teden!	Glavni dobitek kron 30.000 r8dnot
M                m •                „a                                  priporoča (1083-12) concoraia-srecke j# 0# m^yer Ji  1  krOIIO                         v Ljubljani.	
Jvan 3(ordik v £jiibtjani
U&ŠT trgoviaa s galaaterijelcim blagom
PreSernove (Slonove) ulice št. 10—14
priporoča svojo veliko zalogo
jedilnih in kuhinjskih potrebščin
—- -     iz alpake in Jilpuka-srebra. —
Predmeti iz alpake (trpežne bele kovine) veljajo: (1043—10)
1'tuc. žlic, navadnih gld. 440, težkih gld. 5 50 »    za kavo      »    220,      »       »   2 60 nožev ali vilic    »   C'—,
1 » 1 » Jedna
velika žlica za mleko gld. —80, za julio gld. 2.-.
Noži   in   vilice  z roženim, koščenim  ali trdo-lesenim ročajem :
12 parov navadnih . . od gld. 1.80 do gld. 3'— 12     »     boljših     .   .    »    »   350  »    »   7 50
24
Svečniki iz alpake visoki 21
gld. 2—   ¥m     260 Paper vestas, najboljše užigalice (svečice), gore skoraj 5 minut, in niso dražje od navadnih užigalic.
Gostilna,pri novem svetu'
Marije Terezije cesta št. 14.
V nedeljo, dne 16. Junija 1901
K O IV C E> R T
vojaške godbe
n.su izdatno olepšanem vilo.
Zače^teslc ob 3. nrl. Tstopnina prosta«
Na vrtu sta salon in kegljišče.
Točil bodem izvrstna pristna vina in Koslerjevo  marčno  pivo ter
skrbel za dobra Jedila in točno postrežbo.
Za mnogobrojni obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem
(1234) Valentin Mrak, gostilničar.
Kegljišče je za nekaj dnij v tednu družbam na razpolago.
ooeooooooaoiaoooooooooeooooooo-
o o o ft o o o o o o o « o o o o « «
0
UsaRfl gospodinja
zamore brez truda svoji rodbini ter družini okusno, izdatno in po reni Jed
postaviti na mizo le, ako se preskrbi z mojimi
v zavitkih z varstveno znamko „zvezda".
Dokaz temu so mnogobrojna priznanja p. n. odjemalcev, katera so mi do&la od časa otvoritve moje tovarne, dalje lep promet, katerega sem doslej dosegel. K temu pripomogla mi je fina kakovost pseničnega gresa, iz katerega moje testenine obstoje, ter čednost strojev in prostorov, v katerih iste izdelujem.
Velecenjene gospodinje! Zahtevajte toraj po prodajalnicah v svojo korist izključno le moje testenine, ter prepričajte se o resnici zgoraj navedenega poročila.
Moje testenine, makaroni i. t. d. fine kakovosti dobivajo se v modrih, testenine jajčne specijalitete v rudečih zavitkih.
Tovarna testenin Ed. Zelenka
Ljubljana. am^,
« O « O
o o « ft « « o o o « o o o « a 0
aaae««so«ao«oaaa«a«««o««a««aa
i
S
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme
In* poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Šelenburgove ulics št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljivlh havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejSih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov. 24
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
= -ULrstr = v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. 3ST©*sr©sti v žepnih in atenskih urah so vedno v zalogi. 24 fcST Popravila se Izvršujejo najtočneje.
•m
t
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov.
Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno in ceno.
24
Sinnenih ostankov vodno veliko v zalogi.
Za pomladno in t poletno sezono
se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in^manufak-xxx turnim blagom x ex x
Hugo Ihl
xxxi Ljubljani x xx »Spitalskih ulicah JU.
Vzorci na zabtovanjo poštnine prosto.
srednje starosti, oženjen, na*^«* a»l»**l»«»
Izučen je vrtnarstva in poljedeljstva ter zmožen slovenskega in nemškega jezika. Dobra spričevala so na razpolago. (1267 2)
Kdo? pove upravništvo »Slov. Naroda .
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda,
izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (,573-20
Zastopstvo in zaloga za Kranjsko in Primorsko:
Anton DlArlch LJubljana, ITI o rije Terezije renta *•
kateri je popolnoma zmožen v vseh strokah trgovine mešanega blaga in deželnih pridelkov, dober prodajalec, vsprfjme se v večjo trgovino na Dolenjskem pod dobrimi pogoji. Isti mora biti vsaj 24 let star. — Istotam se vsprejme
učenec
za isto stroko, kateri ima veselje do kupčije in primerno Šolsko izobrazbo ter ni manj ko 14 let star — Ponudba naj se pošiljajo na upravništvo „Slov. Naroda" pod šifro H. C. (1258-2)
■ ■.....111 M U 1111 i I
i V
siru;
lekarnarja Piccolija
|TliJnblJanl
se prireja kar najskrb-nejše iz dišečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo para,v in je torej najbolj čist izdelek nepresežne kako* voMtl ter naj se ne zamenjava z malino-vim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 130. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo zaračuni z K 1*10, 100 kilogr. — 100 kron. L (1368-35)
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju z R 530.
Popolna hrana, stanovanje, kopel, oskrbovanje, postrežba na dan od 4 K 50 vin. naprej. — V (839-10)  maju in septembru še ceneje.
Zdravilišče
na Hrvatskem od zagorjanske železniške postaje „Zabok-Kraplnske-Toplice" oddaljene za
i'edno uro vožnje, so odprte od 15. aprila do conca oktobra. 30° do 35° R. gorke akrototerme, ki eminentno uplivajo proti protinu, mišični in členski revml, in njih posledičnim boleznim, pri Iskli, nevralglji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brlghtijevl bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike baslnske, polne, separatne kopeli, kopeli v mramornatih banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (8Udariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja. Dobre in ne drage restavracije; stalna topliška godba. Obširni senčni sprehodi itd. Od 1. maja vsak dan zveza po poštnih omnibusih s postajo Zabok-Krapinske Toplice. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in pojasnila pošilja   kopališko ravnateljstvo.
Najboljša uporaba
Kar največ In najfinejšega
surovega i * * masla!
Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznanj;
v Parizu 1900 „Grand-Prix". 1u milijona tacih strojev v rabil
Uravnnjejo se pasterizerske naprave za transport mleka.
Se lahko prenaša na planino.
Vsi dragi stroji za mlekarstvo«
Popolne oprave sa dobivanje sirotke na roko ln parno mod.
Načrti  proračuni,  »'m.'
(470)    Akcijska družba (")
Alfa-Separator
Dunaj, XVI. Ganglbauergasse 29.
Ceniki, poučne brošure brezplačno.
Patentirani
ročni in nahrbtni )K X žveplalni pristroji
navadno in dvojno delujoči patentirani
Peronospera - pristroji
najnovejših sestavov
brizgalnice za žvepleni ogljik
(injektorji proti trtni uši
prlstrcji za streljanje proti nevihtam specijalne brizgalnice za sadno drevje in vsa orodja za sadjarstvo
ee dobivajo po najnižjih tovarniških cesiali pri
IG*. HETjTi
vinarstvo
(198-17)
Dunaj. II., Praterstrasse 49.
Kupuj pa „le v steklenicah".
Jan. Fabian F. Groschl C. Holzer Ivan Jebačin Anton Ječminek
A. Kane, drog. C. Karinger Mihael Kastner Edmund Kavčič Kham & Murnik
Bled: Oton VVolfling, P. Homan. | Krško
Crno m I j: Andrej Lackner, Karol Miiller. B. Schweiger, A. Zurc.
Draga: P. S. Turk.
Hrib: A. Bučar, Fran Kovač.
Idrija: A. Jelenec, Jan. Kramar.
Kamnik j Alojzij Cerar, A. Pintar, Fran Šubelj.
Kočevje: M. Kom, F. Schleimer, Fr. Loy, P. Peče, J. Rothel.
Kostanjevica: Alojzij Gač.
Kranj: Fran Dolenc, Vilj. Killer, J. Krenner, Adolf Kreuzberger, Jan. Majdifi, Karol Savnik, lekarnar pri sv. Trojici
"V LJubljani pri gospodih
Adolf Kopriva   |A. Lilleg
Jožef Kordin iT. Mencinger
Anton Krisper ! Iv. Perdana nasl.
Peter Lassnik j Rudolf Petrič
Kari Lexander | Karol Planinšek
F. H. Aumana sin, R. Engeisberger. Litija: Lebinger & Bergmann. Lož: F. Kovač. Mirna: Jos. Schuller. Mokronog: J. Errath, B. Sbil, pri škofa.
Novo mesto: Kussel & Končan,
Adolf Pauaer. Polhovi Gradec: J. Ana Leben. Postojna: Anton Ditrich, Fr. Ko-
geja vdova, O. Pikel. Radeče: J. Trepečnik, I. občno radeško konsumno društvo, J. Haller. (836-8)
J. C Roger A. Šarabon Viktor Schiffer Anton Stacul Fran Stupica
I M. E. Supan jFerd. Terdina •j. Tonich i Uradniško - kon-j sumno društvo.
Radovljica: L. Fiirsager, Friderik
Homan, Oton Homaa. Sodražica: Jean Levstik. Skofja  Loka: E. Burdvch M.
Žigon. Slška: J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: Jakob Petrovčič. Tržič : Fr. Raitharek. Velike Lašče: Frd. M. Doganoc. Vipava, Vrpolje. Fran Kobal. Vrhnika: M. Briley. Zagorje: R. E. Mihelčič, Jan.
Miiller sen. Žužemberk: Jakob Dereani.
Spretna šivilja
izurjena v izdelovanju kril,  sprejme se takoj v stalno dalo
v Hilšerjevih ulicah št. 12
I. nadstropje
(1201
(10GO)
Na prodaj je
novo postavljena hiša
pod zrlo ugodnimi pogoji. 2/3 kupno svote se lahko vknjiži, takoj pa samo ena tretjina plač;:. Kje, pove uredništvo tega lista.
Urarskega pomočnika
in
učenca
sprejme takoj (1251J lE^r. JE*. Zajec, urar v Ljubljani Stari trg št. 28.
1
Ženitevl
JY(lad, v gotovi službi nastavljen ekonomijski upravitelj blizu Zagreba, z letnim dohodkom 2500 Jf, se Želi kmalu poročiti z mlado, lično, domače odgojeno deklico (vdova ni izključena J.   fotografija se želi.
Prijazne, ne brezimne ponudbe se prosijo do t. julija tek leta pod „Skorajšnji z^kori tO.Ott' — )j. poste restante Zagreb. (123Q - 3)
Čudež iz Švice.
Podpisana firma pošlje vsaki osobi, kateregakoli stanu proti poštnemu povzet)u za ceno, kaker je 5e ni bilo v trgovskem svfcto, to je za sitnio
2 kroni 60 vin,
carine prosto, izvrstno, 24 ur točno idočo
PSST uro ~fSS8
s triletnim jamstvom. Vrhu tega dobi vsak naročitejj elegantno, fino faconirano verižico brezplačno priloženo.   Ako bi or ne ugajala,  se jo premeni ali pa se vrne denar. Pošilja te ure jidino le       (1287—I)
zastopstvo za švicarske ure v Krakovu 2.
poštno predalo št. 29.
Patentirano žično steklo
najboljši in najmodernejši stekienski material
za gornje svltlobe ln stranska okna v kolodvorskih vežah, svetlobnih dvoriščih, strojnih delavnicah, skladiščih blaga, verandah, za vsakovrstne ognja varne in pri tem svetlobo   propuščajode   sklepe, za
signalne plošče itd. itd. Izgotovljene v debelosti od ca. 4 do 30 mm in v ploščah do 2.5 m*.
FredUOSti: Največja  varnost proti zdrobljonju, nedosežna
uporna sila, varnost proti ognja Je Jako velika, luč prodira Jako lahko ln izborno, čedenje je lahko ln se prihrani na železni
konstrukciji itd. itd. Uporablja se  z  najboljšim uspehom pri mnogih državnih in zasebnih zgradbah Pri mnogih železnloah ta- in inozemstva obllgatorično uvedeno.
Varstveni tobolci iz žičnega stekla
za vodo8tojna stekla pri lokomotivah in parnih kotlih. (406—5)
Vlite trde steklene plošče za prozorne strehe po katerih se lahko hodi
v fiksnih masah, gladke ali z raznovrstno izdelanimi površinami, bele ali napol bele z žično vložko ali brez nje.
Stekleni strešniki in stek. zarezni strešniki
napol ali čisto beli, z žične vložko ali brez nje, v najrazličnejših oblikah in velikostih.
Aktieu Gesellschaft ftir Glasindnstrie
vorm. Frledr. Siemens
Neusattl bei Elbogen (Bohmen).
Zastopnik za Ljubljano in okolico:
Avg. Agnola v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
63