5
Naši dopisi.
Z Dunaja 2. jan. (Carinske razprave z Ogerskor deželni zbor in mestni odbor Dunajski.) Pred prazniki imeli so pooblaščenci naše in ogerske vlade v Budimpešti razprave zarad premenibe carinske postave izrekoma naisproti Nemški in Francoski, katere ste nalo-ložile visoke carine na poljske pridelke posebno na žito, les, živino pa tudi sladkor. — Razprave pa, kakor se čuje niso imele skoraj nikakoršnega vspeha, ker Ogerska očividno dela na to, da bi si zabranila uvažanje žita in živine v našo državo od druzih izhodnih strani s povikšano carino, Avstrijska pa hoče Nemški in Francoski vračati sosedovsko ljubeznivost s tem, da se na uvažanje tamošnih industrialnih izdelkov v našo državo naloži višja carina. — Ker tedaj prvi razgovori niso imeli vspeha in ker to kaže, da se bo avstrijska stran sedaj tudi pri ponavljanji pogodbe z Ogersko bolj po robu postavila, oglasil se je takoj „Pester-Lloyd" z žuganjem zoper našega finančnega ministra dr. Dunajevski-a, češ da bo Avstrijska imela škodo, ako se pogodba ne ponovi in da bode zato odgovoren minister Dunajevski oziroma avstrijska vlada.
Na to pa se je takoj oglasila oficijozna naša „Presseu rekoč, da na Ogerskem slabo poznajo naše razmere in naše osebe, ako mislijo, da se bo minister Dunajevski s takim žuganjem dal vstrašiti. Naša vlada dobro ve, kaj dela, pa tudi dobro ve komu bo škoda, ako bi ne prišlo do pogodbe. Vsled tega odločnega odgovora, čul se je takoj drug glas iz Budimpešte namreč, da v imenu tamošnje vlade ni pooblaščen govoriti drugi kot vlada sama. — Ogri pa menda sprevidijo, da bodo sedaj imeli pri nas krep-kejšega nasprotnika kot v času  zadnjega  pogajanja.
V   Nižeavstrijskem deželnem zboru prišle so v razgovor tudi šolske zadeve in konservativni poslanec monsignor Knab izrekel se je prav laskavo o naredbah novega naučnega ministra dr. Gautscha, kar pa je še bolj zanimivo, enako prilaskaval mu je liberalec Ed. S il s s.
V  mestnem odboru Dunajskem ravsnili so se še zadnji dan leta pristaši večine in manjšine, ko so si novo vošili. To kaže, da se bo boj nadaljeval v novem letu — v blagor Dunaja — in v lep izgled vsim drugim manjšim občinam.
Iz Notranjskega 30. dec. — V mojih mladostnih letih nismo imeli narodnih odvetnikov na izbero, zategadelj bili smo primorani naše pravice braniti dajati po odvetnikih nam sovražnih. Enaki odvetniki so dobro vedili, da zastopajo  Slovence,  zato so mastno
računili, se za stvar mmlo zanimali in tožbe zgubili. Primerilo se je tudi, && so pisarji enakih odvetnikov ljudstvo sleparili in g& v pogubo tirali.
Živo so mi v spominu volitve za deželni zbor. En dan popred uročil sem odvetniku večjo svoto denarja. On ga je zahvalno sprejel, se mi toplo priporočil, drugi dan me pa ni hotel, ko me je v volilni sobi srečal, poznati. Prišel je v deželni zbor, tam je z vso svojo strastjo udrihal po narodu med katerem in od katerega jje živil, pa kakor rečeno tistikrat si nismo mogli pomagati, ker narodnih odvetnikov nismo imeli.
Res je, da so odvetniki dragi, pa če pomislimo, da je vsacega odvetnika odvetništvo njegov posel, mora od tega živeti, uradnike in pisarsko osobje drago plačevati, stranko z denarjem zakladati, se ume, da ne more ceno svoje službe opravljati, vendar če z narodom hodi in ž njim čuti, menimo, da bo stvar, ktero si mu izročil dobro zastopal, z eno besedo: „kdor mora odvetnika imeti, vzame naj  narodnega".
V Postojni je pred kratkim svojo pisarno odprl odvetnik dr. J. Pitamic. Jaz imam s tem gospodom opraviti in reči moram, da primeroma ni drag. Dobil mi je tožbo in z njo 300 gld. od ktere še sanjal nisem, da bi se kdaj meni ugodno rešiti mogla.
Mojemu sosedu pripomogel je pa do pravice v stvari o kateri so uže mnogi odvetniki obupali, da se bo dala povoljno rešiti. In ni dolgo, ko sem čul od imovitega kmetovalca, da mu je zamotano pravdo dobil. Zraven tega pa, da je omenjeni odvetnik izvrsten v svojem poslu čuti tudi z narodom, torej je tembolj zaupanja vreden in še posebno ker ima v svoji pisarni juriste, kakor je: dr. J. Šegula i. t. d., ki so vsi narodni. Vsa pisarna dr. Pitamica je narodna, podpira slovenska društva, slovenske časopise, sploh vsako narodno podjetje.
Vaš prerano umrli oče dr. J. Bleiweis mi je večkrat djal, da se Slovenci premalo mej saboj ljubimo in podpiramo, torej poboljšajmo se. Vsak zaveden narodnjak naj prosti narod podučuje in mu kaže prave prijatelje njegove, kajti le na ta način je mogoče napredovati iu si priboriti boljšo bodočnost.
— Iz X seje deželnega zbora kranjskega dne 4.
januarija. V denašni, do 2 popoludne trajoči seji deželnega zbora obravnavale so se sledeče 12 točke dnevnega reda; odpadlo je samo poročanje o zadnjih 5 učiteljskih prošnjah, ker v finančnem odseku še niso dokončno rešene.
1.   Branje zapisnika o IX. deželno-zborni seji dne 22. decembra 1885.
2.   Naznanila deželno-zbornega predsedstva.
3.   Priloga 44. — Poročilo deželnega odbora z načrtom zakona, da se dovoli mestni občini ljubljanski, prevzeti poroštvo za novo mestno hranilnico.
4.   Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželne slapske vino- in sadjerejske šole za 1. 1886. (k prilogi 17/C); poročevalec dr. Poklukar.
5.   Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu za leto 1886. in računskem sklepu za 1. 1884. deželno-kulturnega zaklada (k prilogi 3.); poročevalec dr. Poklukar.
6.    Ustno poročilo finančnega odseka o §. 4. letnega poročila glede deželnih podpor.
7.   Priloga 43. — Poročilo gospodarskega odseka o §. 3. B, IV. letnega poročila, glede sredstev zoper žganjepivstvo.
8.   Ustna poročila finančnega odseka:
a) o prošnji šolskega odbora obrtni nadaljevalni šoli v Ljubljani za podporo;
b)  o   prošnji   predstojništva   „Ljudske  kuhinje"   v Ljubljani za podpore;i
c)  o prošnji gimnazijskega ravnateljstva v Kranji za podporo revnim dijakom;
d)  o   prošnji   društva  v  podporo   modroslovcev   na c k. dunajskem vseučilišči za podporo;
e)  o prošnji Karola Kristana, delovodnika v prisilni delalnici, za remuneracijo.
f)  o prošnji učiteljev okraja radoljškega za  zboljšanje dohodkov;
g)  o prošnji učiteljev kranjsko-loško tržiškega okraja za zboljšanje dohodkov;
h) o prošnji učiteljev litijskega okraja za zboljšanje
dohodkov; i) o prošnji učiteljev logaškega okraja za zboljšanja dohodkov;
k) o prošnji učiteljev  postojnskega  okraja  za zboljšanje dohodkov.
9.   Utemeljevanje samostalnega nasveta g. poslanca Otona Detele, zadevajočega načrt zakona o cestah na Kranjskem.  (Priloga 45.)
10.   Utemeljevanje samostalnega nasveta gosp. poslanca dr. Poklukarja,  glede osnovanja vodne komisije^
11.   Priloga 46. — Gospodarskega odseka poročilo o §. 6. marg. št. 53 letnega poročila, glede železničnih tarif.
12.   Gospodarskega odseka ustno poročilo o §. 3. B. I. letnega poročila, o dednem pravu na kmetih in o kmetskih domovih.
Gospod poslanec E o b i č oglasen je bolan s prošnjo da se namesto njega izvoli drugi veriflkator stenogra-fičnih zapisnikov, ker se bo — bolan za vnetjem prsne mrenice — težko mogel vdeležiti letošnjega zborovanja.
Bolan oglasen je tudi poslanec Šuklje.
Izmed prošenj izročil je ono županstva Bohinske Bistrice dr. Poklukar za podporo prelaganja ceste z Bistrice na Nemški  Rovt.
Priloga 44 (točka 3. dnevnega reda) kakor tudi prilogi 55 in 56 izročite se finančnemu odseku.
O točki 4. in 5. poročal je v imenu finančnega odseka dr. Poklukar. O 6. točki poročal je poslanec Krsnik, in je stavil pri njej poslanec Pleifer predlog o delih za silo v po krajih naše dežele, po nezgodah zadetih
Jako zanimivo bilo je poročilo gospodarskega odseka, točka 7 glede sredstev zoper žganjepivstvo, poročevalec bil je gosp. dr. Samec, ki je stvar prijel z nenavadno svojo temeljitostjo. Predloge gospodarskega odseka pa je podpiral v obširnem in jedernatem govoru tudi g. poslanec K lun. Sklicaval se je na to, da so se posebne postave izdale zoper govejo kugo, da so cele komisije pričele delovati zoper trtno uš, da se je, kakor prav, začelo vse gibati zoper kolero ko se je culo, da se bliža naši deželi, da so se popotniki preiskavali in prekajali na železnicah in v stanovanjih, da se pa zoper veliko hujšo kugo žganje-pivstva ne more doseči ničesar. — Predlogi odsekovi sprejeli so se po tem brez ugovora. Pri točki 8 rešile so se dotične Jprošnje v smislu predlogov finančnega odseka, samo za ljudsko kuhinjo v Ljubljani povišala se je podpora od 50 na 100 gld.
Pri 9. točki utemljeval je poslanec Detel a obširno in temeljito, kazaje na krivice sedanjih razmer in sklicaje se na ravnanje druzih dežel — svoj predlog o novi cestni postavi, ki se je odstopil gospodarskemu odseku.
Pri 10 točki utemeljeval je dr. Poklukar svoj predlog o ustanovitvi posebne vodne komisije, kazal je
6
naj pred na različne kraje dežele, v katerih voda bodi si po rednem nastopanji in preplavljenji na trganji kmetijstvu prizadeva velikanske škode. Priznal je da je c. k. vlada izrekoma pripomogla, odpraviti te nezgode. Toda za take izredne nezgode ne zadostujejo redne sredstva in treba je tudi v ta namen seči začasno po izrednih pripomočkih, kakor so to storili tudi naši predniki glede ljubljanskega močvirja, — Da je tega treba, kažejo nam druge dežele, ne glede na Koroško in Tirolski, kjer so povodnji prizadele velikanske^ škode, ozirati se nam je pa na Gališko, Šlesko in Češko, kjer se že nekaj let poleg deželnih odborov delajo priprave zoper škodo vode. V Galiciji imajo v ta namen poseben oddelek v deželnem odboru in sad tega prizadevanja bil je uže predlog vladin za vrejevanje galiških voda, kateri se je vlani predložil državnemu zboru.
Deželni zbor v Šleziji sklenil je uže nekaj postav za vrejevanje tamošnjih voda, v katerih se ozira na državno podporo. Na Češkem ima to stvar v rokah posebna sekcija tamošnjega deželno-kulturnega sveta. Povsod pa se prav živahno pripravljajo za te dela.
Če se dalje oziramo na prošnje in pritožbe, katere smo culi v našem deželnem zboru, ne bo mi treba še dalje dokazavati potrebnosti teh del. — Pa še drug ozir je, kateri me je vodil pri mojem predlogu. Državni zbor privolil je namreč pred par leti v pomoč kmetijstvu poseben zaklad tako imenovan »Meliorationsfond", v katerega se steka iz državne blagajnice 10 let po 500.000 gold. na leto in iz katerega zajemajo po potrebi vse dežele. — To je, ako sežem po priliki v pravljice našega ljudskega življenja, prav zlati zaklad, kakor nekateri studenci na sveti večer , iz katerih v gotovem času zlato teče. Kdor o pravem času pride in zajema, si pomaga, kdor pa prepozno pride, je pomoč zamudil za zmiraj.
Vodna komisija, katero predlagam, podati nam ima korec, s kateri bomo zajemali tudi mi iz tega studenca državne pomoči, velika napaka — osodepolna zamuda pa bi bila, ako bi mi to državno podporo tudi za našo deželo pridobiti zamudili.
Osnova te komisije bila bi morebiti taka, da se začasno najme vodni tehnik, da se temu doda posebno, ako nam da država na razpolaganje, kulturni tehnik, obema pa gospodarski poročevalec. Delovanje bi trajalo 3—4 leta, letni stroški pa 5—6000 gold.
Posebno ugoden za to delo je sedanji čas, ko se kaže, da nam naklada na žganje da krog 100.000 gld. dohodkov, ker tukaj dobimo priliko , lahko nekaj storiti jza kmetijstvo, ako nekaj dohodkov iz davka na strupeno iganje porabimo zato, da naše zemljišče oprostimo strupene vode, ki rodovitnost ovira, priporočam tedaj, da se predlog izroči gospodarskemu odseku.
Predlog se je sprejel.
0 11. točki »železniške tarife" in o 12. poročal je g. vitez Gutmannsthal. Glede lastne zveze Rudolfove železnice z morjem nastal je razgovor, katerega so se vdeležili g. dr. Dolenc, Luckmann in dr. Poklukar in sprejeli so se konečno predlogi gospodarskega odseka z nekim dostavkom dr. Dolenčevim. Koncem seje volil se je za verefikatorja poslanec K lun v pomnoženje gospodarskega odseta,, za predlog Deteljev pa poslanca Deu in baron Taufferer.
— „ Slovan" po bivšem izvrševalnem odboru narodnega kluba zopet v svoji zadnji številki udriha, kakor srdit Ahilej. Oudno se nam zdi, da ta veliki poli-tikar ne ve, da je bil izvrševalni odbor izvoljen o sklepu deželnega zbora 1884 samo za čas,  da se deželni zbor
zopet snide, toraj da on ob deželnih volitvah leta 1883. ni kandidatov postavljal, ker ga še ni bilo, in da ga spet za zadnjo volitev deželnega poslanca za dolenjska mesta ni mogel postavljati, ker je- njegova oblast z dnem, ko se je zopet sešel narodni klub,. t. j. 24. novembra t. 1. minula.
Ker ta politikar, ki izvrševevalnemu odboru očita, da je bil s celim svetom sprt, obeta nasvetovati nekako narodno reorganizacijo, zato smo prav radovedni, kaka bo ta, da bo složno delala z vlado in z narodom, složno z vladno in z neodvisno narodno stranko, složno z ra-dikalci in s konservativci, složno z vsemi volilci in z različnimi kandidati; z eno besedo: & celim svetom složno.   To smo res radovedni.
—  „Obzor" imenuje se z novim letom počenši organ neodvisne narodne stranke hrvatske in ima sedaj s tem naslovom prost vhod v deželo to stran Litave oziroma Sotle.
—  O deželni prikladi na žganje omenili smo zadnjič, da se je pobiranje te naklade oddalo gosp. Antonu Staretu in drugom za 55.005 gold. pri 3 gold. davka na en hektoliter žganja. Kakor čujemo, namerava deželni zbor povikšati to naklado na 6 gold. od hektolitra žganja in bode na podlagi sklenjene pogodbe gosp. najemnik plačal tudi primeroma večjo najemščino počenši z dnevom najvišega potrjenja te naklade.
—  Za zdravnika pri tovarni za cigare v Ljubljani imenovan je gosp. dr. Drč.
v
—  Imenovanje. Gosp. Štefan Lapa j ne, sin znanega meščana idrijskega, imenovan je za vladinega kon-cipista, g. Henrik grof Attems pa za okrajnega komisarja.
S Trsta dohaja nam veselo poročilo, da tam ni ni-kakoršnega daljnega sledu o koleri. Nesateri zdravniški krogi celo trdijo, da tudi zadnjič imenovane 4 osebe niso umrle za kolero, ampak vsled ostrupljenja, ker so zavžile jedi kuhane v nepocinjenem kotlu. — Ako je tako, toliko bolje, hvala Bogu!
— Krajcarska podružnica  „Narodnega Doma"   v Ljubljani. Zopet nam je prijetna dolžnost, govoriti o neumornem delovanji vrlih Vrhničanov in je dostojno oceniti.  Razpečali so, kot smo svoje dni že omenjali, že štiri krajcarske knjižice,  tedaj  primeroma največ. Prvi so pričeli z živo, vspešno agitacijo med narodnim ženstvom  ter  prodali jedno   celo   knjižico  narodnim vrhniškim gospem, drugo celo narodnim vrhniškim go-spicam.   Evo! zopet novo sredstvo na korist  našemu podjetju,  ki so je izumili narodni trgovci vrhniški in ki je tudi že izvršujejo.   Pri večjih trgovskih računih naj   se   izplačujejo   goldinarji   v denarji,   čez   ostali krajcarji pa z markami »Narodnega Doma".   Zdelo se nam je potrebno ta način nabiranja doneskov  uvaže-vati in  povdarjati,  ker bi, če povsod dosledno ali pa saj po previdnosti uporabljan,  utegnil poslati nov ne-vsahljiv vir pomnoženju zaklada za zgradbo »Narodnega  Doma" v Ljubljani.   Čast  in   hvala neumornim Vrhničanom, naj bi našli povsod obilo posnemalcev. ^
Razpečanih imamo sedaj 35 krajcarskih knjižic. XXXIV. smo dobili pod štev. 290. (poverjenik g. A. Ž.) iz Ljubljane, XXXV. pod št. 203. (poverjenik g* M. F.) iz Maribora. Lepo hvalo marljivima gg. nabiralcema !
(Denar in oglasila pošiljati je blagajniku g. dr. Jo& Staretu, blagajniku „Narodnega Doma" v Ljubljani.)
7