ostava izroči vsaki občini (komunu) oskerbništvo lastniga premoženja, in ji perpusti zvolitev njenih namestnikov. De bi se tedej izpeljava te narv. naredbe v občini zagotovila in storilo, de se v resnici prava občinska (komunska) volja v ti dvojni zadevi oglasi, in narv. namen zastran dobriga in občini resnično koristniga oskerb- ništva občinskiga premoženja doseže, je c. k. Kresija na svitlo dati sklenila naslednji f* o a m te. I. Poglavje. Zvolitev občinskih oskerbnikov. §. 1. Občinsko oskerbništvo. Župan in (dva) persežena moža sostavijo po postavi oskerbništvo občinskiga (srenjskiga) premoženja. Perviga po¬ staviti ima oblast politiška gosposka, zadnja dva izvoli občina. Dolžnosti župana kakor glavarja v občinskimu oskerb- ništvu ne smejo se pomešati z njega dolžnostmi kakor poli— tiškiga predstojnika v občini, v kteri drugi lastnosti je on ud politiškiga vladarstva in samo poveljam becirške (okrajske) gosposke podložen. Kresija si perderži oznanilo posebniga poduka zastran njegove stopnje v ti zadnji lastnosti. §• 2 . Iz občinskih odbornikov ali poslancov sostavljen in z njih namestnikov pomnožen zbor občinski, izbere perse¬ žena iz svoje srede. Le ta pomnoženi občinski (srenjski) zbor obstoji za občino iz poslancov in namestnikov. §• 3 . Občinski zbor. Zvolitev teh poslancov v občinski zbor i njih namest- Verste voliteljov. nikov, se godi po občinskih k’temu poklicanih (§. 5, 6) udih, ki se zato v zbirališa snidejo. A ''H«*.*. Volivno zbirališe. §. 4 . Saj štirnajst dni pred ko se ima zvolivno zbiralise sniditi, razglasi becirška gosposka (komisariat) v občini z očitnim oznanilam, na kteri dan, ob kteri uri in v kteri na- mčn de naj se k’ zvolitvi poslancov poklicani udje zberd. Zupanu in perseženima kakor tudi vsakimu, ki v občini ima posestvo, stanovališe pa drugod, se posebno pisano po¬ ročilo k zbirališu pošle. Občinski hlapec (podžupnik) bo tudi na zadnji praznik pred zvolivnim zbirališam po velki božji službi pred cer- kovnim vratam glasno prebivavcam občine oznanil dan in uro zbirališa, in reč, o kteri se bode pogovarjalo. §• 5. Volivna pravica. Volivno pravico v občinskimu zbirališu za izvolenje poslancov in namestnikov ima vsak hišen poglavar, ki je enimu klasov (versti) (§. 3) prištet. Posestniki nerazdeleniga premoženja, deležniki ali tovarši kupčijske ali obertniške dite imajo skupej le en sam volivni glas. Ženske, maloletni in vsi, ki so pod varham (irofam) ali oskerbnikam, cerkve in skupšine se ne zamorejo sami (osobno), ampak le po svojih postavnih namestnikih, po- oblastencih ali varhih občinskiga zbirališa vdeležiti. §• 6 . Izvoljitev po po-oblastencih. Kdor ima volivno pravico v občinskim zbirališu za iz¬ volenje poslancov in namestnikov, se sme po osobi za to posebno po-oblasteni namestiti pustiti, če mu okolišine ne prepustijo v lastni osobi k’ zbirališu priti, to de a) tak po-oblastenec ne sme nadomestiti kakor eniga samiga po-oblastenika, b) v po-oblastnimu pismu more biti povedan vzrok, ki pisavču brani, samimu priti, c) in po-oblastni list more biti od po-oblastnika pisan in podpisan; ko bi bil samo podpisan, je tudi treba podpisa dveh prič. Ako po-oblastnik pisati ne zna, more po-oblast¬ nimu listu svoje navadno ročno znamnje pristaviti, in ga dvema dobrima pričama, kterih ena po-oblastnikovo ime in perimek pismu pridene, podpisati dati. Ako je tak po-oblasten list v drugi deželi storjen, more še verh tega biti po postavi poterjen (legaliziran). §. 7. Primernost za izvoljitev. Za poslance ali namestnike ne morejo bit izvoljeni: Deržavni (cesar.) služabniki, ki zavoljo svoje stopnje čez občinjo kaj zamorejo, vojšaki, ki so v pravi službi, ob- PSodTf 33f -ož .B{;tc3iq .fljiiofiarJjot;} yodiuTod’;o dlndilovai 60 if ..iiofoqb9iq opiapiaJjMj 'd {rž -lodbo ngblenmdo odSule iJin oiOiflfis .’3oq to f ,5do 56 f , -iBdiii iiirr}393oq ib«) pleb r ii .oiajivm^G sn 5®y «/!.««<:> osr. -T hs;al39T.T? Ti j i 5 -on vslifov fiyoH es udoisi r .Uiy«vs{ . »qys oj činski služabniki, ženske, maloletni (nedorastni), od sodbe spoznani zadjanci, cerkve, skupšine, kogar premoženje je konkurs u zapadeno, fajmoštri, kooperatorji, kaplani, vikarji itd. v tisti občini, kjer duhovno službo opravljajo, ptuji deže¬ lam, kasni dolžniki občine, vsi, kteri so ž njo v pravdi, ki čez peljavo občinskiga oskerbništva še niso obrajta položili, in ki, zastran kakiga hudodelstva pravdi podverženi, niso bili spoznani nedolžni. Na mesto žensk, maloletnih, oskerblencov, cerkva, skup- šin (edinstev) se pa izvoljiti smejo njih postavni namest¬ niki (§. 5.). Tudi se znajo izvoliti za poslance v Becirku vdomov- leni spoznani opravniki takih posestnikov, ki zvunej dežele prebivajo. Baali! zsgh ifraiitdoao(j -uno ieq n Izvoljenje. . f0£0598f)b f< tod® iaoxomaoq (.S .§ oq) i ••»nMrouftJa .'oinrru IA -ad.offBog silnl&od .-[.o iianl; -nqr.it s m ,odca b-.m on iik - oc met o. vA ;i -■ unijlajti Vstava glasov. Oblast. §■ 26 . Občinski zbor sme le v takih po pričijoči zavkazi spo¬ dobno sostavljenih snidih sklepe delati. Sklepuje se pa po navadi z očitnim razodenjam glasov, samo kadar se ima skleniti čez osebe, se glasovi skrivno z okroglicami dajo. §• 27 . V skrivnimu sklepanju se rabijo okroglice dvojne barve, ena za poterdljivo, druga za odrekljivo vošilo (glas), in urne ali drugačne posode, kamor se okroglice devajo. Ako se ima dati eno samo vošilo, ki je poterdljivo ali odrekljivo, se samo ena urna upotrebava, v ktero se okroglice pri sklepanju mečejo. Vsaki ud zbora dobi dve okroglice razne barve, ena pomeni poterdljivo, druga odrekljivo voljo. Ena okroglica se dene v urno, drugo v posebno posodo v pričo voljenja. Ako se posvetuje zbor čez osebne reči, pri kterih more vsaki ud več vošil dati, se upotrebava toliko urn, kolikor je predlogov za sklepanje. Sleherni ud prime toliko okroglic, kolikor vošil je treba dati. Le toliko teh okroglic je poterdljive barve, kolikor poterdljivih sklepov je treba storiti; vse druge so odrekljive barve, tako de mora gotovo vsaki ud za eno mnenje biti, in mu mogoče ni, za ali proti nasprotnim predlogam z enakim okroglicami voljo razodeti. Po dokončanim. skrivnim sklepanju se urne odpro, o- kroglice izvzamejo, razštejejo, po tem po barvi razdelijo, in storjeni sklep je tisti, kteri po večimu številu okroglic ene barve več glasov za se ima. Ako si je število okroglic obojne barve v volivni po¬ sodi enako, se v drugikrat sklepati jame. če se tudi pri temu sklepanju enaki konec pokaže, kakor pri pervimu, tisti sklep velja, kteri po predlogu becirške gosposke kresijsko poterjenje doseže. §. 28 . Sploh tisti sklep veljavo doseže, v kterimu se zedini veči število glasov; ako se pak reči posvetvujejo, ki so že po vikših zavkazah vstanovljene, pri kterih je pa vender perpušeno, de občina po prosti volji drugačne sklepe stori, je treba k takimu sklepu edinoglasja vsili v zboru pričijočih, kakor p. r. ko bi občina skleniti ho tela, de se občinski davek, ki se po postavi v naturi terja, z dnarjem odkupi. čigar vošilo je po večim številu glasov zaverženo, ta zamore terjati, de se njegova volja z vzroki vred v proto¬ kol zapiše. f c -mo , §• 29 . Vsaki ud ima le en glas v občinskimu zboru. §. 30 . Občinski zbor samo take reči opravljuje, ki notrajno oskerbništvo občine zadenejo in ki so v povabnim listu bile zaznamvane. Ako se temu nasproti ravna, ima politiški komisar pra- vico in dolžnost, občinski zbor na red opomniti in ne pri¬ stojno razgovaranje vstaviti. §• 31 . Mesto in način občinskih snidov. Občinski snidi se imajo v posebniinu v ta namčn pri¬ pravljenim poslopju in brez očitnosti deržati. §. 32 . Ako ravno le občinski zbor čez občinske reči sme sklepe delati, ima vender vsaki ud občine pravico obrajte pregledati. Udam občine je dopušeno obrajt, preden ga občinski zbor tehtati začne, pregledati, zatorej more celih 8 dni v občinski pisarnici na videz in za pregled vsim udam občine pripravljen ležati. Zraven ima vsaki ud občine pravico, svoje misli in opombe čez to, kar bi vtegnilo občini koristno biti, zapisati in po občinskih oskerbnikih zboru izročiti. Vsaki tako od eniga iz občine storjeni predlog, in vsaka opomba čez občinske reči se more v zboru pretehtati. §. 33 . Po dokončanimu snidu občinskiga zbora se posvetvavni protokol sklene, od vsih pričijočih udov in od politiškiga komisarja podpiše, in po becirški gosposki kresiji k pre¬ gledu predloži. §. 34 . Župan in oba persežena so po postavi oskerbniki ob¬ činskiga premoženja in v zvunajnih opravilih namestniki ob¬ čine, oni skerbijo, de se v občinskimu zboru storjeni in od pristojne gosposke poterjeni sklepi izpeljavajo, pri čemur se kakor pri navadnih oskerbniških opravilih poslužijo občinskih služabnikov, oni so dolžni čuvati in pripomagati, de se po¬ stave in jim poslani vikši vkazi izpolnujejo. §. 35 . Župan ima pravico po svetvanju perseženih izvoliti ob¬ činske služabnike razun terjavca (kasirja) in stavskiga mojstra (inženirja). Izbrane pa še more becirška gosposka poterditi. §. 36 . Dolžnost župana in perseženih je nad občinskimi slu¬ žabniki ojstro čuvati, tiste ki so nemarni v službi, ki se ne¬ pokorno ali nespodobno do zvunajnih obnašajo, svariti, jim odpoved službe žugati in če opominanje in žuganje nič ne izda, jim slovo dati, pri terjavcu ali inženirju al stavskimu mojstru pa v občinskimu zboru siliti, de se jim služba od¬ vzame. §• 37 . Občinskim služabnikam, ki se z nezvestobo v svoji službi, z jemanjem daril ali z kar si bodi drugim nepošte¬ nim delam pregrešijo, se more služba na ravnost odvzeti. Dolžnosti perseženih možov. Pravica udov občine zastiran po- svetovanih reči. §. 38. Dalej imajo župan in persežena moža pervo besedo v vsih rečeh, ke se v navadnih snidih posvetvujejo, in vse prošnje in poročila občine se morejo od njih podpisane po c. k. becirški gosposki na pristojno oblast poslati. §. 39. V poročilih ali prošnjah občinskiga oskerbništva, v kte- rih podpis eniga ali druziga iz občinskih oskerbnikov manjka, se vzrok tega povedati more. Vsaki ud občinskiga oskerb¬ ništva, čigar misli se od storjeniga predloga v jedru ločijo, more svoje vzroke povedati. §. 40. Župan in persežena morejo od leta do leta k obrajtam čez kašo svoje oskerbništvo opravičiti i prerajte na čez storiti. §. 41. Udje občinskiga oskerbništva služijo zastonj, vender imajo pravico do povračila potroškov za v občinsko korist potrebno storjene pota. III. Poglavje. Oskerbništvo občinskiga premoženja. Inventarji in prerajti na čez. Vodila pri oskerbljovanju. Naloženje isting. §. 42. Oskerbništvo občinskiga premoženja se opira poglavitno na občinski inventar, ki se vedno more k popolnimu raz¬ gledu deržati, in na prerajt dohodkov in potroškov na čez (§• 53). §• 43. Oskerbništvo občinskiga premoženja stoji sploh pod varstvam politiške gosposke, čigar dovoljenje vsaka ravnava z občinskim premoženjem potrebuje; ono more posebno na to gledati, de občinske dohodke vedno po moči pomnoži, in posebno se takiga ravnanja varvati, pri kterimu se za¬ voljo koristi, ki se na hip kaže, po navadi stanovitni dobi¬ ček iz rok izpusti. §• 44. Občinske istinge (kapitali) se morejo na obrest če je moč, po 5 n / 0 naložiti in vselej po postavi za oskerblence zavarvati. K veljavnosti vsakiga posodila je treba, de ga kresija posebno poterdi. Ako se pri občinskih dnarjih, ki so na obrest po 4°/ 0 ali še niži naloženi, priložnost vda, jih koristniši posoditi, se morejo ob pretečeni dobi take istinge poterjati ali si pa od dozdajniga dolžnika viši obresti po 5% izgovoriti. c Odrajlvila od stavniga štanta. Predaje in prepušenje v štant. Naloge. Na posodo-jemanje. Deržavni dolžni listi. Občinski potroški. Občinske zidarije in dela. Občinska hranilnica. §• 45 . Odrajtvila iz zemljiškiga štanta in enaki stavni davki se morejo v perpraven urbar zapisati in oskerbniki občin- skiga premoženja so dolžni take plačila vsako leto izterjati. Močno se perporoča odkuplenje enakih davkov; ob¬ činsko oskerbništvo naj se tedej poganja, de se take odku¬ pila napravijo. §■ 46 . Vsaki predlog, z kterim se menja ali prodaja občinski- ga ležečiga premoženja domišljuje, potrebuje dovoljenja c. k. kresije, na ktero se ga z cenitvijo reči, ki bodo na prodaj, poslati more. Nobeni del občinskiga ležečiga premoženja se ne sme drugači prodati, kot na očitni dražbi (licitanti) in nikoli zpod cenjeno vrednost od-dati, ktera je po navadi cena perviga klica. Tudi k veljavi takih pogodeb je treba višjiga poterje- nja; doba tedej za izpolnenje pogojov v njih vgovorjenih počne le od tistiga dneva teči, na kterimu se je občini vikši poterjenje oznanilo. Ravno tako se more ravnati pri fitnih pogodbah. §• 47 . Ako se permeri potreba davkov ali skladov za zmoči navadne ali nenavadne potroške, se more dovoljenje c. k. kresije doseči. §• 48 . Občina ne sme brez vikšiga dovoljenja dolgov delati in to se le dodeli v silnih potrebah in če je tudi zaterjeno in zagotovljeno, kadaj in kako de se bodo izplačali. §• 49 . Deržavni dolžni listi se morejo na ime občine prepisati in tudi za njih prodajo je treba enakiga dovoljenja. §. 50 . Občinsko oskerbništvo ima oblast, vse potroške opra¬ viti, ki so nastavljeni v poterjenimu prerajtu na čez. Kadar se pa prerajtani znesek izprazne, oskerbniški udje več ne smejo nobeniga plačila opraviti, pred ko so občinski zbor slišali in dosegli vikši dovoljenje. §• 51 . Omišljene zidarije in enake občinske dela se ne smejo izpeljati in tudi dražba (inkant) za tiste ne poskušati; ako niso pred obris, premera in načezni prerajt potroškov nare¬ jeni in od c. k. kresije poterdeni. Za arende (štante) na ime občine veljajo sploh ravno tisti pogoji, po kterih se je treba ravnati pri arendah na imč skupšin (edinstev), ki pod varstvam politiških gosposk stoje. 52 . Občinski dnarji naj se hranijo v posebni hranilnici pod trojnim zaklepam. En ključ obderži župan, druziga eden iz¬ med perseženih in tretjiga občinski terjavec. K večji varnosti občine je dolžnost oskerbnikov vsakih osem dni dnevnik čez hranilnico in prijemne zkazala pre¬ gledati, jih gotovini v hranilnici primeriti, in v dokaz, de se je to zgodilo, te zaznamne bukve podpisati. V hranilnici se hranijo zraven gotovine tudi (deržavni in privatni) dolžni listi, in sploh vse pisma na kterimi je občini ležeče. §. 53. Prerajt na čez. A. V prerajtu na čez, ki so ga župan in persežena s ter- javcam vred dolžni po podobi A sostaviti, se morejo raz¬ ločno vsi prihodki in potroški zaznamvati, ktere bo občina v prihodnimu letu previdno imela. De se ena ali druga nastava v prerajtu bolj razsveti, naj se njeni dokazi perložč; prerajt se more ravnati po obrajtu (računu) zadnopretečeniga leta. §. 54. Občinski obrajt se tudi more vsako leto zložiti in sicer po podobi B; v njemu se nastavijo vsi razločni perhodki operti na svoje dokaze, in se more izkazati, koliko de se je s končam leta, za ktero se obrajtuje, poterjalo in koliko de je še terjati. Ravno tako se v razdelu za potroške ali iz-hodke na¬ stavijo vsi poplačani troski, z perklado pisem, z kterim je bilo plačilo navkazano, in prijemnih odpiskov (kviteng). Tudi potroški, ki so še za plačati, se morejo pokazati. c(§'t ;l -0 vojlod Bukve kaše ali hranilnice. ni ifomi naišdo mnt usi ., '!, •• sv. ■■ .({ JO. ^vJžimkr^o tv■>, . « *ijfi s** o h ovi .u u ; ■ i ti i ■ o • t i v ; ni edbodrit] aav f ojjf;op:iai| •• tUODfNt {> i > >r« o>l s s; > . olfisfi« >•:::! |;;i, ;; >j i, t'/ c ih: jiiburf ■: