PEUGEOT Žlahtnost ostaja N Borovniško naselje 7, 1412 Kisovec, tel.: 0601/71 331, fax:0601/71-295 j . ■■jtiuiiJk/siiHti. -5 ; VARNOSTNO NADZORNI CENTER HRASTNIK V s 'HRASTNIK Od 12. septembra: nova mazda 626. Več idej na centimeter. Prvim desetim kupcem darilo in nagrada! Večja varnost z dvojno ameriško zračno blazino, stranskimi zračnimi blazinami, ABS, klimatsko napravo in varnostno celico, novim sistemom zaščite pred udarci pri trčenju. Velika raznolikost ter popolnoma nov prostorski koncept. In še mnogo več za manj denarja: novo mazdo 626 dobite že od 34.990 DEM. PRI VAŠEM TRGOVCU Z VOZILI MAZDA AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagorje, Selo 65 telefon:prodaja 0601/64-729,servis 0601/63-399 h masna Modeli 323/SE (klima, ABS, električno zapiranje vrat, meglenke) rr IN 11 M n Ib Lsi 11 Le, d Jd)L vib Za vozila na zalogi: DARILO 200 L BENZINA! UGODNI KREDITI z dvomesečnim odlogom plačila 1 obroka. MAZDA NAJ BO PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNIH DELOV - LIČARSTVO -KLEPARSTVO - AVTOVLEKA - PRODAJA BARV GLASURIT - RENT-A-CAR OSREDNJA KNJIŽNICA UE A" ' ir.p. 7.p yn Uvodnik Potresi doma, potresi po svetu, letala padajo, kot da bi jih s pipsom pošprical, zasavčani imajo nabrušena peresa... Pa kaj je svetu, da je tako nemiren, ravno sedaj, ko je vse polno razlogov za zadovoljstvo, ko je čas obilja. V teh dneh bi se nam moralo samo smejati, saj1 so jablane polne, grozdje bo imelo polno sladkorja kot že dolgo ne, pa še neverjetno veliko je rodilo. Statistični urad države je sporočil, da je inflacija kljub podražitvi bencina le 0,9%, to pa zaradi sadja... Pa recite, če nam ni dobro! Ali lahko po vsem tem še razumemo naše vrle državne svetnike, ki se celo noč koruzijo in za orlovo senco kregajo! Zna biti, da so skušali svoje stotisočake upravičevati... Ja, nekaj ne bo v redu na tem svetu, ko kljub vsesplošni blaginji šlatam prazen žep... Menda ima luknjo, pa saj sem za to čisto sam kriv, kajne! Mojmir Maček <5> Steklo in svetloba <8> Sodelovanje predrugači konflikte <8> Matjaž Klopčič; Poletje je komaj končano Kulinarično Viva bo še gostovala v Italiji 14.mednarodni Petrol Rally # Dan odprtih vrat PGD Litija Dan "FIFA" - Gospodje, ali to ne velja tudi za sodnike? Križanka Likof Avtotehna W0§ Mahkovic mitodlD yg®d][ni® OarodEtts pri nakupu OPLOV: CORSA,ASTRA, VECTRA in vsi ostali modeli z dobo odplačevanja TOM+5% do štirih let Za več informacij se obrnite na Avtotehno VIS Mahkovic Avtotehna W Mahkovic tehtna odločitev OPEL O moj naslednii avto SPODNJI LOG 27 1281 SAVA PRI LITIJI TEL.: 061/874-112 ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar. Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml.. V. d. glavnega in odgovornega urednika' Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično). Igor Goste, Polona Malovrh, Katja Sladič, Petra Lipec, Spela Bolarič. Roman Rozina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92; z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. ifc STEKLO IN SVETLOBA Praznik Steklarne Hrastnik Steklo in svetloba se je "prijel", to že lahko rečemo. Ob prazniku se kar redno srečujejo eminentni gospodarstveniki in politiki ob okrogli mizi. Le ti prisluhnejo, včasih bolj, včasih manj, prvim. Začetek praznika je bil v steklarskem gradu, nadaljevanje, bolj neformalno, pa v hrastniški dvorani. Letošnjega praznika, ki je bil 27.9., so se udeležili poleg podpredsednika vlade Marjana Podobnika in Jožeta Čuka še direktorji uglednih slovenskih firm: Božo Kuharič, direktor Mure, Ernest Fujs, direktor Primata iz Maribora, Franci Mlinar, direktor Alpine Žiri, Davorin Škrinjarič, direktor Steklarne Boris Kidrič, Branko Pucelj, direktor Steklarske šole iz Rogaške Slatine, Anton Kožar, direktor Kapitalskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Jože Smrkolj, direktor ETI Izlake, Branko Majes, direktor TKI Hrastnik in direktor LB Banke Zasavje Zdenko Fritz. Okroglo mizo je vodil moderator Aleks Štakul. Tema pogovora je bila RAZVOJ, ALI NAZADOVANJE V dobrih dveh urah so si izmenjali mnenja, poglede na skupne probleme, osvetlili vsak svoje. Ključni problem slovenske industrije se kaže v pomanjkanju sredstev za razvoj. Država naj sprosti reinvestiranje in ukine davek na plače. Pogoji gospodarjenja za vse subjekte niso enaki. Gotovo so v najtežjem položaju izvozniki, saj jim diktira prodajo nusmiljeni svetovni trg. Tisti, ki delajo za domači trg stroške enostavno prištejejo. zunanji pa ne priznava visokih stroškov države. Torej bi bilo treba tistim, ki sedijo v parlamentu tudi dopovedati, da je treba začeti varčevati, pa če tudi bo kakšna dvorana manj, bo pa potem bolje. Danes se zaradi mačehovskega odnosa države do industrije pokaže tudi primanjkovanje tehnične inteligence, saj je je veliko ušlo v druge dejavnosti, zaradi boljših plač in manjšega rizika, pa še vpis na tehnične fakultete je porazno nizek, kar je seveda razumljivo. Na finančnem področju se zavzemajo za bolj usklajeno delovanje med izvršno in monetarno oblastjo. Dejstvo je, da stroški dela in države naraščajo hitreje, kot inflacija! Izzvenel je nekakšen klic na pomoč in svarilo, da naj se končno država neha ukvarjati le sama s sabo, naj vendar ponudi roko gospodarstvu. Dejstvo je, da je gospodarska rast premajhna in bi morala biti vsaj 6%, če želimo v eni generaciji ujeti razvoj zahodno evropskih držav. Razvoj in inovacije države ne brigajo, saj jo celo obdavčijo! Iz pogovora in iz kazalcev se je izrazila trditev, da država nima načrta niti vizije, kako naprej! Podpredsednik vlade Marjan Podobnik je sicer skušal odgovoriti na določene očitke, vendar pod težo dejstev ni mogel ničesar reči v zagovor vladi, kjer je res le kratek čas. Pravi pa daje uvidel nekatere lobije in jih je tudi že pomagal razbiti (primer avtoprevoznikov v avtocestnem lobiju). Na Čukove očitke, daje javna poraba večja, kot je bruto družbeni proizvod, je Podobnik povedal, da se kažejo spremembe pri pobiranju davkov, pa tudi v državni upravi, da bo naredil red. Zajamčil je, da se bodo učinki države za izvoznike pokazali v kratkem. MM Kolekta komorne glasbe na Izlakah "Nalijmo si čistega petja," bi lahko dejali za zaključni koncert II. mendarodnega festivala komorne glasbe v okviru Valvasorjevih večerov '97 na Medijskem gradu. Sploh zato, ker je zadnji oziroma šesti letošnji koncert v sklopu že drugoletnega predstavljanja tovrstne glasbe, sklenila Vokalna skupina Izvir iz Zagorja s programom ljudskih in umetnih pesmi. Med vsemi nastopajočimi pa je seveda prevladovalo "prilivanje glasbe" na ogenj, ki je žarel, plamtel... za ljubitelje komorne muzike. Komorna oziroma glasba za majhno število glasov ali Minister Školjc v Trbovljah Trbovlje je dne 29. septembra 1997 obiskal Jožef Školjč. Minister je bil pozvan na sestanek za sanacijo kulturnih objektov revirskega mozaika. Na sestanku so bile iznešene predstavitve organizacij in zavodov za kulturo. Polemika seje predvsem nanašala na osrednji problem saniranja objektov in odobritev sredstev za delovanja raznih kulturno- umetniških društev. Trboveljska občina je trenutno preobremenjena z velikimi gospodarskimi problemi, zato so predstavniki teh zavodov apelirali na ministra, da jih ne prezre. Minister se je odzval in poudaril, da gre predvsem tu za razhod dveh izhodišč, eno je ministrstvo za kulturo, drugo pa je zveza kulturnih organizacij Slovenije. Za obnovitev revirskega mozaika je bilo odobreno iz letošnjega proračuna pol miljena tolarjev. Ministrstvo za kulturo je to vsoto nakazalo za projekt celotne obnove mozaika. V skupino omenjenih organizacij spadajo tudi knjižnica Tone Seliškar, gledališče, ki ga je pošteno že načel zob časa, kinodvorana z staro opremo in delavski dom Svoboda. Minister je poudaril, da bi bilo tudi potrebno del sredstev iz proračuna preusmeriti za razvoj amaterskih dejavnosti, krožkov... Potrebno je razviti žarišče okoli občine, potem iz središča občine razvijati panoge in narediti izravnavo v občinah oz. občinsko izpostavo za proračun je menil minister Školjč. Več naj bi bilo tudi oprostitev pri donatorjih, poseben pomen pa ima sponzorstvo. To je čisto poslovni odnos, ki pa ga organizirajo tisti, ki imajo koristi od tega. Ministruje bil tudi iznešen problem več narodnostne kulture, ki je prisoten v naši regiji. Minister Školjč je bil po končanem sestanku vabljen na ogled stanja kulturno-umetniških objektov, ki sestavljajo revirski mozaik. Alan K. Pihalni kvintet ARIART instrumentov se je v šestih koncertih letošnjega poletja (ki so se dogajali od petka, 25. julija do petka, 19. septembra), izkazala za izjemno poslušljivo in na svojstven način spregovorila tudi o glasbenem nivoju tukajšnjega občinstva. Vsega šest koncertov so popestrili nastopi Tria Lorenz iz Ljubljane, slovenski pianist mlajše generacije Tomaž Tobing, Kitarski kvartet ALEPH iz Nemčije, Pihalni kvintet ARIART, pianistka Marjeta Podgoršek Horžen s sopranistko Darijo Stanovič in Vokalna skupina IZVIR iz Zagorja, katerega umetniški vodja je Tomo Brezovar. Po besedah Blanke Šmit, načelnice oddelka za družbene dejavnosti in gospodarstvo iz Občine Zagorje, so bili koncerti različno obiskani: "Vsekakor tudi v zagorski občini ne manjka publike, ki bi prisluhnila komorni glasbi," je dejala, "zato bo mednarodni festival komorne glasbe v prihodnje svojo tradicijo nadaljeval." Med gosti, ki jih je zvabilo na kakšen koncert, so bili tudi priznani glasbeniki kot Aci Bertoncelj, Majda Hauptman in drugi, kar daje še dodatno priznanje prizadevanjem organizatorjev. RR. foto: Tomo Brezovar PRANGER Ob Valvazorjevi kapelici na Izlakah so postavili zabojnik za papir, kakor nedvomno piše na njem. Domačini in mimoidoči pa ga polnijo z vsemi drugimi odpadki. Pohvalno je, da so zabojnik za odpadke postavili, res ne sodi ravno ob kapelico, vendar ne vemo, glede na napis, namembnost, ali so ga narobe postavili, ali pa se jim ni zdelo napisa odstraniti in stoji tam s pravim namenom. Če je to, kako le mislijo uporabnike navaditi na, nekoč v prihodnjosti, sortiranje odpadkov na tri ali več kant? ZASAVC Vokalna skupina IZVIR iz Zagorja TRBOVLJE ZASAVC ČESTITA Dr. FRANCU NOVAKU ZA PROGLASITEV NAJ ZDRAVNIKA po izboru bralcev Vive in lokalnih radijskih postaj. mšmMm IN MEMORIAM IVAN ARH (1919 - 1997) Po hudi bolezni seje 17.septembra končala pot našega organista gospoda Ivana Arha. 50 let je bil organist in cerkovnik v zagorski cerkvi sv.Petra in Pavla v Zagorju. V življenju mu ni bilo nič prihranjeno: ne trda mladost v rodnem Čemšeniku, ne skromne razmere med študijem v Ljubljani, ne prisilna mobilizacija v nemško vojsko, ne ruska fronta in ujetništvo. Gospod Arh je bil glasbenik po duši in stroki, zato je leta 1946 z veseljem prevzel orglanje in cerkovniško službo v zagorski cerkvi. Tudi trda pot vernih razumnikov po vojni mu ni bila prihranjena. Kot cerkveni uslužbenec je bil po prestanem zaporu in prisilnem delu zapostavljen in preganjan še dvajset let. Zagorjani se nismo niti zavedali, kaj imamo; posebno vsi, ki smo ta leta, pogosto prav tako kot on, odrinjeni, v zagorski cerkvi utrjevali svojo vero, poživljali svoje upanje in medsebojno ljubezen. Čudoviti so bili prazniki v naši cerkvi; izpod njegovih prstov so prihajali mogočni zvoki orgel, ki so premagali debele cerkvene zidove ali pa nežni kot strune violine. Vsako njegovo orglanje, v uverturi ali finalu maše, je bilo pravi orgelski koncert. S svojimi skladbami je dopolnil cerkveno glasbeno literaturo, ko so se cerkveni obredi pričeli opravljati v slovenskem jeziku. Pevci so pod njegovim vodstvom izvajali tudi najbolj zahtevne skladbe, v znanju in entuziazmu, pridobljenem na zagorskem koru, so korenine tudi drugih pevskih sestavov, ki že nekaj časa uspešno delujejo v zagorski dolini. Od njega prihajajo korenine ljubezni do glasbe, ki daje mnoge glasbenike in hvaležno glasbeno publiko. Ljubezen in predanost glasbi g.Arhu ni bila nikdar ovira, da ne bi z vso skrbnostjo opravljal dela cerkovnika v farni cerkvi. To je bilo naporno delo. Zvonjenje je bilo še pred nekaj leti ročno. Kolikim pokojnim je zvonil ob pogrebu, h kolikim mašam nas je vabil, koliko Avemarij je odzvonil, ne bi vedel niti sam. S preprostim cvetjem iz domačih vrtov in travnikov je v prijetni simetriji in prazniku primerno čudovito polepšal notranjost naše cerkve. Tudi čiščenje cerkve in okolice je bila njegova skrb. Le redko je poprosil za pomoč pri tem delu. Pri pripravi na obrede je bil izkušen, vesten in točen. Mnogi duhovniki so pri njem pridobljene izkušnje pozneje hvaležno uporabljali pri svojem delu. Farani smo njegovo vestno delo pogosto jemali kot nekaj samoumevnega. Le v primerih njegovih redkih bolezni smo zaslutili, da brez njega v naši cerkvi marsikaj ne gre dobro. G.Arh je bil izredno skromen človek. Ko je po dolgih letih zvestega službovanja pričel prejemati cerkvena, pa tudi civilna priznanja, mu je bilo kar nerodno. Bil je resen, celo zadržan mož, premišljenih besed. Njegov nasmeh, malo prikrit pod brki, je bil kar nekam zagoneten, pa toliko bolj odkrit v živahnih prodornih očeh. Prešerno in iz srca pa seje nasmejal v družbi svojih pevcev, kadar so dobro odpeli. Njegovo zdravje je bilo načeto že med prisilnim delom leta 1946, ko mu je kamen močno poškodoval glavo. Pozneje je prebolel več pljučnic in rahlo kap. Zadnje leto se mu je zdravje tako poslabšalo, da se je moral odreči svoji največji ljubezni - orglam. Tudi njegove poslednje moči in misli so bile pri glasbi. Z njo v srcu je zaspal v jutru, ko se je njegova rojstna župnija čemšenik poslavljala od kipa Marije iz Fatime, kateri je še dan prej'zapel svoj zadnji Ave na tem svetu. Zagorjani se v njem poslavljamo od velikega občana, ki je dobil Diplomo dekanije Zagorje (1971), Škofijsko odlikovanje za zvesto služenje Cerkvi (1985), Grumovo plaketo (1991), Gallusovo listino in Zlato odličje občine Zagorje (1996). Vsak, ki gaje poznal, pa nosi v srcu svojo zahvalo. Spomin nanj bo živel z nami. GOSTOVANJE SKUPINE EN KNAP V TUJINI Znana umetniška skupina En knap, ki jo je ustanovil in jo vodi trboveljski rojak Iztok Kovač, je v zadnjem času pogosto nastopala v tujini. Nastopala je v Hannovru v Nemčiji, v drugi polovici septembra pa je nastopila v Palermu v Italiji, v Belgiji in Franciji. Povsod je bila sprejeta izjemno dobro. T.L. JANEZ KRAJNC NA DVEH RAZSTAVAH V septembru se je predstavil v rodnih Trbovljah, slikar in kipar Janez Kranjc na dveh samostojnih razstavah. Prva je potekala v avli Doma upokojencev Franca Salamona na Tereziji od L do 30.septembra, druga pa v knjižnici Toneta Seliškarja od 15. do 27.septembra. Na prvi je postavil na ogled 13 slik v oljni slikarski tehniki ter več skulptur v lesu, mavcu in kovini. Na slikah smo lahko občudovali motive iz naše krajine, kipci pa so bili nabožne vsebine ter poprsja nekaterih znancev. Prof. Terezija Vrhovnik je k tej razstavi napisala, da Kranjčeva dela poudarjajo ne samo večno razvijanje slikarjevega umetniškega duha, njegove likovne ustvarjalnosti, temveč vedno znova opozarja na svoj slog, katerega je izoblikoval do tiste individualne enkratnosti, ki ga uvršča med številne vidne predstavnike našega slikarskega in kiparskega samorastništva. Ob otvoritvi razstave, ki je bila nekaj dni kasneje, je avtor ob navzočnosti številnih oskrbovancev doma ter gostov, obrazložil svoj likovni opus, ki ga je tokrat predstavljal trboveljski javnosti. Predsednica Hortikulturnega društva Albina Ocepek je poleg pozdravnih besed recitirala dve avtorjevi pesmi, ta namreč piše tudi pesmi in prozna dela ter dodala k temu še svojo pesem. Pozdravil pa ga je s krajšim nagovorom tudi Vinko Hrovatič, slikar in pesnik, nato pa je sledil prost razgovor. Druga njegova razstava v knjižnici pa je pokazala, da se Krajnc ukvarja deloma tudi z abstraktnim upodabljanjem motivov. Zato je razstava nosila naziv "brez naslova". Tuje avtor stavil na ogled osem svojih del, o katerih je kritičarka napisala, da daje slikar svojemu slikarstvu nenehno slutenje esence s kopreno večine skrivnosti. Tako pri teh slikah poudarja neomejeno odstiranje neizrekljivega in neupodobljivega ali sanje z odprtimi očmi... Pri slikarju prihaja na površje njegov lastni dualizem, dva nasprotna božanska principa; življenje - tema, upanje - svetloba. tl. SADNO - ZELIŠČNI SEJEM V ČEMŠENIKU V nedeljo, 28.9,, so v Čemšeniku organizirali že tradicionalni sejem sadja in zelišč. Na prejšnjih sejmih so izdelke (pridelke) le razstavljali, letos pa je bil mogoč tudi nakup. Vaščani so pred šolo razstavili in prodajali svoje pridelke, zelišča, peciva, sadike, domača zdravila,... Obiskovalcev je bilo čez cel dan dovolj, prihajali so tudi "Nezasavci" in prireditelji so bili z obiskom zelo zadovoljni. KS. ŠERGAN KAMNOSEŠTVO za spoštovano in PRIJAZNO SLOVENIJO. Državljanke in državljani Republike Slovenije, predsedniške volitve so razpisane in začenja se postopek za vlaganje kandidatur. Ker bo Milan Kučan nastopil le, če bo njegova kandidatura podprta z vašo voljo in s tem nestrankarska, bo treba zbrati pet tisoč podpisov. Če zaupate njegovim premišljenim in modrim odločitvam. Če verjamete v politiko povezovanja interesov, dopuščanja različnosti in neomajne odločnosti v pravih trenutkih. Če vam je pri srcu njegov posluh za ljudi in želite ob bok tujim državnikom postaviti človeka, ki govori za dobro ime Slovenije. Prosimo vas, da s svojim podpisom na obrazec P-l omogočite drugo kandidaturo Milana Kučana za predsednika Republike Slovenije. Na sedežu upravne enote, kamor sodi vaše stalno prebivališče, pred pristojno osebo, ki vodi evidenco o volilni pravici, podpišete obrazec P-1. S seboj morate vzeti osebno izkaznico. Prosimo vas, da podpisan obrazec vložite v ovojnico in pošljete na naslov: Milan Kučan, p. p. 1997 1001 Ljubljana Naj obvelja torej vaša volja. Če nas bo pet tisoč, bo Milan Kučan nastopil na predsedniških volitvah in se, tudi zaradi podpisa vsakega od vas, s svojimi izkušnjami in poštenjem boril za zmago. Upravna enota naslov telefon št. uradne ure Hrastnik Trbovlje Zagorje Pot Vitka Pavliča 5 Leninov trg 4 Cesta 9. avgusta 5 0601/43-580 0601/26-255 0601/64-329 pon 7.30-14.30, sre 7.30-14.30, pet 7.30-12.30 pon 7.30-14.30, sre 7.30-16.30, pet 7.30-12.30 pon 7-15, sre 7-17, pet 7-13 Odprti telefon: 061 168 54 45 od 10. do 12. ure; internet: http://kucan-volitve97.hermes.si Pred desetimi leti so pri Šerganovih skromno začeli z kamnoseško obrtjo, ki jo je oče prinesel s Krasa. Pred štirimi leti je obrt prerasla v družinsko podjetje, tako da so 23.septembra odprli sodobno delavnico na Bmici v Hrastniku. MM Trak sta prerezala župan Grošelj in najmlajši Šergan (Foto B.Klančar) DOM OPREMA JE RAZSTAVLJAL Zagorsko podjetje Dom oprema je pretekle dni v avli Delavskega doma Zagorje organiziralo prodajno razstavno akcijo sedežnih garnitur, vzmetnic, oblazinjenih postelj, kavčev, pisarniškega pohištva, pisarniških stolov, laminatno talnih oblog in stensko stropnih oblog. Skupaj je bilo razstavljenih okoli 50 eksponatov. RM. UTRINEK Z DOBOVCA Na Dobovcu, kraju s številnimi zaselki, smo tudi mi; Vzgojno varstveni zavod Trbovlje, enota Metuljček in Osnovna šola Trbovlje, podružnica Dobovec. Skupaj v isti zgradbi živi in diha 29 otrok in trije pedagoški delavci. Iz želje in potrebe, da bolje spoznamo in poglobimo likovno ustvarjanje naših otrok, smo se odločili za celoletno izvajanje projekta "Mali umetnik". K sodelovanju smo povabili tudi domačina, akademskega slikarja Janeza Kneza, ki je bil naše pobude vesel in takoj pripravljen vključiti se v naše delo. Do čutenja lepega, estetskega, izvirnega... nas čaka leto poglobljenega dela na tem področju. Ob vseh pripravah, načrtovanju projekta, pa moramo še posebej poudariti sodelovanje vrtca in šole. Želimo, da naše skupno bivanje v isti stavbi zaživi tudi z druge strani, to je v povezovanju posameznih razvojnih stopenj naših otrok in sicer od njihovega četrtega leta, pa tja do desetega leta starosti. V projektu bomo sodelovali trije pedagoški delavci, akademski slikar Janez Knez, Društvo za umetnost Kum in slikarska šola Knez-Knez. Tako smo ob začetku projekta obiskali našega akademskega slikarja ali "strica Janeza", kot mu pravijo otroci, na njegovem domu na Dobovcu. Občudovali smo njegovo Forma vivo, si ogledali eno njegovih nastajajočih slik, se seznanili s slikarskim materialom, ki ga bomo v prihodnjih mesecih rabili in uporabljali tudi mi. Torej, spoznali smo, kdo je slikar in s čim ustvaija. Izvedeli smo tudi, kako je stric Janez dobil prve barvice in kako je nastala njegova prva slika na mamini rjuhi. Njegova mama je razumela in začutila njegovo slikarsko žilico. Tudi mi upamo, da bomo naleteli na razumevanje in pomoč vseh, ki skrbijo za naš razvoj. MUM CITRARJI NA KORITNIKU Zadnjo soboto v avgustu so ljubitelji citer in petja spet preživeli ob kopitniški koči. Člani Planinskega društva Rimske Toplice so pripravili bogat srečelov in se sploh potrudili, da so bili vsi obiskovalci dobro razpoloženi. Nastopajoče je tudi tokrat usmerjal prof.Peter Napret iz Sedraža: "Menim, da je tako sproščeno nastopanie l judem všeč Program po potrebi Jb.nifiLGrešaiiJ2alQ. {foto RNapret) TARTUFFE V TRBOVLJAH Zveza kulturnih organizacij Trbovlje, organizira v okviru letošnjega gledališkega abonmaja, gostovanje MGL s komedijo J.B.P. Moliera: Tartuffe. Predstava bo prva iz letošnjega programa in jo bodo uprizorili v torek, 14,oktobra ob 19.30 uri na odru Delavskega doma Trbovlje. Predstava bo veljala za večerni abonma in za izven. S to predstavo začenja ZKO Trbovlje 40. sezono v gledališkem abonmaju. Komedijo Tartuffe režira Mile Korun in z njo so v Ljubljani dosegli velik uspeh po igralski in režiserski plati. T.L. 40 LET GLEDALIŠKEGA ABONMAJA ZKO Trbovlje je ob začetku letošnje gledališke sezone pripravila in izdala brošurico manjšega formata na 24 straneh. Izšla je ob 40.letnici, odkar v Trbovljah organizirajo redne gledališke abonmajske predstave v spreminjam, vskoči lahko tudi kdo izmed poslušalcev... Letos je prvič zapela skupina celjskih medicinskih sester in tehnikov NONET CVET. Peto leto so skupaj, vodi pa jih Vida Bukovec. Včasih jih ob nastopih spremljam na citre. Danes smo slišali na Kopitniku pevke iz Kompol, Zlate strune iz Rogaške Slatine in oktet Vrelec iz Rimskih Toplic, ki pojejo že dve leti. Igral je tudi Dejan Praprotnik z Gorenjske, pa nekateri moji učenci iz citrarske šole - na primer Aleksej Dolinšek z Dola,..." Pri točki Karaoke je na "frajtonarco" zaigral tudi Tonček Grešak iz Kristandola in požel velik aplavz:"Sem samouk in igram že več kot 10 let. Spomnim se, da sem že kot otrok rad poslušal, kadar je kdo raztegoval meh. Zdaj zaigram ob kakšnih rojstnih dnevih pa tudi na porokah sem že bil..." S kitaro seje predstavil Viktor Wolfand, član skupine Fračkarjev: "Letos kot skupina nismo nastopili, ker smo pred kratkim izgubili klarinetista Edmonda. Težko nam je, čeprav bi on mogoče celo želel, da spet igramo...’' In obiskovalci? Tilka in Rajko Bočko iz Hrastnika sta prišla prvič: "Nisva si predstavljala, daje tukaj tako prijetno. In da se zbere toliko ljudi. Saj so vsi travniki in kolovozi zaparkirani..." Popoldne ob citrah seje začelo ob 13. uri in ob 17. uri se še nikomur ni mudilo domov. Čakali so na mamo in hči Heričko iz Maribora, ki sta prišli z majhno zamudo. Vsako leto s svojim temperamentnim nastopom postavita piko na i. Tudi letos nista razočarali. Sicer pa jih poznamo že z uspešnih nastopov na raznih festivalih slovenske narodne pesmi. Popoldne se je prevesilo že v večer, ko so se najbolj razpoloženi obiskovalci ob kopitniški koči zavrteli ob taktih dua Klemen. Fond Moljk glavnem poklicnih, deloma pa tudi nepoklicnih gledališč, tudi domačih. Uvodni prispevek je namenjen prijateljem gledališča, nato pa je objavljen pregled predstav večernega gledališkega abonmaja zadnjih deset let in program abonmajskih predstav v sezoni 1997/98 s kratko navedbo vsebine teh predstav, ter podatki o igralcih ter režiserjih in naslovi gledališč, ki bodo ta dela uprizorila. Na koncu so navedeni tudi plačilni pogoji in možnosti vpisa ter repertoar lutkovnega abonmaja. U. ORGELSKI KONCERT V ŽUPNI CERKVI V soboto, 27.septembra je v župni cerkvi sv.Martina v Trbovljah potekal orgelski koncert. Izvajal gaje domači orglarUroš Kovačič. Na novih orglah je izvajal dela Bacha, Mendelohna in Palestrine. Koncert je bil brezplačen, prostovoljni prispevki pa so bili namenjeni za nakup novih orgel za podružno cerkev pri Sv. Katarini. Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. ZAHVALA Zahvaljujem se gospodu Darku Pavšlju za njegovo pismo, katero je bilo naslovljeno gospodu (?) Čampi. Ne samo jaz, ampak tudi mnogi drugi bralci Zasavca se strinjamo s tem pismom. Tudi mi smo mnenja, da gospod (?) Čampa s svojim mišljenjem in za-mračenostjo več škoduje cerkvi, kot pa ji naredi dobrega. V današnjih časih in demokraciji bi pri normalnih ustanovah takšnega mojstra že odstranili iz službe, kajti tako kot gospod (?) dela in misli, ponižuje in obreka, da to ni v prid in ponos cerkvi. Ne vem in ne razumem, da tako vedenje ne vidijo njegovi nadrejeni in ukrepajo. Še enkrat se zahvaljujem za vaše obširno pismo. Franc Urbanija, Zagorje NE TRUDITE SE S KONTAKTOM Ta nasvet ni bil niti potreben. V četrtek zjutraj po izidu Zasavca mi telefonira sostanovalka s človekom >z 11.nadstropja, ki si je s pismom v Zasavcu zaželel kontakt z menoj, čeprav v istem pismu piše, da si z menoj ne želi nikakršnega kontakta, ne stikov. Ne morem opisati ogorčenja, ko mi je po prebranem članku telefonirala, kako on pometa pred svojim pragom. Po vrvici spušča skozi okno smrdečo snov v nižja stanovanja drugih. Prebolel je meningitis. Izziva Ljudi. Je motena osebnost. Osebna zdravnica ima probleme. Policija skuša doseči mir, a brez uspeha. Največkrat se zapre v sobo. Kadar je najhujše, pride rešilec in ga za nekaj časa odpelje v Polje. Smili se mi. Rad bi mu pomagal, če mi potem ne bi očital prefinjenega sovraštva. Vem, da je nesmiselno odgovarjati. Zato ne bom niti omenil njegovega imena. Odgovor je bolj namenjen ljudem, ki Pričakujejo moj odgovor. Sam nisem Cerkev, ampak samo njen član, zato vem o Cerkvi tudi tisto, kar on ni napisal. Vem, da bi po dva tisoč letih, zaradi njenih slabosti, morala že davno propasti, če ne bi bila božja ustanova, ki jo vodijo ljudje. Čeprav sem ponosen, ko pravi, da skrbno bere moje članke, mu v bodoče svetujem, naj tega ne dela, da se ne bo obremenjeval z vsiljevanjem mojega mnenja, čeprav imam do njega vso pravico. Pokvarjene morale ni na svetu, kakor ni pokvarjene poštenosti. Med drugim trdi, daje Cerkev bolj zločinska kakor režim SFRJ. Torej je tudi režim v manjši meri zločinski, čeprav na drugem mestu pravi, daje bil prejšnji režim dober in lep. Kateri trditvi naj verjamem, ker oboje hkrati ni mogoče. Sam je v Zasavcu napisal štiri stolpce teksta, mene pa svari, naj ne jemljem reviji dragocenega prostora. Kakšna enakopravnost. Sam sme, kar jaz ne smem, kot bi bila pisma bralcev samo njemu namenjena. Ponosen sem, da učim Jezusov nauk, ki ga on tako hvali, daje lep in bogat. Občudujem njegovo poznavanje svetega pisma, še lepše bi bilo, če bi navajal novo izdajo in s pravilnim citatom tudi drugim omogočil iskanje navedenega teksta. Posiljevanje s smradom je hujše od posiljevanja z zvonovi. Na moja pisma naj bo pripravljen tudi v bodoče, ker sem dolžan obsojati farizejsko hinavščino, še posebej, ker meje on na to spomnil. 16-krat je omenil moje ime. Kdo ne bi bil ponosen. Tudi v bodoče bom pri branju najprej pogledal podpis. Za mene je važno kdo in kakšen je človek, ki nekaj piše. Tudi Hitlerje veliko pisal, a njegova sporočila svet zavrača, ko vidi njegov podpis. Anonimnih člankov navadno ne objavljajo in jih ne berejo. Mnenje, ki se ga človek sramuje ni vredno branja, še posebej ne, če bralce vara z lažnim podpisom. Če bo s kontaktom, kakor pravi, prenehal, ne bo prvi. Že mnogi so prenehali in s tem priznali, da niso imeli prav. Ne verjamem, da bi taki članki predstavljali kakšen doprinos za odličnost revije, razen, da strežejo škodoželjnosti nekaterih bralcev. Sam je kriv, da nisem odgovoril na vse njegove pomisleke, ker mi ne privošči dragocenega prostora. Do tega ima samo on pravico. Če je on prvi vrgel kamen name, bi po Kristusovem navodilu to smel on narediti samo, če bi bil sam brez greha, telefonistka pa mi je povedala drugače. To, kar je Kristus povedal, velja tudi za njega. Če je že to napisal, naj bi to tudi upošteval. Jože Čampa, Kisovec TUDI TO JE CERKEV G. Darko, ob tem vašem pismu, ki sem ga prebral, sem se kot vernik in duhovnik čutil prizadetega iz več razlogov. Najprej zato, ker je v vašem pismu kar nekaj laži, polresnic, ker so dejstva vzeta iz konteksta celotnega življenja cerkve in površno predstavljena kot preprosta, edino veljavna resnica -takšna je Cerkev in amen. Vse skupaj izgleda približno tako, kot bi nekdo nekomu pripovedoval veliko slabih stvari in o mnogih slabostih, ki jih ima moja mama in na koncu potegnil črto -vidiš, kakšna je! Res je, da ima moja mama tudi kakšno hibo, slabost, daje komu tudi kaj hudega naredila, toda to je moja mama. Jaz pa vem, da mi je podarila življenje, daje skrbela zame, daje veliko noči prebedela ob meni, daje trpela, ko sem jo kot mladoletnik s svojim ravnanjem večkrat prizadel in tudi dobro vem, da mi je ona v naj večji meri podarila svojo ljubezen, veselje do življenja... In kako naj bom miren, ko mi nekdo okoli "prodaja" tako popačeno sliko o moji mami? Podobno je tudi s Cerkvijo. Če bi bila cerkev res taka, kot jo opisujete, bi se, podobno kot "naš dober, lep,...star režim SFRJ", sesula kot hišica iz kart v nekaj letih. Toda ne, Cerkev že živi 2000 let in bo še živela, ker je bila in vedno bo v službi človeka. In vedno kadar je človeka spregledala, seje oddaljila od Boga. Toda nikoli se ni zgodilo, da se znotraj Cerkve v tistem trenutku ne bi pojavil nekdo, ki je s svojim življenjem pokazal Cerkvi pot nazaj k človeku in k Bogu. In to je tisto, kar Cerkev ohranja pri življenju, kar jo vedno znova vodi na poti spreobrnjenja, da kljub svojim zablodam, kot celota, vedno ostane zvesta Jezusu Kristusu in njegovemu nauku. Mati Terezija, ki je simbol ljubezni do najbolj zavrženih ljudi, Peter Opeka, ki gradi Mesto upanja za brezdomce na Madagaskarju, Guy Gilbert, francoski duhovnik, ki je svoje življenje posvetil delu s tolpami mladih iz pariških ulic, slovenska Karitas, ki pomaga mladim mamicam ob rojstvu njihovih otrok in pri iskanju primerne zaposlitve, ki pomaga odvisnikom, zasvojenim z mamili, ki stoji ob strani tistim, ki so izgubili svoje najdražje, ki daje pomoč v hrani, obleki in drugih stvareh, ki jih pač ima, pa domovi za ostarele, ki se počasi postavljajo na noge, pa številni samostani, kjer redovniki in redovnice z molitvijo podpirajo življenje Cerkve in ogromno delo, ki ga Cerkev naredi na vzgojnem in izobraževalnem področju... Da, tudi vse to je Cerkev. Gledati na življenje Cerkve in preprosto spregledati vse to, se mi zdi milo rečeno neresno, če že ne zlonamerno. G.Darko, vem, da tudi Vi poznate to stran življenja Cerkve. Poznate jo zato, ker od nje dobite marsikakšno pomoč za Vaše življenje, bodisi v denarju, v hrani, obleki..., in je ni bilo tako malo. Lahko si postavim ironično vprašanje (tako ironično izzveni Vaše pismo vsakemu, ki pozna te razmere); zakaj niste napisali, da naj Vas Cerkev že vendarle neha "posiljevati" s tovrstno pomočjo? Morda bi se dalo tudi tukaj vzpostaviti kakšno vzporednico med "iverjo in brunom" iz Matejevega evangelija. Bruna in iveri so v naših očeh, to si moramo priznati. Toda včasih so bruna prevelika, iveri je preveč, da bi mogli drug drugega videti takšne, kakršni smo. Zato smo vsi skupaj vabljeni na pot spreobrnjenja, kajti šele ob teži lastnega bruna človek postane bolj toleranten, odprt in spoštljiv do svojega bližnjega... Tega pa ljudje, vsaj tukaj v Trbovljah, še kako potrebujemo. Mar ne? Stanislav Žlof, Trbovlje II I J J J S : ' V Tednu otroka, ki bo letos potekal od 6. do 12. oktobra, bo več pozornosti namenjene tako najmlajšim kot tudi tistim "malim", ki stopicajo v mladostniška leta. Oziroma natančneje: po konvenciji o otrokovih pravicah, otrok pomeni vsako človeško bitje, mlajše od 18 let. In ker je izhodišče letošnjega Tedna otroka: Odnosi med sovrstniki, se zametki vsakršnih sodelovanj vendarle razvidni že v vrtcih. Vendar ne budi me, čim sonce vzide... Vsekakor se otroci vrtcu prilagodijo, tamkaj preživijo prijetne urice igrivosti, sprostitve, brezskrbnega rajanja, marsikaj se skozi igranje tudi naučijo. Medsebojni odnosi prinašajo tako veselje kot konflikte med sovrstniki, določene kazni pa otroke lahko navdajo s sovraštvom. Da bi požlahtnili skupni trud sproščenih razpravljanj, je treba otroka jemati kot osebnost, vredno pozornosti in upoštevanja. Menda že otroci izražajo potrebo po ljubezni, moči, razvedrilu, prostosti in obstanku. Zasavski vrtci za slednje primerno poskrbijo, saj otrokom nudijo tako zavetje kot igro in komunikacijo med sovrstniki. Kot je dejala ravnateljica hrastniškega vrtca, Slavica Pavlič, bodo v Tednu otroka potekale razne dejavnosti: igralno-likovne in športne. "Odnos s sovrstniki ne pomeni le igranja, temveč morajo otroci znati tudi deliti igrače med seboj," pravi Slavica Pavlič. "Mi se trudimo, da ni le teden, temveč leto otroka, kajti otrok rabi pozornost vsak dan." Tako bo enota Sonček na Rudniku organizirala športni poligon s srečolovom v ponedeljek, 6. oktobra ob 15.30 uri, enota Lučka na Dolu bo v torek ob 15.30 pripravila tehnični kotiček s peko krompirja in kostanja, enota Dolinca na Logu bo v sredo, 8. oktobra ob 15.30 udejanila družinsko slikanje, enota Čenča v Steklarni pa bo Teden otroka zaključila v petek, 9. oktobra ob 15.30 z veselimi igrami pod kostanji. Na vseh enotah vrtcev pa bodo članice lutkovne skupine Vrtca Hrastnik zaigrale igrico: Kjer se prepirata dva. Poudarek bodo namenili tudi raznim tekmovanjem, kjer se otroci učijo športno premagovati poraze, oziroma se učijo zmagovati na pošten način, zlasti v obdobju, ko jih še posebej dajeta trma in egoizem. "V obdobju male šole pa že izražajo ljubezen, oziroma naklonjenost drug do drugega," je še dejala Pavličeva, "ko se tudi rajši prepirajo in kljubujejo, da je treba kar dosti volje, potrpljenja in razgovorov s strani vzgojiteljic." Starši se po napornem delavniku mnogokrat ne zmorejo ukvarjati z otroci v tolikšni meri. kot to za otrokovo podružbljanje storijo vrtci. Socializacija pa je za slehernika pomembna vse življenje in komunikacija v vrtcih je dobra popotnica tudi za naprej, ko bodo premagovali medgeneracijske ali že odrasle medsebojne konflikte. Če kdo prevlada, ste dosegli tekmovalno stanje. Če se kdo vda, imate prilagoditev. Če se ne zmeni za konflikt, gre za ogibanje. Če pride do barantanja, ste pred kompromisi. In samo, če si obe strani moreta tešiti potrebe, ste ustvarili sodelovanje. (D. Gossen. J. Anderson: Ustvarimo razmere za dobro šolo) Ko hotenje tega, krši potrebo onega Življenje vedno nastaja in do malčkov se mnogokrat obnašajo, kot da so igrače. Čeravno brezskrbni in razigrani, marsikdaj niso kos okoliščinam. Zato se bodo v Tednu otroka v vse dejavnosti vrtcev vključevali tudi otroci, ki ne zahajajo v vrtec. Kot je dejala Vlasta Šribar, strokovna sodelavka za družbene dejavnosti Občine Zagorje, bodo v okviru Tedna otroka organizirali sprejem v Skupnost učencev z nagovorom zagorskega župana. Matjaža Švagana, in nastopom Romane Krajnčan v DD Zagorje. Ravnateljica Vrtca Trbovlje (ki združuje pet enot, met katerimi bo enota Barbara letos obeležila desetletnico obstoja), Marinka Bučar, je povedala, da bodo programi potekali na več nivojih, da bi otroci z dejavnostmi na prostem, z izleti, doživeli tako radodarnost narave kot čudodelnost komunikacije. "Sodelovanje je tisto, ki bo otroku pomagalo na življenjski poti," pravi Marinka Bučar. "Gre za humanizacijo odnosov, za komunikacijo, kjer lahko sproščeno pojejo, plešejo, rišejo, da ima otrok možnost različno komunicirati." Vzgojitelj pa je moderator odnosov - ko otrok lahko raziskuje, predvsem pa je tudi pohvaljen - vselej pa zna ustrezno ukrepati in posredovati pri sovrstniških konfliktih, da so si še naprej prijatelji. Trboveljčani so program razdelili po enotah, ki se bodo vabile v goste, v svoja srečanja pa privabile tudi prvošolčke. V enoti Ciciban bodo medse povabili srednješolce, saj se je izkazalo, da jih medgeneracijske razlike ne begajo in z neizmernim veseljem pričakujejo raznovrstnih igrarij. V enoti Mojca na Tereziji pa bodo tudi letos izkoristili bližino Doma upokojencev in se z gojenci povezali v prijetne urice, ko bodo izdelovali razne izdelke, brali razne zgodbe, skupaj zapeli, da bodo vsi zadovoljni. Enota Metuljček na Dobovcu pa je pripravila program z akademskim slikarjem Janezom Knezom, ki jih bo v svet komunikacije popeljal skozi barvo, ploskev, črto. Predšolski otroci bodo tako lahko obogatili medsebojne odnose z zanimivimi programi v Tednu otroka, čeravno v Zasavju še zmeraj ni na voljo dovolj igrišč, ki bi poskrbela za njihovo bogato fantazijo. Poznate pomen komunikacij? Tanja Starc, ravnateljica Vrtca Zagorje, je povedala, da so odnosi med sovrstniki njihova prednostna naloga vseskozi. Tudi v Tednu otroka je izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok poglavitna zadeva. Kot tudi komunikativna plat, s čemer soustvarjajo povratna sporočila, kar dokazuje, da se trudijo razumeti gledišča drugih, čeravno otrok. Marsikdaj namreč oštevanje, grožnje, klofute v otroku vzbudijo le maščevalnost, kar pa ni namen komuniciranja, ki ima tako povezovalno, sporočilno kot zabavno vlogo. Vselej pa kakovostno sodelovanje spodbuja tudi občutek pripadnosti, spoštovanja, sočutja. Da pa bodo vsi otroci lahko sodelovali v športni znački Zlati sonček, jim je zagorski župan namenil finance za nabavo koles in kotalk. Aktivnosti pa so porazdelili takole: v četrtek, 2. oktobra ob 16. uri bodo v enoti Maja organizirali Jesenske igre, v soboto pa se bosta ob 9. uri podali - enota Center na Klančiše, enota Ciciban pa na Marelo. Znotraj posameznih vrteških enot pa bodo vesčas potekala razna udejstvovanja in kratkočasenja, ki bodo temeljila na spoštovanju raznovrstnosti in soudeleženosti. Odnosi med sovrstniki končno ne trajajo le v Tednu otroka, ali le med otroci, temveč so jih deležni vsi, ki kakorkoli posegajo v družbeno sfero. Pomembno pa je konfliktom najti možnosti, da zaživijo v prijetnejši luči. Tekst in foto: Petra Radovič (nadaljevanje iz prejšnje številke) Je bilo med vami kaj zanimivih ljudi? Zelo smo bili ponosni na Lojzeta Kurenta, ki je pred zadnjo vojno bral novo mašo v Trbovljah. Potem je bil dolga leta župnik v Dalmaciji, nazadnje pa je živel v Trbovljah in tu je tudi pokopan. Spominjamo se, kako slovesno smo ga pospremili iz domače hiše tu na hribu, po cesti skozi Trbovlje, do farne cerkve. Med nami pa je bilo tudi več hudomušnežev. Spominjamo se Petje, Klemenčevega Tončeta, ko so ga žandarji po kravalu vlekli po cesti na žandarmerijo, pa Jurmana, ki si je včasih kaj sposodil pa nikoli vrnil in še katerega bi se morale spomniti. Živahno je bilo tudi za pusta in ko so pusta pokopavali, za kar sta posebno poskrbela Učakar in Dornikova. Solidarnosti, družabnosti in iger tudi ni manjkalo? Če je bil kdo v posebno hudi stiski npr. daje doživel kakšno nesrečo kdo od sosedov, smo takšni družini priskočili na pomoč v tej ali oni obliki, čeprav vsi skupaj nismo imeli skoraj ničesar. Telefonov ni bilo, avtomobilov prav tako ne, pa tudi nobenih gospodinjskih strojev, itd. Naša oprema v stanovanjih je bila zelo preprosta. Če pa je kdo umrl in doma ležal na parah, takrat še ni bilo mrliških vežic na pokopališču, smo nekaj časa klepetali, molili, tudi peli, pa se igrali razne igre, npr.talali smo rinčke, rihtarja bili in podobno. Pogreba, ki se je vil po glavni cesti do pokopališča, smo se vsi udeležili. Raznih iger je bilo kar dosti, čeprav igrač v današnjem smislu ni bilo. Na bližnjem štircu smo se šli "kopice" na travi, pa balinali s kamenjem, pobje so fucali, metali karte, se šli artiste na starih štrikih, se šli ravbarje in žandarje in še kaj. Večkrat so prišli tudi cigani s tamburicami, opicami in medvedi, kar je bil še poseben dogodek. Mame so takrat hitro poskrile male otroke, da ne bi koga zmanjkalo. Kar dobro smo se ujeli. Posebej je bilo zanimivo, težko in koristno, ko smo nabirali posamezne kose premoga v štircu. To so počeli predvsem mlajši ljudje, da so dobili za nabrani premog kak dinar. Ste šle kdaj tudi na kake izlete? O. tudi na Mrzlico, na Sv. planino, pa na Kum, na Sv. goro in še kam drugam, kamor se je prišlo peš. Včasih smo izlet povezali z romanjem, tako na Kum na Kumsko nedeljo, pa na Sv. planino za Ano, za l.maja smo šli na Mrzlico,... Zmeraj smo se imeli zelo luštno - hodili smo, bili dobre volje, na vrhu smo pomalicali če smo kaj imeli, pa tudi zapeli, na romanjih pa molili. Kaj pa danes, ste kupile stanovanje, kaj berete in poslušate? Ha, ha, še ni dolgo tega, ko so bile v raznih barakah divje gostilne. Južnjaki so prodajali ružico iz Mihajlovca, kar je nekatere ljudi čisto poneumilo in pojavile so se razne tragedije, osebne in družinske. Stanovanje je kupila le ena, saj se ne splača pri naših letih, ta mladi imajo pa tako boljša stanovanja. O, beremo še, pa radio poslušamo tudi. Ponavadi beremo Zasavca, pa Ognjišče, Družino, pa še kakšno revijo pogledamo. Rade poslušamo, predvsem Radio Trbovlje, le ta moderna glasba nam ne gre v račun. To je za "posrat”. Ko bi še kdaj slišale lepo slovensko narodno pesem, pa domače pevske zbore, pa Delavsko godbo, pa da bi še kaj domačega povedali. Knjige tudi beremo kdaj pa kdaj. Stare mohorjevke se še vedno najdejo. Novih knjig ne kupujemo, so predrage. Gotovo imate še kakšne želje? OTVORITEV SPOMINSKE PLOŠČE V POLŠNIKU Nedelja, 14.septembra, je bil za Polšnik, majhno vasico nad Litijo, pomemben dan. Mnogo ljudi se je kljub slabemu vremenu zbralo pred šolo, da bi se poklonilo umrlim v izgnanstvu od leta 1943 do 1945. Slovesnost so otvorili pevci moškega pevskega zbora Polšnik s pesmijo Slovenec sem. Nato je množico nagovorila tamkajšnja učiteljica Ida Dolar, ki je v svojem govoru pozdravila vse, ki so se zbrali, posebej pa tiste, ki so na svojih ramenih občutili bolečino izgnanstva v letih, ko so morali svoj, ljubljeni, topli dom nehote zamenjati za človeka nevredno življenje. Takole je svoj govor končala: "Mi, generacija, ki je odraščala v času miru in enakomernega ritma napredka, se ne zavedamo tegob, bolečin, sramu in ponižanj, ki ste jih prestajali v tistih težkih časih. Vendar smo ponosni na vas in na vse tiste, ki so ostali tam daleč v tujini, da niste klonili, niste se pustili poteptati, ampak ste ponosno obdržali pokončno držo Slovenca tudi v času, ko so slovensko deželo hoteli urediti drugače. Čeprav je v vaši duši drgetalo vse in pogosto je upanje ugašalo, ste se prebijali iz dneva v dan in na svojih ramenih nosili vsakdanjik taborišča. Za nekatere je bilo to breme težko, pretežko za njihovo telo. ki je za vedno ostalo v tuji zemlji. Duša pa je in bo za vedno ostala naša - domača. Zato smo se danes zbrali, da se s to spominsko ploščo poklonimo žrtvam izgnanstva." Nato je imel svoj govor župan občine Litija, gospod Mirko Kaplja. Povabilu Društva izgnancev Polšnik pa seje tudi prijazno odzvala gospa Ivica Žnideršič podpredsednica slovenskega društva izgnancev Slovenije. Slovesnost se je nadaljevala s kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci OŠ Polšnik. Le-ta se je povezoval s pesmijo pokojnega gospoda Evgena Ceja, domačina, ki je bil tako kot še mnogo drugih izgnan izpod varnega zavetja svoje hiše. V taborišču je težko prenašal breme izgnanstva, najtežje pa je bilo domotožje. Tolažil seje s pesmijo. V izgnanstvu, kjer je bil skupaj s svojo mlado družino, je napisal ogromno pesmi, ena najdaljših, ki šteje kar 149 kitic pa nosi naslov V izgnanstvu; Od tam, kjer Sotla teče in v Savi se zgubi, kjer lepo krško polje v zelenje valovi. Do tam, kjer Kum očak gleda po domovini, od tod naš narod bil je izgnan in v sužnost izpeljan. To sta le prvi dve kitici, te zelo dolge in nadvse zanimive pesmi Evgena Ceja, v kateri zelo podrobno opisuje skoraj sleherni dan v izgnanstvu. Pesem je le v odlomkih prebrala njegova vnukinja Mateja Sladič. Otroci so poleg recitacij odpeli še Te pa imamo zmeraj. Srčno si želimo, da bi bile kolikor toliko zdrave, čeprav si pri hoji pomagamo s palicami. Boga zahvalimo za naše dobre može, ki nam jih je dal, zase pa se tudi priporočamo, da bi nas obvaroval bolezni in drugih tegob. Zelo si želimo, da nas še kdo obišče in se kaj pogovorimo; tudi to je nekaj. Lačne nismo, vendar se nam zdi, da je bilo življenje včasih lepše, bolj sproščeno, bolj odprto, ljudje smo se kljub pomanjkanju lepše razumeli. Po zadnji vojni so ljudje bolj zaprti in nezaupljivi. Me pa se še vedno zelo vzamemo skupaj in tako naj tudi ostane. Le petje nam gre več od rok, pa bi rade še kaj zapele. Pred leti smo se še vedno lepo ujele v glasovih. Oba z Mihom sva še nekaj časa klepetala z njimi, medtem pa je prišel k nam še bližnji sosed, Mihov sodelavec v jami, pa tudi hčerka ene od tamkajšnjih stanovalk je prišla pogledat k mami in kaj postorit. Ves čas pogovora pa sem imel v mislih Glažuto in njenih več sto ljudi, ki so oz. smo živeli v takratnem nekakšnem knapovskem getu, kjer sem živel in odraščal v približno enakih pogojih in možnostih, kot ženske v Žabji vasi "na hribu", nad jamskim obratom rudnika Trbovlje. Tine Lenarčič dve pesmi. Prva nosi naslov O, moj preljubi dragi dom, ki so jo po pripovedovanju preživelih izgnancev velikokrat potiho prepevali v taborišču. Druga, Lipa zelenela je, pa je sledila zadnji kitici pesmi V izgnanstvo, ki se glasi: V mraku večernem pod lipo zeleno se vležem in zaspim, in zjutraj kot ptička svobodna, se na zemlji domači zbudim. Sledil je govor predsednika krajevne organizacije društva izgnancev, gospoda Jožeta Pograjca, ki je s položitvijo cvetja ploščo odkril. Med najstarejšimi, ki so preživeli taborišče, je gospa Pavla Veje, ki je za to priložnost napisala dve pesmi z naslovom Pri fari so utihnili zvonovi ter V pregnanstvu. Sledila je še blagoslovitev spominske plošče, prireditev pa so zaključili pevci MOPZ Polšnik. Naj zaključim z verzom gospe Pavle Voje; Imena vaša v kamen so vklesana, ne v kamen, v srca zaznamovana. Kot vsi izgnanci ste hrepeneli po vrnitvi in mislili v poslednji uri na svoj ljubi dom. Naj vam bo lahka tuja zemlja, mi pa bomo prižgali v srcih ljubezni lučico za vas. Katarina Feštanj % f\ NkETA 1 Prepuščati se občutjem, ki kdaj sproščajo bes, drugič veselje, ali instinktivno (ne)zaupati stvarem oziroma ljudem, je lastnost, ki jo mnogi s pridom uporabljajo. Ob kakšnih prilikah govorijo o "devetem čutu", kakšne druge priložnosti pa to enostavno označijo za spontanost. Spo-takljivost nastane, ko za spontane ljudi navadno veljajo le taki, ki brez predsodkov potrepljajo znanca, rekoč: "Kaj se pa tako kislo držiš?", čeravno je tudi v takih "zapetih in zadržanih" dosti spontanosti. In zategadelj je tudi odnos do spontanosti tako pester: odobravajoč, kadar orazpoloži, in zamerljiv, kadar izraža nestrinjanje. Menda spontane trenutke opredeljujejo na: sproščene, namerne in presenetljive. Slednji so tisti, ko kdo kaj "blekne" in si v hipu, ko "besede meso postanejo" (beri: so siti spontanosti in lačni iskrenosti), ob jezljivih reakcijh sogovornika zaželi, da tega nikdar ne bi izrekel. Vendar je zaman upati, da spontanost ne prenese odkritosti in iskrenosti. Nasprotno, šele tako zaleže dejanje, ki povsem neprisiljeno zrelaksira razgovor. Peza dni in raznih predsodkov nemara kdaj pridoda k temu, da človek stori tudi kaj sam od sebe, spontano, neodvisno od morebitnih pripomb. Pri tem tudi okoliščine niso zanemarljive. Kar za nekatere pomeni občutek varnosti ali prijetno okolje, se drugi počutijo spontano šele, ko so takorekoč "brez vseh zavor". Ter spontanost smatrajo bodisi za nadležno bodisi vse domišljije vredno. Oziroma so (s) spon-• tani(mi) le, kadar jih to ne dela nesrečne. Tekst in foto: Petin Radovič Vesna Kapla, dijakinja iz Hrastnika: "Spontanost je odvisna od trenutka in razpoloženja. Všeč mi je resna spontanost, saj je spontanost lahko tudi zaigrana. Ne vem, če sem kdaj spontana. Glede na to, da smo ljudje polni predsodkov, je včasih težko biti spontan. Odvisno pa je tudi od tega, koliko kdo zaupa v spontanost." Bojan Krajnc, mizar iz Hrastnika: "Spontanost je zame pomembna, saj imam rad spontane ljudi. Vendar take, ki rajši spontano sproščajo veselje in ne jezo. Je pa odvisno od razpoloženja, nismo vedno spontani. S spontanostjo je povezano tudi več tveganja." Jani Sirk, voznik iz Trbovelj: "Naključja obstajajo, včasih so zadeve tudi spontane. Včasih mi je všeč, če so dogodki načrtovani, včasih pa imam raje spontanost. Odvisno je pač, za kakšno stvar gre, kdaj je treba tudi tvegati. Važno je le, da nam nudi občutek ugodja -četudi spontan." Natalija Blažič, ekonomski tehnik iz Zagorja: "Spontanost je potrebna na vseh področjih, sploh imam rajši, če so stvari spontane. Tudi ljudje, ki brez pomisleka kaj rečejo, me ne motijo. Vse je boljše, če je spontano." Nada Vutkovič, upokojenka iz Zagorja: "Mislim, daje človek lahko spontan, ko je jezen in tudi, kadar je srečen. Spontanost pomeni, da se nekaj v trenutku odločiš, da nekaj ukreneš, kar se ti zdi tisti moment potrebno. In včasih svojim instinktom zaupam, včasih pa ne. Nasploh pa ima spontane ljudi rajši." Nina Kopitar, oblikovalka iz Zagorja: "Rada imam spontane, sproščene ljudi, saj spontanost pomeni pristne odnose. Četudi je v službi vsakdo drugačen kot v družabnih stikih ali v zasebnem življenju. Večinoma so ljudje vzgojeni tako, da se pretvarjajo in niso spontani, češ: ne smeš to in ono, čeprav je tudi spontanost povsem življenjska zadeva." Marinka Ra j m r, prodajalka iz Zagorja: "Spontanost mi I veliko pomeni, fz* j' ker imam veliko J MH opravka z Ijudmt. Ker sem tudi sama do ljudi dostopna, sproščena, so mi spontani ljudje všeč. Če so slabe volje, ljudje to itak neradi pokažejo, sicer je pa dobro, če se spontano obnašajo. Razen takrat, ko so toliko spontani, da so že kar nesramni." Marta Hrušovar VINOTOKU Nil KOK Večerni sprehod po trboveljskem parku me vedno sprosti, danes pa ni čisto tako. Razmišljam in se prepričujem, da sem se zmotila, da sem videla narobe, in da moje misli niso prav nič lepe. Imamo lep park in zvečer, ko se mamice z malčki umaknejo, je to pravi raj za rolkarje, mlade kolesarje in sploh za mlade. Pravega, vročega poletja sicer ni več, vendar je današnji večer eden izmed zdaj že redkih bolj toplih in mladci na rolkah gibajo, toplo jim je in postali so žejni. Fantje so res pravi mojstri v tem športu. V eni roki steklenica, v drugi cigareta. In tukaj se pričenjajo moje muke. Kaj je v steklenici? Strah me je priznati, da je sok v plastenkah in pločevinkah, in da je v stekleni litrski steklenici najpogosteje alkohol. Potem se nadobudni rolkarji ustavijo, odložijo steklenico malo v stran in poskušajo narediti nekaj akrobacij. Uspeh je boj klavrn, noge so "telečje", kolena mehka in rolka ne uboga. H ajd po korajžo in moč v steklenico. Brez oklevanja se "odžejajo" kar iz "dulca" in hop, ponovno na rolko. Dovolj sem videla za ta večer! Nisem? - Ne, še ne! Prijeten večer jim zaželim v mislih, ko mi pogled spolzi pod klopco, na kateri sedijo. Pa menda ne že spet! V soju luči se zasveti steklenica - ne samo ena. Ko pridem bliže, slišim, kako fantje prav možato modrujejo in so sami sebi všeč,, ker so tako "odrasli". Saj res! Kje so naši otroci dobili to idejo, da je kaditi in piti alkohol odraslo? Zgledi vlečejo, to je kot pribito in zaman so vse želje in misli v stilu: ne glej me, poslušaj me! To ne vžge. In prav gmzljivo je, ko spoznamo, da so naši otroci naše ogledalo, nas staršev in vzgojiteljev. Ali naši potomci ne zaslužijo, da zaradi njih spremenimo življenje in opustimo razvade, za katere ne želimo, da bi jih prevzeli od nas. Ali ne zaslužijo, da jim s svojim načinom življenjaa in mišljenja pokažemo vrednote, ki nam pomagajo, da postane življenje smiselno, kakovostno in vredno človeka - nas. Poskusimo sebi in svojim otrokom olajšati že tako dovolj težke čase. Pa ne z begom iz resničnosti, v omamo ampak, ponudimo jim toplino, razumevanje in ljubezen. Potrudimo se in brez nerganja in nestrpnosti prisluhnimo njihovim sanjam. Raje kdaj sanjarimo z njimi. Tudi nam bo dobro delo in potem se skupaj z njimi vrnimo v resničnost, ki bo z našo pomočjo manj siva. Ne vsiljujmo se jim, le bodimo tukaj, ko nas potrebujejo in ne vlivajmo jim strahu, da se nas bodo bali, saj so vendar naši. Medsebojno zaupanje in ljubezen delata čudeže. Vendar pa se kdo spotakne in skrene s poti, takrat smo zato tukaj, da ponudimo roko v pomoč. Ne bodimo bogovi in ne sodimo, saj nismo za to poklicani. Kdor sodi, bo obsojen! Ne iščimo nekoga ali nekaj, da bi nanj zvalili krivdo. Preveč lepo bi bilo, da bi lah/to vecino imeli pri roki "dežurnega krivca". Krivca ni in krivde prav tako ne! Je le splet okoliščin, ki so napeljale ljudi na misel, da se z zatekanjem v omamo izognemo težavam in problemom in najdemo svet, kakršnega si želimo. V vinu je resnica - ena in edina - to pa je, da s pitjem ni mogoče rešiti prav nič. Možno je marsikaj odložiti, oddaljiti za nekaj ur. A kaj, ko omama mine in takrat pade na nas vsa teža današnjih dni. In potem... Raje ne razmišljam več naprej, kajti tu se prične začaran krog. Reševanje iz njega je težko, dolgotrajno in mnogo, premnogokrat neuspešno. Ne, tile moji mladi rolkarji še niso tako daleč in verjamem, da nikoli ne bodo. Ni pa odveč, če nekje globoko v nas zazveni opozorilo, da nas naši mladi gledajo in posnemajo. Potrudimo se in zaživimo tako, da bomo lahko rekli; glej me in poslušaj me ! Roman I. Kukovič JKMIaVI ust Jedilni list je zagotovo koristna zadeva - toda jesti ga vseeno ne moremo. Človeška zgodovina je polna slučajnosti. Njeno dogajanje leži nekje na sredi med predzgodovinskim obdobjem, v katerem kraljuje instinkt in poznejšim ali celo zdajšnjim - pozgodovinskim obdobjem, v katerem caruje razum.To daje dogodkom notranjo, še bolj pa zunajo formo in pa neprecenljivo dramatiko. Vemo, katero obdobje in katera distanca je varnejša, saj pozgodovinsko obdobje dopušča komoditeto kritike in vehamentnosti. Lahko bi rekli, po bitki so generali vsi! Vendar, v zgodovino pridejo le generali, ki so prav v kritičnem, predzgodovinskem obdobju sposobni sprejemati odločitve, ki jim jih narekuje instinkt. In, ki so zadosti hrabri, da svojemu instinktu sledijo.Takšne imajo radi tudi v pozgodovinskem, lahko rečemo tudi v današnjem času. Zakaj vse to ftlizofiranje? Zaradi pripomb, ki jih je slišati v Trbovljah, da v Zagorju tako in tako vse uspe, ko pa imajo tako dobre ljudi. Od Kralja Matjaža, ki zna iz stečajev delati črtice, če že ne zgodbe o uspehu, do Miroslava Krpana, ki zna iz deske narediti tudi Švedom všečno krdenco.In to brez šverca. Da ne pozabim Ministra Janeza, ki za razliko od tistega Levstikovega Ministra Gregorja, tu in tam, pa še upravičeno povrhu, kakšno reče. Vsi iz te pravljice so iz današnjega, pozgodovinskega časa, ki mu caruje razum. Toda bili so tudi v tistem predzgodovinskem času, ko je bilo na njih ali slediti instinktom ali pa taktizirati in čakati, kaj se bo zgodilo. Ali še huje, čakati, kaj bo storil kdo drug. Namesto njih. Ali pa se nemara le motim in so v Zagorju še tako za luno in še vedno v tistem predzgodovinskem obdobju in se morajo še naprej ravnati le po instinktih. Nam, trbovleljčanom, izvoljenemu ljudstvu iz prihodnosti, pa je to tako in tako prihranjeno, saj nam distanca, v kateri mislimo da smo, to vehamenco in samovšečnost dovoljuje. Ko pa nam caruje razum! In kakšno zvezo ima s tem jedilni list. Ne vem točno. Vendar, lahko poskusite in ga pojeste. Poletje se Je kom^J končalo Sin Zagorjana, pokojnega pesnika Mileta Klopčiča. Arhitekt. In filmski režiser - tako kratkih kot celovečernih filmov. Večinoma je filma! po literarnih predlogah: Sedmina, Cvetje v jeseni, Vdovstvo Karoline Žašler, Iskanja, Mary se predstavi... Med njegove zelo osebne filme pa štejejo: Na sončni strani ceste, Ljubljana je ljubljena, Zgodba, ki je ni in druge. Je profesor na AGRFTV v Ljubljani. Na področju filma ga je največkrat nagradil puljski festival, najbolj vesel pa je bil Prešernove nagrade. Slovensko filmsko izrazoslovje je skušal navdihniti s kultiviranostjo ter iskal nekonvencionalne pristope bodisi k vprašanjem umetnosti bodisi čutnosti. Njegov prispevek k slovenski filmski realizaciji pa je dragocen tako po izpovedni kot časovni formi. Saj letni časi ne vplivajo na njegov odnos do filmov in letošnje poletje se komaj poraja v zgodnjih jesenskih barvah. Ste kdaj spremljali zasavska dogajanja ali se zglasili v Zagorju? Rojen sem sicer v Ljubljani, medtem ko sta bila starša Zagorjana. Tam naokrog sem večidel hodil s starim očetom in staro mamo. Najhujši spomin se navezuje na začetek 2. svetovne vojne v Zagorju, sicer je bilo pa v Zagorju vedno zabavno. Sploh ko je stara mama za pusta naredila krofe, ki jih je prinesla tudi v Ljubljano. In odkar je rudnik Idrija, ki je v zapiranju, naročil dokumentarni film o Idriji, se mi zdi podobna stvar interesantna tudi za Zagorje. Je nastal kakšen film tudi o knapovščini? Ja, nekakšno kroniko iz življenja mojih staršev sem upodobil v filmu Dediščina, ki smo ga posneli v Trbovljah. In prikazali tudi knapovščino, socialne nemire in boje z Orjuno, s katero sta sodelovala tudi stric in oče. Moja mama pa je bila doma z Vrha pri Zagorju in bili so lastniki gostilne Pri Medvedu. Otroštvo je imela sicer bridko in bolečino družine Kropivc sem po pripovedovanju prav tako skušal prikazati v tem filmu. S tem sem nekako nakazal tudi takratne jugoslovanske travme. Ali rajši gledate filme po TV ali v kinu? Rad gledam filme in nekatare filme si presnamem na videokasete, da si jih ogledajo tudi študentje. Vendar dandanes študentje marsikakšne resnice nočejo razumeti: bodisi glede snemanja ali ljubezni, ki jo terja študij tega poklica. Mislijo, daje vse enostavno dosegljivo preko raznih intrig, preko politike ali preko korupcije vsega mogočega, kar pa seveda ni res. To je svojevrstna korupcija mišljenja. Potrebno je tudi doživljanje in pozorno spremljanje stvari in ne le naglo doseganje ciljev. Koliko filmov si recimo dnevno ogledate? Oh, to je težko reči. Včasih tri, včasih dva, včasih nobenega. Se zgodi, da vam kakšen film vzbudi naveličanost? Mogoče. Navdušijo pa me filmi, če se v formalni obliki in po gotovi resnici pokažejo novi ali sveži. In zato so takšni filmi navadno težki. Kaj pa sicer - se hitro naveličate stvari? To bi težko rekel. Morda se hitro naveličam stvari, ki so zelo dolgočasne. Zato je vsako oblikovanje prostega časa na svojevr-stevrsten način odgovorno - da je zanimivo, lahko tudi nenavadno, nikoli pa dolgočasno. Vedno je treba najti neko zlato sredino med zabavo in poukom. Kot je rekel francoski režiser, Jean Vilar: "Vse, kar delamo, delajmo z mislijo na to, da delo zabava, vzgaja in tudi poučuje." Se zgodi, da se tudi v vsakdanjem življenju pojavljate kot "režiser"? Tega ne bi mogel reči. Le navdušujem se nad nekaterimi igralci, tudi študenti. Opažam pa, da študentje nočejo razumeti, da je treba na gotove stvari čakati in jih iskati. Situacije, obraze in tudi dogodke. Premalo potrpljenja imajo in filmska režija ni le slikanje nekih dogodkov, ampak je tudi zasledovanje, srečevanje, ali stvari opaziš ali pa jih ne. Se pravi, življenje te mora vedno presenečati. Tudi francoski pisatelj Victor Hugo je dejal: "Ko pišem, skušam sam sebe presenetiti." Ali vam je, odkar si z režiranjem takorekoč služite kruh, sploh še pomembna prvotna želja, ko ste se odločili za filmskega režiserja? Zelo se spominjam želje in kar pomembna je. Kajti ko sedaj gledam svoje študente, ki ne tvegajo niti svojega osebnega dela, kje šele prostega časa za kakšno bolj skoncentrirano stvar, bi rekel, da recepta za hitro zajemanje ni. Spomnim se, kolikokrat sem si ogledal določene filme, da sem ugotovil, kako se določeni prizori montirajo, lepijo ali kakšno vlogo igra zvok ali montaža slike. Na to sem začel zelo spoštljivo gledati. Tako se spomnim, da sem nekdanje filme gledal strašno zaneseno in z občutkom jeze, če jih nisem znal analizirati. Nek prizor v filmu Velika pričakovanja, ki ga je po romanu Charlesa Dickensa režiral David Lean, kjer naenkrat sredi filma neka roka zgrabi dečka in so gledalci v dvorani od presenečenja v en glas vzdihnili, me je recimo izredno fasciniral. To montažo sem dolgo preučeval, kajti doseženi učinek me je navdušil. In po diplomi iz arhitekture ste odšli v Pariz študirati filmsko režijo... Dobil sem štipendijo za študij filmske režije v Parizu in dejansko sem v tistih letih videl vsaj štiri filme dnevno. Takrat me je zlasti razveselila izjava francoskega kritika, ki je slučajno videl moj film in mi je dejal: "Mislim, da bi lahko postali dovolj pomemben režiser; takšno je moje mnenje." Ta pohvala sicer ni pripomogla k štipendiji, ampak so le pripomogli, da sem se še dodatno začel učiti francoščine. Kajti moj vstop v francosko družbo je vezan na to, da sem o marsikaterih odlikah filma vedel skoraj vse, ker sem bil asistent pn Jožetu Bakiču. In sem vedel, kaj pomeni ekipa, kaj asistent, dekoracija, svetloba. Pri filmu nisem začel kot začetnik. Bi rekli, da je kakšen vaš film dosegel večji uspeh kot Cvetje v jeseni? Za film Cvetje v jeseni bi rekel, daje bilo bolj naključje. Takrat sem delal film za TV po baletu, ki gaje uprizoril Neuerbauer. Balet se je imenoval Rondo v zlatem teletu. Potem mi je pa Tone Pavček, ne vem, po naključju ali premisleku, zaupal realizacijo Cvetja v jeseni. Tedanji scenarij je napisal Mitja Mejak. In scenarij res ni bil najboljši, zato sem še dva meseca posvetil scenariju. Sicer mislim, da je moj najboljši film Na papirnatih avionih, kije prikazan na Festivalu v Cannesu, leta 1969. Gre za zgodbo, ki sem jo v resnici doživljal in je v bistvu avtobiografski film. In ta film je Francois Truffaut tudi najbolj pohvalil. Prišel jena tiskovno konferenco in rekel, da so videli neko mojstrovino, za katero ne vedo režiserja. In Fadil Hadžič, kije sedel poleg mene, je rekel: "Pusti ga. Ta ti je klikaroš!" Kar je pomenilo nekoga, ki misli. Nakar je Truffaut nadaljeval, da bi radi ta film videli v Cannesu, kar pomeni, daje bil film uvrščen v Teden kritike - teden novih mladih avtotjev v Cannesu in kasneje izbran tudi med najpomembnejše nove filme Evrope, kjer sem nastopal v Parizu na tednu, ki sta ga takrat oblikovala še Werner Herzog, Bernardo Bertolucci in z njima sem nastopal na koknferenci Tedna. Ko je ljubljanska Viba poslala film na Festival v Cannes, je bil prikazal tudi na posebni projekciji v Parizu v Tednu novega evropskega filma, kamor so me povabili. Predvsem je Truffaujevo in^nv-vj-n. mnenje zelo veliko pomenilo. Bil je kritik, ki je takrat spremljal film v svetu in o tej filmski tradiciji najboljše govoril. Ter vzoren kritik in njegove knjige so vse sijajne: bogate, učinkovite in dovolj izčrpne, kar je redkost. Ne poznam nikogar med avtorji filma, ki bi o filmski poetiki tako dobro in tako dragoceno govoril. Se kdaj z nostalgijo spominjate snemanj katerega od filmov? Vsak film je svojstven na nek način. Včasih sem snemal z igralci, ki so bili takrat najboljši. Recimo Milena Zupančič, Polde Bibič. Oba sta nastopila v filmu Dediščina izvrstna sta bila tudi v filmu Moj oče, socialistični kulak. Zdi se mi da je bilo moje sodelovanje in tudi uporaba obraza in talenta Nataše Barbare Gračner v Triptihu Agathe Schwarzkobler prav gotovo doživetje in pomeni obogatitev moje igralske izkušnje. Nikdar nisem mislil, da lahko igralka gotove stvari tako razume in tako sijajno in hitro pove in pokaže. In kaj je pri filmu najpomembnejše: dialog, scenarij, igralci...? Mislim, da je pri filmu še vedno najvažnejša nekakšna osnovna vizija, ki jo režiser bodisi ima ali pa je nima. Sem sodijo zasedba igralcev, predvsem pa vrsta vseh tistih slik, ki pomenijo neko sozvočje, harmonijo. Včasih dobiš pri izboru obrazov, na snemanju, pri dekoraciji ali spletu okoliščin, ki jim niti ne vem imena, kakšno idejo. Ustvarjanje filma je namreč neke vrste čudež, ki včasih nastane, včasih pa ne. Podobno je, če imate dialog z neko osebo: z nekom lahko dialog gradite v vznemirljiv razgovor, včasih pa naletite na gluha ušesa ali na neko večjo pogovorno revščino, da vas samo siromaši, namesto, da bi vas notranje bogatilo. Izkušnja mi pravi, da mora igralec vedno presenečati. Vedno mu moraš pustiti, da odigra neko vajo v posnetku, ki ga bo posnel, potem pa lahko to nadgrajuješ. Verjetno tudi neka odprtost ali pripravljenost za sporazum in sodelovanje, ločita dobre, sposobne ustvarjalce. Ali kot profesor na AGRFT lahko že za časa študija rečete, kateri študent bo pa dober igralec, režiser...? Prav gotovo lahko marsikaj slutiš. Kakšen študent stvari preseže, kakšen pa naredi povsem malomarno. Ne moreš pa celotno oblikovanje predvideti, kot se tudi človek ne oblikuje premočrtno ali naravnost, ampak vedno v nekih skokih. V gotovih trenutkih ti pustijo, da gotove elemente preskočiš ali preigraš ali pa naenkrat vidiš rešitve, ki jih nisi niti slutil. Biti moraš izredno prilagodljiv in tudi sam sebe presenečati. In dober igralec vedno preseneča. Torej, ko sem lani snemal Triptih Agathe Schwarzkobler, se spominjam, da tisti trenutek, ko se Agatha, z uživanjem drog, spreminja v stanje, kjer vidi ali čuti več stvari, nosi na sebi neko zanimivost. Kajti Gračnerjeva je tako dobro odigrala, da sem osupnil. Bil sem brez besed, da bi hvalil in karkoli rekel, bil sem presenečen v najboljšem smislu. Boljšegaposnetka v življenju nisem naredil, da bi ga namreč pet obrazov odigralo tako zbrano, kjer je Pinter postavil sijajno luč. Podobnega občutka pri filmu še nisem imel. Mogoče le pri Cvetju v jeseni, ko sem Zupančičevi v zaključnem prizoru rekel, naj odigra tako, kot da besede lovi, da skoraj jeclja in posnetek je bil izreden, Milena je bila sijajna. Na TV Ljubljana so to sicer skritizirali, ampak moja izkušnja kaže, da tudi ljudje, ki o tem odločajo, ne vedo takoj, kaj bo zares dobro. To je dejansko zelo težko oceniti, sploh če ne vidiš zaporedja in ne veš, kako boš posnetke uporabil. In avtor mora imeti vedno pregled čez celoto. Pravijo, da film gledalce sooča z realnostjo; v kakšnem odnosu je film pravzaprav z realnostjo? Kompleten zapis dogodkov mora seveda bazirati na realnosti. Drugače pa filmska umetnost pravzaprav lahko velikokrat realizira naše sanje ali predstave. Se pravi, v filmu lahko narediš stvari, ki jih nisi nikoli doživel, lahko realiziraš nekakšne nedoživete sanje. O katerih sodobnih problemih pa bi radi posneli film? Mislim, da bi rad spregovoril o Sloveniji danes. Kritično in pošteno, vseeno pa vznemirljivo. Kdino podobno zapisani, narejeni filmi imajo pravico do obstoja. Svetu je treba povedati nekaj avtentičnih resnic in jih predstaviti privlačno in s strastjo, ki sili h gotovim vprašanjem. Slovenska država v nastajanju - z vsemi težavami in napakami, s problematiko, značilno za našo državo. Kaj pa bi dejali o sodobnih filmih? Najbrž so rezultat neke civilizacije, ki oblikuje naše kompletno delo z računalniki in vsemi mogočimi mediji. Ampak mislim, da je vloga filma ista, da zrcali življenje raznih narodov in šeg v današnjem času. Mislim pa, da mediji malce preveč mečejo v prvi plan strašno 'odvisnost od ameriške besede. Toda znotraj tega je treba zmeraj najti mesto za našo civilizacijo. Tu Slovencem manjka neka samozavest, da bi znali izpričati našo avtentičnost ter jo najti tudi v filmskem jeziku. Je slovenska filmska tradicija bogata? Slovenska filmska tradicija je bila vedno do neke mere odvisna od dosežkov filmske literature. To pomeni, da smo se z močjo jezika in filma ohranjali. Vpliva filma se ne da zanemariti. Ohranjati avtentičnost pa je prvenstvena vloga slovenskega filma. Tudi v stiku z nekdanjo jugoslovansko kulturo. Kako pa kot filmski režiser tretirate vrednote: za katere bi rekli, da so "in” in katere "out"? Najdragocenejša je še vedno osebna kultura in omika. Vzgoja bo pri meni vedno "in". Brezglavo hvaljenje pa zmeraj "out". Kot bo tudi brezglavo upoštevanje vseh političnih interesov zmeraj "out". Vedno pa bo zelo "in" upoštevanje interesov za promocijo samostojne nacionalne samozavesti Slovencev. Petra Radovič SEJEM -Obrtništva ^ ^t^evine ^ Podjetje za založništvo, marketing in trgovino Cesta 20.julija 2/c 1410 ZAGORJE OB SAVI tel.: (0601) 64 250, 64 166; fax: (0601) 64 494 Zasavc d.o.o. bo v času od 22. - 26. oktobra pripravil razstavno - prodajni sejem podjetništva, obrti in trgovine. Sejem bo v Delavskem domu Zagorje in na prostoru ob njem. Organizator, Zasavc d.o.o., bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki iščemo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor. Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje O/S. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 0601/64-250 ali 0601/64-166, fax.: 0601/64-494. ---------------------------------------------------------------------------------3*g_ Prijavnica Zanima me sodelovanje na Zasavčevem sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno - prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu (od 22. - 26. oktobra ) na naslov: Razstavljal bi rad: a) v Delavskem domu b) na prostoru ob njem (ustrezno obkroži) Rabil bi____m2 razstavne površine. Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številko:_ Podpis: lcentralno zaklepanje I 0 0 avtotehna WD§ Mahkovic tehtna odločitev OPEL O SPODNJI LOG 27 1281 SAVA PRI LITIJI TEL.: 061/874-112 r a P* RENT A CAR P* KOMBI PREVOZI p> VLEČNA SLUŽBA P* FOTOKOPIRANJE ^►SPIRALNA VEZAVA Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360 A5 DDM2ALE Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal ______tel.: 061/716-185, fax: 061/716-183_ GENERALNI ZASTOPNIK MOTORNIH KOLES t 3 t> o ? 1; n 7, n MPZ JUVENTUS IN KOMORNO VOKALNA SKUPINA SREBRNI ZVONČKI GLASBENE ŠOLE ZAGORJE GOSTOVALI NA LOŠINJU: «r ZDRUŽIMO PRIJETNO S KORISTNIM Kot smo že poročali, je Mladinski pevski zbor Juventus Glasbene šole Zagorje pod vodstvom Francija Stebana in s spremljevalno ekipo, na povabilo počitniške skupnosti Krško (PS) z direktorjem g.Mirkom Štajnerjem, tudi letos odpotoval na Lošinj, v naselje Bučanje pri Nerezinah. Na pot smo odšli v vedrem razpoloženju, saj so mnoge pevce spremljali prijetni občutki preteklega leta. Novi pevci pa so bili seveda v pričakovanju nečesa novega, neznanega... Drobna domotožja so se hitro spremenila v nepozabna doživetja. Geslo pevcev počitniško pevskega tabora, kot gaje poimenoval dirigent Franci Steban, je bilo: "Združimo prijetno s koristnim!" Tako so pevske vaje potekale dvakrat dnevno, razen prvega in zadnjega dneva letovanja. Nekaterim v veselje, drugim zopet malo manj, so pevci zaradi rednih vaj postajali iz dneva v dan boljši. Med dopoldansko in popoldansko vajo pa so pevci uživali v morju in soncu, vendar že z rahlo grenkim priokusom iztekajočih se počitniških uric. Pevke m pevci na vap s pianistko Uršo Vidic in zborovodjem Francijem Stebanom. Prvi celovečerni koncert je zbor Juventus s komorno vokalno skupino Srebrni zvončki pripravil v četrtek, 28.avgusta, na osrednjem prireditvenem prostoru počitniškega naselja Bučanje. Koncert s preko štiristo poslušalci je bil uspešen in izjemno lepo sprejet. Sledili so dodatki in zaključek z Odo ljubezni. Zbor je vodil zborovodja Franci Steban, ob izvrstni spremljavi stalne zborove pianistke Urše Vidic. Kot gost pa je z zborom nastopil tudi baritonist Jože Vidic, sicer član SNG Opera v Ljubljani, pa tudi član novega Slovenskega okteta in umetniški vodja kvarteta Šmartin iz Šmartnega pri Litiji. Takoj naslednji večerje sledil še drugi koncert naših pevcev in sicer v župnijski cerkvi "Majke Božje od milosrda", ki stoji ob trgu Studenac v Nerezinah. Tudi tokrat so bili pevci izjemno dobro razpoloženi in v takem vzdušju so odpeli program, kije bil tokrat še prav posebej skrbno izbran. Približno 120 poslušalcev hrvaške, italijanske, nemške in slovenske narodnosti je z vidnim navdušenjem spremljalo mlade glasove. Naš pevski zbor pa je kvalitetno in disciplinirano izvajal svoj enourni program v latinskem, angleškem, nemškem, ruskem in slovenskem jeziku. Povezovanje v program je bilo v hrvaščini, kar je izvrstno opravila napovedovalka gospa Patricija. Razpoloženje v cerkvi je bilo izjemno in tukajšnji župnik, častiti don Nikola Ilič, sije zaželel ponovitve ruske ljudske Večemij zvon. Naša solistka Maja je pesem z veseljem ponovila, zdaj še bolj doživeto in občuteno. Poslušalci so želeli še dodatek in v noč je zazvenela še pesem Sonce že zahaja. Na drugi koncert je prihitel tudi sam župan občine Krško, g.Danilo Siter s svojo družino. Gospod Siter, sam velik ljubitelj pesmi in tudi dober Na koncertu v župnijski cerkvi v Nerezinah zborovodja, je bil na koncertu navdušen nad mladimi pevci. On je tudi zaključil koncert vsem zbranim z lepo besedo. Iz njegovih orglic pa je nato zazvenela še pesem Amazing grace. Večer se je nato zaključil s težko pričakovanimi picami in sokovi, kar je pevcem pripravila PSK. V soboto, zadnji dan tabora, je bil za pevce prost dan, brez obveznosti. Z barko Krško so pevci in njihovo spremstvo odpluli na najjužnejši naseljeni otok Cresko-Lošinjskega arhipelaga - otok Ilovik. To je otok oleandrov, vrtnic in drugega cvetja. Kot zanimivost, omenimo tudi štiriindvajset vodnih izvirov s sladko vodo. Pevci so na Iloviku uživali v čistem morju in zraku, imeli na barki kosilo in se v popoldanskem času vrnili v Nerezine. Enotedensko letovanje zadnjega tedna avgusta, to je tudi zadnji teden počitnic, je bil tako za nami. Nekateri so se veselili povratka, drugi so imeli solze v očeh, ker so odhajali. Vsi pa smo bili enotni, da so dnevi, ki so za nami, nepozabni. Prišel je čas slovesa z vsemi, ki so bili v vseh teh dneh z nami. Stiki rok in izrazi na obrazih so kazali, da si želimo še takšnih srečanj. Končno smo se odpeljali z željo, da bi se še kdaj vrnili. V Zagorje pa zdaj prihajajo vabila tistih, ki so naše pevce na morju poslušali, da tudi njih obiščejo. Zato se bo mladinski pevski zbor Juventus Glasbene šole Zagorje z zborovodjo Francijem Stebanom že 18. in 19. oktobra spet podal na pevsko turnejo po Hrvaški; Sisak, Vrbovec, Petrinja,... O vsem tem pa seveda prihodnjič. Sestavili: Lijana Šabanovič, Leon Brkovič, Mihela Drnovšek-Praznik in pevovodja Franci Steban. Spremljevalna ekipa pevskega zbora na izletu na ilovik RECEPTI IZKUŠENIH KUHARIC Na veliko veselje smo se odzvali povabilu Pavle Molka, ki nas je povabila na svoj dom v Radeče in nam predstavila zares okusno srno v lovski omaki s kruhovimi cmoki, za desert pa nam je postregla še z odličnimi francoskimi rezinami. Pavla se res spozna na kuho. Mnogi se boste spomnili, da je več kot 35 let imela na skrbi goste v gostilno "Pri Rafkotu", ki je bila med Radečani zelo priljubljena in odlično obiskana, veliko gostov pa je prihajalo tudi iz drugih krajev Slovenije. Poleg 35 let izkušenj in dela v gostilni, je Pavla svojih 11 let delala v kuhinjah po vrtcih in tudi dve leti v šoli. Da ne omenjamo, da se njeno delo sedaj nadaljuje v domači kuhinji, kjer kuha za domače člane družine. Dobra, kot sicer po srcu je, se je odločila, da bo tudi vam, dragi bralci, zaupala recept. Srna v lovski omaki s kruhovimi cmoki Za kvašo potrebujemo; 2,5 1 vode, 2 korenja, 1 košček zelene (gomolj), 2 korenine peteršilja, 1 čebulo, 2 stroka česna, 10 zrn popra, 2 brinovi jagodi (po potrebi), 1 lovorov list, 25 dag slanine, temno suho vino in 1 - 1,5 kg srnjadi, Dan prej naredimo kvašo, tako, da narežemo vso zelenjavo in kuhamo toliko časa, dokler ne zavre. Nato v kvašo (najbolje, da v vročo) denemo srnino meso. Naslednji dan meso vzamemo iz kvaše, ga posolimo, podrgnemo s česnom, popramo, hkrati pa pretaknimo slanino (narezati na rezance in prepihati). Meso in zelenjavo je treba politi z vročim oljem, nato ga damo v pekač in pečemo z zelenjavo iz kvaše vred 1 uro pri 150 stopinjah Celzija. Med pečenjem je treba meso zalivati z lastnim sokom, ko pa sok porumeni, ga je treba zaliti še z vodo. Po 1 uri zrežemo meso na poljubne kose in damo v prazno posodo. V drugi posodi zelenjavi dodamo 4 zvrhane žlice moke, da le-ta zarumeni, poleg tega še malo naribanega oreščka, popra in 1,5 dl temnega suhega rdečega vina. To maso precedimo po mesu in pustimo vreti pol ure, po potrebi tudi dlje. Po želji dodamo še malce kisle smetane in jed je gotova. Zraven srne pa prav gotovo teknejo kruhovi cmoki. Te pripravimo takole; star kruh zrežemo na kocke, ga polijemo z mlekom. Dovolj navlažen kruh pocedimo, premešamo 3 rumenjake, na olju prepražimo pol čebule, zelen peteršilj, na drobne končke narežemo 25 dag prekajene slanine, solimo, dodamo 15 dag moke, zmešamo skupaj in nazadnje zrahljamo s snegom iz treh beljakov. Nato oblikujemo cmoke, zakuhamo v slan krop (vre naj počasi 25 minut). Kuhane poberemo iz vode, zabelimo in takoj ponudimo. Desert; Francoske rezine V posodi moramo zmešati 7 žlic sladkorja, 5 rumenjakov, dodati 7 dag v pečici zmehčane čokolade, 14 dag zmletih orehov in trd sneg 5 beljakovin 1 pest drobljenih Albertovih keksov, namočenih z dvema žlicama ruma. Testo, ki ga dobimo, moramo razmazati za prst debelo na pekaču in testo naj se pol ure peče na 150 stopinj C. Pečeno testo razrežemo na podolgovate kose in jih namažemo (po možnosti) z ribezovo marmelado. Nato stisnemo dva kosa skupaj in jih prevlečemo z belim ledom (3 žlice soka limone in 7 dag sladkorja) in okusen desert je pripravljen. Dober tek vam želimo! Peter Motnikar ZDRAVILNE RASTLINE RESA Jesenska in spomladanska resa sta praktično enako uporabni, sveži ali posušeni. Nabiramo cvetočo rastlino, ki jo bomo našli v svetlih gozdovih, resavah, zakisanih travnikih.. Šolska medicina se zanjo ne meni, cenijo ljudsko zdravstvo. Maurice Messegue je uporabnost in koristnost rese lepo opisal v svoji knjigi po resničnem dogodku. Gre pa takole:"Nekega dne se je pri meni oglasil mož, ves skrotovičen od revmatizma. Nobena stvar mu ni pomagala in odločil sem se, da ga dobesedno vržem v resje. Tri tedne se je kopal v kopeli z reso, pa je ozdravel." Resa je namreč najboljše zdravilo proti boleznim, ki jih povzroča prevelika količina sečne kisline. Resa pa nima samo diuretičnega in čistilnega učinka, ampak pomaga tudi pri vseh vrstah bolezni sečil (motna voda, vnetje mehurja, kapavica, sumljivi izcedki). Pater Ašič pravi, da čaj iz cvetov, slajen z medom, rahlo uspava. Je pa tak čaj tudi dobro zdravilo zoper bolezni spolnih organov, zlasti prostate. Ker čaj tudi čisti kri, pomaga pri kožnih boleznih, išiasu, protinu in revmi. Nasveti "naših mam" Prevretek- Čaj iz rese je dobro zdravilo zoper bolezni sečil, posebno še vnetju mehurja. V liter vode dajte dobro prgišče cvetov in pustite 5 min. vreti. Spijte 3 skodelice na dan. Kopeli- V kad vrzite šop resja in se okopajte dvakrat na dan. Učinkuje zoper revmatizem. ENCIJAN Te čudovite cvetlice so dobile ime po nekdanjem ilirskem kralju Gentiusu (latinsko ime rastline je Gentiana), ki je prvi odkril njihove zdravilne odlike. Encijan ali rumeni košutnik je izrazito gorska rastlina, ki je v naravi zaščitena. Uspeva tudi na domačem vrtu. Nabiramo ga pomladi in jeseni. Korenine posušimo čim hitreje, da ohranijo rumeno barvo in močno grenkobo. Cvetove nabiramo julija ali avgusta. Encijan je eno najboljših zdravil za želodec in razne njegove tegobe. Ga krepi, vrača tek, pospešuje prebavo, odpravlja slabosti ter napade omedlevice. Pospešuje tudi izločanje žolča. Z encijanom si bomo pomagali tudi pri težavah z drisko in glistami. Ni pa za vse želodčne težave in za vsakega. Odsvetujejo ga ljudem z visokim krvnim pritiskom, tistim, ki imajo preveč kisline, odsvetujejo pa ga tudi nosečnicam, materem, ki doje.. Pripravil Igor Gošte KSEFTI informacije 64-250.64-166 IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK NEVESTA Hermina Tratnik 1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 Izdelava konfetov za srebrne, zlate poroke... odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00 Trgovina NIANSA Narof 4 tel./fax: 0601-73-529 mobitel:0609-647-854 Specializirana trgovina za prodajo barv za zaščito lesa, kovinskih ograj,ter kiti, brusnimi materiali. Pestra ponudba vseh Heliosovih artiklov za široko potrošnjo. 1 naslov za zlate zadeve Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas: 9h-12hin 16h-19h sob.: 9h-12h tel.: 0601 71 675 ^ ZLATO. URE. * TEKSTIL. ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO. Vinoteka KLOPOTEC Tržnica pod uto tel.: 64-195 odprto: 8-12h in 16-19h soboto: 8-12h Nudimo vam pester izbor vin priznanih domačih in tujih proizvajalcev, ter žganih pijač, tudi za darila. Obiščite nas in se prepričajte! PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 670 554 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. Arho avtodeli Ul 1. junija?, tel.: 0601/26-590 Avtodeli-opretna vseh vrst (Ugodni plačilni pogoji) del.čas: 8.00-19.00, sobota 8.00-12.00 Poslovalnica Hrastnik Aleša Kaple 12, tel.: 0601/43-360 del.čas: 8.00-12.00 in 16.00-19.00, sobota 8.00-12.00 TISKARNA, FOTOKOPIRANJE * -asopisov * internih glasil * knjig * pisanje in tiskanje not - notografija * propagandnega materiala (prospektov) * oblikovanje - napisov, emblemov * plakatov * tipkanje in oblikovanje tekstov in tabel * vizitk * samolepilnih etiket * obrazcev - dobavnic, faktur (samokopirnih) * fotokopiranje * spiralna vezava * izdelava map * izdelava koledarjev * barvno fotokopiranje "TORI ra~unalni{ ka grafika in tisk Trbovlje, Trg F. Fakina 2a, tel.: 0601/27 250, 66 229 OKOVIČ Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 RORCd.o.o. strojno in ročno asfaltiranje polaganje tlakovcev vgradnja branikov in kanalizacijskih cevi Tel.to:061-883-265 doma: 061-783-156 mobitel: 0609-613-186 dostava gradbenega materiala 4 'P LENARČIČ * tel.: 66-123 Nova cvetličarna v Zagorju na Cesti 9. avgusta 29 Razori DOGODEK V GLASBENI ŠOLI V TRBOVLJAH LETO 1959 "Kam tovariš, kam?" zavpije... Zavpije hišnik glasbene šole neznanemu tovarišu, ko ta hiti po hodniku šole mimo njega, ne da bi ga pozdravil. "Kam, k tovarišu ravnatelju vendar!?" "Ja, ne smem vas pustiti do njega. Danes je muzikalna proba in traja vse do popoldneva. Nima časa. Pa tudi gostje so pri njem,” je rekel strogi hišnik vljudno, a odločno in je hotel prišleka kar zasukniti v hodniku proti vhodnim vratom. "Dobro, dobro - dovolite mi vsaj, da poslušam muziko," je zaprosil mladi tovariš in videlo se je, da ga je sram. Hišnik ga je premeril od nog do glave in ga nekako sumljivo gledal. "Zdi se mi, da je ta od sončne uprave," je rekel sam pri sebi. "Vendar je na njem nekaj, kar vzbuja zaupanje." Hišnik prime za najbližji stol na hodniku, ga postavi v bližino vrat glasbene dvorane in reče: "Naj bo, tu sedite in bodite tiho in popolnoma mirni!" Mlad tovariš se je hvaležno usedel. Hišnik je zdaj pa zdaj prikorakal mimo njega in ga nezaupljivo opazoval. Videl je, da je mladi tovariš ves očaran z zvoki muzike, ki so prihajali iz glasbene dvorane in da pozorno posluša. Opazil je tudi, da mu je zdaj pa zdaj zdrknila solza po bledem obrazu. V svoji zamaknjenosti ni niti slišal, kdaj je glasba prenehala. "No. zdaj pa je konec. Zdaj pa morate iti," je rekel hišnik in ga dobronamerno potrkal po levem ramenu. V tem trenutku so se odprla vrata glasbene dvorane in na hodnik je stopil ravnatelj. "Kaj želi ta tovariš tu?" je vprašal hišnika. "Mislim, daje od sončne uprave, nekakšen potepuh," je zajecljal hišnik. "Potepuh...ki meje prosil, da bi smel poslušati muziko...saj bo takoj odšel." "Naj le ostane," je odgovoril ravnatelj, saj je bolje za take, da nanje kar se da pozitivno vplivamo in stopi k mlademu tovarišu. "Vi ljubite glasbo?" "Ja ljubim jo, in to na vso moč." "Poglej, poglej, kaj pravite. Ali poznate morda celo note?” "Ne preveč! Vendar nekoliko že." "A tako..In kaj bi poprej igrali?" "Beethovnovo sonato, če se ne motim." "Stopite v glasbeno sobo! Lahko poslušate še naprej," je rekel ravnatelj in odvedel mladega tovariša v glasbeno sobo. Proba, vaja ali nekakšen koncert se je nadaljeval. Medtem, ko je ravnatelj na kratko obrazložil skladbo, ki so jo igrali, se je mladi tovariš spet zamislil in užival v melodioznih akordih muzike. Ko so skladbo odigrali, ga je glasbeni ravnatelj vprašal: "Ali morda igrate kakšen instrument?" Mladi tovariš se je zravnal, se spoštljivo priklonil in rekel: "Nekoliko igram klavir.” "A tako, sedite h klavirju!" je zaprosilo več mladih muzikantov. Mladi tovariš je sedel h klavirju in začel, ne da bi se obotavljal, igrati to, kar je malo prej poslušal. Vsi, prav vsi, so ostrmeli. Obrazi so razodevali prepričanje, da imajo pred seboj velikega umetnika. Ko je odigral, se je nekoliko vznemirjen ozrl okrog sebe. Vsi so mu živahno ploskali. On pa je udaril po tipkah in zazvenela je nova skladba. Igral je krasno. Enkratno. Vsi so bili naravnost navdušeni. Vsi so ugibali, kdo bi bil ta mladi, skromni tovariš, ki je tak talent, če ne kar "virtuoz". Velik muzikant, velik umetnik je. Kdo leje? Ko je do kraja odigral, gaje vrašal ravnatelj: "Prosim vas, ali morda veste, kdo je napisal to prelepo muziko, ki ste jo pravkar odigrali?" "Jaz sem jo. To je moja skladba," je odgovoril mladi tovariš skromno in se globoko priklonil. "Rokopis te skladbe je v tej hiši." "Kako?" seje začudil ravnatelj. "Da...včeraj sem prejel pismo, v katerem me obvešča gospod ravnatelj, da lahko pridem po svojo skladbo, češ da je brez vrednosti. Edino nesporazumu med menoj in hišnikom, ki me je imel za lenuha in uslužbenca sončne uprave, se lahko zahvalim za svoj uspeh." Med navzočimi je zavladala grobna tišina. Tovariš ravnatelj paje zamrmral: "Odslej bom vsako skladbo, ki mi bo poslana na pregled in v strokovno oceno, dal najprej avtorju, da jo sam odigra. Sele potem bom podal svojo oceno...” Janez Krajnc Zaslužki filmov preko luže so, kot smo ugotavljali že v preteklem Zasavcu, v zadnjem mesecu precej borni, v primerjavi s poletnimi. Zato številk niti ne bom omenjal, razen v primeru, ko bodo res zanimive. Vedeti morate, da slab obisk ni nič neobičajnega za to obdobje, ki je prejšnja leta trajalo vse do novembra, ko se začne predbožično praznično obdobje. Letos pa pripravljajo nekaj močnih filmov že precej prej. S tem bodo božično obdobje raztegnili na oktober, kot so poletno (lansko leto prvič) raztegnili na sredino maja. Zadeva se je obnesla, saj je Tvvisterjev megalomanski uspeh presegel vsa pričakovanja. Poglejmo si nekaj najzanimivejših novosti: In&Out - komedija o nadvse priljubljenem srednješolskem profesorju angleščine Howardu Brackettu (Kevin Kline), za katerega dijaki že dolgo sumijo, da je homoseksualec. Ampak to so le govorice. Ko pa njegov nekdanji dijak, ki je postal Hollywoodska zvezda, med prenosom Oscarjev nerodno podvomi v učiteljevo spolno usmerjenost, se stvari zapletejo. Howardovo mirno življenje se obrne na glavo. Lovi ga agresivni TV poročevalec (Tom Selleck), medtem ko je sam le nekaj dni pred poroko z zaročenko Emily (Joan Cusack), s katero sta bila zaročena cela tri leta. Režiral je Frank Oz (Vsi filmi o Muppetkih, What About Bob?). L.A. Confidental - Dogajanje je postavljeno v Los Angeles v petdesetih letih. Zgodba govori o življenju treh policajev, katerih osebnosti in njihova najgloblja čustva se odkrijejo preko osupljivega množičnega umora. Raziskava umora in skupina ljudi, ki postanejo vpleteni je prikazana v odsevu mesta, ki ga ženejo ambicije, denar in strast. Igrajo: Kevin Spacey, James Cromwell, Kirn Basinger, Danny DeVito... The Full Monty - Angleška komedija, ki je požela v ZDA izjemen uspeh. V naslovni vlogi je nastopil Robert Carlyle (spomnili se ga boste kot psihopatskega Begbia iz filma Trainspotting), kot ljubitelj zabave ter rahlo neodgovoren Gaz. Da bi zase in prijatelje prislušil težko potrebovani denar, se odloči ustanoviti moško striptizetno skupino. Pet prijateljev kmalu je kmalu pripravljeno na oder. Svojo nenavadno plesno skupino poimenujejo Full Monty... Podjetje za svetovanje, Inženiring In trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 INTERNET V ZASAVJU Povezava preko klicne linije - fizične osebe * samostojni uporabniki brez lastne poddomene Povezava preko klicne linije - pravne osebe * samostojni uporabniki z lastno poddomeno v tref.so ali si World Wide Wed Izdelava in objava vaših strani Izdelava On-line prodaje preko Interneta Nudimo vam fax modeme: ZOOM, SPORTSER, COURIER, MOTOROLA, CARDINAL, ZYXEL. Za vse podrobne informacije smo vam na voljo od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. 10 Jfli RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660 E-pošta: clip@clip-domzale.si STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) -12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD - 48 ur vaj iz strojepisja TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): WINDOWS 95, WORD EXCEL (20 ur) INTERNET (8 ur) AUTOCAD, CORELDRAVV, ACCESS... KSEFTI NOVI SERVISNO PRODAJNI CENTER TELEVIZORJI, VIDEOREKORDERJI, KAMERE, GLASBENI STOLPI, KOMPONENTE, RADIOKASETOFONI,WALKMANI, AVTORADIJI, TELEFONI, GSM... VRNEMO RAZLIKO ČE PO NAKUPU V 7 DNEH NAJDETE BOLJŠO PONUDBO! VIDEO ZALOKAR, CESTA OKTOBERSKE REV. 15a, TRBOVLJE TEL.:30 600, 30 601; odprto vsak delovnik: 9.00-12.00 in od 16.00-19.00 NA KONCU VSAK PRIDE K NAM, ZAKAJ TEGA NE STORITE TAKOJ? ClCd.o.o. Agencija za nepremičnine 1420 Trbovlje UL 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242 Mnogim smo že pomagali, zakaj ne bi še vam,pri prodaji, nakupu, menjavi, najemu stanovanj, hiš, vikendov, parcel, poslovnih prostorov. Od osnovne informacije do prenosa lastništva. Velika izbira, dober nasvet, najugodnejša rešitev, brezplačna evidenca in ogledi. ART OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica: Zdravstveni dom Trbovlje Rudaska 21,tel.: 0601-29-041 * Velika izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna in sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! ELK0PLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Cestaokt.revolucijell, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij avtotehna Mahkovic tehtna odločitev OPEL O SPODNJI LOG 27 1281 SAVA PRI LITIJI TEL.: 061/874-112 /avtopralnica ^ 7 Cesta zmage 51 -a Zagorje 0601/64-064 Pranje vozil, notranje čiščenje, kemično čiščenje, vulkanizerske usluge.. Na zalogi zimske gume FULDA, SAVA, MICHELIN, PIRELLI, MATADOR... 10 % popust, oli plačilo na čeke, MONTAŽA BREZPLAČNA Trudimo se vsak dan od 9. do 17. ure Mi tekmujemo, vi vozite rezultate! §> Il> SŠ TRGOVINA Ul 9 še vedno najcenejši v Sloveniji Na zalogi vibratorji, vagine, lutke, bodiji, smešni artikli, perzervativi, španske muhe, bižuterija, ter izposoja erotičnih kaset. Odprto vsak dan od 17. do 20. ure, sobote in nedelje zaprto. 100% diskretnost! P.P.59 tel: 66-120 Hvala za obisk ul&bslgo 7 DANI KURENT Boljšega dela, kot ga opravlja, si menda niti želela ni. To ne pomeni, da je skromna ali nekakšna "usmiljena duša", niti svojevrstne požrtvovalnosti ne povezuje z zodiakalnim znamenjem rib, v katerem je rojena, še manj pa se ji zdi, da ne bi bila uspešna tudi na kakšnem drugem področju. Toda enostavno bi boljšo sotrudnico v poslovnem življenju stežka našli. Obe službi je opravljala v domačem kraju. Sprva je sedem let kot defektologinja delala na OŠ dr. Slavka Gruma s prilagojenim programom, zdaj pa že štirinajsto leto službuje na Centru za socialno delo. Prav tako v Zagorju. Menda se na področju socialnega dela nenehno dogajajo spremembe. In ker je dinamičen človek, jih s pridom sprovaja v prakso. Kot direktorica je mnenja, da se je področje javnih pooblastil, zlasti v pomoč družinam, znatno razmahnilo. Socialno stanje ljudi se tamkaj sicer najbolj odčituje, vendar kljub temu pravi, da slabi materialni pogoji niso poglavitni vzrok nezadovoljstev. In marsikakšni problemi se tudi izboljšujejo, predvsem v odnosu javnosti do trpinčenja in zlorabe otrok v družinah. S tem, ko jim je tovrstno nasilje poznano, lahko ukrepajo in podobne zadeve preprečujejo. Vsekakor pa je zanimivo tudi področje osebne pomoči, kjer pomagajo posamezniku ali skupini. Že četrto leto pa izvajajo tudi program psihosocialne pomoči otrokom z učnimi težavami. Osebno pa se ukvarja s področjem svetovanj ob razvezah. Povedala je, da se število razvez manjša, vendar se funkcija sodobne družine spreminja. "Svojčas patriarhalna družina, je z demokratizacijo odnosov zrahljala svoje postavke," je dejala. "S tem pa meje tega, kaj kdo sme in kaj se od njega pričakuje, niso več jasne. Tudi pri otroku se je vedelo, kdaj bo kaznovan ali nagrajen. In pri otrocih, ki so odraščali v razpuščenih družinah, ki nimajo tako imenovanih mej, seje to navzven odrazilo z negativnim vedenjem." Na zasvojenost pa gleda kot umetno pot iskanja zadovoljstva. Zato v vsakem človeku skuša najti le tisto, kar je dobro. Tudi v stiku z ljudmi, ki so negativno nastrojeni. Ker pa je njen "hobi" ukvarjanje z reikijem, kjer je že na nivoju mojstrstva, opaža, daje škodljivih vplivov oziroma stresnih situacij vse več. Če bo utegnila, bi se v prihodnosti posvetila temu področju, saj ugotavlja, da perečo tematiko obsega tudi premagovanje žalosti ob smrti svojcev, da bi namreč žalovanje potekalo krajše obdobje, z manj trpljenja. Sicer pa seji vsako izmenjevanje mnenj, stališč, pogledov, zdi zanimivo in tovrstnih srečanj verjetno večina pogreša. Tako verbalna kot neverbalna komunikacija sta pomembni, važno je problem znati ozavestiti tudi pogovorno, da človek lažje poišče vzrok svojih težav. Zato ji odpuščanje ne dela težav, kajti mnogo ljudi je v stiski zaradi pretiranih zamer. Sploh pa je Zagorje zanjo mesto prijetnih ljudi, kjer si vedno lahko najdeš dobro družbo, kjer čutiš, da bi s takšnim veseljem ne mogel prebivati drugje. Morda si zato ne predstavlja partnerskega odnosa brez tiste Amorjeve puščice, ko človek lahko govori o fazi zaljubljenosti. Kot daje vse lepše, če ljubiš. Tekst in foto: Petro Radovič SV. FRANČIŠEK ASIŠKI ■ ZAVETNIK NARAVE 4. oktober Frančišek Asiški je osebnost, ob kateri se lahko zgledujemo v vseh časih. Je sicer človek 13. stoletja, vendar nam njegovo sporočilo mnogo pove tudi danes, ali pa morda ravno danes. Njegov odnos do stvarstva in do sočloveka v luči vere v Boga je tako prepričljiv, da so ga mnogi imeli za drugega Kristusa. Rodil se je leta 1182 v mestu Assisi v pokrajini Umbriji v srednji Italiji. Mati Pika (po rodu Francozinja) mu je ob krstu dala ime Janez Krstnik (Giovanni), vendar ga je oče Peter Bernardone po povratku s potovanja začel klicati Frančišek (zaradi simpatij do Francozov, s katerimi je precej trgoval). Mladi Frančišek je od matere podedoval milino in uglajenost, naučila gaje tudi francoščine, od očeta pa smisel za spretnost in trgovino. Obiskoval je tudi župnijsko šolo, kjer je prejel nekaj izobrazbe. V mladostnih letih je bil Frančišek precej živahen, rad je bil v veseli druščini, vendar se je varoval podlosti in pretiranega veseljačenja. Želel je postati vitez in si slavo pridobiti v vojski. Leta 1202 seje mesto Assisi zapletlo v vojno s sosednjo Peruggio. Assisi je vojno izgubil, veliko vojakov pa je bilo potem odpeljanih v ujetništvo. Med njimi je bil tudi Frančišek. Po sklenjenem premirju se je Frančišek vrnil domov in potem zelo resno zbolel. Kasneje se mu je še enkrat ponudila priložnost sodelovanja v vojski. Po skrivnostnih sanjah sije potem premislil. Začel seje poglabljati v Sveto pismo, veliko je molil in premišljeval. Zaželel sije popolne svobode in ob tem spoznal, da je za to potrebno dosledno živeti po evangeliju. Svojo velikodušnost do bolnih in trpečih je poglobil tako. da seje oče ustrašil, da bo razdelil vse premoženje. Zato je od sina zahteval, da seje odpovedal dediščini, kar je Frančišek tudi storil spomladi 1. 1206 vpričo škofa in meščanov. Nekega dne je med molitvijo zaslišal glas: "Frančišek, ali ne vidiš, da se moja hiša podira? Pojdi in jo popravi!" Mislil je, da mu Bog naroča, naj popravi cerkvico sv. Marije Angelske (Porciunkula), ki je bila v zelo slabem stanju. Frančišek je cerkev res popravil, obenem pa je spoznal, da ga Bog pošilja "popravljat" Cerkev, torej skupnost ljudi. Ob poslušanju evangeljskega odlomka, ki govori o nalogah apostolov in njihovi skromnosti (Mt 10, 5-10), seje odločil za uboštvo. Po prvi pridigi, ki jo je imel v domači cerkvi, seje veliko ljudi spreobrnilo in spravilo med seboj, obenem pa si je pridobil tudi nekaj privržencev. Za osnovno vodilo so si izbrali služenje bližnjim in uboštvo. Pomagali so bolnim in trpečim, predvsem gobavcem, pomagali so kmetom pri delu na polju, obenem pa tudi molili in se poglabljali v Sveto pismo. Frančišek je napisal Vodilo (redovne skupnosti) in ga nesel k papežu Inocencu III. Papež je okleval, saj je bilo to prvič, da neka skupnost zahteva v Vodilu popolno uboštvo. Frančišek je papeža prepričal in dobil ustno potrditev in s tem dovoljenje za življenje redovne skupnosti. Zaradi ponižnosti so se imenovali Manjši bratje. Frančišek je kot prvi predstojnik skupnosti bil zelo pozoren do potreb svojih (redovnih) bratov in od njih ni zahteval ničesar, v čemer ni bil prej sam zgled. Zgledno življenje in Frančiškova prepričljivost sta vplivala tudi na asiškega škofa, ki je velikokrat povabil Frančiška pridigat v župnijsko cerkev. Ob neki priložnosti se je za življenje po evangeliju in frančiškovem zgledu odločila tudi Klara, hči iz bogate plemiške družine. Marca 1212 se je dokončno odločila za redovno življenje in od Frančiška prejela spokorniško obleko. Skupaj sta ustanovila red klaris. Frančišek sije vse življenje zelo prizadeval za poznavanje Svetega pisma, zato je svojim bratom priporočal študij. Zelo je bil vesel Antona Padovanskega, ki postal prvi doktor in učitelj mlade redovne skupnosti. Frančišek je resno vzel tudi evangelizacijo narodov po svetu. Sam je šel v Palestino in pogumno stopil pred Sultana Malek-aLKamila. Ni ga prepričal v spreobrnenje, a je nanj naredil močan vtis. Sredi 1. 1220 seje vrnil v Assisi in nato prepustil vodstvo skupnosti svojim namestnikom. Napisal je tudi novo Vodilo, ki ga je papež Honorij III. potrdil 29.11.1223. Posvetil se je tudi tistim privržencem, ki se niso odločili za redovno življenje, in zanje ustanovil tretji red. Vse bolj seje umikal v samoto in premišljevanje. Ob tem gaje vedno navdihovala narava in njena veličina. Na praznik Povišanja sv. Križa (14.09.) leta 1224 je molil in razmišljal o Kristusovem trpljenju. Ob tem je doživel videnje križanega Kristusa, pri čemer so se mu na rokah, nogah in strani pojavile Kristusove rane (stigme), ki jih je potem imel do smrti. V zadnjih mesecih življenja mu je močno opešal vid, čutil je močne bolečine v želodcu in jetrih. V vseh teh bolečinah je izpovedal in skoraj slep napisal hvalnico naravi t.i. Sončno pesem. V njej vse stvari imenuje brate in sestre in vse stvarstvo vabi naj časti Boga. Pesem je nekakšna sinteza Frančiškovega življenja in hkrati duhovna oporoka. Umrl je v večernih urah 3. oktobra 1226 v cerkvici sv. Marije Angelske - Porciunkule. Papež Gregor IX. je Frančiška že dve leti kasneje razglasil za svetnika in določil 4. oktober za njegov god. Kasneje se je redovna skupnost manjših bratov razdelila v tri veje: frančiškane, minorite in kapucine. V Sloveniji delujejo vse tri redovne veje. Sv. Frančišek nam je zaradi svojega odnosa do narave blizu še danes. Zato je zavetnik narave in tistih, ki si za njeno pristnost in neokrnjenost prizadevajo. 4. oktober - god sv. Frančiška je tudi svetovni dan varstva živali. Branko Nimac ANTON MARTIN SLOMŠEK (26.11.1800 - 24.09.1862) Anton Martin Slomšek - šolnik in pedagog, pisatelj in pesnik, življenjepisec in kritik, učitelj materinega jezika, borec za našo narodno enakopravnost, rodoljub in domoljub, govornik in pridigar, ekumenski delavec in teološki učitelj slovenskega ljudstva, duhovnik in škof - je gotovo eden najznamenitejših in najpomembnejših Slovencev. Mladost Rodil seje 26. novembra 1800, (en teden pred Francetom Prešernom) v Slomu pri Ponikvi kot prvi otrok Marka in Marije Slomšek. Mali Tonče se je moral kot najstarejši otrok kar hitro posloviti od otroštva in se privaditi delu. Pasel je živino. Za birmo sije po materinem nasvetu izbral za botra preprostega kmeta iz vasi, ki je znal najbolje odgovarjati pri krščanskem pouku. Njegovo ime - Martin - si je Tonče izbral za svoje drugo ime. Ponikva takrat še ni imela redne šole. Zato je mladi kaplan Jakob Prašnikar začel okoli sebe zbirati ukaželjne dečke in jih učil brati in pisati. Med njimi je bil tudi enajstletni Tonče, ki se je pri učenju še posebej izkazal. Naslednje leto (1813) je Tonče odšel v Celje, kjer se je pripravljal na vstop v gimnazijo. Leta 1816 mu je umrla mati. Kaplan Prašnikar seje zanj potem še posebej zavzel in mu dajal tudi nekaj podpore, da je mogel nadaljevati s šolanjem. Poleg tega je Slomšek v Celju opravil tudi tečaj za učiteljske kandidate, da je lahko tudi nekaj zaslužil kot domači učitelj. Ker celjska gimnazija ni imela t.i. liceja, kar je bil pogoj za študij na univerzi, je od jeseni 1819 nadaljeval šolanje v Ljubljani. Tu seje srečal s Francetom Prešernom (bila sta sošolca), s katerim gaje vezalo prijateljstvo vse do Prešernove smrti. Da bi čim hitreje dokončal šolanje, je odpotoval na študij v Senj, nato pa v Celovec. Leta 1821 mu je umrl tudi oče. Bogoslovje Med študijem v Celovcu je delal tudi kot knjižničar v semenišču, ob tem pa seje seveda poglabljal v dela cerkvenih očetov. Na državnem liceju je poslušal predavanja tudi iz splošnega vzgojeslovja. Pedagoško znanje mu je nadvse koristilo v kasnejših letih. Ker je bil bogoslovni študij v latinščini, seje Slomšek zavzel tudi za slovenščino. Vodstvo semenišča mu je dovolilo, daje svoje sošolce - bodoče duhovnike - poučeval slovenščine. Na ugovor, da Slovenci nimajo bodočnosti, je Slomšek odvrnil, da "se bo prej Sonce zasuknilo okoli Zemlje in ne Zemlja okoli Sonca, preden bo izkoreninjeno slovenstvo. In Slovenec je Kranjec, Korošec in Štajerc, bratje smo drug drugemu prav tako kot Sava, Drava, Mura in Savinja, ki tečejo skozi naše dežele, pa se nazadnje prijazno snidejo. Srečen ho čas, ko bode v jeziku slovenstva ena hiša, eden rod, eno slovenstvo, en govor!" Da njegovi napori za slovenski jezik niso bili zaman, priča tudi javno priznanje ravnateljstva bogoslovja ob koncu študija ter zahvala vlade, kar gotovo priča o odmevnosti njegovih prizadevanj. Po treh letih bogoslovja je bil Slomšek 8. septembra 1824, posvečen v duhovnika. Novo mašo je imel v Olimju, kjer je takrat služboval za župnika njegov prijatelj, učitelj in duhovni oče Jakob Prašnikar. Po novi maši seje še za eno leto vrnil v Celovec in dokončal študij. Duhovniško službovanje Prvo dušnopastirsko mesto je nastopil 8. septembra 1825, na Bizeljskem. Versko življenje je bilo precej zanemarjeno. Ljudje so mladega in podjetnega ter duhovno globokega kaplana hitro vzljubili. Zanje je napisal tudi nekaj vedrih pesmi, med katerimi je najbolj znana in že ponarodela "En hribček bom kupil". Po dveh letih je bil prestavljen v Novo cerkev pri Celju. Svoj pesniški talent in čut za materin jezik je tudi tukaj pridno uporabil. Škof ga je leta 1829 imenoval za spirituala (duhovnega voditelja) v celovškem bogoslovju. Slomšek je znova uvedel slovenščino, z bogoslovci pa je tudi prevajal in prirejal mladinske povesti ter jih dal tiskati. Poleg tega je v slovenski jezik uvajal tudi razne urednike, zbiral okoli sebe slovenske izobražence v Slovenskem bralnem društvu... Večkrat se je srečal tudi s Prešernom. Ta mu je v svoji hudomušnosti spesnil nekaj epigramov kot na primer: Ker stara para zlomek "Devištva " preveč je vzel, je mlajši njega Zlomšek prodajat ga začel. Slomšek je med počitnicami veliko potoval in hodil po slovenskih krajih. Prehodil je celotno Koroško, Štajersko, Dolenjsko, bilje tudi na Goriškem in celo v oddaljeni Reziji. Leta 1838 gaje škof na Slomškovo željo prestavil za nadžupnika v Vuzenico, kjer je postal tudi dekanijski šolski nadzornik. Šolstvo je bilo v zelo slabem stanju. Slomšek seje zato posebej zavzel za nedeljske šole, ki sojih vodili duhovniki. Zanje je 1. 1842 napisal znamenito knjižico "Blaže in Nežica v nedeljski šoli", kije prvi slovenski učbenik. Poleg te knjige je izdal še nekaj knjig. Leta 1844 ga škof Kutnar imenuje za stolnega kanonika in višjega šolskega nadzornika. Slomšek se je za šolstvo še bolj zavzel: urejal, širil in prenavljal je šole, učiteljem pomagal in svetoval. Od leta 1846 je izdajal zbornik Drobtinice, ki je imel izrazito vzgojni namen. Marca 1846 je bil imenovan za celjskega župnika in opata, vendar je zaradi škofove smrti to službo opravljal le od konca aprila do junija. Salzburški nadškof in kardinal Schtvarzenberg gaje zaprosil za službo škofa. Slomšek je bil po kratkem premisleku in ponovni kardinalovi prošnji posvečen v škofa lavantinske škofije julija 1846. Slomšek - lavantinski škof Od vsega začetka svoje škofovske službe si je Slomšek prizadeval za versko obnovo v škofiji. Leta 1851 je ustanovil Bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki si je prizadevala za edinost kristjanov. Zato Slomška upravičeno uvrščamo med pionirje ekumenizma na Slovenskem. 28. oktobra 1853 pa seje Slomšku uresničila dolgoletna želja o izdajanju slovenskih knjig. Vlada je potrdila odlok o ustanovitvi Društva sv. Mohorja, ki si je zadalo za nalogo širiti slovenski jezik in književnost ter dobre in poučne knjige med čim večji krog ljudi. V narodnostnem in cerkveno-zgodovinskem pogledu pa je največje in najpomembnejše Slomškovo delo prenos škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor. To ni bila samo prestavitev sedeža, ampak tudi temeljito preoblikovanje škofijskih meja. Govorimo lahko celo o ustanovitvi popolnoma nove škofije. Zato so pogajanja s sosednjimi škofijami (krško-celovška in sekovsko-graška) potekala več let. Nemaloje bilo tudi obiskov na Dunaju in drugih pomembnih krajih. 4. septembra 1859, je škof Slomšek slovesno prevzel v posest mariborsko stolnico in nova ozemlja, ki so prej pripadala sekavsko-graški škofiji. Slomšek je s tem dejanjem obvaroval okoli 200 tisoč Slovencev pred ponemčevanjem, hkrati pa utrdil severno slovensko mejo med Zgornjo in Spodnjo Štajersko, ki je danes tudi meja med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo. Slomšek je umrl 26. septembra 1862 po kratki in hudi bolezni. Ljudje so ga od vsega začetka njegove duhovniške poti izredno spoštovali in cenili. Veliko delo med slovenskim narodom je lahko uresničeval zaradi trdnega značaja in mnogih prijateljstev, vere in ljubezni v preprosto ljudstvo ter nenehnega vodila: "Sveta vera bodi nam luč, materin jezik pa ključ do narodne in zveličavne omike". Postopek za razglasitev Slomškovega svetništva seje začel že pred drugo svetovno vojno. Da je Slomšek vreden javnega spomina, smo Slovenci spoznali zopet v zadnjem desetletju. V času priprav na papežev obisk v začetku preteklega leta smo Slovenci živeli tudi v pričakovanju na razglasitev Slomška za svetnika. Razglasitve lani ni bilo, je pa papež v svojih govorih (še posebej v Mariboru) poudaril Slomškove svetniške vrline. Zato lahko pričakujemo, da tudi datum razglasitve ni več daleč. Branko Nimac Naj točajka, naj točaj AKCIJA, KI PROMOVIRA LOKAL IN OSEBO ! Nove predloge za naj točajke, naj točaja lahko pošiljate še do lO.oktobra, glasovnice pa bomo zbirali še v novembru. Vsekakor vas bomo o datumu zaključka akcije še obveščali. Torej, do 10.10.1997 zbiramo NOVE PREDLOGE za vašo šampionko ali šampiona! Morda se je kdo vprašal, zakaj pa moje -mojega predloga niso objavili. Moram vam povedati, da je do sedaj pet nominirancev izjavilo, da v akciji noče sodelovati. Naša akcija je seveda tudi promocija lokala, kjer nominiranka, nominiranec dela, pa tudi njegova osebna. Tako včasih kar ne razumem, kaj jih je vodilo k temu, vendar pa, vsakdo ima pravico zavrniti sodelovanje. EDEN IZMED SPONZORJEV AKCIJE VAM OBLJUBLJA NAGRADO, KAJ, PA NAJ BO SKRIVNOST ! MM OPRAVIČILO ! GOSPODIČNI MAJI ROVŠEK IN GOSPODU SAŠU ZUPANČIČU, KER SMO POMOTOMA ZAMENJALI SLIKI. DANES NAPAKO POPRAVLJAMO ! : "lili Naj točaj: 1. Peter Brodar, Gostišče Vidrgar-Žibert, Kandrše-272 glasov 2. Milan Guna, Pri Medvedu, Zagorje-239 glasov 3. Boštjan Vrtačnik, Gostilna Vrtačnik, Zagorje-60 glasov 4. Aleš Malovrh, Picerija Tik Tak, Zagorje-26 glasov 5. Štefan Fele, Medijske Toplice, Izlake -20 glasov Naj točajka: 1. Nataša Kramžar, Merli, Zagorje-260 glasov 2. Branka Ocepek, Bife "Slavi", Kisovec -196 glasov 3. Joži Kamnikar, Mili bar, Trbovlje-191 glasov 4. Jerica Zajc, Bistro Maln, Izlake -64 glasov 5. Marina Kupec, Point 21, Hrastnik -31 glasov Sašo Zupančič, Pizzerlja Pepita, Kisovec Zaposleni, ter sodelavci Zasavca ne morejo sodelovati v akciji. PELIKAN turiftična agencija telefon 0(0174 013 'S- TRGOVINA I d.o.o. Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 7” do 1900, ob sobotah 700 do 13” lisa - itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev jjg - topli potit širine 2,3 in 4m ''-v. - karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne .preproge po ŽELJI «*r- polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov - preproge, zavese, prti, brisače C -posteljnina ■ Gostilna - Pizzeria KOVAČ Pestra ponudba jedače in pijače. Poroke, seminarji, zaključene družbe do 180 ljudi. Velika izbira pizz! MARKO KOVAČ Graška cesta 64 Litija Telefon 061/883-900 OPTIKA JAZBEC tel. 0601 62 505 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do18. ure Pregledi za očala in kontaktne leče vsak: C O N TA C I torek od 15. do 18. ure in četrtek od 14. do 18. ure Hitra in kvalitetna usluga vseh cenovnih razredov, tudi svetovno znanih dizajnerjev: ARMANI, GENNV, YSL, VALENTINO, VOGUE ... in blagovnih znamk: BVBLOS, CAROLL, VVINCHESTER, OLIVER ... v pritličju Zdravstvenega doma v Zagorju. i Ugodni plačilni pogoji in gotovinski popust! ....................j)mm m mmš SSPIPI Vabimo vas, drage bralke in bralci h glasovanju s to glasovnico, ki jo izpoljnjeno pošljite na Zasavca. IME IN PRIIMEK: "j.... .."a' ^r L; ' v.""' GOSTILNA, KJER DELA:______________________________| KRAJ: :: Čl /č_'___" J GLASOVAL/ASEM:_________________: _______ MOJ NASLOV: . _________ ; m rotim mem v w»J jočm pouva v ' - - ... . ... . _. _ _ _ . . _ . . . . . . . . . . . . . . - . . — _ . . _ _ _ . . .. . ..... . . _ . . _ . . . _ _ . . . _ . . . VIVA BO SE GOSTOVALA V ITALIJI V zadnji številki smo objavili prispevek novinarja Milana Vidica o velikem uspehu Vive - mladinskega pihalnega orkestra zagorske glasbene šole v italijanski Toscani. Povzeto v kratkem smo dejali; občinstvo je navdušeno pozdravilo in z dolgotrajnimi aplavzi nagradilo izvajanje Vive. Rekli smo še; njen nastop je bil najuspešnejši med vsemi koncerti na 3.mednarodnem glasbenem festivalu v občini Castagneto Carducci. V današnji številki pa objavljamo še nekaj zanimivih utrinkov iz doslej najdaljšega gostovanja tega našega znanega mladinskega orkestra. Hkrati pa lahko povemo, da bo Viva še nastopala v Italiji, saj so njenemu predsedniku Vladimirju Kojniku že na omenjenem koncertu predlagali, naj pride orkester aprila prihodnje leto v Ferraro. VIVA JE NA TEM KONCERTU POKAZALA RESNIČNO VELIKO ZNANJA POTEK MEDNARODNEGA POLETNEGA KULTURNEGA FESTIVALA S koncertom naše Vive sem namenoma začel že v uvodu in sicer zategadelj, ker je izstopal iz vseh nastopov, ki so se vrstili od nedelje 7., do 14. septembra v občini Castagneto Carducci, manjšem toskanskem mestecu, kakih 26 km oddaljenega od Livorna na zahodni italijanski obali. Zagorsko sodelovanje na 3.festivalu Internazionalle della Musiča, kot seje uradno imenovala ta velika glasbena prireditev, je sicer pripravil odbor mladinskega orkestra, pobudo zanj pa je sprožil naš domačin, priznani glasbenik in glasbeni pedagog, Matej Zupan. Ta je pred leti študiral oz. se dodatno izpopolnjeval v Firencah in navezal številne stike s tamkajšnjimi glasbeniki in eden med njimi mu je predlagal, naj bi Viva prišla na festival in pokazala, kaj zmore. Prav tako pa je na omenjenem festivalu sodeloval tudi čedalje bolj znani slovenski pihalni kvintet Ariart, v katerem igra naš Matej Zupan. Z njegovo pomočjo in vsestranskim sodelovanjem ter njegovim znanjem italijanščine, je bil vseskozi v močno oporo mladinskemu orkestru in njegovemu vodstvu s predsednikom Vladimirjem Kojnikom na čelu. Za njegov trud in prizadevanje so se mu vsi nastopajoči in spremljevalci toplo zahvalili, tako na koncertu Ariarta, kot ob prihodu domov. 3.mednarodni glasbeni festival se je začel 7.septembra zvečer na mestnem trgu z zanimivo ceremonijo. Med njo so prikazali tudi nekaj toskanskih ljudskih običajev in nastopom domačih kulturnih skupin, vključno s pevskimi zbori, govorom matere županje in krajšim defilijem nosilcev državnih zastav. Na 3.festivalu je sodelovalo troje držav; Majadahonda Madrid iz Španije, glasbena šola Mladena Pozajiča iz osnovne šole Mule Mustafa Baseskija iz Bosne in Hercegovine, Viva iz Slovenije in domači glasbeni center Castagneto Carducci. Festival se že od samega začetka imenuje Caleidescopio. Poleg omenjenih držav oz. izvajalcev je na njem v popoldanskem času nastopalo še deset manjših komornih in drugih orkestrov in skupin, med njimi tudi slovenski Ariart. Omenjeni so koncertirali v manjših objektih; mestni dvoranici, krajevni cerkvi in enem od prostorov domačega glasbenega ansambla. V petek, 12.septembra smo najprej poslušali izvajanje Concerta Quartetta Fone, uro kasneje pa še izvajanje našega Ariarta v mestni dvorani ah po italijansko Sala Comunale. Večerni nastopi so se vsi začeli šele ob pol desetih in končali nekaj pred polnočjo. Organizatorji so nam že ob prihodu omenili, da želijo naše sodelovanje na vseh večernih, in če je mogoče tudi popoldanskih nastopih. Delovno geslo festivala je bilo namreč izmenjava kultur. Želeli so tudi, da bi se izvajalci, nastopajoči, med seboj spoznali. To jim je v precejšnji meri šlo od rok, četudi je bilo s sporazumevanjem nekoliko težje, vendar je znanje angleščine največkrat pomagalo, zlasti pri mladih. TUDI OB SKLEPNI SLOVESNOSTI NAVDUŠEN SPREJEM VIVE Sobota, zadnji dan festivala je bil vsestransko naporen čas. Ker smo bili nastanjeni ob obali, imenovani Marina Castagneto, kakih 7km oddaljene od mesteca, smo morah kak dan tudi do trikrat sesti v avtobuse. Na srečo vožnja ni trajala kdo ve kako dolgo, res pa je, daje bilo tu in tam vse to za mlade godbenike dodaten napor. Mimogrede, prvi del orkestra je v Castagneto dopotoval v nedeljo zvečer, drugi del pa šele v sredo zvečer, zaradi nekaterih obveznosti članov orkestra. Zato je del orkestra, ki je dopotoval že v nedeljo, imel nekaj vaj brez sotovarišev, prva skupna vaja pa je bila v četrtek dopoldan in nato še nekaj drugih krajših, po četrtkovem celovečernem nastopu. V soboto dopoldan smo bili najprej navzoči na krajši slovesnosti v mestni dvoranici, kjer je nastopajoče med drugim nagovorila županja, gospa Monica Giuntini, ob navzočnosti občinskega sveta in organizatorjev festivala. Predstavniki skupin so prejeli spominska darila, v keramiko odtisnjen del starega mestnega jedra; naš predstavnik, gospod Drago Peterlin pa je županji izročil kipec rudarja in nekaj domačih, zagorskih publikacij. Posebej smo obdarili gospoda Savra Scalzinija, enega osrednjih mož organizacijske skupine te zahtevne prireditve. Zaključni nastop v soboto zvečer, začel se je šele nekaj po 22.uri, je spet prinesel zmagoslavje Vive. Zaigrala je le pet skladb, vendar v že omenjenem programu najuspelejših. Poslušalci, tokrat tudi številni drugi, ki niso prisluhnili prvemu koncertu, so tako vneto pozdravili njeno izvajanje, kot zna biti samo še zadnjo točko sporeda, ko so zapeli in zaigrali predstavniki vseh sodelujočih skupin, žal brez bosanskih. Zelo nas je počastila tudi gospa županja, ki je nekaj stavkov v svojem zaključnem govoru povedala tudi v slovenščini. Nismo ji bili hvaležni samo mi. TUDI PIHALNI KVINTET JE NAVDUŠIL t i* mn mati županja castagneto carducci IZROČA DIRIGENTU DRAGU PETERLINU SPOMINSKO DARILO temveč vsi poslušalci. Zaključna slovesnost se je končala okoli pol enih zjutraj v nedeljo, 14. septembra. Vodstvo orkestra se je že prej odločilo za spremembo odhoda. Sprva smo nameravali odpotovati šele v nedeljo zjutraj, nekako po deveti uri, vendar je obveljalo prepričanje, da nima Pomena prespati preostali del noči; zato smo odpotovali iz našega začasnega prebivališča v Olivetijinem počitniškem domu, natančno ob 2.uri 8 minut, na Cankarjevem trgu v domačem Zagorju pa smo bili nekaj pred opoldnevom. SPOZNALI SMO DELČEK TOSCANE Tisti, ki smo dopotovali v Castagneto že v nedeljo zvečer, srno imeli nekaj več časa tudi za oglede, pa tudi kopanje v morju. Imeli smo veliko srečo z vremenom. Temperatura je vseskozi dosegala od 32 do 35 stopinj C, noči pa so bile navadno sicer zelo tople, ker pa smo prebivali pod Prastarimi pinijami in ker smo 'meli okna spalničnih prostorov vseskozi odprta, seje vendarle dalo kolikor toliko počivati. Pravim, kolikor toliko zato, ker, kaj bi pravil, saj vemo, mladi so vedno neugnani, vztrajni, prav tako njihovi malce starejši vrstniki, zato je marsikje omagal v snu šele v zgodnjih jutranjih urah, ampak ob pol osmih je bilo potrebno vstati. Odpeljali smo se po enem delu Toscane, vse do Siene. Spotoma smo se ustavili v San Gimignanu, slikovitem srednjeveškem mestecu, ki nas je vse navdušil. Slišali smo. da je bilo v njem nekoč kar 114 stolpov, danes jih je le še štirinajst. V Sieni smo občudovali eno najlepših katedral v Evropi. Žal nam je bilo, da nas na tej poti niso spremljali še preostali člani orkestra, ki so dopotovali v Castagneto šele v sredo zvečer. Smo se pa skupaj odpeljali v Piso, le kakih 75 km oddaljeno od našega mesta bivanja. Znameniti stolp smo si ogledali od blizu, nanj pa se že lep čas ni mogoče povzpeti, zaradi nevarnosti, kateri bi se izpostavljali. Tudi tamkajšnja cerkev je vredna ogleda, posebej nekatere znamenite podobe. Veliko bi lahko povedal o Toscani. ki jo štejejo za najrodovitnejšo pokrajino v Italiji. Tod raste grozdje, iz katerega nastaja znameniti Chianti; tod uspeva najkakovostnejši italijanski riž. Tu so doma olive in po vsem svetu znano olivno olje in nenazadnje, -od tod prihaja prav tako po vsej Evropi znani kostanj maroni. Kopalci so prišli na svoj račun v toplem morju. Tudi 24 in več stopinj C je znašala njegova temperatura celo po tem, ko se je vzvalovilo, ni bilo prehladno. Vsa toscanska obala je bila nekoč močvirje. Zatem so ga izsušili in danes predstavlja glavnino turistične dejavnosti v tej pokrajini. Še zdaj v posezoni srno srečevali veliko turistov, največ iz Nemčije, Nizozemske in nekaterih drugih evropskih dežel. Cene so turistične. Za zelo znani kapučino smo odšteli po 190 SIT Za sto mark so dali v menjalnicah 93, v bankah pa 96 tisoč lir. Ker je v tem času tudi v Toscani najbolj priljubljena pijača pivo, ne bo odveč omeniti še njegovo ceno. Za dva deci te pijače je bilo potrebno odšteti natančno 3000 lir. Če pa bi ga naročili v nekoliko elitnejšem lokalu, bi cena zrasla vsaj za četrtino. SLOVO OD GOSTITEUEV Omenil sem že, da smo bili deležni nedeljene pozornosti gostiteljev. Veliko nam je pomenil neutrudni gospod Savro Scalzini in njegovi sodelavci. Od njega in njegovih smo se poslovili z resnično hvaležnostjo, on in njegovi pa so nam dejali, da se moramo še srečati čez nekaj let, ko bo festival še bolj shodil. Iz Zagorja ob Savi do Castagneta je natančno 700 km. Ker smo si ogledali še nekaj omenjenih mest in krajev, smo vsega skupaj prevozili s prvim avtobusom, ki ga je vozil naš resnični prijatelj gospod Stanko Brinjevec, kakih 2100 km, z drugim, ki ga je upravljal gospod Vinko Jerman, prav tako dober znanec Vive, pa kakih 300 km manj. Obema prisrčna hvala za vso pozornost, ki sta nam jo izkazovala in seveda predvsem za varno vožnjo. Dr. Rudi Zupan, ki je dolgoletni in zvest spremljevalec Vivinih potovanj, tokrat ni imel preveč obveznosti, le našemu dirigentu Dragu Peterlinu je zasilno oskrbel prst na nogi, s katerim je po nesreči udaril ob trd predmet. Vseskozi pa je bdel, zlasti nad mlajšimi orkestrovimi sodelavci, in če je bilo treba, opominjal ob pitju pijač. Njegove izkušnje zato ceni ves orkester in mu je hvaležen za vso skrb. ki mu jo izkazuje. Predsednik mladinskega orkestra Vladimir Kojnik je bil vseskozi v gibanju. Ničesar mu ni ušlo, povsod je s svojo mirno, največkrat preudarno, a šegavo besedo, ali na glas izrečeno mislijo, pripomogel k pravemu ozračju v njem. Zaupanje, ki so mu ga vsi izkazovali, pomeni zanj največje priznanje, četudi malokdo ve, koliko truda in časa je vloženega v organiziranje takih in podobnih gostovanj. Sam o tem noče govoriti, je pa zadovoljen in vesel, če mu gre vse po načrtih. Tudi tokrat mu je šlo. Castagneto Carducci nam bo vsem ostala v lepem spominu. Viva je s sodelovanjem na 3.festivalu nedvomno dosegla enega svojih največjih uspehov. Naj jih dosega tudi v prihodnje. Milan Vidic foto: A.M. ...DA STOLP NE BI PADEL... NAČRTOVANJE SPOČETJA IN SPLAV Ljubezen na zemlji je ustvarila mati. (F.Petrarca) Vse več ljudi spoznava, daje svet okrog sebe, življenje, ljudi, samega sebe treba gledati s srcem. "Bistvo je očem nevidno,” poučuje lisica Malega princa. Tisto, kar vidimo z očmi, slišimo z ušesi, kar občutimo s svojimi petimi čutili, niso bistvene stvari v življenju, ni tisto, po čemer v resnici hrepenimo, kar v resnici iščemo. Ljudje vse življenje vede ali nevede drug pri drugem iščemo dom. Hrepenimo po razume-vanju, po priznanju, po pogledu, polnem dobrote, po roki, ki bi nam pomagala, po ljubezni. Če ne najdemo človeške topline, če ne najdemo razumevanja, smo obsojeni, da bomo v sebi umrli od mraza. Življenja mnogih ljudi prekriva temna senca oblaka, okrutna ravnodušnost njihovih soljudi. Ti pa so ravnodušni, ker niso srečni, ker njihovo hrepenenje po razumevanju, priznanju,..., po domu ostaja nepotešeno. In krog je sklenjen. V tem krogu se znajdejo, povsem nepripravljeni, otroci. Vsak otrok z vsem svojim bitjem hrepeni po nežnosti in ljubezni. Potrebuje toplo gnezdo, ker se dobro počuti, kjer ima občutek varnosti in zavetja. Vse, kar vdre v to zavetje, ga prizadene v samih koreninah njegovega življenja in mu zapušča globoke rane. Čudno žalosten je naš čas. Mnogi starši, sami nesrečni in v večnem kroženju nerazumevanja in nepotešenosti. ne najdejo poti do svojega otroka. Menijo, da store zanj vse, če ga nahranijo, oblečejo in poskrbijo za streho nad njim. Imajo ga radi, vendar tega ne znajo pokazati. Ljubezen je prisotnost, je ljubeč pogled, je objem, je razumevanje in odpuščanje. Ljubezen je varnost, je zavetje. Včasih je tudi trd prijem. Kadar rešuje pred zunanjo nesrečo, pred nepreglednim ovinkom. Predvsem pa se ljubezen da prepoznati. Otroku zaigra srce, ko naleti na odprta vrata doma, na mater. ZAUPANJE IN SPOŠTOVANJE STA DVA NELOČUIVA STEBRA LJUBEZNI (Heinrich von Kleist) ki mu pripravlja kosilo, ki mu ob tem še utegne razložiti, da je življenje čudovito. Zaigra mu v notranjosti, ko zasliši očetov glas. Ve, da se bo lahko pomenil z njim, da ga bo oče potrepljal po rami. Da mu bo rekel: "Otrok, to si dobro naredil," ali: "To ti je sicer spodletelo, vendar vem, da si si prizadeval. Naslednjič ti bo bolje uspelo." In mu bo. Ker bo verjel vase, saj vanj verjame njegov oče. Takšne sreče v današnjih družinah primanjkuje. Preveč se pehamo za materialnimi dobrinami, prepozno spoznavamo, da nas te ne morejo osrečiti. Življenje pa teče. Otroci se zatekajo v alkohol, k mamilom, v samomore (tudi divjanje po cestah je lahko odraz praznine in obupa). Vse preveč tistih, ki ne pridejo do teh skrajnosti, je potrtih, brez ciljev in upov na lepo prihodnost. Kako strašljiv je svet za mnoge naše otroke. Na srečo pa v zadnjem času vse več ljudi to človeško stisko spregleduje in si znajo pomagati. ( znajo pomagati drugim. Da izplavajo iz nesrečnega kroga, da začno gledati s srcem, spoznavajo tisto bistveno, kar je očem nevidno. Izstopi tudi ti. draga bralka, dragi bralec. Zavej se čudežev, ki ti jih življenje vsak dan trosi na pot. pa jih ne vidiš. Sonce se mnogim zdi nekaj najbolj samoumevnega na tem svetu. In vendar dan za dnem dela čudeže. Prižiga luči in ogenj - zate, za vsakogar izmed nas. Če ni sonca se stemni in zaveje hlad. Tako je tudi z ljubeznijo. Če se v tvojem srcu prižge luč ljubezni, te obda svetloba, ti je toplo. In svetlo in toplo je vsem okrog tebe. Če je v tebi ljubezen, ti lahko manjka mnogo stvari, pa jih ne boš pogrešal. Ljubezen je vse. Kdor je nima, nima ničesar, živi v temi in mrazu. Ljubezen je tisto, kar ljudi osrečuje. In srečni ljudje bodo želeli osrečiti še druge, čim več drugih. Takšni se bodo razveselili vsakega človeka, ki napove svoj prihod, svoje rojstvo. Ne bodo ga potiskali v nič, v neobstoj. Ker ne bodo mogli reči: "Ničesar nimamo, kar bi ti dali, da bi lahko živel." Imajo največ, kar novorojeni otrok potrebuje, ljubezen. Ljubezni manjka na tem svetu. Tisti, ki se tega zavedamo, pomagajmo. Stojmo ob strani bodočim materam. Pomagajmo jim, dane bodo svojih otrok, ko se napovedo, zavračale. Iz nevednosti, strahu ali zaradi pomanjkanja ljubezni. Predvsem ljubezni okolja do nje same. Žena, kije deležna razumevanja okolja (moža, prijateljev, nadrejenih,...) se bo le redkokdaj odločila za splav. Problem je treba humanizirati, ne pa politizirati. Ne bi smeli dovoliti, da se razplamti vojna glede splava, kajti, ko se vnamejo strasti, se ljudje več ne poslušajo in skupen jezik ni več mogoč. Človek posluša le še stranko, organizacijo ali ideološko skupino. Ne sliši več prvobitnega klica življenja, ne sliši glasu srca. Če pa smo že izzvani, da se opredeljujemo glede (ne)zakonitih pravic žensk do načrtovanja števila otrok, naj vendar povem še svoje stališče. Menim, da se v času, kakršen je, ženska oz. se partnerja smeta, pogosto celo morata odločati o tem, ali bosta spočela otroka ali ne. Ko pa je enkrat otrok pričakovano ali iz kakršnihkoli razlogov nenadejano spočet, se stvari spremenijo. Od tu naprej po mojem mnenju nihče več ne bi smel razpolagati z njegovim življenjem. Še najmanj bi naj to bila mati, v katere naročju naj bi bil otrok najbolj varen. Nihče namreč ne more z vso iskrenostjo srca sprejeti razlage, da otrok pri 10-ih tednih razvoja (ko splav ni več dovoljen) v svojem "najvarnejšem" zatočišču, ni bil to že tudi pri 9., 8.,... tednih. Mati torej med splavom "odpravi" svojega živega otroka in ne nek imaginarni plod ali fetus. Menim, daje treba naše mlade, dekleta in fante, usmerjati v takšno razmišljanje. Mislim, da tisti, ki jih učijo drugače, ne delajo tega iz najboljših nagibov. Mislim pa tudi.daso to v sebi zelo nesrečni ljudje, če se tega zavedajo ali ne. Srečni bodo vedno našli poleg sebe prostor in v sebi ljubezen za drugega, naj je srečanje z njim načrtovano ali ne. Iz polemike o (ne)pravici do prekinitve nosečnosti, o (ne)pravicah žensk do svojih teles, o (ne)pravicah "plodov" do svojih življenj, je moč sklepati, daje večji del sedanje generacije ljudi zelo nesrečen. Kdor to čuti in razume, naj pomaga. Marinka Draksler, Kisovec ČETVERČKI IZ NOVEGA MESTA Četverčki Tilen, Samo, Filip in Adam Bihar iz Novega mesta so bili letos septembra prvič na morju. Z njimi smo se srečali v Žusterni pri Kopru. Mama Damjana in oče Leon sta nam zaupala, da si z Drakslerjevimi četverčki iz Hrastnika že ves čas dopisujejo, videli se pa še niso. Tokrat pošiljajo njim in bralcem Zasavca lepe pozdrave. Fanči Moljk Biharjevi štirje: Tilen, Samo, Filip in Adam Sponzor strani: PETROL Piše: Primož Kostajnšek Boštjan in Tomaž sta takole drvela proti svoji prvi zmagi. 19. in 20. septembra je v okolici tlenja potekal 14. mednarodni Pstrol rally. Dirke se je udeležila tudi edina zasavska posadka Boštjan Turk - Tomaž Razboršek iz KBM facing teama in s svojo živo rumeno astro prvič v karieri zmagala v Pokalnem tekmovanju do 2000 ccm skupina N. Pred dirko sta bila kandidata za Ssneralno zmago le dva. posadki Petrol Proton Racing Teama: Tomaž ■lente - Matjaž Korošak in Jani Trček ' l^itja Češenj. Jemcu bi eventuelna 7maga že prinesla tako željeni prvi naslov državnega prvaka, Trčku pa zmaga še podaljšala teoretične Možnosti na naslov. A v dveh dneh 'n 230 kilometrih hitrostnih Pre'zkušenj se lahko zgodi marsikaj. T° prvih štirih HP je bila gneča na vrhu precejšnja. Jemc, Podobnik, Peljhan, Trček, Rihtar in Grum so bili precej blizu. Prvi je iz boja izpadel Miha Rihtar, kot kaže je odpovedal motor njegovega lorda escorta costvorth. "Hotel sem prestaviti iz 3. v 4.. pa je avto kar počepnil. Verjetno se je motor povsem razletel," je razlagal vidno razočarani Rihtar, "škoda, avtomobil smo pred dirko temeljito obnovili, zamenjali kompletno podvozje, sedaj pa bomo lahko zamenjali še motor." Tudi Trček se letos nikakor ne more otresti smole, velik del 4. HP je prevozil s prazno gumo in posledice so bile lepo vidne na desnem blatniku. Tretji Protonovec Jaka Valant je zabeležil že letošnjo 6. zaporedno ničlo, tokrat so mu jo zagodle zavore. Podobnik |e v Velenju zmagal po 11 letih. "Ostal sem brez servoojačevalnika, tako da sem moral na ravninah zavirati vsaj 500 metrov prej kot navadno. Na tak način nima smisla dirkati," je pojasnil svoje težave. Ob koncu prvega dne je vodil Jemc z 32 sekundnim naskokom pred Podobnikom, Peljhan in Trček pa sta zaostajala še nekoliko več. Nepredvidljivo jesensko vreme pa se je v noči na soboto povsem spremenilo. Dežje naredil ceste še bolj blatne in spolzke, kar je na svoji koži prvi občutil prav vodilni Tomaž Jemc. Na uvodni HP drugega dne se mu zaviranje po dolgi ravnini ni izšlo in avto je končal v slivi. "Vsakič, ko sem pohodil pedal zavore, je avto kar zdrsnil, kot kaže so te gume povsem zanič." Sovoznik je bil še bolj jezen in seje pridušal, da bo gume kar skuril. "In kakšna je bila hitrost pred zaviranjem?" me je še zanimalo. "Šesta prestava, 200 na uro," je bil odgovor. Tako seje v vodstvo prebil Podobnik, a Trček, ki ni imel kaj izgubiti, ni bil daleč zadaj. Po 14. HP je bila razlika le še 6 sekund, toda Trček v Velenju nima sreče. Na 15. HP so se končale sanje o zmagi. Odlomila se je namreč obesa zadnjega kolesa, pri lovljenju avtomobila pa je zadel še skalo. S preudarno vožnjo je Podobnik le še pripeljal do cilja in poleg domače zmage osvojil še mednarodno, saj je edini tuji kandidat Čeh Chovanec odstopil zaradi okvare turbine. S to zmago je Podobnikov sovoznik Matjaž Praznik že osvojil naslov državnega prvaka med sovozniki, saj je Jemc med sezono menjal "kurjača" in se tako le še sam bori za naslov. To je bila Podobnikova druga zmaga v Velenju, prvič je bil najhitrejši že pred davnimi 11 leti, takrat še s porschejem 911 turbo. Drugo mesto je osvojil Darko Peljhan, ki bi lahko osvojil tudi prvo zmago s kit car avtomobilom za državno prvenstvo, če ne bi imel velikih težav s počeno polosjo. Grum tokrat ni bil tako atraktiven kot ponavadi, kriv pa ni bil Tone, temveč toyota, saj je odpovedal zadnji diferencial, samo s prednjim pogonom pa se ne da delati čudežev. Nadaljevanje na strani 37. Trček se |e trudil, a avto tokrat ni vzdržal. Jereb |e bil kot vedno atraktiven. DAN ODPRTIH VRAT PGD LITIJA Prostovoljno gasilsko društvo Litija je v prejšnjem tednu pripravilo dan odprtih vrat s prikazom najnovejše opreme (sesalec za pobiranje nevarnih tekočin in kislin, 100% plinotesna obleka, čep za zapiranje jaškov pri morebitnem razlitju nevarnih tekočin, tempist ali tajfun, vse vrste gasilskih ter orodnih vozil,...) katero je financiral oddelek za obrambne zadeve, odbor za zaščito in reševanje in je bila nabavljena v letošnjem letu. Ob tej priliki so prisotnim gledalcem prikazali tehnično reševanje, reševanje ob morebitnih ekoloških katastrofah, reševanje iz višjih nadstropij,... Toda na žalost seje prikaza reševanja od vseh povabljenih (pismeno in preko litijske televizije), izredno zanimivo vajo ogledalo samo 10 Litijanov in nekaj otrok (za primerjavo; samo v Litiji živi 7.000 ljudi). Čeprav je bilo tisti dan slabo vreme, to ne more biti vzrok odsotnosti. Pomislite tisti, ki ste bili pismeno povabljeni in se povabilu niste odzvali, kako bi bilo, če bi gasilci naredili tako kot vi in ob nesreči ali požaru v slabem vremenu namesto na kraju dogodka ostali v gasilskem domu. Toliko v premislek do prihodnjič, ko bodo litijski gasilci zopet odprli vrata gasilskega doma. Tekst in slike: Marjan Šušteršič NI PROBLEM ZAPRETI CENTER - VPRAŠANJE JE, ZAGOTOVITI PARKIRNA MESTA Krajani mesta Litije, ki živijo v strogem centru (na Valvasorjevem trgu) in z njimi Mestna skupnost Litija, si na vse načine; prizadevajo, kako zapreti staro mestno jedro in ga spremeniti v peš cono. Lahko je napisati odlok, vprašanje pa je, kam parkirati avtomobile v glavnem delavcev iz oddaljenih krajev litijske občine (vozijo se z vlakom v Ljubljano ali pa v kraje po Zasavju na delo), ki stojijo vsakodnevno (v glavnem ob delavnikih) na obeh straneh trga v celotni dolžini in to tako, da je prevoz v celoti otežkočen ali pa še celo nemogoč. Parkirna mesta pred občinsko zgradbo, športno dvorano in okoli blagovnice Centromerkur so pa tako in tako že zasedena ali bolje rečeno, že sedaj premajhna. V odloku, ki je že bil na klopeh občinskih svetnikov, a je bil potem umaknjen iz dnevnega reda, piše, citiram:"Posebna prometna površina za pešce je - v mestnem jadru od Trga svobode (od lekarne) do Valvasorjevega trga (do križišča Valvasorjev trg. Ulice Milana Bori.ška in Levstikove ulice)", konec citata. Reševati|e iz zmečkane pločevine V obrazložitvi odloka pa, da se do izgradnje dostopne ceste do parkirišč za trgovino Emona zapre samo del Valvasorjevega trga od Farbarjevega gradu do Koblarjeve hiše (križišča z Jerebovo ulico). Pri vsem tem se postavlja vprašanje, kje najti parkirna mesta za vse avtomobile, ki so parkirani, pa čeprav samo na delu trga, ki ga mislijo možje iz mestnega sveta (seveda, če bo občinski svet odlok sprejel) najprej zapreti. Delajo nekaj parkirnih mest za novo bencinsko črpalko OMV Istrabenz iz Ljubljane skupaj z ureditvijo križišča Zasavske ceste M 10-9 in Ulice Mire Pregelj s semaforjem pri športni dvorani, a vse premalo. Ali so ljudje, ki sedijo v mestnem svetu pomislili, koliko vozil je parkiranih dnevno na tistem delu Valvasorjevega trga, ki ga nameravajo najprej zapreti in kje bodo potem lahko parkirana? Če niso, upam, da bodo vsaj občinski svetniki pred sprejemom odloka pomislili na to! 100 ■ plinotesna obleka, k.i varu|e gasilca preO zastrupitvijo Reševan|e iz višph nadstropij JOŽE OVNIK JE PREDSTAVIL PERKMANDEUCA V sredo, 17.septembra je v prostorih Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah potekala javna predstavitev knjige Jožeta Ovnika -Perkmandeljc. Predstavitvijo prisostvovalo precej mladine iz trboveljskih osnovnih šol ter nekaj odraslih. Pogovor z avtorjem je vodila knjižničarka Vida Vozelj. Avtor je opisal svojo mladost pa tudi svojo likovno in literarno dejavnost. Avtor je namreč svoje delo tudi imenitno ilustriral, objavljenih Paje bilo tudi nekaj fotografij starih Trbovelj. V drugem delu pa so lutkarji 'z letošnjega Kratkočasenja v Trbovljah, pod vodstvom Vande Besednjak iz Mestnega lutkovnega gledališča Ljubljana, uprizorili lutkovno igrico z istim naslovom. Med navzočimi šolarji pa so na koncu izžrebali štiri nagrade, vsem navzočim pa je avtor podelil spominske majice z °dtisnjenim perkmandeljcem. Na koncu pa je vse povabil na pico čez cesto. IL. SREČANJE ZASAVCEV IN SAVINJČANOV NA MRZLICI V nedeljo, 21 .septembra je potekalo pred planinskim domom na Mrzlici (1122m) tradicionalno srečanje Zasavcev in Savinjčanov. Letošnje srečanje je organiziral občinski in območni odbor LDS Trbovlje. Pri tem Je sodeloval tudi odbor LDS iz Žalca. S programom so pričeli ob 1 l.uri. Uvodni nagovor je imel predstavnik organizatorja Vinko Kovačič, v nadaljevanju pa je vse navzoče s kratkim nagovorom pozdravil predsednik LDS in predsednik vlade RS dr.Janez Drnovšek. Govor ni imel političnega obeležja, pač pa bolj razvedrilnega. V programu je sodeloval še MoPZ Zarja, ki je pripravil krajši koncert vedrih pesmi pod vodstvom Blaža ^ojka. Svoj delež je prispevala tudi pihalna godba iz Liboj ter recitatorji Mladinskega gledališča Svoboda iz Trbovelj. Po grobi oceni je bilo tokrat na Mrzlici okoli 1000 ljudi. Za prehrano in napitke je poskrbelo Planinsko društvo Trbovlje. Vreme je bilo lepo, sončno, ravno pravšnje za takšno srečanje. U. VSE KAŽE, DA ŠPORTNA DVORANA BO Na Ministrstvu za šolstvo in šport so septembra podpisali pismo o nameri za zgraditev nove športne dvorane in nadzidavo obstoječe Srednje tehniške šole na Bolfenku oz. zgornjem Polaju v Trbovljah. Pismo sta Podpisala minister dr.Slavko Gaber in župan Janez Malovrh. Z deli naj bi Pričeli v letu 1998, končali pa v 1999. Investicija bo veljala po oceni okoli 6 milijonov nemških mark. Ministrstvo za šolstvo naj bi prispevalo 0z- zagotovilo 62%, trboveljska občina pa 38% sredstev. Srednjo šolo nameravajo nadzidati za eno nadstropje, dvorana pa bo imela 3000 m2 Površine, imela pa naj bi 1500 sedežev. Dvorana bo namenjena tako srednji, kakor tudi bližnji osnovni šoli T. Čeč, služila pa bo tudi drugim Potrebam. Občina bo morala do pričetka gradbenih del zemljišče komunalno urediti in prestaviti razne komunalne vode - kanalizacijo, toplovod, vodovod, elektro in telefonske napeljave in še kaj. Projekte Pripravljajo na IBT - arhitekt Gvido Burja s sodelavci. U. POPRAVILO DVEH CESTNIH ODSEKOV Avgustovska poplava je zelo prizadela predvsem dve trboveljski cesti 'n to Partizansko cesto in cesto, ki vodi s Polaja oz Opekarne na Keršičevo cesto oz.Kurjo vas. Zavoljo tega neurja sta bili na teh dveh cestah Poškodovane kolektorske cevi. Na cesti na Opekarni so zamenjali Poškodovane cevi v dolžini 80m, na Partizanski cesti pa bodo obnovili Lolektorske cevi v dolžini 40m. Oba cestna odseka bodo po končanih delih tudi znova asfaltirali. Za vsa ta dela so namenili 6 milijonov tolarjev. U. DERATIZACIJA V TRB0VUAH V drugi polovici septembra in v začetku oktobra poteka na področju Trbovelj vsakoletna akcija uničevanja miši in podgan - deratizacija. Akcijo izvajajo na temelju občinskega odloka, podvreči pa se ji morajo vsi občani in podjetja, zavodi, organizacije, komunalna dejavnost, skratka vsi. Kajti le s sodelovanjem vseh lahko pričakujemo uspeh. II. ASFALTIRANJE VZPOREDNE CESTE NA POKOPALIŠKE Pred kratkim so delavci Cestnega podjetja Ljubljana opravili asfaltiranje vzporedne ceste, ki pelje na trboveljsko pokopališče v Gabrskem. Potreba po ureditvi te ceste seje pokazala dostikrat, posebno ob večjih praznikih, pogrebih ipd., ko je bila glavna cesta povsem zatrpana z motornimi vozili. Občina Trbovlje se je odločila, da se vzporedna cesta čimprej uredi in usposobi za promet z motornimi vozili! Vzporedno cesto so modernizirali od kmetije Mihčevih do zadnjega vhoda na pokopališče na novem delu. IL. PASJI PIKNIK V MOSTECU Moj pes, ena izmed slovenskih revij o živalih, je tudi letošnje leto pripravila tradicionalni pasji piknik v Mostecu v Ljubljani. Tokratno, že šesto po vrsti, srečanje pesjanarjev (kot se nas je prijel vzdevek) in naših kosmatincev je padlo na dvanajsti september. V lepem ambientu Mosteca seje zbralo precej ljudi. Program prireditve se ni kaj bistveno razlikoval od že standardnega. Prireditelji so iskali psa, ki največ zna, ki je najspretnejši, izbirali so pasjo Miss M steca... Da je tudi takšen piknik lahko delaven, pa so ponovno dokazali neutrudni člani trboveljskega (ki je poleg mariborskega zagotovo najdejavnejše tovrstno slovensko društvo) društva proti mučenju živali, saj so še na srečanju pesjanarjev poskrbeli za še enega v dolgi vrsti begajočih pasjih zavrženčkov - tokrat je bil to kuža Don, s čemer so nedvomno pripomogli tudi k humani noti piknika. Don je pod okrilje DPMŽ Trbovlje prišel na pikniku Med obiskovalci je bilo tudi letos opaziti nekaj znanih obrazov iz slovenskega javnega življenja. Za glasbo so poskrbeli člani skupine 12.nasprotje, razen z njimi pa je bilo moč poklepetati tudi z ustvarjalci TV oddaje 4x4 Jožetom Vidicem, Tonetom Hočevarjem, Meto Ornik, Robertom Bogatajem, in še s kakšnim. Čeprav je sprva kazalo, da nam bo ponagajalo vreme, pa je kasneje le posijalo toplo popoldansko jesensko sonce, zaradi Cesarje bilo ob pijači in jedači vzdušje prav prijetno. Tekst in slika: Roman Turnšek sr ALPINISTIČNE NOVICE Člana Planinskega društva Trbovlje, Tom Frbbe in Silvo Oberčkal, sta 18. septembra opravila enega najzanimivejših planinsko-alpinističnih vzponov in to v Martuljški gorski skupini. Z vzponom sta pričela ob 6.uri pri Aljaževem domu v Vratih in najprej pristopila na Škrlatico (2738m). Njun cilj pa je bil gorski vrh Spodnji Rokav (2500m). To je eden najbolj divjih in težko dostopnih vrhov Julijskih Alp. Vzponi na tem območju so zelo resni in težavni ter povezani z alpinističnimi izkušnjami. S Škrlatice sta pot nadaljevala po brezpotjih in sestopila v krnico V Kotlu. Ta leži med Rokavi in Škrlatico. Težavnost plezanja je ocenjena od II do III. Orientacija je izredno zapletena. Ko sta po plezariji stopila na vrh Spodnjega Rokava, se jima je nudil izredno lep razgled. Za Oberčkala je bil ta vzpon najtežji, za Frobeja pa je pomenil pristop na vrh kot zadnji od vrhov višjih od 2500m na Slovenskem. Vreme sta imela k sreči lepo. T.L. CENTER ZA SNOVVBOARDING V LONTOVŽU Znani trboveljski podjetnik, letošnji prvojunijski nagrajenec Jani Goltes je s svojo dejavnostjo že zdavnaj prerasel meje domače občine Trbovlje. Njegove deske za smučanje na snegu poznajo domala že povsod, tudi v drugih državah. Sedaj pa seje odločil, da bi morda s pomočjo še koga drugega, v Lontovžu uredil center za smučanje - deskanje s snowboardi. V ureditev tega centra namerava vložiti svoja sredstva. Deloval naj bi za območje vseh treh zasavskih občin, v njem pa bi vzgajali novi rod najmlajših za tovrstno smučanje na snegu. Seveda bo treba do zime storiti še marsikaj, npr. ustanoviti društvo, počistiti teren od sedanje do bivše smučarske koče v Lontovžu, vzbuditi interes pri mladih in starejših za tovrstni zimski šport in še kaj drugega, kar bi pripomoglo k širjenju tega športa v Zasavju in drugod. Sicer pa ima Jani Goltes v načrtu še marsikaj, kar bi poživilo tudi v športnem pogledu naše doline. U. SVOBODA IMA NOVEGA PREDSEDNIKA V soboto, 20.septembra, v poznih popoldanskih urah so se na svojem občnem zboru sestali člani Kulturnega društva Svoboda iz Trbovelj. Zbora se je udeležilo precej članov iz vseh sekcij. Predstavniki vseh teh sekcij so poročali o svojem delu in po podanih poročilih se je razvila živahna razprava. Program dela društva je pester in bogat. V okviru tega _ društva delujejo MePZ Svoboda, ki bo prihodnje leto slavil svoj 45-letni obstoj, Mladinsko gledališče Svoboda, Kino sekcija. Knjižnica, Plesna sekcija. Glasbena sekcija, TV Kanal 10, Likovna sekcija in Literarna sekcija. Na zboru so sprejeli nov statut. Za novega predsednika društva so izvolili Hansa Tratnika, za podpredsednika Pavleta Ambroža ter tajnico Nando Guček, upravni odbor pa tvorijo predstavniki sekcij. Ena naj večjih nalog, ki stoje pred društvom je ta, da je treba Dom Svobode na Trgu Franca Fakina, v katerem imajo vse sekcije mladim Zasavcem Lepi jesenski dnevi privabljajo na cesto tudi kolesarje, kar je zelo pohvalno. Le pazljivosti ni nikoli dovolj. Grozljivo, kako se je zadnja leta povečal promet na zasavskih cestah. Pravzaprav bi moral imeti že vsak kolesar svojega policaja, da bi bil varen. Tildi Sandrino pozabljivo kolo. Ker kaj takega ni izvedljivo, bo moral vsak paziti nase. Na kolesu uživajo tudi na Izlakah, kar smo razbrali na ilustraciji njihovega šolskega glasila. L*" MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ S KOLESI DO RADEČ Z OŠ Ivana Cankaija smo dobili sporočilo Marije Žnidaršič, ravnateljice šole, kako so preživeli svoj prvi športni dan. Mogoče bodo kaj podobnega organizirali še na drugih šolah. Nekoč je športni dan pomenil samo izlet v hribe, danes pa na šolah pripravijo različne športne aktivnosti. Na OŠ Ivana Cankarja so za prvi športni dan ponudili učencem tudi kolesarski izlet iz Hrastnika do Radeč po desnem bregu Save. Udeležilo se ga je 20 osmošolcev s štirimi spremljevalci - eden od njiju je športni pedagog, drugi pa so bili člani kolesarskega kluba. Predsednik kluba, gospod Ramšak, se je prijazno odzval prošnji za pomoč in trije kolesarji - veterani so spremljali učence na 20 km dolgi poti do Radeč in nazaj. Učenci so se pripeljali do Hrastnika z avtobusom, prevoz koles so na šoli Ivana Cankarja organizirali s pomočjo AMD -pripeljal in odpeljal jih je njihov tovornjak. Za popolno varnost so poskrbeli policisti s hrastniške policijske postaje, ki so skupino otrok ves čas spremljali. Za učence je bilo organizirano kolesarjenje novo doživetje, za učitelje pa potrditev, da se na prostovoljce in policijo lahko zanesejo. P0ZABUIV0 KOLO Veliko je na svetu pozabljivih ljudi in stvari, med njimi je nekoč bilo pozabljivo kolo. Nekega dne seje pozabljivo kolo odpravilo na potep. -Moram si napisati domači naslov. Vozilo seje vozilo in prispelo do vasi, pa je pozabilo, kam je namenjeno. -Kam pa sedaj? Kam sem namenjeno? Najbolje bo, če grem kar naprej. Kotalilo seje naprej in prispelo do druge vasi, tam je videlo različne stvari. -Kako lepo je tukaj, je dejalo. Ker pa se mu je mudilo, je drvelo naprej. Večerilo se je, zato je kolo sklenilo, da se vrne domov. -Kje pa sem sploh doma? Kam sem dalo naslov? Namesto domov je zavilo v gostilno, ker mu tam ni bilo všeč, seje odpravilo dalje. Neka ptica gaje poti povprašala: "Kako ti je ime?" -Pozabilo sem. -Kje pa si doma? -To se tudi jaz sprašujem. -Kako pozabljivo, kdo pa si? -Oh seveda, pozabljivo kolo sem, o, ti bedak ti. zmešani! -No, pa nasvidenje. Sandra Gajič, OŠ Sava PREDSTAVLJAMO VAM ZGODOVINSKI KROŽEK Zgodovinski krožek na naši šoli deluje pod vodstvom mentorice Judite Klemen že 14.1eto. Vsako leto izdela po eno raziskovalno nalogo, ki jo razpiše komisija za delo zgodovinskih krožkov pri ZPM Slovenije. Priznanja mladim raziskovalcem zgodovine vedno pritegnejo nove učence. Najprej se seznanijo s temo raziskovanja in si ogledajo naloge. Naučijo se, kaj je literatura in kaj so viri, ločiti ustne in pisne vire, sestaviti vprašanja za intervju, pisati izvlečke, napisati uvod in zaključek z nalogo, gradivo smiselno urediti, tekst dopolniti s fotografskim gradivom, sami nalogo računalniško obdelati. Tema lanske raziskovalne naloge je bila "Tako smo se zdravili pri nas". Izhodišče za raziskovanje je bila 120 - letnica bolnišničnega zdravljenja v svoje prostore, v celoti obnoviti tako zunaj kot tudi znotraj. V ta namen so pripravili načrte, težave so le, ker nimajo na voljo potrebnega denarja. Računajo tako na pomoč občine in podjetij, kakor tudi na pomoč Ministrstva za kulturo RS. U. POTAPLJAČI SO KRIŽARILI PO JADRANU Društvo za podvodne športe Trbovlje je tudi letos organiziralo križarjenje po Jadranskem morju. Na enotedensko izpopolnjevanje so odšli 19.septembra. Tokratnega strokovnega usposabljanja s potapljanjem se je udeležilo 22 članov tega društva. Zadnji dan so končali v Zadru. U. MRZLICA VABI Planinski dom na Mrzlici je v teh dneh dobil nova oskrbnika. To sta Duši in Mico, ki vabita vse planince in ostale, ki radi zaidejo v gore, da si pri njima privoščijo topel čaj, prigrizek, poklepetajo in si polepšajo izlet. VABILO JESENSKI LITERARNI UTRINKI Odbor za literarno dejavnost pri Društvu upokojencev Trbovlje, organizira v četrtek, 2.oktobra, ob 17.uri, v dvorani doma Društva upokojencev Trbovlje, literarni večer pod naslovom Jesenski literarni utrinki. Na tem večeru se bodo predstavili s svojimi prispevki - pesmimi in proznimi prispevki ter aforizmi tile upokojenci: Slavko Gulič, Vlasta AmerŠek, Karel Gorjup, Jože Pikš, Miha Gosak, Janez Zavolovšek, Vinko Pfeifer ter Jože Skrinar. Večer bo vodila in moderirala Marja Kužnik, ob glasbeni spremljavi dua Grahek. IL MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS Trbovljah. Raziskovali smo začetke organiziranega zdravstva, v|°go bratovskih skladnic, zgodovino bolnišnic, zdravstveno m socialno varstvo rudarjev in njihovih družin, življenjske raz-ntere in zdravstvene težave otrok. Sodelovalo je sedem učencev -sedmošolcev, tudi takih, ki nimajo najboljšega učnega uspeha (kar je zelo vzpodbudno), ki pa so delo kljub pomanjkanju časa resno in odgovorno opravili. Člani zgodovinskega krožka Antitalenti, OS Trbovlje MOJA BODOČA V zraku sem čutil, da bo lepo jutro. Nekaj časa sem še miže razmišljal. Končno sem se odločil, da bom odprl oči. Kaj je zdaj to? Bil sem odrasel. Ležal sem v zakonski postelji in poleg mene je sladko spala, kot sem predvideval, moja žena. Ko sem hotel vstati, je odprlaoči in rekla: "Zakaj pa vstajaš? Danes je ja nedelja in tudi otroka sta še v postelji." Vse sem ji lepo razložil, da sem le najstnik in da sem se, kot se zdi, zbudil na napačnem kraju in ob napačnem času. Ona se je samo zahihitala in rekla: "Lepa zgodbica, toda zdaj se pogovoriva o resnih stvareh." Oblil me je mrzel pot. Zavedal sem se, da sem zdaj poročen moški, toda od kdaj, kako in s kom, tega v svojem spominu nisem mogel najti. Življenje pa je od tistega jutra teklo dalje in v njem sem se lovil po svojih najboljših močeh. V službi je še nekako šlo, toda doma se sploh nisem znašel. Moram pa priznati, da mi je bila žena vse bolj všeč. Še najbolj me je motilo to, da je skoraj nikoli ni bilo doma, tako je bila zaposlena. Jaz pa sem bil gospodinja, varuška in snažilka. Moj vsakdan je potekal takole; Zjutraj je bilo najprej treba otroke peljati v šolo. Popoldne sem hčerko peljal v glasbeno šolo, mlajšega pa na nogometni trening. Vmes sem seveda moral še v službo. Ko je soproga prišla domov, je bilo kosilo že nared. Po moji zaslugi, seveda. Otrokoma sem pomagal pisati domače naloge, likal ženine bluze... In tako iz dneva v dan... Zbudil sem se. Ves srečen sem bil, da sem še vedno to, kar sem. Štirinajstletnik, za katerega je zakon res še prehuda stvar. O njem bom razmišljal, ko bo čas za to. Jure Vetršek, Iskrice (Izlake) KAKO IZDELAMO TRIN0ŽNE6A VESOUČKA Potrebujemo: 1 debel krompir, 6 malih redkvic, 2 plodova šipka s pecljem, 1 javorov krilati plod s pecljem, 2 zobotrebca, 3 vžigalice. Navodilo: Za tri noge natakni po dve redvici na vžigalice in jih vtakni v krompir. Za roki namesti zobotrebca. Za obraz vtakni v krompir šipka in javorov krilati plod s pecljem (če je brez peclja, plod nalepi). In pred teboj že stoji prijazen vesoljček. Antitalenti, OŠ Trbovlje VESOUČEK iJAL0 Kako ste? Upam, da ste O.K. in da kljub šolskim obveznostim uživate jesen, ki je uradno nastopila 23. septembra. Ni kaj, začeli so se hladni dnevi (ne le jutra in večeri), puloverčki so že v redni uporabi, tudi kurjenje ni odveč in kakšen topli napitek, da nas pogreje. No, ali pa le objem fanta oz. punce, ki je včasih bolj vroč od kakšnega kakava ali čajčka. V šoli ni več "začetnih počitnic", ampak že vse deluje kot utečen stroj. Kontrolke, spraševanja, ponavljanje, domače naloga, domača branja,....Imeli smo že športni dan, vrstijo se razne zanimive ekskurzije, ipd.. Maturantje smo bili v torek v Mestnem gledališču v Ljubljani, kjer smo si ogledali Molierovo komedijo TartulTe. To je eno od del, o katerih bomo pred maturo maturanje vedeli vse. Čisto možno, da bomo 9. maja v eseju razpravljali prav o njej. Domnevam, da ne preživite vse dneve in vikende za knjigami, najbrž ga tudi kaj žurate. Saj veste; Just work and no fun makes Jack a dull boy! Verjamem, da si vsak najde svoj način zabave, kjer posluša svojo glasbo in se zabava s svojo "partijo". V Mesečini vam vsak petek pripravijo kaj novega - po novem. Tokrat bo to snack party in go - go dancers. Sobote pa so tako ali tako vedno zabavne. V tem mesecu pa bo Mesečino obiskal tudi, zdaj že stalni gost -Jasmin Stavros. Kjer koli se že boste zabavali, 'mejte se fajn. Saj veste, da se samo enkrat se živi. In ne pozabite prebrati cele Smrkolinske, pa tudi kaj drugega v Zasavcu in nam kaj pišite. Vsega bova veseli in če bo za objavo, tudi objavili. Ciao! Petra Stari maturantje, tisti iz lanske in prejšnjih generacij so nam povedali, da so se s sotrpini (dijaki ostalih oddelkov) povezali ravno v četrtem letniku. Najbrž zato, ker je takrat vse tako svečano in ker se sami sebi zdimo tako pomembni in zato, ker obiskujemo maturitetne predmetne "mešano na žaru". Ja, tudi pri nas ni nič drugače. Skupaj smo bili na Krfu (no, razen a - jevcev, ti so bili maja v Španiji), že lani smo s skupnimi močmi pripravili predajo ključa, letos pa spoznavni dan naši perjadi in od tu tale "gasilska fotka". Naš naslednji skupni projekt (če to malo bolj strokovno poimenujemo) pa je maturantski ples. Upam, da bomo naredili večer in noč (prdvesem to) nepozabno. 6P^ZNA\/Nll DAH - 2 Tudi ekonomski prvošolci so že doživeli in preživeli spoznavni krst s četrtošolci. Vsi dijaki prvih in četrtih letnikov so se zbrali v četrtek, 18. septembra v šolski telovadnici. In mučenje seje začelo. Vse fazane in "njihove žene" smo že takoj na začetku primerno označili z napisom - FAZAN '91. Sledile so različne igre od jabolk v vedru, polnem vode, do igre kdo bo hitreje spil. Bistvo prvega dela (igre), pa je bil, da nam fazani pokažejo, kaj vse znajo in če so sploh vredni biti naši podrejeni. Seveda pa nismo pozabili izbrati miss in mistra prvih letnikov ekonomske šole 1997/98. Najlepša in najboljša sta bila - po temeljitem razmisleku komisije - JANEZ ROZINA in MAJA PRAŠNIKAR. Čisto na koncu ni manjkala niti tradicionalna zaobljuba, o tem, kako naj bi novi člani Srednje ekonomske šole Trbovlje spoštovali in ubogali veterane in izkušene mačke -četrtošolce. Preživeli smo torej, eni bolj, drugi manj prijeten spoznavni dan. Vendar moram priznati, da nismo bili preveč "zlobni", saj so tudi fazani sami dejali, da so pričakovali veliko hujši spoznavni dan in daje bilo tudi njim kar všeč. Upajmo, da bodo, oz. da boste zdaj, ko ste tudi uradno naši, uspešno predstavljali našo šolo. Pa srečno. četrtošolka MbTLR. f AZAhkA/ Ime mi je Miha Prelogar, star sem 14 let, rojen 04. novembra 1982 v Trbovljah, kjer tudi živim. Po horoskopu sem torej škorpijon. Že dobra štiri leta igram košarko, sem tudi pevec pri punk - rock bendu, ki smo ga s prijatelji ustanovili že v osmem razredu. Moja zabava pa so tudi motorji. Prvi občutki po razglasitvi mistra so bili razveseljivi, hkrati sem bil presenečen, a ko sem videl, da na to nobeden ne polaga posebne "pažnje", je tudi sam nisem. Miha Tako torej Miha - na kratko, o sebi. In zakaj smo izbrali prav njega? Najprej nam je padel v oči, ko je odlično zaplesal ples lanskega poletja - Macareno. Povedal je, dajo obvlada zato, ker se jo je učil za valeto. Da pa ima ritem v žilah, smo videli v finalnem izboru, ko so najlepši zaplesali z najlepšimi in naš mister seje odlično gibal po taktu. Izbrale smo torej simpatičnega, prisrčnega fantiča, ki bo svojo lento predal čez štiri leta (upajmo) najlepejši fazanki tiste generacije. Petra R.PE.ČELLA5A RE.^lNA Irena Jalševec Kogoj, bolj poznana pod 'menom Regina, je na slovenski glasbeni sceni približno štiri leta. Takrat je prvič sodelovala na izboru za popevko Evrovizije. Potem se je njena glasbena pot začela počasi vzpenjati, lansko leto je Slovenijo zastopala v Oslu, kjer je bila pesem Evrovizije, poleg tega pa se ji je lansko zgodil še en velik dogodek, kajti Regina je postala mamica. Letos je veliko nastopala, velikokrat prepevala skladbico o medvedkih in si postrigla svoje dolge lase. Da ne boste Regine čisto pozabili, vam danes objavljamo nekaj njenih podatkov 'n fotografijo iz starih časov, ko je bila še dolgolaska. OSEBNA IZKAZNICA: ~ Rojena: 4.7.1965 Višina: 155 cm Barva las: rdeča Barva oči: modra Najljubša pijača: campari, sok s smetano Stan: poročena Naslov (kamor ji lahko pišete): Regina Pan Club, p.p. 10 (Šmartinska 152), 1000 Ljubljana ZAGO^jč 73 ^'govina-storitve-proizvodnja 1410 Zagorje o/S. Kopališka 7 Telefon.:0601/64 241, 62 041 ---- Kav: (Kit) 1/62 041_____ sponzor: FORUM d.o.o., Zagorje ZALJUBLJENA DEJA MUi>IČ Nac^ajeNci Deja je dolgo časa sama tavala po svetu, prepevala in iskala princa svojih sanj. Pred kratkim pa ga je spoznala v diskoteki Eldorado, kjer je bil gost njenih Karaok. Dejino srce se je vnelo za košarkarja Marka Tuška (fantje doma iz naših logov, op.p.) in sedaj sta že nekaj časa srečno zaljubljena. Deja pravi, kako je neverjetno, da se lahko sreča tako hitro, in da se lahko človek tako hitro zaljubi. Mi pa svežepečenima zaljubljencema želimo veliko sreče in veselih trenutkov. Saša klAJJE. NtfVE^A m E.AfU? Rafael Zupanc - Raf je pred časom v samozaložbi izdal svojo drugo kaseto z naslovom Poletje v letu 1997, ki jo je posnel v Studiu 94 v Kamniku. Deset skladb je bilo hitro posnetih, tudi s CD ploščo ni bilo problemov, tako, da seje lahko Raf skupaj z ženo Petro, ter s hčerkama Elino in Majo odpravil na morje. Mlada družina je preživela nekaj lepih in sončnih dni v Medulinu, kjer so uživali v družinski idili. Danes pa Raf že pridno nastopa in razveseljuje svoje oboževalce in poslušalce. S.G. Pravilni odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke je Žur na plazu. Med prispelimi dopisnicami smo izžrebali pet nagrajencev, ki bodo prejeli CD ploščo. To so: - Alenka Bedrač, Podlipovica 44, Izlake - Davor Vukovič, Prečna pot 14, Zagorje - Vera Žnidaršič, Sallaumines 4a, Trbovlje - Dušan Kostanjevec, Podvine 6, Zagorje - Dušan Majstorevič, Polje 15, Zagorje Nagrajenci naj po nagrade pridejo v uredništvo Zasavca. Sledi pa še nagradno vprašanje! Kaj je po horoskopu Regina? Odgovore pošljite na naslov: Časopis Zasavc, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje., do 10. oktobra. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali pet srečnežev, ki bodo prejeli CD plošče. Saša PTUJ JE. bIL V&?Č li 5tfPARLH A za&aVlH V petek 5. in soboto 6. septembra je potekal v športni dvorani Center 28. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj '97. Strokovna komisija je izbrala štiri ansamble za bronasto, sedem za srebrno in šest za zlato Orfejevo odličje. Zlati so postali Frajkinclarji iz Maribora, Ansambel Vita iz Jesenic, Podkrajški fantje iz Velenja, Ansambel Jožeta Šeruge s Ptuja, Ansambel Braneta Klavžarja iz Celja in ansambel Ekart iz Prepolj. V prvem večeru je z dvema skladbama nastopil tudi ansambel Cvet iz Radeč in si priigral srebrnega Orfeja. V soboto pa se je odvijal večer novih melodij, kjer seje tudi predstavil ansambel iz Zasavja, in sicer Slovenski odmev iz Radeč. R.Špan IZJEMEN USPEH STRELCEV DRUŠTVA UPOKOJENCEV ZAGORJE Na državnem prvenstvu strelcev-upokojencev iz Društev upokojencev Slovenije z zračno puško, ki je potekalo septembra v Ljubljani, je ekipa strelcev DU Zagorje osvojila 1.mesto in tako naslov državnih prvakov. Pred tem nastopom je ekipa sodelovala tudi na izbirnem tekmovanju Zasavsko-Posavske regije, ki se je odvijalo v Hrastniku in se z odličnim rezultatom plasirala oz. pridobila pravico nastopa na državnem prvenstvu. V zmagoviti ekipi so sodelovali že več let priznani najboljši strelci; Stane Kramžar, Ivan Cirar, Roman Kajtna in Mimi Markošek. Seveda pa ne smemo pozabiti omeniti aktivnost in uspehe tudi ostalih športnih sekcij, ki delujejo v DU Zagorje. Lep uspeh je dosegla ekipa športnih ribičev na državnem prvenstvu v Mariboru, kjer je njihov član Rado Čeh z naj večjim ulovom rib zasedel l.mesto. Na koncu velja pohvaliti še ekipo kegljačev, katera je v kombinaciji upokojenci-invalidi v sezoni 1996/1997 zasedla odlično tretje mesto med sedmimi ekipami zasavsko-posavske lige. Seveda so poleg navedenih ekip uspešno delovale tudi ostale sekcije športnikov upokojencev, ki pa se ne morejo ponašati s takšnimi rezultati kot zgoraj navedene. Včasih je pač športna sreča opoteča, ki kljub znanju posameznikov včasih odpove. Sicer pa vsi tekmovalci nastopajo v duhu olimpijskega reka; "Važno je sodelovati", najlepše pa seveda zmagati. Ivan Kolenc POSVET O KVALITETI ŽIVLJENJA UPOKOJENCEV Zveza društev upokojencev Slovenije -ZDUS, pripravlja s sodelovanjem društev upokojencev, posvet o kvaliteti življenja upokojencev. Na tem posvetu se bodo udeleženci seznanili z vsebino nacionalnih programov s socialnega, zdravstvenega in stanovanjskega področja in aktivnega sodelovanja za njihovo uresničevanje na lokalni ravni. Posvet bo v začetku oktobra. T.L 1.OKTOBER, DAN STAREJŠIH OZN je leta 1992 proglasila 1 .oktober za dan starejših. Leta 1999 bo leto starejših pod geslom "Druženje vseh starostnih generacij". OZN je naložila vsem državam nalogo, da proučijo življenjske razmere starejših ljudi in pripravijo programe in zakonske pogoje za kvaliteto življenja. Evropska skupnost starejše generacije EURAG je že pripravila programske usmeritve, ki se nanašajo na aktivnosti, demografski razvoj, ohranjanje zdravja in neodvisnosti starejših, izobraževanje in usposabljanje za življenje v starostnem območju, socialno varnost, stanovanjsko problematiko s humanizacijo in kulturo bivanja v okolju, participacija starejših na raznih področjih delovanja in ustvarjanja na področju države in občin, vlogo medijev, izobraževanje starejših za ohranjanje zdravja in samostojno življenje ter dostojno življenje v starostnem obdobju. To priliko bo treba izkoristiti in opozoriti generacijo in druge dejavnike, da si le s skupnimi prizadevanji lahko ustvarimo vsem lepše življenje. tl. USTANOVILI SO KULTURNO DRUŠTVO UPOKOJENCEV TRBOVLJE V dvorani doma Društva upokojencev Trbovlje je 17.septembra potekal ustanovni občni zbor Kulturnega društva upokojencev Trbovlje. Dosedanje sekcije so se povezale v skupno društvo, ki bo tudi v bodoče delovalo v okviru DUT in v domu tega društva. V okviru novoustanovljenega društva bodo delovali moški in ženski pevski zbor, vokalno instrumentalna skupina VIS, literarna skupina ter ročnodelska in likovna skupina. Za predsednico društva so izvolili Anko Raušel, odbor pa tvorijo predsedniki in strokovni vodje posameznih zborov in skupin. U. UPOKOJENCI PLANINCI NA IZLETIH Planinska skupina PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje je v zadnjem času pripravila dva izleta. Prvi je bil v nedeljo, 14.septembra na tromejo med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Tega tradicionalnega srečanja planincev treh dežel seje udeležilo 24 planincev - upokojencev. Zavoljo dežja program niso izpeljali, zato so pohod prestavili na naslednjo nedeljo. To nedeljo pa seje skupina udeležila izleta na Mrzlico. Tudi tega izleta seje udeležilo več deset planincev - upokojencev. U. TEDEN UPOKOJENCEV TRBOVLJE Društvo upokojencev Trbovlje je pripravilo tudi letos svoj teden upokojencev. Tokratni je že 22. po vrsti. Program tega tedna je zelo pester. Teden seje pričel 29.septembra in bo trajal vse do 5.oktobra. V ponedeljek, 29.9., so odprli razstavo ročnih del in likovnih stvaritev v Likovni galeriji Trbovlje. Ob otvoritvi je pel ženski pevski zbor DUT pod vodstvom Nande Guček. Razstava bo odprta do 5.10. V dvorani doma DUT se je predstavila skupina iz Doma upokojencev F.Salamona. V četrtek, 2.10., bo od 9.ure dalje balinanje za memorial Jožeta Pikla, ob 17.uri pa bo v dvorani doma DUT literarni večer z naslovom Jesenski literarni utrinki. V petek bo ob 18.uri v Delavskem domu Trbovlje brezplačen koncert Delavske godbe Trbovlje pod vodstvom priznanega dirigenta prof.Alojza Zupana-Vuja. Po koncertu pa bo v avli Delavskega doma družabno srečanje upokojencev. V soboto, 4.10., bo ob 7.uri odhod planinske skupine upokojencev od doma DUT do Doma pod Javorjem. S tem bo letošnji Teden upokojencev končan. Organizatorji želijo, da se vseh prireditev upokojenci udeležijo v čim večjem številu. U. OKRASNE BUČKE Družina Novak iz Vrhpolja pri Moravčah vsako leto posadi v domačem vrtu nekaj semen buč. Najbolj je bila pridelka buč vesela Angelca. Dve sta zrasli v velikanki, saj je tehtnica pokazala 3,20 kg. Jesen nas vsako leto obdari s plodovi celoletnega dela. Pobrali bomo večino, kar smo vzgajali vse leto in počasi že začeli razmišljati o tem, kaj in koliko bomo posejali žez zimo. A pustimo času čas in se posvetimo opravilom, ki nas kličejo. 1 ■ Zlatajesen je takrat, ko pomislimo na spravilo pridelkov, siva pa, ko nas obdaja megla, hlad, puščoba in misli na bližajočo se zimo. Jože Novak BALINARSKI TURNIR UPOKOJENCEV V soboto, 20.9., je potekal v dopoldanskih urah na preurejenem in obnovljenem dvosteznem balinišu Društva upokojencev Trbovlje, balinarski turnir četvork, prosto. Turnirje organiziral Franc Kostanjevec-Maci, šteje pa za prehodni pokal mesta Trbovlje. Na turnirju je nastopalo 10 ekip iz Trbovelj in Zagorja. Doseženi so bili tile rezultati: 1 .Ekipa Maci (Trbovlje), 2.Prijatelji, 3.Gasilci Klek, 4.Zagorje,... Zmagovalno ekipo so zastopali Franc Kostanjevec, Lado Potokar, Ivo Jekoš, Dušan Perpar in Ljubo Jokan. komentar športnega urednika DAN FIFA "F AIR PLAV" -GOSPODJE, ALI TO NE VELJA TUDI ZA SODNIKE? V letošnjem letu sta bila 20. in 21.september s strani FIFA-e določena za dneva "FAIR PLAY-a". Toda za koga ? "FAIR PLAV" naj bi veljal tako za nogometaše, gledalce in navsezadnje predvsem za sodnike. Temu v Zagorju na tekmi 7.kroga med Zagorjem in Goriškimi opekarnami vsekakor ni bilo tako. Glavni sodnik Janez Babnik seje s svojim pomočnikom Avdagičem dobesedno izživljal nad domačimi nogometaši in gledalci in dobesedno razkril, kaj NZS ali sodniška organizacija čuti do Zagorja in nasploh do Zasavja. Mnogi ljubitelji nogometa boste dejali, da s tem iščem razloge za poraz domačinov, vendar temu ni tako. Dejstvo je, da v Zagorju že leta trpimo neverjetno pristranska sojenja, dejstvo je tudi, daje Zasavje v ljudeh pri NZS naj verjetneje zapisan kot "nogometni poden", zato ni nič čudnega, da so gledalci pri takšnem sojenju dobesedno ponoreli in dali vedeti, da se to v Zagorju ne more in ne sme več dogajati. Dovolj so gospodje iz NZS naredili za nogomet v Zagorju. Najbolj so se izkazali takrat, ko je imelo Zagorje v poplavah popolnoma uničeno igrišče. Namesto, da bi namenili kaj denarja za sanacijo le-tega, je klub doletela kazen in sicer 500.000 SIT zaradi neigranja mlajših selekcij. Nihče pa se ni vprašal zakaj je do tega sploh prišlo. Skrajni čas je, da v Zagorju, nenazadnje tudi drugod rečemo; DOVOLJ JE !, če boste sodili, sodite pošteno, drugače hvala lepa. In da zaključim, kot sem končal, z mislijo o "FAIR PLAY-u". Najbolj mi po tem sramotnem sojenju pade v oči 9.točka KODEKSA VEDENJA ZA NOGOMET. Leta pravi: "POVEJ, OZNANI TISTE, KI POSKUŠAJO SRAMOTITI NAŠ ŠPORT. NE SRAMUJ SE POKAZATI NA TISTE, ZA katere si prepričan, da poskušajo goljufati ostale, bolje se jim je POSTAVITI PO ROBU IN JIH ODSTRANITI, preden lahko naredijo kakršnokoli škodo, ne reci samo ne. najavi krivce, KATERI POSKUŠAJO KVARITI NAŠ ŠPORT IN PREDEN ONI LAHKO KOGA DRUGEGA PREPRIČAJO, DA REČE JA !" No, mislim, da so krivci več ali manj znani. Psi« Motnikor NOGOMET "ŽOGA JE OKROGLA" 2.SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA DRAVOGRAD - ZAGORJE 2:1 RUDAR (T)- ELAN 1:0 3.SLOVENSKA LIGA LITIJA - KOPERINVEST 1:2 2.LIGA MNZ LJUBLJANA IHAN - SVOBODA KISOVEC 3:0 Tokrat so se ljubitelji nogometa v Zasavju lahko veselili le v Trbovljah, kjer so "Rudarji" dosegli pomembno zmago. Zakaj pomembno? Uspeh naj bi vsaj nekoliko umiril strasti, ki so se vnele po zadnjih dveh neuspehih, ko so v klubu celo odslovili Sotenška in Aliča. Naj važnejše je, daje uprava kluba javno izrazila vso podporo trenerju Osmanoviču, ki je sicer ponudil svoj odstop. Tokratni človek odločitve je bil Simon Šink. Drugi zasavski drugoligaš, Zagorje, je gostoval pri nespornem favoritu Dravogradu in slej ko prej pričakovano izgubil. Sicer jim je dobro kazalo po prvem polčasu, ko so držali neodločen izid, v nadaljevanju pa je padla koncentracija in zato tudi dva zadetka v njihovi mreži. Kljub temu jim je le uspelo znižati rezultat, v 88.minuti je bil uspešen Uranič. Tudi sicer bi zagorski strateg lahko razmišljal o tem, da bi Uraniča postavil v napad, a se samo po sebi poraja vprašanje kdo ga bo nadomestil v obrambi. Odločitev je vsekakor v rokah domačega trenerja, a treba bo narediti neko potezo, da bi se rešila neučinkovitost. Ker imajo oz. bodo imeli pravico nastopa nekateri mladi igralci, morebiti lahko pričakujemo kakšno presenečenje v moštvu. Litijski tretjeligaš nadaljuje s slabimi predstavami in tako s tribun odganja še tistih malo gledalcev, ki vztrajajo. Tokrat so jih premagali Primorci in sicer z 2:1. Za Litjane tako velja, da klub že nekaj sezon s skrajnimi napori komajda ostaja v tretji ligi. Tako bo tudi to sezono, vendar se cilj zdi vse bolj oddaljen. Vsekakor pa bi izpad Litije iz tretje lige verjetno dokončno pomenil razpad nogometa v tej občini. Hit prvih kol v 2.MNL, kisovška Svoboda je tokrat povsem razočarala in več kot zasluženo izgubila v Ihanu proti borbenim domačinom s 3:0. Vse pove podatek, da so Kisovčani prvi in edini strel proti vratom domačega vratarja sprožili šele v 88.minuti. Vsekakor bo imel trener Ocepek veliko dela, da na realna tla spusti nekatere nogometaše, ki so bili očitno "v oblakih". Nič ne de, časa je še dovolj, prva priložnost za to pa bo že v soboto proti Viru. Peter Motnikor ZAGORJANKE PORAŽENE V PRVI DOMAČI TEKMI Aqva Zagorje - Sevnica 21:22 (11:11) Zagorje, Športna dvorana, 150 gledalcev, sodnika Odlazek (Celje) in Bandur (Radeče). Aqva Zagorje: Peško, Bolte 2, Sedej, Remic 2, Trumič 3, Čibej 6, Urankar 7, Nedeljko, Resnik. Globokar, Smole, Jerman L Trener: Šikovec. Sevnica: Sotošek, Biderman, Planinc, Držanič, Brestovac 3, Šunta 4, Krošelj, Selak, Arnšek, Pozderc 4, Rozman 3, Dražetič 8. Trener: Kuhar. Izključitve: Zagorje 16 minut; Sevnica 14 minut Diskvalifikacija: Zagorje 0, Sevnica 2 -Dražetič (3x2min), Šunta (grob prekršek). Sedemmetrovke: Zagorje 7/12; Sevnica 3/5 Rokometašice Zagorja so v drugem krogu drugič izgubile, tokrat prvič na uradni tekmi v novi dvorani. Kljub borbenosti in veliko truda pa so bile Zagorjanke le za gol prekratke in so tako izgubile v dvoboju sicer izenačenih ekip. Poznala se je odsotnost poškodovane Polone Klopčič, in pa nekoliko slabše sojenje sodniške dvojke, ki pa v končni meri ni imelo vpliva na rezultat. Peter Motnikor * ŠPORTNA DVORANA ZAGORJE, 4.oktobra ob 18:00 ROKOMET, 2. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA ZA ŽENSKE AQVA ZAGORJE - DRAVA PTUJ * NOGOMETNI ŠTADION ZAGORJA, 4. oktobra ob 15:30 NOGOMET, 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA ZAGORJE - ESOTECH ŠMARTNO * NOGOMETNI ŠTADION KISOVEC, 4. oktobra ob 15:30 NOGOMET, 2. LIGA MNZ LJUBLJANA SVOBODA KISOVEC - VIR * DVORANA OŠ IVAN KAVČIČ IZLAKE, 4.oktobra ob 11:00 ZAKLJUČEK DRŽAVNEGA PRVENSTVA ZA PIONIRJE V PON DO KWANU * TEK; KROS NA KIPAH, vsako soboto ob 17.uri Ulica 1. junija la, Trbovlje NUDIMO ŠPORTNE COPATE PGGboh pumn Posebna ponudba čevljev in zimskega tekstila ZASAVSKA LIGA MALEGA NOGOMETA PRESENETLJIV REMI PRVAKA, V ČETRTI LIGI REKORDNA ZMAGA TRGO TRANSA IZ TRBOVELJ PROTI MEDIJI KOLOVRAT Z 15:0 ! Zagorje-V prvi ligi je lanski prvak, Magros-Domadenik, presenetljivo izgubil točko roti novincu v ligi, Šentlambertu. Pozitivno presenečenje vsekakor predstavljata ekipi L Muhy in Kovinostrugarstva Gobove, ki zasledujeta vodilno ekipo, kot negativno presenečenje pa je treba omeniti skromne igre in nizke uvrstitve ekip, ki so v preteklih sezonah krojile vrh lige (Izlake, RTV in Malo po Malo). V drugi ligi Juventus iz Hrastnika še naprej zanesljivo zmaguje in s tem po treh sezonah nastopanja napoveduje naskok na prvo ligo. Da je letos tudi četrta liga močna, dokazuje nov rekordni rezultat, tokrat je 15 zadetkov v svojo mrežo prejel vratar Medije. Rezultati 2. kola prve lige: MAGROS DOMADENIK - ŠENTLAM-BERT 3:3 (strelci: 3 Kos; 1 Baš, Kiančišar, Povše) ATLETIKO LINNE - ŠD MLINŠE I 1:3 (1 Breznikar; 2 Smrkolj, 1 Ravnikar) KMN AMACO PAJNKIHER - ŠD ČOLNIŠČEI 5:2 (2 Fejzič, Ristanovič, 1 Andželič; 1 B.Vrtačnik in L.Vozelj) KOVINOSTRUGARSTVO GOBOVC -MALO PO MALO 5:2 (2 Kralj, 1 Razboršek, Županec, Hribar; 1 Bajramovič, Živkovič) KMN MALO PO MALO - RTV TRBOVLJE 4:0 (2 Živkovič, 1 Dimač in Kastelic) KZ IZLAKE-ELEKTROSTROJ 3:10 (1 Pišek, Goste, Petrušič; 3 Guna, 2 S.Šink, Kovač, 1 F. in J. Kranjc ter A.Kurež) Zaostala tekma l.kola: MALO PO MALO - ATLETIKO LINNE 1:6 (Karamarkovič; Barič, Jager, Brundič, Vehabovič, Breznikar, Turšič) Trenutni vrstni red: 1. Magros-Domadenik 10 točk 2. L Muhy 9 3. Kov. Gobove (-1) 7 4. ŠD Mlinše I 7 5. Šentlambert 7 6. Amaco 6 7. Elektrostroj 6 8. ŠD Čolnišče I 4 9. Atletiko Linne 3 10. Malo po Malo 3 1 L RTV Trbovlje 2 12. KZ Izlake (-1) 0 Strelci: 6 Kos (Magros), 5 Nišič (Amaco), S.Šink in J.Kranjc (oba Elektrostroj) Rezultati 2. lige: ČOLNIŠČE II - JUVENTUS 0:4 NI DA NI - FEJST PUB 6:1 ŠPORT PLUS - VAČE 2:3 DOM OPREMA - MLINŠE II 2:0 VARNOST - PRAPREČE 1:6 TRGOVINA ČOP - E.S. POTOČNIK 4:1 Vrstni red: Juventus 12, Ni da ni 10, Dom oprema 10,... 3.lista: L ŠD Sava 12, ŠD Mlinše III 9, Eti EE 7,... 4Jiga: L Bistro Lipa Litija in Trgo-Trans Trbovlje 12 Peter Motnikar POKAL PRVAKOV SLOVENIJE V MALEM NOGOMETU - POP MAGROSI DVAKRAT USPEŠNI Zagorje - Zasavski prvaki v malem nogometu, ekipa Magros Domadenik, je uspešno začela letošnje tekmovanje v Pokalu občinskih prvakov. V prvih dveh krogih so premagali tako Šentlambert, kot Pizzerijo Oliva iz Škofje Loke. Magros Domadenik - Šentlambert 8:3 (2:3) Magros Domadenik: Marinčič, Fele, Hlebec, Škofca, Širca, Dejanovič, Gnjatič, Repovž, Kos. Trener: Praznik. Šentlambert: Grošelj, Vozelj, Groboljšek, Povše, S.Mars, M.Mars, Vrtačnik, Baš, Kiančišar. Trener: Povše. Strelci; 0:1 Baš (8), 1:1 Fele (10), 1:2 Baš (15), 2:2 Širca (23), 2:3 A.Vozelj (24), 3:3 Škofca (30), 4:3 Škofca (33), 5:3 Kos (36), 6:3 Gnjatič (41), 7:3 Hlebec (47), 8:3 Gnjatič (50). Magros Domadenik - Pizzerija Oliva 6:1 (3:°) Magros Domadenik: Marinčič, Širca, Škofca, Gnjatič, J.Gačnik, Fele, Dejanovič, Repovž, R.Gačnik, Hlebec, Kos. Trener: Praznik. Strelci: 1:0 Kos (3), 2:0 Kos (6), 3:0 Fele (13), 3:1 Bektaševič (29), 4:1 Kos (42), 5:1 Gnjatič (46), 6:1 Gnjatič (50). ROKOMET ŠMARČANI PRIPRAVLJENI NA ŠTART Rokometaši Šmartnega se pospešeno pripravljajo na začetek prvenstva, ki bo 4.oktobra s tradicionalnim zasavskim obračunom s trboveljskimi rokometaši. To bo po dolgih letih "samo" drugoligaški obračun, ki pa prav gotovo ne bo nič manj zanimiv, kot tisti v višjem rangu. Sicer pa se rokometaši Šmartnega sedaj posvečajo' uigravanju in odigravanju prijateljskih srečanj. Razveseljivo je tudi dejstvo, da je ekipa kompletna, kajti po začetnih težavah in nesporazumih z upravo sta se pripravam priključila tudi Verbajs in Boštjan Kogovšek. Trener Maček nima težav niti s poškodbami in upati je, da bo ekipa v prvo kolo startala kompletna. Na prijateljskih srečanjih so prav vsi igralci dobili priložnost za dokazovanje, eni več drugi manj in trener si je prav gotovo uredil misli o vsakem posameznem igralcu, na katere lahko računa v novi sezoni. Precej težavno je bilo preteklo soboto, ko so Šmarčani odigrali kar dve srečanji. S konkurentom in verjetno kar prvim favoritom za napredovanje Radečami, so izgubili z 33:26, čeprav so še tik ob koncu prvega polčasa vodili. Največ zadetkov za Šmartno je dosegel Verbajs in sicer 11, Kogovšek 5, Kos in Dobravec 3, pri Radečanih pa jih je Burdian dosegel 9, bivši igralec Šmartna Privšek pa 7. Drugo srečanje so igrali proti ekipi Sviša in zmagali z 30:21. Na tem srečanju je bil strelsko razpoložen mladi Šmejc, ki je da 11 zadetkov. Odigrali so tudi srečanje proti tretjeligašu Krimu (28:28), kjer je Verbajs dosegel 13 zadetkov. Ta teden pa jih v četrtek čaka B ekipa Gorenja, v soboto pa se bodo udeležili turnirja v Ajdovščini. To bo do prvenstvenega kroga vse, vsaj kar se tiče prijateljskih tekem. Najbolj veseli dejstvo, da je uprava sanirala ves dolg, ki ga je imela do Rokometne zveze Slovenije, le ta pa ni bil majhen. Sedaj ostaja na trenerju in igralcih, da s svojimi igrami pokažejo, kar so natrenirali. Za prvo srečanje motivacija ne bo potrebna, še posebej, če vemo, da za Rudarja igra bivši kapetan Šmartna Toni Kogovšek, ki je v prestopnem roku okrepil Trboveljčane. Stane Kokalj TEK TRBOVELJSKI TEKAČI USPEŠNI Trbovlje - Trboveljski tekači oz. tekačice so se tudi tokrat udeležili raznih tekov po Sloveniji. Tako je bila med mlajšimi deklicami v Mežici Irena Andrič deseta, Renata Andrič pa petnajsta, medtem, ko je med st.deklicami Alma Koželj bila četrta. Pri moških je bil v kat. nad 40 let Bojan Kotar četrti, med ženskami pa v isti kategoriji Heda Kotar L in 4. v absolutni konkurenci. Nekaj dni kasneje je na Bizeljskem potekal Vinski maraton, kjer je Bojan Kotar v svoji kategoriji zasedel 2,mesto, absolutno pa je bil peti. Heda Kotar je tu absolutno in v svoji kategoriji zasedla 2.mesto. V Tuhinju je bil nato tek na 7 km, kjer je v konkurenci nad 30 let Bojan Kotar zasedel 2.mesto, medtem, ko je v svoji konkurenci spet slavila Heda Kotar. Peter Motnikar * bogata in pestra ponudba BIG STAR programa * dobava po naročilu * možen nakup na več čekov brez obresti Obiščite nas na Ulici 1 .junija 33 v Trbovljah. Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018,21-682 Fax: 0601/29-018 VAROVANJE PREMOŽENJA izdelava projektov varovanja dobava in montaža opreme za tehnično varovanje fSI priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah ŠSS" NOVOST! Od 1. oktobra dalje dežurna intervencijska služba tudi v Zagorju! mmmm > za naj športnika | GLASUJEM ZA___________ j IME IN PRIIMEK________ NASLOV_______________ OBČINA_______________ fotokopij ne upoštevamo TRGOVINA, ZASTOPANJE, EKONOMSKO SVETOVANJE Rudarska 2,1420 Trbovlje, tel.: 0601-26-102 del. čas: 8.00-12.00 in 16.00-19.00 sobota 8.00-12.00 Športna obutev CONVERSE, ALI STAR, ADIDAS, NIKE, REEBOK, PUMA. ELLESSE, El LA ter vsa ostala oprema in oblačila za prosti čas in sprostitev. ^INTEGRAL INTEGRAL zagorje d.o.o. Tel.:64 443, 64 032, 64 420 -—-0 POTOVANJA - IZLETI PLIBEIIK 3.10.1997 GlRDiLJND 4.10.1997 LENTI 4.10.1997 Pokličite TAXI po telefonu 0609 61 63 48 ali 0609 63 31 07 Kaj več o TAXI službi, ki je na razpolago 24 ur na dan lahko povemo, če nas pokličete: INTEGRAL Zagorje 0601 64 420. BOBRI PRVI NA SVETU, ŠELE DRUGI NA DOMAČI TEKMI Rafting klub Vidra je v soboto organiziral sedmo tekmo v spustu, ki je štela za državno prvenstvo, tako v spustu, kot tudi v skupnem seštevku. Petnajst ekip se je pomerilo na reki Savi v bližini Litije, ki tokrat z nizkim vodostajem pravzaprav skoraj ni bila primerna za tekmo v raftu. Prvič po osvojitvi naslova svetovnih prvakov so svoje znanje in odličje branili fantje iz ekipe Bobri, ki so se šele v sredo vrnili domov. Zato je bil napad na utrujene in s časovno razliko izmučene Bobre močan in pričakovan in se je tokrat izplačal ekipi ARX IKS iz Ljubljane, ki je Bobre premagala za dobrih 16 sekund. Tretje mesto je osvojil Hrastnik, četrto pa ekipa Bober 2. Litjani so bili šesti. Vendar seje nekaj ekip pritožilo in sledilo je zelo burno zasedanje tekmovalnega organa, ki je diskvalificiral dve ekipi. Hrastničani so tretje mesto izgubili, ker eden izmed tekmovalcev ni imel zaščitne čelade. Hrastničani se s tem niso sprijaznili in so najavili pritožbo na tekmovalno komisijo Rafting zveze Slovenije. Po njihovih besedah so tudi polovici drugih ekip manjkali rezervna vesla in vrvi, ki so tudi obvezne, pa jih komisija ni diskvalificirala. Organizatorje za popestritev pripravil še tekmo za nagrado "RED BULL OPEN", ki si jo je ogledalo precej ljudi. Tu so Bobri pokazali, zakaj so najboljši na svetu. Vrstni red za državno prvenstvo spust po sedmih tekmah: 1 .Bobri 230,2,ARX IKS 206, 3.Hrastnik 153,... Rezultati v skupnem seštevku: 1 .Bobri 310,2. ARX IKS 261,3.Hrastnik 200,... Rezultati sprinta za nagrado Red buli opena: 1.Bober, 2.Hrastnik, 3.ARX IKS,... Stane Kokalj RADOVAN SKUBIC PRETEKEL POT S KUMA NA TRIGLAV Gorski maratonski teki Radovana Skubica -Hilarija iz Zagorja se nizajo drug za drugim. Radovan je tokrat odšel na pot z vrha Kuma proti Triglavu, našem najvišjem vrhu. S Kuma je odšel na pot ob 7 uri zjutraj. Pošto s planinskimi pozdravi planincev iz Hrastnika in Trbovelj mu je izročil Slavko Potrata, nato pa je Radovan začel teči. Pot ga je vodila skozi Mali Kum, Podkum, Renke, Zasavsko goro, tu je prevzel pošto s pozdravi občanov in planincev iz Zagorja. Nato je nadaljeval pot proti GEOSS-u, Miklavžu, Šmarni gori in prenočil v Škofji Loki. Naslednji dan je nadaljeval na Lubnik, kjer je zašel s poti, a to pravočasno opazil, stopil na Blegoš in Rakitovec, ob Bohinjskem jezeru pa je prespal. Zadnji dan je pot nadaljeval s tekom skozi Staro Fužino, Voje, Vodnikov dom. Planiko in ob 12 uri je v megli stopil na teme očaka Triglava. Vso pošto je Radovan žigosal, nato pa stopil na Kredarico, kjer je oskrbniku predal pošto. Velja omeniti, da so mu na poti pomagali člani PD Zagorje, spremljevalci, žena Ivi, Franc Fajfer in Jure Nagode. Sponzorji so bili Pošta Slovenije (glavni). Zavarovalnica Triglav - PE Trbovlje, Telekom PE Trbovlje in Občina Zagorje. Tine Lenarčtf ATLETSKE NOVICE Udeleženci letošnje atletske šole odlično nastopajo na številnih tekmovanjih po Sloveniji. Na teku v Tuhinju so pionirji na 1500m dosegli sledeče uvrstitve; 1. Kovačič (ml.dečki); 1.Lučič, 2,Karamujič, 3. Šehič (ml.deklice); l.Tomovič, 2. Misimi (st.deklice); 5. Lučič (ml.dečki). Kolinska bo glavni pokrovitelj tekmovanj v mesecu športa. Še vedno potekajo Cooperjevi testi na 2400m in sicer vsak ponedeljek ob 1 S.uri za nagrado Chupa Chups. Dejavnost članov AK se odvija na stadionu vsak ponedeljek in sredo od IB.ure, ostale dni pa na Kipah ob isti uri. Vse informacije dobite po telefonu 21-036. Zaradi skromne podpore Zveze športnih organizacij se je AK Rudar obrnil na številne sponzorje - Zavarovalnica Triglav, IBT, Rudnik TH, Rudis, Dnevnik, Pivovarna Union, Henkel Zlatorog, Amatil coca Cola Slovenija, Fructal, Avtomaterial Slapy, Trgovina Tonca, Avtoservis Špajzer, STIK Avtotehna, Kozmetika Kahne, Oberč plast in Zasavc. Brez pomoči pokroviteljev pa bi dejavnost v množični obliki že zdavnaj zamrla. Pavle Kreie PON DO KWAN IGOR KALŠEK UDELEŽENEC SVETOVNEGA PRVENSTVA V ANGLIJI Od četrtka 18.9., do nedelje 21. 9., je bilo v angleškem Birminghamu svetovno prvenstvo v Kickboxingu v organizaciji IAKSA. Član 14. članske slovenske reprezentance je bil tudi tekmovalec borilnih veščin PON-DO-KWAN kluba Zagorje, Igor Kalšek. Nastopal je v šemi contactu in v prvem kolu izgubil s kasnejšim drugouvrščenim tekmovalcem iz Walesa. Kljub dejstvu, da je izpadel že v prvem kolu ( po trenerjevih besedah je nekoliko razočaral), je to za našega edinega zasavskega reprezentanta v tem športu koristna izkušnja. Igor velikokrat zmaguje na največjih turnirjih po Evropi in za pričakovati je, da se mu bo "odprlo" tudi na svetovnih prvenstvih, kjer nastopajo največji mojstri te borilne veščine, ki ima tudi v Zasavju vse več pristašev. Sodelovanje na SPje I.Kalšku omogočilo več sponzorjev, ki se jim v zagorskem klubu najlepše zahvaljujejo. Pomagali so: Potrošnja Zagorje, Gajser gradbeništvo Kisovec, Condor d.o.o. Loke, trg. Mojca in Štrumelj iz Kisovca, Gambrinus Zagorje , pizzerija Čebelica Izlake ter Zasavc d.o.o.. Igor Golte ZAKLJUČNI TURNIR ZA PRVENSTVO SLOVENIJE V KICKBOXINGU V Ptuju je bil v soboto, 27.septembra, zaključni turnir državnega prvenstva za mladince(ke) in člane(ice) v kickboxingu. Turnirja sta se udeležili tudi ekipi Zagorja in Izlak. Lahko zapišemo, da zelo uspešno, saj so tekmovalci obeh ekip dosegli v končni razvrstitvi za sezono 1997 odlične rezultate. Tako so mladinke osvojile dve prvi mesti in sicer Plemenitaševa in Rozmanova (obe Izlake) ter dve tretji mesti Horvatove (Izlake) in Kolenčeve (Zagorje). Mladinci so osvojili eno prvo mesto in sicer Vukovič (Zagorje) ter štiri tretja mesta; Smajlovič in Agovič (oba Zagorje) ter Rozman in Joger (oba Izlake). Med člani sta Zagorjana Kalšek v kategoriji do 84 kg osvojil prvo mesto, Buzina pa v kategoriji do 63 kg tretje mesto. Igor Goste ZADNJI NOVICI PRVAKI PRIČELI Z REMIJEM Poetovia - Assaloni Cosmos 2:2 (1:0) Športna dvorana Ptuj, 80 gledalcev, sodnik Turk (Maribor), strelci: 1:0 Vidmar (16), 1:1 Tanko (36), 1:2 Kristan (48), 2:2 Komik (56 - 6m). Poetovia: Kornik, Brečko, Arlič, Maksimovič, Husjak, Milidragovič, Vidmar, Klinger, Jerinič, Lončarič, Plaskan.Trener: Anžel. Cosmos: Majcen, Tanko, Tesko, Fele, Indof, Čarman, Vrhovec, Kristan, Županec, Medvešek, Širca, Razboršek. Trener: Tišler. Rumeni kartoni: Brečko, Husjak; Indof, Tesko. Prvo kolo se je za prvaka, ekipa Cosmosa pričelo z neodločenim izidom, čeprav so vodili vse do treh minut pred koncem. Zmaga bi bila zaslužena, saj so zadeli tudi dve vratnici. Svoje priložnosti so imeli tudi domačini, a je bil Majcen razpoložen. Domači so povedli z nenadnim strelom Vidmarja, ki je presenetil vse. Nato sta za goste zadela Tanko in Kristan, Poetovia pa je izenačila iz prestrogo dosojenega kazenskega strela. Stane Kokalj LITJANI ŠTARTALIS PORAZOM Ježica - Litija 70:64 (42:30) Ljubljana, Športni center Ježica, gledalcev 200, sodnika Radin (Koper) in Rom (Vrhnika). Litija: Ma.Auflič, Juvan 13, Japič 4, Pušič 4, Adamovič, Kamnikar, Bassin 18, Karlovčec 2, Kalinger 13, Bojovič 7, Hauptman 3, Mi.Auflič. Marjan Šušteršič Jemc si ogleduje ostanke forda. Na rallyju pa je tokrat nastopila Še ena posadka iz Zasavja. Karli ja Kropivška z Izlak dirkanje že dolgo privlači, a nikoli ni bilo pravega časa, da bi se lahko zares preizkusil. Tokrat pa seje odločil, da se bo preizkusil vsaj v vlogi predvoznika. S prijateljem Borutom Žnidarjem sta vozila povsem serijski ford escort cosworth. O užitkih med vožnjo sta imela povedati marsikaj, žal pa seje njun nastop končal sredi drugega dne. Zaradi posledic izleta v obcestni jarek, ki jih nista uspela odpraviti niti hitra mehanika Dejan Hribar in Andrej Dolinšek, odpovedala je namreč polos. Kljub Karlijevi izjavi, da ima rallyja zaenkrat dovolj pa upamo, da si bo premislil, in v prihodnosti kakšno dirko odpeljal tudi "zares". Kljub temu sta z Juretom Grošljem pristala na odličnem 3. mestu. Četrtouvrščeni Jereb je ibizo krmaril hitro in atraktivno, 4. mesto skupno in 2. v formuli 2 pa mu dajeta velike možnosti za naslov v razredu. V tem razredu je prvič letos v rallyju nastopil tudi Samo Valant s tovarniško pripravljeno hondo civic in bil po časih zelo blizu Jerebu, a ga je izdal pokvarjen menjalnik. Iz dirke v dirko se popravlja tudi Sandi Boh, ki je lansko Hočevarjevo imprezo pripeljal na 5. mesto. Na izrednem 6. mestu pa že najdemo Boštjana Turka in Tomaža Razborška z astro GSI skupine N. Zagorjana sta tokrat začela silovito. Že na 1. HP sta povedla v svojem razredu in nato vodstva do cilja praktično nista več izpustila iz rok. Jaka Valant je, kot smo že omenili, odstopil zaradi tehničnih težav. Rok Černjavski pa ni zdržal peklenskega ritma in je kar dvakrat zletel s ceste. Z velikim zaostankom se je komaj privlekel do cilja. Tudi za lanskega državnega prvaka Ivana Vidica, ki vozi s tovarniško pripravljeno astro zaAvtotehnaVIS Rally Teamjebil ritem našega Boštjana prehud, na strehi je končal kar dvakrat, drugič tudi dokončno. Edini, ki se ni pustil zmesti, je bil starosta našega rallyja Aleš Črnivec, kije z drugim mestom v razredu privozil sebi že peti, sovozniku Normanu Osrečkemu pa prvi naslov državnega prvaka. Direktor Honda Amortizer teama Drago Turnšek je bil po dirki več kot zadovoljen. Na začetku drugega dne je že kazalo, daje dirka za naša predstavnika izgubljena, saj nista Tudi to je sestavni del rallyja. imela dežnih gum in je Črnivec v dveh HP izničil njuno prednost. Nato pa je dež ponehal in prednost je znova narasla. Tukaj moramo povedati, da so tudi drugi tekmovalci pohvalili vožnje naših predstavnikov, ki letos še nista odstopila, čase pa izboljšujeta iz dirke v dirko in sta v tem trenutku že povsem konkurenčna vsem v razredu do 2000 ccm skupina N, kjer vozita. 14. mednarodni PETROL Rally Velenje je tako za nami. Postregel je z zanimivimi boji, atraktivnimi vožnjami, pokazal pa je tudi, daje v rallyju odločilnega pomena tudi taktika. Odločitev o naslovu letošnjega državnega prvaka pa nam bo dal šele zadnji letošnji rally, ki bo 11. oktobra v avstrijskem Admontu. Takole izgleda start hitrostne preizkušnje. PETROL PROTON MOTOM OUA NOVIH DIMENZIJ. Karli, Borut in ford v akciji. ZASAVSKI "FRKER" NEPRAVILNO NA PREDNOSTNO CESTO Hrastnik, 26.9. ob 12.35 uri se je P.Ž. iz Hrastnika z osebnim avtomobilom vključeval na mestno ulico v trenutku, ko je po njej pravilno pripeljal B.A. Taje sicer zaviral, kljub temu pa sta vozili trčili. Pri tem je na obeh vozilih nastalo za 30.000,00 SIT škode. Zoper P.Ž.-ja sledi predlog SP. PRI PADCU Sl 1E ZLOMIL KUUČNICO Trbovlje, 18. septembra ob 16.20 uri je prišlo do prometne nesreče naVodenski cesti. Voznik kolesa z motorjem je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v osebni avto, ki je vozil pred njim. Pri tem je padel in si zlomil desno ključnico. MOTORIST ZBIL PEŠKO Trbovlje, 23. septembra ob 19.12 uri je voznik motornega kolesa J.B. na Trgu svobode na prehodu za pešce zbil peško D.L. Pri tem sije peška zlomila dlančno kost. Motorista bodo ovadili sodniku za prekrške. IZSILIL PREDNOST Zagorje, 22. septembra ob 14.55 uri je voznik osebnega avtomobila S.l. na Cesti zmage pri bencinski črpalki izsilil prednost voznici D.P. Vozili sta trčili, po trčenju pa je D.P. odbilo še v ograjo. Skupna škoda na vozilih in objektih znaša 500.000 SIT. NA PREHODU ZBILA PEŠKO Zagorje, 25. septembra ob 18.10 sc je pripetila prometna nesreča s hudo telesno poškodbo v križišču Grčar. Voznica osebnega avtomobila H.M. je vozila iz smeri Ceste zmage proti Kidričevi. V tem trenutku je prečkala cesto na prehodu za pešce peška D.T. Voznica je peško zadela in zbila po vozišču. Peško D.T. so odpeljali v bolnico, kjer so ugotovili hude telesne poškodbe. UMRL ZA POSLEDICAMI NESREČE Zagorje, 26. septembra se je na Izlakah pripetila huda prometna nesreča s smrtnim izidom. Pešec G.M. je ob 16.30 uri potiskal kolo po desni strani vozišča Valvazorjeve ceste. V tem času je za njim piipeljal voznik osebnega avtomobila C.S., ki je trčil v pešca in kolo. Pešec G.M. je padel na pokrov motorja in od tam na vozišče. Odpeljali so ga v trboveljsko bolnico, kjer pa je 28. septembra zaradi posledic nesreče umrl. NENAVADNA PROMETNA NEZGODA 16.9. v Zapodju je v kamnolomu S.l. vozil tovornjak po klancu TRBOVLJE navzdol. Nasproti mu je pripeljal z jugom U.I. in se ga tako ustrašil, da je zapeljal po bregu navzdol, kakih 6 metrov. Jugo je skoraj uničen, škode je za 150.000 SIT. NI IMEL VARNOSTNE RAZDAUE Litija, 17.9. V.M. je vozila proti Litiji. Pri kresniškem mostu se je ustavila, da bi se srečala z dvema tovornjakoma. Za njo je pre- hitro pripeljal J.P. in se vanjo zaletel. Škode je bilo za več kot 100.000 SIT. NI UPOŠTEVAL PROMETNEGA ZNAKA Litija 18.9. je B.J. vozil moped proti Bregu po lokalni cesti. Ko je ) pripeljal v križišče, ni upošteval stop znaka in na glavni cesti trčil v osebni avto last O.M. Pri trku je B.J. dobil pretres možganov, raztrganine, odrgnine. ZARADI PREHITRE VOŽNJE POD VLAK Litija, 26.9. ob 20.30 je Š.J. z golfom peljal še nekaj prijateljic v Ponoviče. Na železniški prehod je pripeljal prehitro in zapeljal zelo desno. Skušal je speljati naprej ali nazaj, pa ni šlo. V tistem so se začele spuščati zapornice. Še so poskušali, vendar je vlak že peljal proti prehodu. Bili so toliko prisebni, da so zapustili avto. Celo mimoidoči so poskušali ročno spraviti avto s prehoda, pa so bili premalo močni. V naslednjem je vlak zadel vozilo, ga prepolovil in zadnjo polovico vlekel še naprej. S pluga mednarodnega vlaka so ostanke vozila s silo odstranili, daje lahko nadaljeval pot. RAVBAJO KOT SRAKE UKRADEL MOTORNO ŽAGO Hrastnik - Dne 29.9. je K.S. sporočil, daje neznan storilec iz prostora nove delavnice v Steklarni ukradel motorno žago. Policisti ga še iščejo. VLOMILI V OSEBNE AVTOMOBILE V noči na 23. september so bili v Trbovljah na delu neznani ljubitelji avtoradijev. Najprej so vlomili v osebni avto na Opekarni, nato pa še na Keršičevi cesti, kjer so odnesli avtoradio Pioneer. 26. 9. je prišlo sporočilo, da so neznani storilci preko noči vlomili v vozilo na parkirišču Europlina in odnesli prometno dovoljenje. UKRADEL KOLO V Zagorju so 20.9. zabeležili tatvino kolesa z motorjem last K.V. Izpred Bistroja 91 mu gaje namreč ob 00.20 odpeljal P.M. Le-taje kasneje med vožnjo padel in poškodoval moped ter takega tudi vrnil. Zoper P.M. sledi kazenska ovadba. PEŠ BO HODIL 17.9. seje B.I. pripeljal z motornim kolesom Tomos 14M v Renke. Ob 14. uri pa je ugotovil, da mu gaje nekdo ukradel. Poizvedujejo. VVIKEND JE VLOMIL 18.9. je J.M., lastnik vikenda v Velikem vrhu prijavil vlom. Neznanec je s silo telesa vlomil vhodna vrata, premetal notranjost in od vsega vzel star daljnogled, stensko uro v obliki ročne in namizno svetilko v obliki ladjice. Izsledili ga bodo. ZGOREL ČOLN Trboveljski policisti so bili dne 27.9. ob 11.10 uri obveščeni, daje prišlo do požara čolna last B.J. na Partizanski cesti. Čoln vreden 100.000 Aufbiks J 15.9. se je K.H. odločil, da se mu bo strgalo. Ker pa ni imel nobenega kolega, s katerim bi se zravsal, si je izbral kar policiste. Le-ti so ga v Hotemežu ustavili, ko je vozil osebni avto. Zaradi slabega zadaha oz.vonja po alkoholu (pomaga Tic-tac) so policisti odredili preizkus alkoholiziranosti. Ker seje pri tem alkotest skorajda pokvaril (komajda je še ujel vrednost alkohola v krvi), so mu prepovedali nadaljno vožnjo. Ker pa tega K.H. ni upošteval, so mu policisti za kazen vzeli ključe avtomobila in ga pridržali do iztreznitve. Sledi predlog, oh - saj že veste komu. Človeku, katerega pisarna je najbolj obiskana. Sodniku za prekrške. ^ 20.9. so imeli policisti čast ustaviti K.H.-ja. Tokrat si za tarčo izkazovanja prekomernega "temperamenta" ni izbral policiste, ampak nedolžne voznike. Le-ta namreč spet ni upošteval prepovedi vožnje, potem, ko se ga je (že četrtič letos) ustrašil tudi alkotest. Tokrat je celo nadaljeval z agresivno vožnjo po levi strani, prehiteval kolono in izzival nesrečo. Prav gotovo bo njegovega obiska sodnik za prekrške zelo vesel. £ 27.9. je vse na prireditvi v Hrastniku s svojo prisotnostjo počastil Č.B. Ker po njegovem mnenju še ni bil dovolj "nalit", je zahteval pijačo in jedačo. Na pomoč so poklicali "Pripadnike modrega križa" - policiste, ki so ga odstranili iz dvorane. £ 27.9. je ob 01.10 uri K.A. preglasno nabijal glasbo v osebnem avtomobilu. Ko je prišla komisija za ocenjevanje kakovosti avtor-adijev, joje ucvrl, a so ga po taktih glasbe izsledili in ugotovili, da nima vozniškega izpita. Suma, da je alkoholiziran, pa niso mogli potrditi, ker je zavrnil alkotest. £ 15.9., okolica Dol pri Litiji. Občanu so zasegli več vrst orožja, še čisto dobrega. Bilo je nekaj pušk in pištol. Tudi prijavili so ga. ^ Istega dne so prijavili, da v bližini osnovne šole na litijski Dobravi mladci streljajo z zračno puško in lahko bi poškodovali fasado in okna. Patrola je ukrepala. ^ 16.9., Litija. Z Romi je skušal trgovati K.F.. Imel je konja, oni pa Fička. Dogovorili so se za zamenjavo. Potem so hoteli še sto mark za doplačilo, češ, da je ftčko več vreden. Seveda se srečni lastnik ni strinjal s tako podražitvijo in jih je odpravil. Pa se niso dali. Zamišljeno razliko so si hoteli poplačati kar s kurami s K.F.-jevega dvorišča. Policisti so vsaj za enkrat naredili red. ^ Istega dne seje K.J. spomnila, daje pred dobrimi tremi leti dala otroke v rejo, in da bi jih veljalo videti. Organizirala si je prevoz in jih hotela odpeljati. Pri večjih dveh, (6 in 9 let) ji je uspelo, najmlajši, star 4 leta pa je zbežal k rejnici. Po njegovih izjavah so policisti na področju PP Sevnica izsledili avto in otroka. Vrnili so jih v rejništvo. 18.9., Litija. J.M. je na policijo sporočila, da ji sosed grozi, da jo bo pretepel in ji zijala kaže, ko se mimo pelje s kolesom ali motorjem. Z P.J. so se pogovorili možje v modrem. Povedal jim je, da ji je res kazal zijala, da pa ji grozil nikakor ni. ^ Zvečer istega dne pa je na policiji spet zvonil telefon, in J.M. je očitala policistom, da le čemu jih plačuje, saj niso nič naredili in jih je zmerjala. Zaenkrat je ostalo le pri tem. Trije mladoletniki na kolesih so na Ponovičah 21.9. odlomili zapornice in jih vrgli v jarek. Ko so videli patruljo, so začeli bežati in se pogumno skrili v gozdu, tako, da se še sami nekaj časa niso našli. Ukrepali bodo, policisti namreč. ^ Istega dne zvečer so se mladoletniki napili in razmetali sveče in cvetje na pokopališču. ^ 23.9. sta se v Litiji skregala J.C. in P.K. Prvemu so živci čisto popustili in je slednjega udarjal v obraz, tako daje le-ta krvavel. Patrola je situacijo popisala in J.C. bo moral nekatere stvari pojasniti pri sodniku za prekrške. ^ 25.9. je C.D. iz Litije obešala perilo. S sosednjega balkona pa je odrasel možak začel z zračno puško streljati v njeno perilo. Pri tem je preluknjal rjuho in spodnje hlače. Krivec je nesporno poznan in se bo zagovarjal. £ Lovec z gabrovske družine je v Moravčah pri Gabrovki zlezel na prežo in čakal. Nakar sliši tek skozi gozd in zagleda, kako pes podi srnjad. Ni razmišljal, psa je ustrelil. ^21.9. je luna nosila P.N., saj je ob 14.45 v lokalu Polna luna udaril gosta PB. in mu pri tem izbil zob. SIT je bil popolnoma uničen, poleg tega paje zgorelo tudi 30 kvadratnih metrov ometa na hiši. POOSTRENA KONTROLA V petek 26.9. je v Trbovljah potekala poostrena kontrola prostorov, kjer se zadržujejo predvsem mladoletniki. Pri tem so pri treh osebah našli indijsko konopljo. Vse tri bodo prijavili sodniku za pre- POŽARV ETI-JU 15. septembra ob 20.40 uri je iz neznanega vzroka zagorelo na transformatorski postaju ETI Izlake. Škoda po nestrokovni oceni znaša najmanj dva milijona tolarjev, poleg tega paje prišlo tudi do dvodnevnega izpada proizvodnje. ■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo 1 poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo I | e male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan ločen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- I ■ Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat ko ! je ponudnik iz druge omrežneskupine,neiz060]. L“— — — — — — — — — — — J STANOVANJA, PARCELE PRODAM hišo urejeno, ali zamenjam za stanovanje v Zagorju, tel.: 65-201 PRODAM travnik (3900 m2) v Praprečah, poceni, tel. 65-212 PRODAM dvosobno stanovanje 52 m2, tel.: 61-473 PRODAM dvosobno opremljeno stanovanje v Zagorju, tel.: 61-531 PRODAM trosobno tanovanje in garažo v Trbovljah, cena po dogovoru, tel.: 061/441-759 AVTOMOBILI, DELI PRODAM Zastavo 101,1.1 GX, letnik 88, bele barve, garažiran, cena po dogovoru, tel.: 25-662 KUPIM Audi 80 ali lOOdiesel, od prvega lastnika, nekarambolira-nega, lepo ohranjenega, poo razumni ceni, tel.: 24-373 ali 041/ 669-297 PRODAM TAM T 170, kiper, 1. '82, reg. do 4/'98, cena 8.500 DEM, tel.: 21-841 PRODAM Polski fiat P-126, letnik 1988, neregistriran, v voznem stanju, tel.: 24-593 in 43-750 (popoldan) PRODAM Zastavo GTL, letnik 84, reg. do 8/98, tel.: 24-797 PRODAM Seat Cordobo GLX, letnik 7/94, prevoženih 42.000 km, reg. do 7/98, tel.: 27-426 PRODAM golfa letnik 1980, po delih ali celega, cena po dog., tel.: 43-565 PRODAM Vugo 45 Koral, bele barve, letnik 1989, reg. do 1/98, prev. 89.000 km, cena 1200 DEM, tel.: 43-603 RAZNO PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615 KUPIM trajno žarečo peč na trdo gorivo, tel.: 41-280 PRODAM P-126, letnik 1987, reg. do 12/97, lepo ohranjen, cena 600 DEM, tel 22-755 PRODAM računalnik 128/64 s kasetarjem in TV + 2 joystika + 5 kaset, tel. 43-565 UGODNO PRODAM omaro Alples za predsobo, cena 15.000 SIT, tel. 26-697 PRODAM komplet spalnico s petdelno omaro, dobro ohranjeno, tel.: 24-495 PRODAM kombiniran otroški voziček , zelo lepo ohranjen, ugodno, tel.: 21-853 PRODAM hodalico, stolček in voziček, tel.: 061/881370 SEDEŽNO chicco prenosni sedež za dojenčke 0-10 kg, tudi za avto, cena 8.000 SIT, tel.: 22-727 KUPIM mizo in štiri stole za kuhinjo, tel.: 44-326 (Tone) PRODAM tovorno prikolico za osebni avto, vlečno kljuko in bencinski agregat 2 kw, 220V, tel.: 063/736-045 PRODAM motor za Nissan Datsun, letnik 1984, prevoženih 80.000 km, uvožen iz Avstrije, z vso potrebno carinsko dokumentacijo. Cena po dogovoru, tel: 64-411, 64-166 ali 64-250 Na najudarnejši točki v centru Litije vam odstopimo del prostora! Pokličite nas na tel.: 061/883-822 ŽELITE BOLJŠO OCENO - Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 ŠESTOŠOLCI, SEDMO-ŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719 UGODNO JESENSKO LETOVANJE v apartmaju za 5-6 oseb na otoku Vir, morje oddaljeno 20 metrov, cena 50 DEM na dan, tel.: 66-099 (po 16. uri) ODKUPUJEMO DELNICE sklada Mercata, Maksima in ostale ter delnice serije Bing za gotovino, pridemo na dom, tel.: 25-830 EVROPSKO PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 24-373 ali 041/669-297 ZAPOSLIM študentko, dijakinjo, za strežbo, tel.: 061/881-364 NUJNO IŠČEM resno delo na domu, tel.: 78-148 BODITE MED PRVIMI. Enostavno in dobro plačano delo. Primerno predvsem za gospe in gospodične. Tel.: 21-257 ali 22-279 IZGUBILI SO SE NEGATIVI fotografij, posnetih na Malti. Najditelju sledi nagrada, tel.: 26-143 VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-YINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/minuto HONORARNO DELO.tel.: 64-250 1 ■ ^ ______V N ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/ 715/735 O, saj ni smrti, ni smrti! Samo tišina je pregloboka. (S. Kosovel) ZAHVALA Ob tragični izgubi našega sina, moža, očeta in brata BOJANA VODENIKA s Konjšice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in nam kakor koli pomagali v težkih trenutkih. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem iz Polšnika in nekdanjim sodelavcem Rudnika Zagorje ter delavcem Slovenskih Železnic. Zahvala vsem, ki so darovali sveče in cvetje, z nami sočustovali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi. Jesenska ugodna ponudba TP POTROŠNJA p.o. Zagorje, Kidričeva 1 V v v poslovalnici ŽELEZNINA in blagovnici ŽIVA - tv sprejemnik VOVAGER 51 TX, Gorenje samo 49.990,00 SIT - PHILIPS radio s magnetofonom in CD-jem samo 24.990,00 SIT - GRUNDING glasbeni center-stolp samo 54.385,00 SIT - zamrzovalna omara GORENJE, ZOP 12.3 E samo 40.551,20 SIT - hladilnik GORENJE, HT 15.3 E samo 47.851,80 SIT - mešalnik-sesekljalnik GORENJE, S-201 samo 10.346,40 SIT - rezalni stroj GORENJE, R 404ST samo 7.106,40 SIT - pečica električna - uvoz, CK-10 samo 9.669,60 SIT - mešalnik BOSCH, MFQ 1951 samo 6.210,00 SIT Poleg ugodnih cen, nudimo tudi odložena plačila! 'Vljudna te že vedeli... ...da menijo, da nastanek zgodbe o legendarnem junaku Robinu Hoodu sega v leto 1230, saj se je ohranil dokument, ki je že tedaj omenjal^ nekega Rbbertusa Hooda. Sele v 14. stoletju pa se je uveljavil lik poštenega tatu, ki se je zatekel v gozd, od koder poskuša pomagati revnim ter nagajati bogatim. ...da je francoski inženir in profesor kemije Thierry Talon izumil "elektronski detektor tartufov". Naprava začne oddajati glasove, takoj ko zazna najmanjšo sled značilnega vonja po tartufih. ...da so med dejavniki, ki močno onesnažujejo ozračje, tudi naravni žvepleni izviri, pepel, ki nastane ob gozdnih požarih in izbruhih ognjenikov, pa tudi pesek, ki ga veter prinese iz puščav. Te snovi lahko oblikujejo ogromne oblake, ki pot, dolgo nekaj tisoč kilometrov, prepotujejo v zelo kratkem času. Pred kratkim je meteorološki satelit fotografiral tak oblak, ki je nastal nad Saharo in nato v pičlem tednu dni prečkal Atlantik ter prispel do Karibskega morja. ™W15KESUKOVM imniRn KINO HRASTNIK 2. 10. - S. 10.: IZGUBLJENI SVET (ikc.spektakel). čet. ob 19.00, pet. in ned, ob 17.00; 3. 10. - 5. 10.: BATMAN IN ROBIN (akcija), pet. ob 19.15, sob. ob 17.00 in 19.00 in ned. ob 19.15; 6.10. in 7.10: NI KINO PREDSTAV; 8. 9. - 12. 10.: MOŽJE V ČRNEM (ZFkom ). sre., čet. ob 19.00, pet. in ned. ob 17.00; 10. 10. - 12. 10. OKUS PO MINNESOTI (ljub.kom.), pet. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00. ned. ob 19.00; 13. 10. -14.10. NI KINO PREDSTAV; 15. 10. RELIKVIJA (srhljivka) ob 19.00 KINO DOL PRI HRASTNIKU 4. 10.: IZGUBLJENI SVET (akc.spekt.). sob. ob 18.00; II. 10.: MOŽJE V ČRNEM (ZF akcija), sob. ob 18.00 KINO TRBOVLJE 2. 10. - 6. 10.: MOŽJE V ČRNEM (ZF akc. spektakel) čet., sob. in ned. ob 17.00 in 19.00. pet. ob 17.00, pon. ob 19.00; 7. 10. - 9.10.: GEORGIA tor. ob 17.00 in 19.00, sre. in čet. ob 19.00; 8. 10. - 13. 10.: ZVEZDNE STEZE; PRVO SREČANJE (ZF akc.), sre. čet., pet. sob. ned., pon. ob 17.00; 10. 10. -13. 10.: PRIJATELJICI (kom ), sob. ned. in pon. ob 19.00; 14. 10. - 15.10. POPOLNA OBLAST (psih.thriller), tor. ob 17.00 in 19.00 in sre. ob 19.00. KINO ZAGORJE 2.10. - 5. 10.: POPOLNA OBLAST (thriller). čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 3. 10. - 7. 10.: RELIKVIJA (grozlj.), pet. sob. ned. pon. ob 19.00, tor. ob 18.00; 7.10. FILMSKO GLEDALIŠČE - TEORIJA ZARO FE (am.thriller) ob 21.00; 8. 10. - 12. 10. : SUŽNJA LJUBEZNI (kom.), sre. čep pet. ob 19.00, sob. iti ned. ob 17.00; II. 10. in 14. 10.: PORTRET DAME (kom.), sob. ned. pon. in tor. ob 19.00, 15.10.: SMEŠNO (kom) ob 19.00; KINO IZLAKE 5. 10.: POPOLNA OBLAST (thriller), ned. ob 19.15, 12. 10.: SUŽNJA LJUBEZNI (kom) , ned. ob 19.15; SPORED RADIO Trbovlje Četrtek, 2.10. in 9.10.1997 6.00 - 10.00 Jutranji program 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL Komentira in obvešča. 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Ob Savi navzdol, ob Savi navzgor, 18.45 Poročila, 19.00 - 24.00 Živa noč 24.00 - 6.00 Nočni program Petek, 3.10. in 10.10.1997 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila. EPP. 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Glasbene novosti, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik. 16.45 Obvestila. EPP. 17.00 Mladinski val, 18.45 Poročila. 19.00 Nočni program Sobota, 4.10. in 11.10.1997 8.00 Dobro jutro. 9.00 Popevka tedna. 10.00 Gost na radiu, 10.45 EPP, 11.00 Teden bil je živ. 12.00 Kuhajmo z dušo, 12.15 Obvestila, EPP. 13.00 Poročila. 14.00 Čestitke, 15.15 RGL komentira in obvešča. 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP. 17.00 Sobotno dopoldne. 19.00 Nočni program Nedelja, 5.10.1997 in 12.10.1997 8.00 - 9.00 Dobro jutro. 9.00 Cici-vrtiljak. 10.45 EPP, 11-00 Teden je za nami, 11.15 Viža tedna, 12.00 Večno zelene melodije, 12.30 EPP. 12.45 Obvestila, 13.00 Čestitke poslušalcev. Nedeljsko popoldne, 19.00 Nočni program Ponedeljek, 6.10. in 13.10.1997 6.00 - 10.00 Jutranji program. 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila. 14.45 Obvestila. EPP. 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Želeli ste jih slišati. 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik. 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Radio na obisku, 18.00 Oddaja o kulturi, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Torek, 7.10. in 14.10.1997 6.00 - 10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik. 16.45 Obvestila, EPP. 17.00 Šport. 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Sreda, 7.10. in 15.10.1997 6.00 - 10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča. 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP. 17.00 Upokojenci med nami, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program KANAL 10 Trbovlje Četrtek, 2.10.1997 9.00 Video strani, 17.00 Video strani. 19.00 Zrcalce, zrcalce - talk show , 20.10 EPP, 20.15 Kuhajmo zdravo. 20.50 Kontaktna oddaja 21.35 Video boom 40 -slovenska glasbena lestvica 22.30 Obvestila Petek, 3.10.1997 9.00 Video strani. 17.00 Video strani, 19.00 Vlak brez voznega reda, 19.05 Bingo-Bongo. 20.00 EPP. 20.15 Žebljički, oddaja s skritim gostom in filmsko lestvico. 21.00 Film tedna, po izboru gledalcev. 22.40 Vlak brez voznega redu-nočni program. Sobota, 4.10.1997 9.30 Video strani, 10.00 Sobotna dopoldanka - Dobro jutro. Napoved sporeda. Dobro jutro. Videospot. Risanka, Kviz za mlade. Mini 5 - otroški kviz. Sobotni glasbeni gost , Video boom 40 -slovenska glasbena lestvica. Obvestila Nedelja, 5.10.1997 09.30 Videostrani. 10.00 Sobotna dopoldanka - p, 13.00 Video strani. 14.00 Pesem domača - p. narodnozabavna glasba, 14.30 Miš maš. 15.50 Z vami nocoj 16.30 Zlati zvoki, 17.50 Zrcalce Zrcalce -talk shovv, 19.00 Bingo bongo, 20.00 Filmski vagon - oddaja s skritim gostom in filmsko lestvico, 20.45 Film tedna, 21.25 Obvestila Ponedeljek, 6. 10. 1997 9.00 Video strani. 17.00 Video strani. 19.00 Glasbeni gost, 20.00 EPP, 20.05 Mali brezdomci, 20.20 Pesem domača -narodnozabavna glasba, 20.50 Miš maš, 22.00 Obvestila Torek, 7.10.1997 9.00 Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 Pesem domača, 20.00 EPP, 20.10 Portret, 20.55 Videospoti. 21.00 V družbi z Meto Malus - razvedrilna oddaja, 22.00 Obvestila Sreda, 8.10.1997 9.00 Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 Portret - p. 20.00 EPP, 20.10 Zlati zvoki - narodnozabavna glasba, 21.20 Zrcalce, zrcalce - talk show, 22.40 Obvestila Četrtek,?. 10.1997 9.00 Video strani. 17.00 Video strani, 19.00 Zrcalce, zrcalce, 20.00 EPP. 20.10 Kontaktna oddaja. 20.40 Kuhajmo zdravo, 21.10 Video boom 40 - slovenska glasbena lestvica. 22.05 Obvestila Petek, 10.10.1997 9.00 Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 Vlak brez voznega reda, 19.05 Bingo bongo - otroški kviz, 20.00 EPP, 20.10 Žebljički - skriti gost in filmska lestvica, 21.00 Film tedna po izboru gledalcev, 22.40 Vlak brez voznega redu-nočni program. 01.00 Obvestila Sobota, 11.10. 1997 9.30 Video strani, 10.00 Sobotna dopoldanka - Dobro jutro. Napoved sporeda. Risanka, Kviz za mlade. Kuhajmo zdravo. Sobotni glasbeni gost, Video boom 40 - slovenska glasbena lestvica. Obvestila Nedelja, 12.10.1997 10.00 Sobotna dopoldanka - p. 13.00 Video strani, 14.00 Pesem domača - p. narodnozabavna glasba, 14.30 Mali brezdomci, 14.40 Miš maš, 15.50 Portret, 16.10 Zlati zvoki, 17.20 Zrcalce Zrcalce -talk shovv, 18.20 Bingo bongo, 19.10 Filmski vagon, 20.00 Film tedna, 21.40 Obvestila Ponedeljek, 13.10. 1997 9.00 Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Glasbeni gost, 20.00 EPP, 20.10 Pesem domača -narodnozabavna glasba. 20.40 Miš maš. 21.40 Obvestila Torek, 14.10.1997 9.00 Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Pesem domača -p, 20.00 EPP, 20.05 Z vami nocoj, 20.45 Oddaja Zveze gluhih in naglušnih Slovenije, 21.00 Večer z Albinom, 22.00 Obvestila Sreda, 15.10.1997 9.00 Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Oddaja Zveze gluhih in naglušnih Slovenije 20.00 EPP. 20.05 Zlati zvoki - narodnozabavna glasba, 21.15 Zrcalce, zrcalce - talk shovv, 22.40 Obvestila NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 15. 10. 1997 na naslov; UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA”. Fotokopij ne upoštevamo. Nanrade. ki vas čakajo: 1. : Vrednostni bon 4.000,00 SIT KZ Izlake z.o.o., pos. Medea 2. ; Vrednostni bon 2.500,00 SIT KZ Izlake z.o.o., pos. Medea 3. : Vrednostni bon 1.500,00 SIT KZ Izlake z.o.o., pos. Medea Izžrebanci nagradne križanke 18/'97 (nagrade prisneva Video Zalokar. Trbovlje: L: Praktična nagrada v vrednosti 4.500,00 SIT Vasja Zupan, Pintarjeva 20, Zagorje 2. : Praktična nagrada v vrednosti 3.000,00 SIT Ana Praznik, Polje 8, Zagorje 3. ; Praktična nagrada v vrednosti 2.500,00 SIT Štefan Vučko, Pintarjeva 22, Zagorje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2e, Zagorje do 16. 10.1997 od 9.00 do 13.00 ure. Rešitev nagradne križanke 18/'97 (VODORAVNO): MER. GAMS. OPERATER, NOGOMETAŠ, DII.ETANTKA, OCENA, KLOPT, KARATE, KARPATI, KOLA, ARKA, NE, IVO, APA, ANADIR, RAD, RENU, TEPEC, VENA, ORIGANO, PRHLINA, KARETA, UN, POKROV, KA. SITAR, OKRAS, ORDINACIJA, PLASTIKA, KOKARDA, ASA, ŽAN, OČA, SAS. Sponzor nagradne križanke poslovalnico M€D€fiIzlake tel. 74-194 In MfiRGR Zagorje tel. 64-302 Na izbiro obutev iz kolekcije "(JJESEIM * obutev iz kataloga ALPINA * moška in ženska obutev * otroška nepremočljiva obutev od št. 18 dalje Ugodne cene... ugodni plačilni pogoji lili ~\:gg gct: er: RMMnnMMnMMMMraa H080E! Izkazali se boste na različnih področjih, s tem si la-22.3.-20.4, hko dvi- gnete tudi ugled v družbi, le nikar ne pretiravajte. Začateni uspehi vam bodo dali veliko delovnega poleta. Št.: 16. Doslej ste reševali probleme tako, da ste iskali začasne tolažbe, končno pa ste se odločili za konkretnejše spremembe. Česarkoli se boste lotili, uporabite izkušnje. Št.: 3. 21.4.-21.5. Izredno lepo lastnost imate, da na vse probleme lahko pogledate tudi z bolj vesele plati. Uživajte v uspehu, ki se vam obeta na poslovnem področju in veselite se naprej. Št.: 21. 22,5.-21.6, Radi bi nekaj spremenili v svojih od-( nosih, zato naj vas ne bo strah povedati, kar mislite. Načrt, ki ga imate v glavi je odličen, le dovolj poguma potrebujete. Št.: 9. 22.6.-23.7. 24.7.-23.8. Nekaterih zamisli ne boste ude-janili, saj ste se premalo potrudili s tistimi, ki vam lahko največ pomagajo. Uporabite iznajdljivost pa bo šlo veliko lažje. Št.:27. Bodite bolj odprti do drugih in razmišljajte bolj pozitivno, saj niso vsi vaši sovražniki. Na delovnem mestu vas bodo največ naučile lastne izkušnje. Št.: 18. 24.8.-23.9. V trboveljski porodnišnici je na svet privekalo 17 novorojenčkov, tehtnica pa seje prevesila na stran dečkov, kajti na svet jih je privekalo 8. Sicer pa vsem novopečenim mamicam iskreno čestitamo! 17.9. Radojka Milosavljevič, Rudarska 26, Kisovec; hči Tamara 18.9. Helena Naraglav, Savinjska cesta 9a, Trbovlje; sin Jan 19.9. Marinka Logar, Stranski vrh 10, Polšnik; sin Domen 20.9. Damijana Napret, Pod kojšico 2, Rimske Toplice; hči Patricia Kovač Sanja Stojevič, Kolonija l.maja 18, Trbovlje; sin Santini 21.9. Radmila Jelakovič, Novi log 7a, Hrastnik; sin Tilen 22.9. Mojca Grošelj, Trg revolucije 38, Trbovlje; sin Matic 23.9. Darja Murn, Zupančičeva 18, Zagorje; hči Nina Olga Lapornik, Mala breza 39, Celje; hči Sara Senica Mateja Bernot, Sallaumines 5a, Trbovlje; hči Rebeka 24.9. Elida Kurtič, Žabjek 16, Trbovlje; sin Elvis Ružiča Jurjevič, Trg revolucije 15, Trbovlje; sin Matej Tina Borišek, Šklendrovec 6, Zagorje; hči Tjaša Prosenc 25.9. Tina Rebernik, C. v Zgornji log 69, Ljubljana; hči Lara Renata Lakner, Boben 27, Hrastnik; hči Laura 28.9. Simona Bokal, Nas. Aleša Kaple 6a, Hrastnik; sin Jernej Ksenija Šoštar, Prapretno 43, Hrastnik; sin Nejc 29.9. Melita Djedovič, Prvoborcev 35, Hrastnik; hči Venesa LITIJA ZAGORJE TRBOVLJE HRASTNIK RADEČE Veliko učinkovitejši boste, če se problemov tokrat lotite sami. Nekaj časa posvetite svojim staršem, saj pričakujejo vašo podporo in pomoč. Št.: 7. 24.9.-23.10. Pravcati umetnik prepričevanja ste in vsaka stvar se bo obrnila vam v prid. Pametno bi bilo, da nekaj časa bolj poslušate kot govorite. Št.: 23. Ne rinite se v ospredje j*. za vsako ceno in ne povzdi-gujte se nad Jp druge, ki so v 23.11,2^ f0VSem, ena- kem položaju kot vi. Odločite se, kaj vam pomeni partner in kaj od njega pričakujete. Št.: 1. S skupnimi močmi boste do-. segli nekaj, kar si že -4k[ž dolgo pri-23.12,20.1. zadevate narediti sami. Prijatelji vam zelo zaupajo, zato lahko vedno računate na njihovo pomoč. Št.: 20. Ker niste obremenjeni z večjimi problemi, poskušajte pomatati prijateljem in znancem. To vam lahko da novih moči, ki jih boste v prihodnje še bolj potrebovali. Št.: 14. 21.1.-19.2. °L: % ** f/ Kot že tolikokrat ste pozabili na stvari, v katerih lahko uživate. Preveč ste se posvetili obveznostim in problemom drugih. Uživajte v drobnih vsakdanjih stvareh in obdržite nasmeh. Št.: 5. f 20.2.-21.3. OBVESTILO DU HRASTNIK Sklad solidarnostne posmrtniške samopomoči; obvešča vse upokojence, ki ste ob začetku leta 1997 izpolnili anketo za sklad solidarnostne posmrtninske samopomoči (SSPS) DU Hrastnik in ostale, da se lahko SSPS včlanite v klubih DU Hrastnik in DU Dol pri Hrastniku in to; v klubskih prostorih Steklarna: ponedeljek od 9. - 1 l.ure v klubskih prostorih Rudnik: torek in sreda od 9. - 11 .ure v klubskih prostorih Dol: četrtek od 9. - 11 .ure Letna članarina znaša 2000 SIT in miruje, to se pravi, da letos ni izplačila. Do izplačila so upravičeni svojci članov SSPS po plačilu članarine za leto 1998, ki se bo pobirala ponovno od januarja do 31.3.1998. Letos se lahko včlanijo vsi, ne glede na starost. Sporočamo vam, da bo po 1.1.1998 starost za nove člane omejena in doba mirovanja najmanj eno leto. Lestvica včlanitve glede na starost v letu 1998 je naslednja: starost do 50 let mirovanje 1 leto starost od 51 do 60 let mirovanje 2 leti starost od 61 do 70 let mirovanje 3 leta Brodarsko društvo Steklarna Hrastnik OBVEŠČA, da skupaj z Rafting zvezo Slovenije organizira letošnjo osmo tekmo državnega prvenstva v raftingu. Tekma bo v soboto, 11 oktobra na reki Savi. Tekmovalo bo več kot sto tekmovalcev v dvajsetih ekipah, med njimi tudi Bobri, ki so osvojili tudi naslov državnih prvakov. Vabljeni! OBVESTILO Društvo revirskih likovnikov RELIK Trbovlje organizira srečanje likovnih ustvarjalcev iz vse Slovenije v okviru slikarskega EX TEMPORE-ja TRBOVLJE 97. Delovno srečanje bo potekalo 4. in S.oktobra v Trbovljah. Tema srečanja je Razcvet likovne lepote. Dela bodo zadnji dan pregledana in nekatera tudi nagrajena. Čez teden bodo nastala dela razstavljena v Delavskem domu v Trbovljah. U. VABILO V petek, 3.oktobra 1997, vas vabimo v avlo Delavskega doma Zagorje na otvoritev in ogled samostojne razstave Rine Stušnik iz Zagorja. Razstava bo odprta 14 dni, ogled pa bo možen ob drugih prireditvah, za skupine pa po naročilu. KC DD Zagorje SEJEM SODOBNA ELEKTRONIKA Sejem Sodobna elektronika bo potekal od 6. do 10. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Sejem bo zajel več kot 8000 m2, na njem pa bo sodelovalo več kot 600 razstavljalcev. OBVESTILO Knjižnica Zagorje pripravlja ustvarjalno delavnico z naslovom Pozdravimo jesen. Delavnica bo v četrtek. 9.oktobra, ob 17.uri na mladinskem oddelku zagorske knjižice, vabljeni pa so otroci od 5. do 1 Odeta starosti. Inštitut za raziskovanje medijev MEDIANA, Vilharjeva 27, Ljubljana OBVEŠČA V oktobru, novembru in decembru bomo v KS Izlake in KS Jože Marn opravljali terenske ankete o branosti, gledanosti in poslušanosti medijev. Zato vabimo vse, ki jih terensko anketiranje zanima, so pri svojem delu natančni, komunikativni in imajo izkušnje z anketiranjem (ni pogoj), da se nam javijo. Podrobne informacije so vam na voljo od pon. do pet. od 8.00 do 16.00 na tel.: 061/13-77-100. Domus d.d. VABI na predstavitev Otrok od rojstva do šole, ki bo v razstavnem prostoru Domusa v Ljubljani na Slovenski cesti 17, od 8. do 1 S.oktobra. Predstavitev bo predvidoma zajela vse tiste predmete in storitve, kijih otrok za zdravo rast in razvoj potrebuje. Razstavo bomo popestrili s svetovanji in predstavitvami. V času razstave nameravamo organizirati tudi izobraževalni tečaj oz.delavnico za prodajalce, ki v svojih trgovinah ponujajo igrače in ostalo opremo za otroka. V akcijo se je vključila tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije. Predstavili bomo: -opremo za dojenčka in malčka (zibke, previjalne mize, stajice, vozičke, nahrbtnike, kenguruje, čelade,...) -pohištveno opremo -igrače in športne rekvizite -izdelke za nego in higieno -otroško hrano -tekstilne izdelke -obutev -literaturo -ostale drobne predmete (stekleničke, dude,...) -vzgojno izobraževalne tečaje, namenjene predšolskim otrokom. fr-................. ^ UJIJ^A I ODKAR LITIJSKI OBČINARJI NIMAJO SVOJEGA VODNIKA STALNO MED SEBOJ, SO TOTALNO ZBEGANI. (horuk) UJIJ^A 2 TAKO ZBEGANI, DA SO IZGUBILI ŽE PLAČAN PROJEKT CEST NA KONJŠICI, KATEREGA SO KRAJANI TUDI ŽE PLAČALI. (s tujim denarjem delajo kot svinja z mehom HORUK) LITU6^A 3 SAJ NI ČUDNO, DA VSE ZGUBIJO. KO PA SO SE ŽE TOLIKOKRAT PREUREJALI, ...E MISLIM SELILI. (otroci pa še kar v kleti HORUK) V i /" N DRŽAVNI SVETNIKI SE PRED TELEVIZIJSKIMI KAMERAMI ZA OSLOVO SENCO KREGAJO, ZAKONA 0 REINVESTIRANJU IN NJEGOV ZNAMENITI 39. ČLEN, PA KOT DA JU NI... (horuk) CI STA RESNI CA- PRAVkAR SEMSIJOIZMSLIU \_____________________v f--------- ^ bičRTE Na zadNj jtraNi Vizija Na tiskovni konferenci je M. Pavlica (ZLSD) izrekel ostro kritiko na račun sedanje oblasti, češ da pelje državo v \ vrednostni in razvojni model, značilen zakonec 19. stoletja, namesto, da bi ponudili vizijo za 21. stoletje (Delo). p^Mlap bčL Pomladniki so tik pred tem, da najdejo skupnega kandidata za predsednika države. Le uskladiti se še morajo. Po dosedanjih "uspešnih" uskladitvah, lahko ime kandidata pričakujemo tam nekje leta 2000. P^LJEVALC! JAkljNl N PLAČNI Tokrat o verbalnih. Torej, največji verbalni posiljevalci so politiki. Še posebno na predvolilnih shodih. \Cdo je Večji 5T&?jeič? Mnogi vodilni v zasavskih podjetjih ( ki so na individualnih kolektivnih pogodbah) so prepričani, da so v podjetjih katera vodijo, največji strošek tisti, ki so na kolektivnih pogodbah (delavci). Zato enostavno ukinjajo ali racionalizirajo mnoga delavna mesta in zaradi tega tako odvečne delavce odpuščajo, premeščajo in podobno. Delavci, vprašam vas: " Kaj pa, če so največji stroški prav ti, ki odpuščajo? po Ltf jtpc Se bo eden najbolj znanih zasavskih sindikalnih delavcev S. Kmetič povzpel po sindikalni" lojtrci" klin višje? Če mu bo uspelo, kot enemu izmed kandidatov, postati predsednik sindikata Neodvisnost, ali bo potem ta sindikat pognal korenine tudi v Zasavju? NEIZPEZbNl Ltfjč ZA6AVJA LOTO LOTO LOTO LOTO LOTO LOTO LOTO LOTO LOTO LOTO LOTO LOTO Nezaposlenost seje v Sloveniji znova povečela. Žal tudi v Zasavju. Število oseb brez dela v Trbovljah je 1673, v Litiji 1299, v Zagorju 1116 ter v Hrastniku 733. LOTO LOTO LOTO LOTO LOTO LOTO LOTO LOTO LOTO LOTO LOTO LOTO PLAČAL PAVIČA J. Markeš je v Magu zapisal, daje zdajšni, prejšni in večni predsednik prejšno predvolilno kampanijo financiral kar mimo države. Od ogromnih sredstev, ki jih je nabral, ni plačal niti stotina davka, medtem ko so morali reveži za tekočim trakom pisati davčne napovedi. Za nekim drugim tekočim trakom v Italiji seje tedaj tiskal časopis Predsednik. Iskrice zbral in dodal Igor Goste V —j Pokojnina po vaši meri. ŽIVLJENJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami? Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. zavarovalnica triglav Celje - skladišče D-Per /O ljubljanska t6' 997 Banka Zasavje d.d., Trbovl 5000004414,20 NENAMENSKI gotovinski krediti na 1 leto TOM -l- 8,5% FIKSNO za upokojence še nižja obrestna mera Banka Zasavje - SAMO V OKTOBRU - ZA SVOJE VARČEVALCE LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za vas COBISS © NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek.... I Datum rojstva kraj ........................... poštna št.. ulica........................... telefon. . ., datum................... podpis.......... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) za brezplačni mali oglas O ........... > ^ Moj naslov: < N