-n Studijska J Nar niča vi o Ceppo-9?
Knji-un1c	c
r R 1 b S j £
i, Mirni M., Ad( r. V;en1
ij, Niti m, Mila >n, Sla1' i, Več««
;vl
•ala Ita1 ruski ( tstoj. V
'rst na<

DELO
GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I.
li
. UREDNIŠTVO.,N UPRAVA:
,
mr,	««« *«*7
Leto IX. štev. 32 (461)
TRST • SOBOTA, 14. SEPTEMBRA 1957
Posamezna štev. 25 Lir
_
I I
Solidarnost z delavci ladjedelnic
Y
J
1 voditelje Zveze indu-l(ijeev in ua voditelje
ELAVC1 CRDA in Tržaškega arzenala so
-----^ločno protestirali proti
ukinitvi pogajanj. Odgo-{ C_/ irnost za prekinitev pada
JE
----- Ujetij, ki se vedno skli-
U/;...y: jejo na iinpostacijo okolic5 »ttfindustrie. K e s n a ambel Var je dejstvo, da si ti-« Kokol !; ki upravljajo podjetja ih» - 1 C ki so last vsega «alisi Al* Oskega ljudstva, osvajajo S-UBIaI že industrijcev in zlasti kega zasebnega inono-jperJ^a, tem resnejša, ker ti št. 5 v Udje predstavljajo ne-'atno manjšino Confindustria trdi, da 13 30 C ktev delavcev ni mogoče Slove 'rejeti zaradi obstoje-a pred h gospodarskih razmer. „5.°^ anes. torej drugače govo-: «Ev? ' Toda zelo težko bo do-3 dej »zala, tla podjetja ne 2. O * Korejo večjih bremen, ko
dS ’’ ie Pri:,° Prav zara,li .goli - »ostritve stališč iste Conf. v Es-d Austrie do stavk in suka un'; "'udiranj. Še tako nepou-Tavn« 11 človek ve, kaj pomeni, t in te: l!k najmanjša zakasnitev roti čl ti izročitvi izdelkov, ve sU l?el »s ta, o zakasnitvijo pod-5J<Stra 4je izgubi mnogo več kol i	a bi, recimo, izgubilo,
ani T<> bi sprejelo zahtevo
Konc6»!
Pogajanja za ureditev vprašanj, o katerih govorimo, ki so bila po krivdi industrijskih magnatov prekinjena, se bodo obnovila v soboto. Nobenega dvoma ni o tem, da bodo že v soboto sindikalisti in številne delegacije delavcev, ki bodo tem pogajanjem prisostvovale, čutili to solidarnost, čutili popolno podporo vseh delav. cev GRDA in Arzenala, ki nikakor niso voljni zadovoljiti se z morebitnimi drobtinicami, pač pa so pripravljeni obnoviti borbo, ako bi se jih poskušalo ponovno varati z odgo-ditvami in zavlačevanjem.
Na vabilo glavnega tajnika 1-talijanske splošne zveze dela Di V ittorija, bo predsednik centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije D j uro Salaj jutri odpotoval v Italijo, kjer bo o-stal deset dni kot gost CGIL.
Zahtevamo takojšnje sklicanje občinskega sveta
17 cč kot deset dni je poteklo ’ odkar je dokončno padla klerikal no-fašistična	občinska
uprava inž. Bartolija. Demokristjani še vedno skušajo odgovornost za vse kar se je zgodilo zv raca ti na druge. Tržaško mesto pa je brez svoje uprave, brez delovne uprave. Občinski svet še ni bil sklican, ker. seveda, sklicanje ni po volji Krščanski demokraciji.
Medtem pa slišimo v našem mestu najrazličnejše komentarje o vse m kar se je zgodilo in o vsem kar obstaja. Celo meščani, ki so volili za Krščan. sko demokracijo, izražajo svoje nezadovoljstvo in razočaranje. Zaradi tega nekateri skušajo odvrniti pozornost javnega mnenja od dejanskega stanja. Skuša se, torej ustvariti nezaupanje napram občinskim svetoval, vem in ustvariti ugoden teren za prihod komisarja na občino-Po mnenju teh propagandistov, naj bi le komisar spravil vse stvari v pravi red. V tem smislu pišejo tudi nekateri časopisi in v podobnem smislu govori tudi radio. Skuša se. torej, rešili obličje. Krščanske demokracije in jo” oteli pred veliko te-
1 Krščanska demokracija zavlačuje rešitev občinske krize
Vsaka politična skupina naj prevzame svojo odgovornost
Mandat skupine komunističnih svetovalcev
žo odgovornosti za nastali položaj.
Naša federacija ima do tega problema zelo jasno stališče Njen vodilni komite je na svoji seji, ki je bila v sredo, dal mandat skupini komunističnih svetovalcev, naj zahtevajo takojšnje sklicanje seje občinskega sveta. Vodilni komite obsoja namen Krščanske demokracije. ki skuša odvzeti občinskemu svetu pravico, da poizkusi rediti občinsko krizo in meni, da je treba dati strankam in gL banjem, ki so zastopana v občinskem svetu, možnost rešiti krizo po naravni poti in da si vsakdo prevzame svojo odgovornost pred tržaškim prebivalstvom.
Tržaški meščani ne morejo dopustiti, da bi se o usodi mestne občinske uprave odločalo le v palači Diana, kjer ima svoj osrednji sedež Krščanska demo. kracija. Niti ne morejo dopustiti. da bi se o tem, tako važnem vprašanju odločalo v vlad ni palači. Sklicati je treba sejo občinskega sveta. Na občini naj se vsaka politična skupina, ki je zastopana v svetu, izreče, naj odgovori, naj javno sprejme svojo odgovornost. Nihče pa nima pravice, da bi se zoperstavil sklicanju občinskega sveta ; nihče nima pravice preprečevati, da bi se izvoljeno zastopstvo tržaškega mesta sestalo in to tudi v položaju, kakršen, na žalost, vlada danes.
U5 Z#Ì'aVCeV-
pra-ujemo se :
ohan»)tiJjelj
Igraj« l^opo lov.
JR 1 poklicana od '°nopolov. da se -iroko-
'sUj0 in se zoperstavljajo
in g«-'1 flti borb, ki jih vodijo *?°®»vci za izboljšanje svenne Tl. življenjskih razmeri :eh: "T 1 So morda podjetja IR L idna m *a’ ki naj predstavljajo :J;la * interese zasebnikov za-umeT Si jez pri katerem se nih	11 'a utruditi delavce in
.. 1 odvrniti od pravičnih ovafljShtev?
:§!ed‘i! V
ija - vse kaže. da iu to vlogo 18 kateri hoteli dodeliti 'g“ro.J 'J'Stjem I KI. kar pa je a; «f Polnem protislovju z domini511 coami republiške ustave, 1 v°ljo parlamenta in z iz-./i '»ami predsednika repu-
mu»
>a:
ike
- o«
22. r,
Poljska partijska in vladna
delegacija v Jugoslaviji
Tržačanom je prav malo mar zaskrbljenost klerikalnih vodi tel jev. Tržačanom je pri srcu usoda mesta, ki je zagrenjeno in je prizadeto, bodisi na svojih sedanjih posebnih, kakor tudi splošnih interesih zaradi politike neodgovornosti, spletk i i: protiljudskih naklepov.
Zato smo, torej, zahtevali sklicanje občinskega sveta. Pripravljeni smo poskusili vsakršno pot, ki vodi k izvolitvi poltene in delovne občinske uprave, ako pa bo Krščanska demo. kracija preprečila tako rešitev zahtevamo takojšnje občinske volitve.
ZADNJA VEST:
oda ponosno in zave-Sosn.f i)0 zac|,-žanje delavcev v
ii*nč. L J - -
simi1’1 'u dolgih mesecev borb n/a v ? krtev sta največje jam m
^ Jv°> da je namen Gonfili-
- -fa
*Ntrie obsojen na pro-
m-
reuč Odgovornost Zveze
'^ttifeslirala pred desetti državljanov in pred roto 1'hovimi družinami,
B ke pred maloštevilnimi Enjlj« '‘ »ličnimi ter sindikalni 1 aktivisti; pred vodstvi in množičnih orga-delaVSkega
»ai*rav la^° se bo pokanj j 0 v pravi luci zadržanje ' Al’ ^ih in krajevnih obla-> ki so se izkazale tako ^ačutne spričo probie-°v našega mesta; oblasti
> Prisrčen sprejem visokih gostov
^ Gomulkov pozdrav in Titova napitnica
Obisk bo prispeval k medsebojnemu razumevanju in nadaljnjemu sodelovanju ter k učvrstitvi miru v svetu
TT sredo je prispela na obisk v Jugoslavijo delegacija CK ’ Poljske združene delavske partije in vlade LR Poljske. Delegacijo vodita prvi sekretar Poljske združene delavske partije Wladislav Gomulka ter član Politbiroja CK Poljske združe. ne delavske partije in predsednik poljske vlade Jožef Ciran-kiewié.
illlir .
eja**i t Ulso učinkovito pnspe-,e k zadovoljivi rešitvi
c resnih problemov, „)>eč so se cesto opirale .’	* stališča, ki so jih izna-
Ì industrijski krogi.
*£
0
vsem tem javno inne-tav« tj' mnogo govori. Nad l ",tl tem se vedno bolj [ l)ra^a" Nezadovoljstvo pa narašča tudi zato, ič l» se P° nepotrebnem j -fnje z ukrepi, ki so
•"
i^mesta, za poživitev pro-
jnega pomena za go-k -arski preporod naše-
Visoke goste so v Jugoslaviji sprejeli z velikimi častmi. Srečanje med njimi in jugoslovanskimi voditelji je bilo zelo pri. srčno. Na zemunskem letališču sla se. jugoslovanski predsednik Tito in Gomulka objela in poljubila. Po običajnih pozdravih in po rokovanju vseh članov {.oljske delegacije z jugoslovanskimi voditelji je Gomulka pregledal častni bataljon JLA. Jugoslovanske vojake je pozdravil z besedami : «Tovariši, zdravo ! » Vojaki pa so mu enoglasno odgovorili: «Zdravo!».
Nagovor
Gomulke
'T zlasti luškega, za i^jšanje ali vsaj zausta. ^ v naraščajoče draginje, k Potenciranje industrij-} ' »n obrtniške dejavno-
>
■cii’G V®10 vse prebivalstvo z $ ^Pogojnimi simpatija-e VvsPfemlja borbe delav-^ladjedelnic, zato s to ijOijti | solidarizirajo delav-> k *ij r""»b tovarn in podje-°hrtniki, mali trgovci, e in mladina.
Gomulka je oh prihodu v Ju. goslavijo spregovoril sledeč pozdrav :
«Dragi tovariši in prijatelji ! V imenu delegacije Centralnega komiteja Poljske združene delavske partije in vlade LR Polj. sko. kakor tudi v svojem imenu prisrčno pozdravljam navzoče predstavnike CK Zveze komunistov Jugoslavije in vlade FLRJ s tovarišem Josipom Bro-zom-Titom na čelu.
V7 imenu poljskega naroda iz vsega srca toplo pozdravljam bratske jugoslovanske narode.
Z veliko radostjo smo stopili na jugoslovanska tla. Naš obisk, dragi tovariši in prijatelji, ni običajen diplomatski obisk, marveč je izraz globokega pri-jeteljstva med našimi narodi, prijateljstva, ki je bilo prekaljeno v ognju boja proti skupnemu sovražniku hitlerjevskemu fašizmu.
Prijateljstvo med nami črpa moč iz globoke idejne povezanosti, iz skupne ideje socializma in proletarskega internaci ona li zrna. Vsakdanje ustvarjalno delo naših narodov pri izgradnji socializma, upoštevajoč posebne razmere v sleherni deželi, je vir moči in življenjske sposobnosti ter prijateljskih čustev, ki povezuje naše narode. Čustva s katerimi smo povezani
imajo trajne in čvrste temelje.
Dovolite mi izraziti globoko prepričanje, da bodo obisk poljske partijske in vladne delegacije v Jugoslaviji in razgovori, ki jih bomo imeli z voditelji ZKJ in jugoslovanske vlade koristili ne le. okrepitvi sodelovanja med obema partijama in deželama, marveč vsemu mednarodnemu delavskemu gibanju in prispevali h krepitvi solidarnosti socialističnih sil, k razširitvi prijateljstva med socialističnimi deželami in k utrditvi miru».
V zdravici med kosilom na Dedinju je Tito med drugim poudaril naslednje :
«Srečen sem, da lahko med nami pozdravim člane delegacije Centralnega komiteja PZ DP in vlade LR Poljske in da jim lahko v imenu jugoslovanskih narodov, jugoslovanske vlade, ZKJ in v svojem imenu zaželim najprisrčnejšo dobrodošlico. Rad bi vas prepričal, dragi tovariši, da je vašega obiska veselo vse jugoslovansko ljudstvo.
V zgodovini naših narodov, je nadaljeval Tito, najdemo mnogo podobnosti, kajti naši narodi so se morali stoletja boriti za svojo svobodo in neodvisnost. To je, kar je zbližalo naše narode v novejši zgodovini» Nato je prešel na osvobodilno borbo. Dejal je:	«Se
med osvobodilnim bojem, v katerem so prispevali narodi Sov. jetske zveze, Poljske, Jugoslavije in V • velike žrtve, so bili ustvarjeni pogoji za revolucionarne spremembe zgodovinskega pomena. S tem se je začela uresničevati stoletna želja po izgradnji pravičnejše družbene ureditve, brez razrednih razlik in ustvarjeni so bili pogoji za boljše in srečnejše življenje delovnih ljudi».
Tovariš Tito se je nato dotaknil še drugega problema, namreč problema miru v svetu. Dejal je. da «prehajajo do izraza
delovanje. Na svetu čedalje bolj naraščajo progresivne in miroljubne sile ter naravne težnje po utrjevanju gospodarske, kulturne in politične povezanosti narodov. Odpira se ugodna perspektiva za nadaljnje popuščanje mednarodne napetosti in učvršča se miroljubna aktivna keksistenca. kakor tudi sodelovanje držav z različno družbeno ureditvijo».
Za lem je prešel na vprašanje Nemčije. Dejal je da ni mo. goče rešiti tega vprašanja brez sodelovanja nemškega naroda. Opozoril pa je na dejstvo, da imajo evropski narodi pravico do poroštva za mir in varnost v okviru sistema evropske varnosti. Poudaril je, da je v tem pogledu meja med Poljsko in Nemčijo in trajna ter pravična meja.
Beograjčani so visoke poljske goste prisrčno pozdravili. Od letališča v Zemunu pa do Dedinja je bil en sam nepretrgan gost špalir navdušenih meščanov, ki so pozdravljali poljske prijatelje in vzklikali prijateljstvu ter sodelovanju med obema deželama.
V četrtek so poljski voditelji v spremstvu Tita in Rankoviča obiskali Ljubljano, kjer so si ogledali Litostroj, nato Postoj-no, Koper in se nato odpeljali
Svetovalci DC odstopili
V trenutku, ko je bil naš list že v tisku, smo izvedeli, da je demokristjanska skupina občinskih svetovalcev odstopila. Za odstop je glasovalo 11 svetovalcev; (vseh svetovalcev DC je bilo 20). Bivši župan Bartoli se ni u-deležil seje svetovalcev DC, ker je bil drugje «zadržan», j Ker so republikanci že prej t sklenili, da njihova sveto-1 valca odstopita in je skoraj gotovo, da bodo odstopili tudi nekateri misovski in i monarhistični svetovalci, se je komisarska nevarnost še povečala.
Na vsak način pa je v občinskem svetu še 32 svetovalcev, ki lahko skličejo iz-ledno sejo.
Mesec
Zveza komunistične mladine Trsta organizira za nedeljo 15. septembra
komunističnega tiska
Opčine dosegle 800/o zadanega cilja
iiiniiiiiiiiiiiiiiiimiisiiiiieiiiiiiiiBiieiieiiSHiiieiiiiiejiiiieiniiiiieiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiBiieiieiieiiiHi ~~ ~
iiiimieiiiiieniiieiiiiieiiBi
mn
ki bo šla ob 10. uri skozi PROSEK
(zborovanje na trgu pri postajališču avtobusov)
ob 11. uri skozi
OPČINE
(zborovanje na Proseški cesti pred pošto)
ob 12. uri skozi
BAZOVICO
(zborovanje na trgu pred cerkvijo)
V navedenih vaseh bosta govorila tovariša:
BEO GIUSEPPE JELKU GERBEC
Mladina !
Državljani !
Udeležite se zborovanj Citajte in podpirajte komunistični tisk, ki se bori za mir, delo, demokratične in narodne pravice našega ljudstva in za socializem.
Zveza komunistične mladine — Trsta —
Posebno značilnost kampanje komunističnega tiska predstavljata ta teden dve stvari : karo-vsna tiska, ki jo organizira komunistična mladina in pa vsedržavni festival tiska, ki bo v Modeni. katerega se bodo udeležili številni Tržačani, med njimi tudi pevski zbor iz Križa.
V pogledu prispevkov so se v tem tednu odlikovale sekcije v Miljah, v Rojanu in pri Sv. Alojziju. Omembe vredna je tudi prireditev za tisk, ki so jo preteklo nedeljo organizirali tovariši Acegata in prireditev sekcije pri Magdaleni.
Ponovno priporočamo vsem tovarišem in prijateljem, naj posvetijo vso pozornost širjenju komunističnega tiska. To Širjenje je zlasti v sedanjem času zelo koristno in potrebno. Glasila «Unità», «Delo» in « Lavoratore» naj pridejo v vsako hišo ! Važno in potrebno je, da čim širša javnost in ne le naši tovariši — od bliže spozna resnost, ki jo za naše mesto predstavljata občinska kriza in pa borba, ki jo vodi naša partija za ozdravitev položaja, v katerem se nahaja Trst.
Pred nami so parlamentarne in zelo verjetno tudi občinske volitve, zato je potrebna pravilna usmeritev naših volivcev : kajti prav te vojitve so izredno velikega pomena za ves nadalj-ni razvoj in učvrstitev demokracije v Italiji.
Objavljamo 3. seznam prispevkov za tisk. ki jih je prejela centralna uprava naše federacije.
Sekc ija Sv. Ivan 6.915 lir ; sekcija Rojan 6.980 ; sekcija Sv. Alojz 11.720: sekcija Sv. Ana
6.200; sekcija Barkovlje 4.300.
Iz Milj so prispeli sledeči pri. spevki:
ACEGAT ( prvi prispevek ) 33.110 lir.
Sekcija Stara mitnica (Barriera ) : sekcijski komite 8.605 lir; celica «Derosa» 5.200 : celica «Gigante» 2.615; celica «Cattaruzzi» 1.460 lir.
Sekcija Opčine 12.870 lir. S tem prispevkom je ta sekcija dosegla 80 odst. določenega za-datka.
Celica ladj. Felszegi 2000 lir;
(Nadaljevanje na 2. strani)
Podvigi ameriških rasistov

želje narodov, da bi ohranili na Brione, kjer se vodijo poli-mir in okrepili mednarodno so. i lični razgovori.
Ameriški rasisti so v zadnjem času ponovno pričeli hudo napadati črnce. Med drugim so ta teden napadli in težko poškodovali nekega črnskega duhovnika v Alabami. Napadi se dogajajo ob navzočnosti policije, ki pa se precej hladno obnaša. Rasisti preprečujejo črnim študentom, da hi obiskovali šole. V gonji proti črncem so našli vneta zagovornika v osebah senatorjev Neubergerja in Thurmonda. Slednji je v senatu 24 ur nepretrgoma govoril proti črncem in proti zakonu o plemenski integraciji. Zapuščina zloglasnega Mac Carl va kar dobro uspeva...
ta anes sc v našem mestu mnogo govori o trdi borbi, ki jo -LJ vodijo delavci ladjedelnic in tovarne strojev FMSA za izboljšanje svojih življenjskih pogojev. Z namenom, da objasnimo širši javnosti mnenje prizadetih objavljamo izvleček pogovora z nekaterimi delavci omenjenih podjetij. Ta mnenja objavljamo tako kot smo jih slišali. To so preproste besede, a v njih se zrcali vsa resnost borbe, ki je v teku, kakor tudi velika razredna zavest in zrelost ter čut odgovornosti delavcev, n a j večjih tržaških podjetij. Naš komentar o tej borbi objavljamo na drugem mestu.
Prepuščamo besedo delavcem samim.
«Prva srečanja zastopnikov in sindikatov ter predstavnikov delodajalcev na uradu za delo je dejal neki delavec iz ladjedelnice Sv. Marka so potrdila vso pravičnost borbe za ločitev podjetij 1RI od Conf industrie. Prepričali smo se, namreč., da je Conf industria tista sila, ki potom Združenja industrijeev vodi vso zadevo. Podjetja IRI, kot sta tudi CRDA iti Arzenal, nimajo nobene avtonomije, četudi morajo utrpeti veliko škodo. Ta škoda se v končni analizi odraža pri nas vseh, ki tako dvakrat plačujemo; saj mi, bodisi kot delavci, bodisi, kot davkoplačevalci, vzdržujemo //?/.»
Evo, kaj je v zvezi s temi vprašanji, __ izjavil eden izmed delavcev tovarne strojev FMSA : « Razloge, ki jih je privlekel na dan odvetnik industrijcev na
zadnjem sestanku na uradu za delo, so nadvse šibki in jih more vsakdo izmed nas pobiti. Na ugovore, češ, da gospodarski po. loža j ne dopušča, da bi dosegli tisto malo kar zahtevamo — medtem ko podjetja lahko utrpe posledice dolge stavkovne borbe — je dovolj, ako odgovorimo, da se je proizvodnja zadnjih let zelo povečala in so se torej povečali tudi dohodki, dočim so naše retribucije prak. tično ostale nespremenjene. Resnica torej ni v tem, da no obstaja možnost podjetij, da bi iz. boljšale mezde, temveč v tem, da so podjetja IRI v celoti odvisna od Confindustrie.»
Neki drugidelavec tovarne strojev FMSA je dejal sledeče ;
a Naše zahteve so povsem pr a.
Pogovor z delavci
CRDA in Tovarne
strojev
Policija
strelja
na kmete v Apuliji
T talijansko kmetijstvo se že -k dalj časa nahaja v težki kri-zi. To prihaja do izraza zlasti v južnih pokrajinah, kjer sc prideluje mnogo sadja. Merodajne oblasti vse premalo skrbijo, da bi pravočasno uredile izvoz v druge dežele.
Apulija je znana po tem. da prideluje mnogo grozdja. In grozdje je letos dobro obrodilo. Toda za izvoz ni nič preskrbljeno. Zaradi tega razni prekupčevalci ponujajo zelo ni. zke cene. Toda davki in druge dajatve so pa zelo visoke. Zaradi tega je prišlo do nevzdržnega položaja med kmeti.
Preteklo soboto je prišlo v nekaterih krajih pokrajine Brindisi do demonstracij. Kine. tje so zahtevali od oblasti, naj takoj podvzamejo primerne u-krope. Toda namesto tega, je vmes posegla policija, kar je demonstrante še bolj razhudilo V kraju San Donaeio je prišlo do hudega spopada, med katerim sta bila dva demonstranta ubita, tretji pa je kasneje umrl zaradi posledic streljanja policije. Demonstracije so bile tudi v San Pietro Vernotico, Cellino, San Pancrazio Salenti-no in v drugih krajih pokrajine Brindisi.
Ta incident je imel velik odmev po vsej državi. Od vseh strani so prišli protesti in izrazi solidarnosti s prizadetimi. Družinam žrtev je tudi tov. To. gliatti poslal sožalje KPI. Poslanec Di Vittorio je ostro kritiziral brezbrižnost vlade do te. ga vprašanja. Nakazal je nekatere smernice za rešitev vinske krize. Te so : ukinitev trošarine na vino, zmanjšanje stroškov pri razpečavanju in prevozu vi-na ter takojšnja zaščita pravične cene grozdju.
Predsednik
Gronchi
sedemdesetletnik
V sredo je predsednik Republike Giovanni Gronchi praznoval 70-letnico rojstva. Za to priliko je prejel mnogo čestitk iz vse države, kakor tudi iz tujine. Tudi naš list čestita visokemu državniku k lepemu jubileju.
predmetov so se najmanj za | suspendirajo ako zamudimo de-stokrat povečale v primeri s lo za samih pet minut, oni pa
predvojno dobo. Naše žene, ki krožijo od prodajalne do prodajalne in včasih prehodijo dolge kilometre zato, da najdejo blago nekoliko ceneje, najbolje vedo, kaj pomeni to povečanje cen. Vedo tudi, kako te cene neprestano, iz meseca v mesec, na. raščajo. Z našimi mezdami pa ni tako in postajajo naravnost smešno nizke. In zato se moramo boriti, da dosežemo vsaj ne. kaj. Istočasno pa moramo zahtevati primerne ukrepe za u-blažitev naraščajoče draginje in učinkovito kontrolo nad cenami.»
«Potrebno je, da vsilimo naše upravičene razloge — pravi neki delavec iz Arzenala —. Nas
vične. Te izhajajo izključno le ( je 7.000, nasproti nam pa stoji iz povišanje cen življenjskim 1 le mula skupinica privilegiran-potrehščmam. Cene potrošnik | cev. Nam nalagajo globe in nas
lenarijo cele tedne in žive na naš račun.»
Drug njegov delovni tovariš pa je dejal : «Samo z borbo bo. mo kaj dosegli. Delodajalci se morajo zavedati, da danes niso več časi, ko se delavca vodi za nos. Delavci smo združeni in ker smo združeni smo močni. Mi mislimo kot delavci, ne glede na to, kakšno je naše politično prepričanje. O tem prepričanja danes niti ne govorimo in nima z našo borbo ničesar opraviti.»
In evo kaj misli drugi dela-vec Tržaškega arzenala :	«Mi
predstavljamo del pljuč tržaške, ga mesta. Smo proizvajalci bogastva. Z našim delom podpiramo vse gospodarstvo Trsta. Za-
dela utvare, da se lahko igra- I zahtev, v enotnosti naših vrst. čka z našo bedo. Mi zahteva- v odločnosti, ki jo vsi delavci mo najmanj kar nam pripada I manifestiramo do nadaljnje bor. in smo odločni boriti se, da to be, v podpori javnega mnenja,
malo tudi dosežemo.»
Mlad delavec in sindikalni aktivist v ladjedelnici Sv. Marka pa je povedal sledeče : «Naša podjetja so vključena v IRI. Zato je vlada dolžna, da preko svojih zastopnikov tu v Trstu posreduje ne le takrat, ko gre za poostritev krize, povečanja davkov in povišanja cen cigaretom. Podjetja IRI vzdržuje država z davki, ki jih mi plačujemo poleg tega, da jim nudimo velike dobičke z našim delom. Delavci in sindikati so dali dovolj dokazov zre. losti, čuta odgovornosti in dobre volje. Zato bi se motil kdor bi tolmačil vse to kol dokaz
to je absurdno, da so naše plače ; naše šibkosti. Mi čutimo, da je tako nizke ali da si kdor koli I naša moč v pravičnosti naših
ki je, kot ob drugih prilikah, tudi tokrat, na naši strani in ne na strani Conf industrie».
To so, torej, besede delavcev. Objavljamo jih kot smo jih slišali. Lahko hi navedli tu. di točno ime in priimek, toda iz gotovih razlogov smo se tega izognili. Navsezadnje pa niti imena in priimki niso neohho-dno potrebni, saj omenjeni delavci niso govorili v svojem, lastnem imenu, temveč v imenu vseli delavcev. Izrazili so torej misli mehanikov FMSA, varilcev CRDA, strugarjev Arzenala, mizarjev Sv. Roka ; skratka vseh delavcev velikih podjetij, ki so danes, bolj kot kdaj koli. kompaktni pri svojem delu, in v svojih borbah za dosego izboljšanja življenjskih pogojev.
VIL kongres
ZKJ
bo aprila 1958
Plenum CK ZKJ je na svoji VIII. seji. ki je bila 9. septem. bra sklenil med drugim, da bodo zaradi bližnjih volitev v občinske in okrajne ljudske odbore, zaradi skupščinskih volitev, sprejema perspektivnega plana, kakor tudi zavoljo drugega nujnega dela odgodili VII kongres Zveze komunistov Jugoslavije do aprila 1958.
Na istem plenumu je bilo tudi podano poročilo o razgovorili ki sta jih imeli delegacija CK ZKJ in vlade FLRJ ter delegacija CK KP SZ in sovjetske vlade 1. in 2. avgusta letos v Romuniji. Plenum je odobril poročilo, meneč, da je bil sestanek pozitiven za nadaljnji razvoj odnosov med obema deželama in v prid socializmu in miru v svetu.
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Prazniki tiska
m
javna zborovanja
naše federacije
Ttyr ladi komunisti dajejo dober D-*- doprinos kampanji za ši-
rjenje tiska, ki se vrši v okviru «Meseca komunističnega tiska». Poleg udeležbe in pom vi. ki jo dajo pri organiziranju praznikov v sekcijah, elani tržaške. delegacije, ki je bila na festivalu v Moskvi govorijo na prireditvah liska o svojih nepozabnih vtisih in doživetjih na festivalu.
Prejšnji petek je skupina mladih komunistov v družbi nekaterih starejših tovarišev iz ladjedelnice Sv. Marka razprodala popoldne pred ladjedelnico, Arzenalom in pri Sv. Jakobu 180 izvodov «Lavoratora».
Za jutri, 15. t. m. pa je Zveza komunistične mladine or. ganizirala «Karavano tiska, ki ho krožila po podeželju. Karavana se bo ustavila na Opčinah, Proseku in Bazovici, kjer bodo leteča zborovanja. O važnosti našega tiska in o pomenu «meseca» bosta spregovorila tovariša Drago Sedmak in Pi-
Slovenci!
“De!o“ je vaš list. Zato je potrebno, da ga širite in finančno podpirate.
Važen doprinos mladine
Karavana komunističnega tiska
Spored zborovanj za prihodnji teden
(kjer je govoril tov. Muslin) I okrajih in prav posebno v valer v krožku pri Magdaleni v | se h našega podeželja, kjer jih teku praznika tiska, organizirala
ki ga je J še ni bilo, da se objasni prebi-magdalenska sek- valstvu stališče naše partije gle.
cija skupno s celico na Ponča-ni. Pri Magdaleni sta govorila tovariša Marija Bernetič. in Ruggero Spadaro.
Sodelovanje Centra za kulturne stike s SZ
no Burlo. Mladinci in mladinke, ki se bodo udeležili karavane, bodo po vaseh prodajali «Delo», « Lavoratore» in «U-nità».
Ludi v tem tednu so sekcije organizirale zborovanja v raznih mestnih okrajih : pri Sv. Ani, na trgu Belvedere (organizirala sekcija Curici), na trgu Giuliani (sekcija Sv. Jakob), v Skednju, na, trgu Barbacan (sekcija Sv. V id-Campi Elisi), Na zborovanjih so govorili voditelji partije in občinski svetovalci, ki so objasnili stališče komunistov glede na sedanjo občinsko krizo ter v zvezi z borbami tržaških delavcev, k» se naglo odvijajo, kot n.pr. borba kovinarjev.
Zborovanja so bila tudi v okviru « Meseca tiska» in sicer na prazniku celice Acegat, ki je bil na vrtu Ljudskega doma
Združenje za kulturne stike s Sovjetsko zvezo je priredilo razstavo slik, revij in raznih predmetov ruske obrti posvečeno Sovjetski zvezi ob priliki praznikov tiska v Griži, delavcev Acegat in na centralnem prazniku. Razstavo je obiskalo številno občinstvo, ki se je dolgo ustavljalo ob revijah in slikah ter z zanimanjem prelistavalo strani.
Center za kulturne stike z deželami ljudske demokracije je priredil istotako na teh praznikih svoj paviljon, kjer so bile razstavljene ilustrirane revije in se j c prodajalo čtivo iz Bolgarije, Kitajske, Romunske, Albanije, Češkoslovaške, Madžarske in Poljske. To čtivo, kjer so vneseni podatki iz vseh poti socializma, je vzbudilo veliko zanimanje.
Prihodnji teden bodo naslednja zborovanja :
v torek ob 20. uri pri Sv. Ani (stanovanjske hiše ICAM) (Er.
neslo Radich :
'prihodnjo nedeljo ob 10.30 v ul. C. Belli (Sv. Jakob), kjer ho govoril tov. Paolo Sema.
Priporočamo sekcijam naj organizirajo zborovanja v vseh
Tržaški mladinci na festivalu
de na današnje probleme kot so občinska kriza, delavske borbe v Trstu, mednarodni položaj itd.
Prispevki za tisk
(Nadaljevanje s 1. strani)
celica Buttoraz 2.835 ; cel. Stare Milje 730 ; celica Martinuzzi 2.600 ; celica ladj. Sv. Rok 500 ; celica v vasi Sv. Rok 2.500 ; celica v A qui li 2.100.
Nadalje so prispeli še sledeči prispevki :
Kulturni krožek «Fransin» iz Milj 10.000 lir; Eler Ivan 200 ; skupina demokratičnih žena ob priliki izleta 1000 ; Braini Re. nato 715 ; N. N. 500 ; tov. Valenti v počastitev spomina svoje nedavno umrle matere 2000 ; družina Weiss v počastitev spo. mina matere tov. Valenti ja 1000 ; skupina tovarišev v tovarni strojev FMSA 5000 lir.
O organizacijski konferenci ZKM
TJa 6. oktobra je bila sklica-na organizacijska konferen-
ca Zveze komunistične mladine Tržaškega ozemlja, ki bo sklepala o spremenilvi naše organizacije v Avtonomno federacijo Zveze komunistične mladine I-talije. Konferenco sklicuje naš CK na podlagi pooblastila, ki mu ga je dal naš zadnji kongres.
Ko govorimo o bodoči konferenci, je treba podčrtati, da to ne bo nobeno navadno u-pravno - birokratsko dejanje, marveč političen dogodek zelo važen ne samo za Trst, marveč tudi za vso Italijo. Pred konferenco bo v vsej organizaciji široka diskusija, ne morda zato, da se premagajo dozdevni odpori izvirajoči iz nacionalističnih idej, kot je skušal podtikati kak časopis ob priliki našega IV. kongresa, marveč da se objasnijo vsem našim članom in prijateljem politični razlogi, ki opravičujejo in narekujejo v interesu vse tržaške mladine, Slovencev in Italijanov, našo vrnitev v vrste ZKMI.
Našo vrnitev v ZKMI opravičuje značaj definitivnosti razde, litve ozemlja do katere je prišlo 1951, ne po krivdi komunistov, ki so se temu upirali z vsemi silami, marveč po krivdi klerikalcev in njihovih prijateljev. Dokončnost rešitve tega vprašanja je ustvarila na našem Ozemlju nov položaj. Danes je že vsem jasno, da je rešitev vsakega problema Trsta in njegovega prebivalstva odvisna od italijanske vlade, od italijanskih vodilnih razredov. Mi se zavedamo te stvarnosti in hočemo delovati na tem, da se bo tega dobro zavedala tudi vsa slovenska in italijanska mladina ter se bo znala na tej pod-
lagi usmerjali in boriti za reši-tev njenih problemov.
Tržaška mladina zahteva stal. no in pravično plačano delo. [rokovno izobrazbo, ki naj odgovarja modernim zahtevam proizvodnje, obnovljene šole in univerzo, iz katerih bodo prišle nove sile. ki jiin je treba zagotoviti zaposlitev v proizvodnji. Mladina zahteva- stanovanja za novo po roče nce, priznanje narodnih pravic Slovencem. To so pravične zahteve, ki odgovarjajo potrebi po lepšem in vedrejšem življenju, svobodni in napredni vzgoji.
Uresničitev teh zahtev pa je odvisna od rešitve problemov, ki so podlaga demokratičnega razvoja in gospodarske obnove našega mesta, kot ustanovitev deželne ustanove s posebnim statutom, integralna prosta cona ter ukrepi, ki bodo omogo-čili Trstu, ila zopet prevzame svojo tradicionalno vlogo sredi, flča mednarodne trgovine. To se ho uresničilo če bo italijanska vlada menjala svojo notranjo in zunanjo politiko. V zunanji po. li liki je treba odpraviti sovražno razpoloženje do socialističnih dežel in do osvobodilnega gibanja arabskih narodov, to je dr tistih sil, s katerimi ima Trst ves interes imeti dobre od-uose.
Bodočnost našega mesta in njegovega prebivalstva je odvisna od spremenitve te politike. Od tega je odvisna tudi uresničitev teženj tržaške mladine Odvisna je od borb, ki jih vodita K Pl in ZKMI za novo zunanjo politiko miru in prijateljstva z vsemi deželami ter solidarnosti z borbo arabskih narodov, za aktivno uedeležbo
Nova partija, nov statu
llllll!llllllll!l!ll!lllll!ll!lll!l)lllllllll!ll!lllllllllllllllllll!IIIIIIIIIII!lllll!!lllllll!llllll!llllllll!l!ll[||||||||]|||||[||||||||||||||l]|!!l!llllllllllllll!lll!llllllllll!llllll!llll!!lll!lll:illllllllllllllllIIII!l!lllll>ll!l!lllll!ll!IIIIIIIIIIUIIIII!llllllini!lllllltllllllllilllll!lll|L>>lll!!lt!l!llllllllllllllllll<1
> Nadaljevanje konference tov. D’ Ono jrija
T) roučimo sedaj od blizu našo partijo : KPI, ki jo je tov.
Togliatti pravilno označil kot partijo novega tipa.
V novem statutu, ki ga je odobril VIII. kongres najdemo, da je K Pl drugače označena
kot v prejšnjih statutih. In to ni slučajno. Položaji se spreminjajo. razredna borba se razvija in politično dozoreva; poslavljajo se novi taktični in strateški cilji. Tem novim položajem odgovarjajo novi načr-
DAVIDE PESCATORI
(Nadaljevanje na 4. strani)
Borba delavcev
CRDA in ACEGAT
Na<a federacija je izdala te dni naslednji lepak:
Komunisti podpirajo
borbo 7000 delavcev v 'CRDA in Arzenalu za izboljšanje njihovih nizkih mezd. Podpirajo to borbo, ker prispeva k obnovi Trsta. ki ga upropašča gospodarska kriza, katero še bolj zaostrujejo nizke plače in draginja Komunisti podpirajo to borbo, ker prispeva k gospodarskemu in socialnemu napredku dežele. Podjetja IR1 (kot CRDA in Arzenal) ki jih finansirajo vsi davkoplačevalci, morejo in morajo dati odločilen doprinos s tem. da sc odtrgajo od Confindustrie in vzpostavijo v tovarnah pogoje, ki bodo omogočili delavcem aktivno soudeležbo pri razvoju. Komunisti podpirajo
akcijo 2000 nameščencev v Acegat proti načrtom upravnega sveta, ki je razveljavil nekatere njihove osnovne pridobitve in skuša : pripraviti nove poviške tarif podpirati zasebno špekulacijo na škodo javnega podjetja
preprečiti uvedbo sporazuma od 28. maja, ki še ni v veljavi po krivdi občinskega odbora in Bartolija.
Avtonomna tržaška federacija Komunistične partije Italije
3. septembra 1939 Hitlerjev
napad na Poljsko -
začetek druge svetovne vojne
3.
Na festivalu
si bratsko podali roke v pozdrav predstavniki najrazličnejših narodov. Vse je navdajala ena sama srčna želja, to je: mir in bratstvo! Na sliki: delegat Hrvat iz Skednja z nekim kirkiškim mladincem Skupina tržaških mladincev in mladink na Rdečem trgu
septembra, pred 18 leti je Wermacht po ukazu Hitler j a prekoračila mejo Poljske, ki ni hotela sprejeti nemških a-neksionističnih zahtev. To vojno dejanje, ki je začudilo ves svet, je bilo v resnici prvi korak v drugo svetovno vojno. Do tega je lahko prišlo po zaslugi politike podpiranja napada, ki sta jo vodili vladi Francije in Anglije. Čim je bil napad na Poljsko izveden, sta bili Francija in Anglija prisiljeni napovedati vojno Nemčiji.
Toda namesto, da bi stopili v resnici v vojno in s lem pomagali Poljski, sta se obe vladi poslužili pretveze nenapadalnega pakta med Nemčijo in Sov-jetsko zvezo, ki je bil podpisan 23. avgusta 1939. Pod to pretvezo se je vodila v Franciji o* stra politika zatiranja, posebno proli Komunistični partiji Fran. cije.
Francija in Anglija sta potvorili smisel in značaj nenapadalnega pakta in skušali dokazali, da je bila vojna rezultat spopada med komunizmom in fašizmom. Zgodovina je pobila to kleveto ; toda buržoazni in socialdemokratski tisk se je še danes poslužujeta, ker skušata postaviti v dvom iskreno željo Sovjetske zveze po miru in ho-
Sovjetska zveza, čeprav je bila vezana s Francijo in Češkoslovaško s paktom medsebojne pomoči. ni bila povabljena v Mona ko vo. Kljub temu je javno potrdila svojo namero, da bo intervenirala v obrambo ČSR če ho potrebno tudi z orožjem ob strani Francije in Anglije. Vsi zgodovinarji, ki so pisali o teh dogodkih, so to lojalno priznali. Toda apel Sovjetske zveze je ostal brez odgovora.
SZ zvesta svojim obvezam
Četa osporavati patriotizem munistov.
Kapitulacija v Monakovem
Ker vsem našim bralcem gotovo ni znano ozadje druge svetovne vojne in ne poznajo kako so se stvari razvijale, smatramo za potrebno, da jih spoznamo s pogoji v katerih je izbruhnila druga svetovna vojna.
Eno izmed najvažnejših dejanj. ki je privedlo Hitlerja, da je skušal uresničiti njegove sanje o svetovni nadoblasti, je brez dvoma, poleg politike ne-inlervencije v Španiji, sramotna kapitulacija v Monakovem.
Ko je Hitler izrazil svojo zahtevo za priključitev Sudetov Reichu, sta šla Daladier in Chamberlain 3. septembra 1938 v Monakovo, kjer sta se dejansko podvrgla Hitlerjevi volji.
Daladier in Chamberlain sta hotela preprečili vojno. V resnici pa sta zelo rada popuščala pred Hitlerjevim izsiljevanjem. Na procesu v Nuercmbergu je češki polkovnik Fger vprašal generala Keitla, «če bi bil Reich leta 1939 napadel Češkoslovaško. v primeri, da bi zapadite sile podpirale Prago». In Keitel je odgovoril : «Prav gotovo ne; vojaško mi nismo bili dovolj močni. Namen Monako-vega je bil odpravili Rusijo iz Evrope, pridobiti na času in izpopolniti našo oborožitev.»
Jasno je torej, da je bila v vsem lem času edino Sovjetska zveza zvesta vsem svojim obvez, nostim, posebno francosko-sov. jetskemu paktu od leta 1935.
Monakovo je bil dejansko vaba politike Londona in Pariza, ki je vlivala Hitlerju pogum, da bi se polastil ruskega tržišča in prav posebno bogate IJ-krajine. Za Francijo in Anglijo je ZSSR glavni sovražnik in anglo-nemške izjave od 30. septembra 1938 in francosko-nem-ške od 6. decembra so težile na prepričevanju Hitlerja, «da ima kar se tiče Vzhoda proste roke».
Hitlerjev napad na ČSR 15. marca 1939 je prisilil diplomacijo Londona in Pariza, ne morda, da bi se odpovedala svoji protisovjetski politiki, marveč, da se je poslužila najbolj hinavskih, zapletenih in nizkotnih oblik za varanje javnega mnenja.
London in Pariz sta morala popustiti pod pritiskom javnega mnenja.
Prisiljena sta bila začeti v o-
Francija in Anglija sta obrnili hrbet Poljski
Sramotna kapitulacija v Monakovem
Kaj je povedal Keitel na niirmberškem procesu
jaška pogajanja s sovjetsko vlado in sicer že 11. aprila 1939, ko je postalo jasno, da Hitler hoče vojno. Toda pretekli so 3 tedni p redno je prišla v Moskvo francosko - britanska vojaška misija, ki so jo pa sestavljale brezpomembne osebnosti brez vsakega opolnoinočja za pogajanja. Pozneje je laburist Bevali izjavil : «Če bi bili laburisti 1939 na vladi, bi bili poslali v Moskvo svojega zunanjega ministra.»
Čeprav ni pozabila na Mona, kovo. je SZ rade volje sprejela pogajanja, ki jih je vodil maršal Vorošilov, sedanji predsednik ZSSR. Toda že od začetka se je izkazalo, da Francozom in Angležem ni bilo mnogo do sporazuma na osnovi enako-pravnosti. Od ZSSR so zahteva-li naj bi se obvezala pomagati v primeru napada Romuniji in Poljski, toda z njihove strani niso hoteli dati enakih jamstev Sovjetski zvezi za primer nemškega napada na baltiške države. SZ je nadalje vprašala za svoje čete prost prehod skozi Poljsko, da bi tako prišle lahko takoj v stik z nemškimi. Poljska je to odbila ; Francija in Anglija pa nista hoteli vplivati naj bi na to pristala, medtem ko sta prisilili Prago, da je brez odpora sprejela Hitlerjevo zasedbo Sudetov, ker sta ji zagrozili, da jo bosta drugače v primeru nemškega napada pustili na cedilu.
Nemško-sovjetski
nenapadalni
pakt
Šele ko je postalo jasno, da Franciji in Angliji ni do spora-zuma in da je Sovjetski zvezi pretila nevarnost osamitve in
da se proti njej povežejo vse kapitalistične države, pred katerimi hi kljub junaštvu svoje vojske in svojih narodov lahko podlegla, — šele takrat je Sovjetska zveza sprejela ponudbo Nemčije za sklenitev nenapadalnega pakta.
In šlo je v resnici samo za nenapadalni pakt in ne za pakt prijateljstva ali vojaškega zavezništva.
Prvi .člen pakta, ki je bil podpisan 23. avgusta 1939 se je glasil : «Obe stranki podpisnici odklanjala, da bi se obvezali ena proti drugi v kakršnem ko. li dejanju nasilja in napada, bodisi ločeno ali skupno z drugimi silami.»
To stališče je popolnoma v skladu z vztrajno politiko miru Sovjetske zveze, s politiko miroljubne koeksistence med o-bema režimoma.
Odgovornost za drugo svetovno vojno
Če je torej izbruhnila 1939 vojna, nosijo za to odgovornost Hitler in vladi Francije ter Anglije, ki sta odbili Sovjetski zvezi potrebna jamstva, katera bi brez dvoma omogočila sklenitev sporazuma med Sovjetsko zvezo, Anglijo in Francijo. In Hitler bi se po vsej verjetnosti spričo tristranskega sporazuma ne upal sprožiti vojne.
Kakšno vrednost imajo torej licemerske obtožbe izdajstva, ki jih ponavljajo poborniki Monako vega? Kaj pa «zagonetna vojna», ki je obstojala v tem, da so dopustili poraz Poljske, da niso šli v vojno proti Nemčiji čeprav so jo napovedali, da so pošiljali letala Finski in pri.
pravi j ali celo francoske vojaške enote za Finsko, da so ukinili «Humanitč» in ra p »stili Komunistično partijo, ali ne dokazuje vse to. da je šlo za vojno predvsem proti francoskemu narodu in proti Sovjetski zvezi, ki je bila smatrana glavni sovražnik.
Podpis nemško - sovjetskega pakta gotovo ni pomenil, da Sovjetska zveza popolnoma zaupa obveznostnim, ki jih je sprejel Hitler. SZ je imela vse razloge, da se je smatrala glavni sovražnik hitlerizma, ki bi jo prej ali pozneje napadel.
Vsa poznejša politika SZ je slonela na pripravah za napad, ki ga je smatrala za neizbežnega. Usmerjena je bila za prido. bivanje strateških ugodnosti, ki so ji omogočile, ko se je sprožil Hitlerjev napadalni stroj, da je definitivno porazila Hitlerjevo vojaško silo.
Politiko mirne koeksistence in miru vodi SZ tudi danes z vso vztrajnostjo in odločnostjo, dočim so ostale kapitalistične sile z na čelu ameriškim imperializmom gluhe za lekcije, ki jih je dala zgodovina. Danes pomagajo Nemčiji pri vzpostavljanju njenega. gospodarskega in vojaškega potenciala, da bo tako lahko zopet postala nevarna sila za varnost Francije in za svetovni mir. Še vedno niso opustili namena, da napravijo iz Nemčije udarno četo novega napada na Sovjetsko zvezo in ljudske demokracije.
Toda danes obstojajo drugačni pogoj, kot so bili 1939. Danes obstoja socialistični tabor, področje miru, partizani miru v vsem svetu. Vse to predstavlja mogočno silo, ki lahko prepreči načrte netilcev imperiali. Stičnih vojnih pustolovščin.
ti borbe in za partijo ter njeno organizacijo nove oblike in metode borbe. Zaradi tega imamo v zvezi z novim položajem, novimi metodami in oblikami organizacije partije tudi nov statut.
Nova definicija pravi:
(KPI je avantgardna politična organizacija delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, ki se v duhu odporniškega gibanja in proletarskega internacio-nalizma ter v stvarnosti razredne borbe borijo za :
— neodvisnost in svobodo dežele ;
—	izgradnjo demokratičnega in naprednega režima :
• — odstranitev izkoriščanja človeka po človeku ;
—	svobodo in vrednotenje človeka ;
—	mir med narodi ; socializem».
V tej definiciji je nakazan razredni in ljudski značaj partije, njen nacionalni značaj, in-ternacionalistični značaj, njena vloga v razredni borbi, njeni cilji svobode, demokracije, emancipacije ter dvig socialne ravni človeka, njeni cilji miru in socializma.
Izkušnje
KPI
Ta definicija ima podlago in razlago v zgodovini KPI, ki jo statut uvodoma na kratko in v izvlečku omenja in iz katere jasno izhaja kaj je in kaj hoče KPI. «KPI se pravi v uvodu statuta je bila ustanovljena 1921 na podlagi izkušenj italijanskega delavskega gibanja, naukov Marx a in Lenina in z zaletom, ki ga je dala ruska Oktobrska revolucija. Združila je v svojih vrstah naprednejši del PSI. od katerega je pobrala najboljše tradicije».
Naše rojstvo je torej v izkušnjah italijanskega delavskega gibanja, izhaja iz zgodovine PSI kot take. Tega dejstva se mora zavedati vsak komunist, če hoče jasno in pravilno poznati in razumeti naše odnose
s PSI.
PSI je bil prva resnična in prava politična stranka italijanskega delavskega razreda in več desetletji edina politična stranka italijanskega proletariata. Borbam italijanskih delovnih množic, ki jih je hotel in vodil PSI je treba v veliki meri pripisati napredek naše dežele, naraščanje in uveljavite emancipacijskega gibanja italijanskega proletariata.
Toda PSI je bil obenem politična delavska stranka, najbolj razburkana zaradi notranjih borb skupin, frakciji, kriz in razdorov. Anarhični, laburistični, buržoazno demokratični, reformatorski vplivi so dali od časa do časa pečat različnim skupinam, ki so se borile v stranki, v imenu revolucionarne, razredne, marksistične poli. like, ali oportunistične, reformatorske. parlamentarne poli. tike.
zrna. PSI ni bil v stanju iz? niti te naloge in njegov men je propadel. Proletaf
revolucija, ki ni imela pr*
nega in odločnega vodnika« hila odbila in poražena. Ag' na in kapitalistična kontratf tiso va n luci j a je prevladala in triu1 n rala. Za našo deželo se j c čela najtežja doba fašisti' s reakcije.
KPI, ki je bila listano vij* njimi, v Livornu 1921, je zbrali1 ■ «fcriloč svojih vrstah najbolj dositi 1
revolucionarni del PSI, potk enkr
vala je premoženje politih ideoloških in organizacijskih
kužen j, sprejela nove nauk‘‘- Pripra’
sl
*>em i »arsi o Šolo I Mo*
tako
otre
V
Pot. N
so prihajali italijanskemu lovnemu ljudstvu od ruske I Ijanj le tarske in socialistične reV P, cije. Tako je postala K Pl !,»dar i li lična stranka italijanskega l,i spis lavskega razreda, partija u1'^ ga tipa, kot toliko drugih f^i se št liji proletariata v svetu, ki se pod vplivom in vodstvom munistične Internacionale ' 'Ploh p likovale od starih. oportiH1';1' So čnih, reformatorskih in sau>''• ki besedo revolucionarnih so1’ tali s demokratskih strank. Z a p1* ^ otre na, ki si jo je pridobila K*!*«	*»]
socialistične tradicije je y *slc velika in je prihranila ^ s*ovei partiji krize in boleče p dlein bi
ljaje, katerim
kot sim1
'I. Žel«
tleli — se Lenin in njegovi bi varisi niso mogli izogniti v | Mordž bi za ustanovitev prave p° sl* ene delavske partije v Rusij ^itne Zanimivo je ugotoviti, k''dno zgodovina PSI izraža pf .1(> bi 1 členov statutov, ki so bili ^ 1 K«i iz breni v raznih obdobjih e -if 111 jezil ni PSI. To jasno kaže po trd if)Vre( evolucijo do revolucionark partije, do KPI.	i^adnjt
Ustanovni kongres PSI, k' 'jJa, I bil 1892 v Genovi, je obš*j l>ju. člen statuta stranke itali' y rpi skih delovnih ljudi, ki je ^ 8 sl01 že prej ustanovljena. Zakaj 9a d< je obšel? Ker je zgrešeno *L tal politično stranko dela'* *0 bil razreda laburističnega
katera je nekako prevzela sto Splošne zveze dela. ko italijanskih delovnih ^ se je pravilo v členu * ^ -sestavljajo :	«Federacije, % ki(;v
žen j a. združenja društev i^ st mostojna društva, ki sprej»1’1 ■
stranke za obra^ M j b plačane delovne sile v borb' ties j njeno emancipacijo, razvij" v teli zavest njenih pravic po m0* r,ic sti in z organiziranjem po -' bravici kah v središčih, kjer to d|!<, 9ašli I ju jejo pogoji dela».	,'*r so
'»m
.**to, k l,v«b sl
internacionalne T. 7
itali
**V tak
Proletarski
Po premostitvi faze anarb*' j v ^ ^
enega vpliva, ki je bil dej a1’ nasproten ustvaritvi in otd , je ^ zi ran ju prave in resnične pr Vm0 čne stranke, z razkolom sk1*' bjJ0-|j.^ in anarhistično-sindikalisti^ %|0ns|. struj, je ustanovni kongres b %en v Genovi svečano potrdil«,
«je PSI razredna, proleta^ stranka, neodvisna od vseh 1 gib strank». Njena akcija b’ usmerila v dve smeri. « Pr v5 h ria borba poklicev, ki pri P11
še
Sv°jegf
ii1 Povrh
Vloga PSI
V odločilnih trenutkih borbe je PSI, ki je moral ustreči potre, barn in nasprotujočim si zahtevam v svojih vrstah, rešil svojo akcijo z negibnostjo, čakanjem in s tem razočaral delovne množice, ki so bile v splošnem usmerjene na levo. Njegova organizacija, disciplina, politična perspektiva niso odgovarjale položaju, ko sc je po prvi sve-lovni vojni in Oktobrski revoluciji v Rusiji postavila v naši deželi, kot skoro vsem svetu, delavskemu razredu naloga pri. ciobitve oblasti in potreba po revolucionarni partiji delavskega razreda, ki bi bila sposobna voditi vse delovne ljudi za pridobitev oblasti in sociali-
ch'"- Lr.sk
okli1' i
Delavski zbornici i združenjiin obrti in po druga bi bila borba za p bitev javne oblasti (državo« čine itd.), da jo spreme-1' 1 sedanjega orodja zatiranj11
1/,,a je
Nega
besed
izkoriščanja v orodje za g0'*1 ^1
darsko in politično razla’1 vladajočega razreda». Tó je tipična definicija takratnih cialističnih strank, ki je prav je predstavljala korak
poli
vzg;
>	i
?*? "
’ '-'e p
"Elija»
";i|l no
>	za ie pris
iiv'
|j‘!l
prej v pojmovanju stranke proletariata — plV nedoločeno bodočo akcijo, k' je bilo treba konkretno i^‘ Uhoži za pridobitev in sprememb1' c vne oblasti. Dejansko je J1 akcija revolucionarna ali N ^ matorska, kot je pač preV^ J la ta ali ona skupina. ona tendenca ali frakcij*
.-•Iranki.
Na kongresu, ki je bil ' logni oktobra 1919 je PSl *
(Nadaljevanje na 4. str0^ k
ZA VSAKOGAR NEKAJ
STRAH PRED ŽENO
— Gospod doktor,
povejte
mi, prosim, kakšna je moja bolezen?
— N,o, vi ste neizmerno leni. V tem je vsa vaša bolezen.
- - Sedaj mi pa povejte, kako bi se temu reklo po latinsko, da bom lahko povedal tudi svoji ženi.
IGRALEC
Neki igralec je bil obtožen, da je v kavarni oponašal zelo jecljajočega gosta. Pri sodni
obravnavi je spet tako
v s
kakor razburjeni tožitelj-je sodnik de jul:
— Ampak, bodite ie l'e , spodobni! Saj vsak otr>
kako gladko govorite na Igralec pa je odvrnil Na od-od-ru s-s-se sa-sa-mo p-p-pret-var-ar-ar-jam !
Tst>0
OTROŠKA
Janko: «Jaz bi bil stra>‘ konj.::
Metka: «Zakaj pa?»	^K.
Janko: «Da mi ne bi več rekel, da sem osel.)’
sem
Ni,
Jtgov
•mr! 1'<‘kor tni p
Nbuhu
'V
N re,
Nčiti roke ; las: hi,0 p
\
Prija*
6e sn moi
>0,
lepši
""'ehne
C *lyl
Ho
'"h,
v s
Mas
t>dol
«Ir-
N
* '
KULTURA II ZNANOST
išistii
10 vij' irai* ' osk' notk 1
Ugodne perspektive slovenske šole
u iz? gov
letat pra’ lika.
. Ad
trarf Psovanje v sole je
triul
n<*m Leku. Skrajni čas je, je 'Uirši odločijo o tem, v ka-
v pol- ni h zadevah v tem pogledu,
■s°lo hod o vpisali svoje o-e> Mogoče pa je še kdo 11 j imi, ki se v tem pogledu odločil in še premišljuje o {ako važnem vprašanju. t enkrat ponavljamo : . Slo-liti<’,di otrok spada v slovensko skh1 V tej šoli se bo do-uki’- pripravil za svojo življenj-mu Pot. Vsako nadaljnje raz-ke 1 banje o tem vprašanju je rev< (*.
.Pl ■' ?,,dar pa bi želeli v p ri enega 11,1 spisu napihati še nekaj a 1,0 za liste slovenske rodite-ih Ai se še niso odločili, ki to.
, ki še razmišljajo kam bi vpi-oCJ Syojega otroka, ali ki ima-le 1 'Ploh pomisleke v tem po-So nekateri slovenski saU-i- ki se boje, da po kon-S°L s slovenskim učnim je-,a|)11 *** otrok ne bo našel pri-Kpije zaposlitve ali pa da e * *ste ne bo našel, ker bo a 11 slovensko spričevalo. Tem privai hi radi posvetili nekaj m1' 'k Želeli bi jim povedati. ;ovi hi pomislek nikakor ne v j j ^lorda je držal kdaj v prc. po ,sli ne izključujemo niti usi.i''kitne izjeme, ki se utegne kadilo dogoditi, toda, pravijo p° hi hi la izjema. Spričevali 1,1.1 ga izda šola s slovenskim • ^ jezikom je popolnoma trd' 0 vred n o spričevalu šole z oO*1 ^atlskim učnim jezikom. In , *<*dnje spričevalo, ni kos k' 'fja, ki odloča o tem bšel ^nju. O njem predvsem

a usposobljenost. Da pa je
je ' s slovenskim učnim jezikaj ha dostojni ravni je itak v znano. Drugače bi tudi ne laV-‘* biti. Absolvent šole s til lflskim učnim jezikom pa [a |! ^°vrli vsega še to prednost, $1/1 No g Svojega materinega je-Jj1'j dobro obvlada tudi itali-
jezik, tako dobro, da se 7/1 "kjer koli predstavi in ni ili ’ A g a strahu, da bi se v tem
ii'v
du osmešil.
T j ,
rai'1 ku j besed glede srednje rb* kes je, da je nekaj absol-d1i; 'v teh šol, ki niso še našli noi1 ^'hie zaposlitve. Toda po ) ^ kravici si upamo trditi, da d1' .ha.ŠIi zaposlitve zaradi te-, r so obiskovali šolo s slo-učnim jezikom, tem-?at°, ker ni dovolj razporki službenih mest. Do-’gjl ba vemo, da je mnogo» sf) italijanskih absolventov, ^j.1 'V tako nimajo zaposlitve J v tem pogledu velja čislo a j ^	op ra vičil o : N i d o \ o 1 j
ji Je večja proizvodnja, a ko Hil h 1110	izjaviti, kot pa
^ ;ložljivih službenih mest.
.^donski memorandum j i ^etT1 vprašanju, zlasti pa statut o slovenski na-Uianjšini govorita o važ-
¥
Mi'
ip' O
Prej ali slej se bodo morala do ločila tega memoranduma in pa Posebnega statuta uveljaviti, ko se bo to zgodilo, bodimo prepričani, da bo premalo moči, da bi jih zaposlili Torej, vidimo, da se odpira velika perspektiva pred absolventi šol s slovenskim ličnim jezikom.
Toda obstaja še drugo vprašanje, to je namreč normalizacija odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Tu obstajajo važni sporazumi, zlasti trgovski, ki mnogo pomenijo. Danes obstaja mnogo trgovinskih in drugih sporazumov, obstaja in se razveseljivo razvija in širi široka trgovinska izmenjava med obema državama. To je, ponavljamo, razveseljivo dejstvo, ki ga ni mogoče zatajiti. In tu nastaja vprašanje : kateri izmed absolventov imajo večje perspektive zaposlitve, tisti, ki dobro obvladajo oba jezika, ki prideta tu v poštev ali tisti, ki ob. vladajo enega samega ? Mislimo da bi bilo na to vprašanje popolnoma odveč odgovarjati.
Znana stvar je, da razna trgovska velika in manjša podjetja v Trstu že povprašujejo po nameščencih, ki obvladajo oba jezika. To velja za uradnike, kakor tudi za navadne prodajalke v raznih mestnih trgovinah.
Navedli srno le nekaj izmed zeio otipljivih argumentov, ki narekujejo slovenskim staršem, kam naj vpišejo svoje otroke. Lahko lij o tem vprašanju še mnogo pisali. Lahko bi se dotaknili vprašanja narodnosti in narodne zavesti. Toda o tem, kako v tem pogledu mislijo slovenski starši, so na konkreten način izpovedali že o!) drugih prilikah.
Naš nasvet staršem se, torej, glasi:	nikar ne pomišljati o
tem, v katero šolo hi vpisali svoje otroke. Za slovenske otroke je mesto v slovenski šoli !
“Primorske zdrahe“ v Trstu
V soboto zvečer je Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje pod pokroviteljstvom Sli L P in SPZ uprizorilo Goldoni-Rupljevo komedijo «Primorske zdrahe» na stadionu «1. maj». Predstava, ki je bila v okviru proslav 250-letnice smrti komediografa Carla Goldonija. V nedeljo je SNG ponovilo isto igro. Na njej se je poslovila od tržaških gledaliških ljubiteljev nadarjena igralka Tea Starčeva
„ Edini
izhod”
Tako se ho imenoval film o partizanski akciji v postojnski jami.
postojnski jami snemajo film, ki ho na belem platnu prikazal junaško akcijo štirih partizanov, ki so leta 1944 zažgali veliko skladišče benei-ki ga je nemška vojska spravila v jamo, misleč, da je tam najvarnejše. Film bo nosi! ime «Edini izhod» in bo posnet v barvali. Zaradi obiskov jame, morajo snemati -samo ponoči, kar je združeno z velikimi napori igralcev. Pričakuje sc. da bo snemanje končano v najkrajšem času in da bo film dokončno izdelan proti koncu tekočega leta. Scenarij za la film sta napisala Anton Izakovič in kapetan JLA Stjepan Zanino-vič, režirata pa Vicko Razpor in Aleksander Petrovič. Kot igralci pa nastopajo Mijo Alek sič v vlogi partizanskega komandirja Rudija, Stane Potokar, Zlatko Madunič, Boro Radovič in Fahr Konjhodžič, v vlogah pariizanov-minerjev.
Gaetano Salvemini
♦ Smrt velikega antifašista in zagovornika miroljubne politike z Jugoslavijo
/Gaetano Salvemini je umrl. \ zanesljive vire o ravnanju jasi-Sledil je drugim
Kulturna prireditev v Trebčah
T> o daljšem presledku se jo mladina iz Trebč ponovno predstavila vaščanom in bližs njim okoličanom s kulturnim programom. V soboto in v nedeljo zvečer je namreč uprizorila igro v treh dejanjih «Izgubljeni in zopet najdeni mož». Obakrat je obiskovalce veselo presenetila in navdušila. Vsi igralci, brez izjeme, so svoje vloge dobro obvladali in podali.
Želeti je, da hi igro ponovili tudi v kaki drugi dvorani.
r-r čiteljski pevski zbor iz SIo-U veni jo « Eni i ! Adamič», ki se je udeležil mednarodnega po. lifoničnega tekmovanja v italijanskem mestu Arezzo, se je ob povratku v domovino na po. vabilo prosvetnih društev « Vesna» in « A lbert Sirk» ustavil v Križu ter priredil nadvse uspel koncert. Za ta dogodek je vladalo v Križu veliko zanimanje. In res, .že v zgodnjih nedeljskih popoldanskih urah je bila obširna dvorana Ljudskega doma do zadnjega kotička napolnjena.
Odveč bi bilo na tem mestu ponovno pisati o vrlinah učiteljskega pevskega zbora Slovenije. Da je ta zbor na resnično visoki umetniški ravni nam med drugim potrjuje tudi speli, ki ga je bil deležen na. mednarodnem tekmovanju v A-rezzu, kjer se je med 24 nastopajočimi mešanimi zbori raznih narodov, uvrstil na drugo mesto.
Na nedeljskem koncertu so vili pevci nastopili z lažjimi skladbami. Na obrazih se je namreč videlo, da so precej u-Inijeni od dolgega potovanja in številnih nastopov v Italiji. Prav zato niso mogli postavili v program pesmi, ki so jim prinesle toliko uspeha t A rezzu. Od omenjenih pesmi so namreč zapeli samo eno, ves ostali program je obsegal lažje pesmi, večinoma iz narodne motivike.
Nedeljski koncert v Križu spada v vrsto prireditev, ki jih bosta oh priliki desetletnice smrti priznanega kriškega slikarja Alberta Sirka - po ka- [ terem nosi ime eno izmed dveh > vaških prosvetnih društev -j
Koncert zbora
”Emil Adamič” v Križu
organizirali v teku letošnje jeseni. To je med drugim poudaril Miro Dovšak, ki je pozdravil pevce iz Slovenije v i-menu obeh prosvetnih društev. Dovšak je ob tej priliki poudaril tudi, da se mora 'sodelovanje obeh prosvetnih društev še po. večati v prid slovenske kulture in izrazil prepričanje, da ho prišlo v prosvetni dejavnosti
do resnično bratskega sodelovanja brez ovir in brez vsakršnih predsodkov.
Nedeljski koncert je bil za Križ zares velik kulturni dogodek. lil zakaj bi tudi ne bil, saj obiski tako visoko kvalificiranega zbora, kot je zbor «E-mil Adamič» iz Slovenije, niso ób vsaki priliki na dnevnem redu. Zalo so Križani na ta velik
kulturni dogodek povsem up ra. vičeno ponosni. Njih želja pa je — kot so predstavniki vaških društev izrazili med zakusko, ki so jo priredili dragim gostom po koncertu da bi imeli možnost v svoji vasi kmalu ponovno slišati priznane pevce, katerim kličejo na skorajšnje svidenje.
D. S.
Učiteljski pevski zbor « E mil Adamič» iz Slovenije se je skupno z zboroma «Branko Cvetkovič» iz Beograda in «jeditisi vo» iz Splita udeležil V. mednarodnega polifoničnega tekmovanja, ki je bilo od 29. avgusta do 1. septembra v italijanskem mestu Arezzo, rojstnem kraju pesnika Petrarca. Tekmovanja se je udeležilo 24 pevskih zborov. Razen italijanskih in jugo-slovanskih so bili še zbori iz Avstrije, Španije, Nemčije, Francije in ZDA.
velikim
italijanskim kulturnim delavcem, kot so Banji, Malaparte, Salvini in Saba. ki so pred nedavnim legli v hladni grob. S smrti jo Salvemini ja je Italija, demokratična in kulturna Italija izgubila moža-učenjaka in borca za svobodo in demokracijo. ki ga ne bo tako hitro nadomestila.
Gaetano Sdirenimi se je rodi! leta 1873. Na politični pozor-nici se je začel udejstvovali leta 1902. Tedaj se je namreč odločno uprl politiki, ki jo je vodil Gioliti na italijanskem Jugu. Leta 1911 je odločno obsodil zasedbo Libije. Leta 1913 se je kot kandidat za parlamentarne volitve udeležil bitke, iz katere pa je izšel premagan. Oh izbruhu prve svetovne vojne leta 1914 se je izrekel proti avstr o nemškim velesilam, toda i-sločasno se je izrekel proti imperialističnim težnjam takratne uradne Italije na škodo jugoslovanskih narodov. Ob nastopu fašizma ga srečamo v prvih vistali borcev proti tiraniji in za demokracijo. Leta 1924 so ga fašisti zaprli in obsodili.
Salvemini je bil plodonosen pisatelj kulturne zgodovine. Toda posegal je tudi v politične zadeve in pisal razprave o njih. Pisal je o Mazziniju, o francoski revoluciji, o jadranskem vprašanju, o italijanski zunanji politiki, o fašistični diktaturi, o rimskem imperiju in njegovem koncu. Ko se je fašizem polastil absolutne oblasti v Italiji je u-stancvil podtalen list «Aon mollare». Ko pa mu je bilo vsako nadalje delo onemogočeno se je izselil najprej v Francijo, nato pa v ZDA, kjer je dolga leta predaval o italijanski kulturi na harivardski univerzi, kjer pa je obenem mnogo pisal in neprestano sode. loral z antifašističnim gibanjem, ki je vodilo borbo za strin oglavljen je M ussolini jev e diktature v Italiji. V domovino se je vrnil leta 1947.
To so v glavnem najvažnejši momenti iz njegovega vsestransko plodovitega dela. Toda o-glejmo si nekatere značilnosti iz njegovega življenja in delovali ja, predvsem tiste, ki postaraj0 j° velikega Salvemini ja tako blizu nam Slovencem, saj je bil ta m oz eden izmed redkih velikih kulturnih mož. ki je pravilno doumel stremljenja Slovencev i n J ugoslovan o v
Salvemini je bil odločen nasprotnik nasilnega potujčevanja Slovanov, ki so živeli in deloma še žive v mejah italijanske države. Kot tak je vestno zapisoval vse kar je mogel zato, da je zagotovil zgodovini
stot z našo narodno manjšino, luko je n. pr. opisal nastop fašistov pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer so leta 1927 vdrli v številne hiše Slovencev, pobrali slovenske knjige in jih v sprevodu ponesli v središče mesta, kjer so jih z velikimi «slovesno-strni » zažgali. Salvemini piše nadalje: nEno leto kasneje se je podoben dogodek izvršil v Gorici, kjer so karabinjerji zaple. n ili okrog 15.000 slovenskih knjig in jih uničili». Nato beleži kako so takratne oblasti onemogočile izhajanja slovenskih časopisov in kako je leta 1930 prenehal izhajati poslednji slovenski tednik «Novi list», ki je do takrat izhajal v 22.500 izvodih.
Nadalje je Salvemini z vso točnostjo opisal delovanje posebnih fašističnih sodišč, katera so od februarja 1927 pa do julija 1932 obsodila 106 Slovanov skupno na 1.124 let ječe, medtem ko je bilo v istem času obsojenih pred posebnimi sodišči 1.796 Italijanov, kateri so bili obsojeni skupno na 9.033 let ječe. V istem času je bilo izrečenih 8 smrtnih obsodb, od teh 5 nad Slovenci in Hrvati takratne Julijske Benečije.
Pa še v nečem se je Salvemini izkazal vseskozi poštenega in demokratičnega človeka in uče-
GAETANO SALVEMINI leta 1919
odločalo o usodi naših krajev in Dalmacije. Salvemini je od ločno obsodil italijanske nacio nalistične namere v pogledu za sedbe Dalmacije. V zvezi s len vprašanjem je trdil, da je nuj no potreben miroljuben spora zum z Jugoslavijo. Zagovarjal je prijateljstvo z jugoslovan skimi narodi in obsojal ščuva nje proti sosedni državi ter nje nemu podrejanju nemškemu vplivu.
Delo, ki ga je Salvemini opravil v teku svojega dolgega življenja je veliko in predstavlja bogat vir resnice, vir za nadalj-nje preučevanje, vir, ki bo še dolgo služil vsem, ki žele na kulturnem in zgodovinskem po-
dročju služiti stvari resnice, njaka. Bilo je tedaj, ko se je j pravice in demokracije.
Pogovor z
jugoslovanskimi
literarnimi zgodovinarji
Objavljamo drugi de! članka o sodelovanju med kulturnimi delavci Jugoslavije in Sovjetske zveze. Članek je bil v ruščini objavljen v VI. številki revije «Slavjf-ni». Prvi del slovenskega prevoda je bil objavljen v «Delu» z dne 31. avgusta.
'a vseh jugoslovanskih univerzah v Beogradu, Za-grehu. Ljubljani. Skopi ju, Sarajevu in v visokih pedagoških šolah pravi A. Flaker, inaino katedre ruskega jezika m književnosti. Zanimanje študentov za te predmete je precej veliko. /Va kurz predavanj o ru. ski književnosti XX. stoletja in sovjetske književnosti, katera imam na filološki fakulteti Zagrebške univerze, se vsako leto vpiše povprečno .100-100 študen-
j j Sern sprejel mesto vzgojitelja pri trgovskem svetniku ji'1 b °Sk°*L SPm obogatel na izkušnjah glede otroške vzgoje. ( '(il je imel edinega sina, trinajstletnega potegina, ki je 1 ‘"kar neko Francozinjo do smrti izmučil, r,e da bi se bil j ^0jega devetega do trinajstega leta naučil eno samo fran-’ ..“esedo. Ta nebodigatreba se je imenoval Elija.
oče je imel veliko veselje z njim in ko mi ga je “hj. Zi* dobo počitnic, se je z menoj zapletel v pogovor o [. e ‘ vzg°j’■ Otrokom je treba pustiti njihovo svobodo, sicer jjvo leni, otopeli in brezbrižni.
■„]. "'d' tega je najboljše sredstvo proti lenosti in otopelosti , ’ ce padejo s kakega drevesa.
(ji "ja», je rekel srečni oče, «je v lem oziru zelo pameten nori in poskakuje in radi tega ni niti telesno niti f 'no zakrknel. Francozinjo, ki je imela že nad petdeset (1, J prisilil k takemu tekanju, da je to povzročilo njeno ■’iAbozica se je bala. da se mu kaj ne zgodi, zato je letela ’[i s|<: "a vsa svoja stara leta uro daleč za njim. To ji je tj1 Srnr!,d udarec Če bi bila vzdržala, bi bila dosegla sve-,e. *ekord. Preden je izdahnila dušo, je še dejala: «Elija, J Mi pretekli čas glagola hodili.» Elija je odgovoril: «Se e"uhu valiti», in Francozinja je že počivala v božjem CJU.
tv
‘Previjal sem se za službo. Preskrbel sem si orožni list, ‘ll revolver in stikal za knjigami, iz katerih bi se mogel b°učiti o vzgoji mladine.
L r°ke mi je prišla majhna knjižica o vzgojnih metodah
* 1852.
lj "lo prijetno me je dimilo, ko sem bral, da se otroke s J t, 9n° nežnostjo le pokvari. Knjižica je bila pisana v Ijub-j ’f|^‘jaznem slogu :
/ V^utje na pravem mestu je seveda eno najlepših čuvstev cSii srca, toda to čustvo mora imeti tudi svoje meje sme spremeniti v šibkost. S tem seveda še ni rečeno, Plorali otroka tako pretepsti, da bi izgubil zavest (lij o, da moramo otroka, ki je že padel, v nezavest, takoj | tepsti in ga poizkusiti znova oživeti. To velja posebno ! :t6 e‘‘ne otroke. Zdravi, krepki otroci prenesejo že lepo Jdareev.»
^ale besede nekega pedagoga stare šole sem si zakopal V sPom‘n ‘n sem se odpravil na pot. Bilo mi je, kakor »j 1 n“stopil kazensko ekspedicijo na divjem zapadli ali
podobnega.
f|..Jeva mati, stasila gospa v najlepših letih, mi je rekla, V3 znova leži zakopan med knjigami zgoraj v knjižnici. Ni l'6 iznenadilo, Elijo sem gledal v popolnoma novi luči. \| Sem njegovo žejo po znanju, a gospa mama me je ^ z Opombo, da mu že nekaj dni to zaman prepo-
JAROSLAV HASEK:
MOJ UCENEC m JAZ
Stopil sem v knjižnico. Elija je res ležal v knjigah. Bil je docela zasut pod knjigami in brošurami, ki jih je bil zmetal iz omare in izpod razvalin je bilo slišati glas : «Tu na desno je še eno truplo. Zgrabite je previdno, da vam ne raz-pade v rokah.»
Kup knjig se je začel deliti in izpod njega se je izkopal po vseh štirih Elija, moj novi gojence, ki je imel dve \eliki buli na čelu Začel je brez uvoda :
«Vi ste moj novi vzgojitelj? Veste, kaj sem pravkar igral? Porušenje gore A ritrai. Postavi! sem zid iz knjig in jih posul nase, da so me zakopale. Zdaj sem dal povelje, naj tudi ostala trupla potegnejo izpod razvalin.Pomagajte mi odstraniti to grobljo, da jo moreva rešiti.»
«Koga?»
«Mlado mačico sem bil vzel s seboj na kraj nesreče in pri porušenju ji je težka, z bakrom okovana biblija padla na glavo.»
Mačica je v resnici ležala pod biblijo in še neko drugo težko knjigo, videti je bila mrtva.
«Elcktrizirati jo morava», je rekel Elija in preden sem mu mogel to zabraniti, je odvil električno hruško in pritaknil mačjo taco na tisto mesto. Raztegnil se je glasen pok. Elija je zakričal in že v naslednjem trenutku ležal na podu. Ugotovil sem, da je mačka sicer oživela, a Elija je od električne, ga toka omamljen ležal pred mojimi nogami. Ko se je zavedel, je rekel žalostno : «jaz in mačka morava vse prenesti Če kdo izmed naju kaj naredi, vedno drugi nosi posledice.»
Očividno slabe volje se je napotil v jedilnico, kjer smo pili kavo. Srknil jo je polna usta in jo nato v debelem curku pihnil na papigo, ki je čepela v kleti na oknu in začela razburjena vpiti : «Pusti ga, pusti ga!» Ta uspeh je Elijo udo brovoljil. Pripovedoval je o svojem prejšnjem vzgojitelju in ni štedil s psovkami. O njem je govoril z velikim zaničevanjem, zlasti pa o njegovi pleši.
Pripovedoval je, da si je neka muha mislila, da je njegova pleša zrcalo in je položila nanje jajčeca. On pa je vzel polna usta vode, jo izpibnil na plešo, zadel muho in jo vrgel z glave omenjenega gospoda, ki se je radi tega razburil in odpovedal službo.
«Pomislite», je nadaljeval Elija, «vsi so mislili, da sem mu nalašč pljunil na glavo, a sem bil popolnoma nedolžen, vsega je bila le muha kriva. Saj vendar ni mogoče zahtevati, da bi bil sel po lok in j0 ustrelil s puščico ali celo z vodno pištolo z njegove glave, to bi bilo šele naredilo ropota. Vedno imam smolo, kadar nočem nič narediti. Zadnjič smo igrali «Olio vadiš?» in smo vrtnarjevo Maričko privezali na nekega vola. Nato smo mu primazalt eno z bičem in on je letel z Maričko prav na glavni trg v Horšoviee. Takrat so bili vsi name hudi, zakaj ko so iskali Marico in sem jim hotel naredili veselje, sem jim rekel, naj nikar preveč ne skrbijo zanjo, da bodo že v časopisih brali, kako je z njo. Jaz se sploh čudim, da odrasli ljudje nam otrokom sploh ne privoščijo nikake svobode. Za počitnice nam pošljejo na vrat vzgojitelja .Verjemite mi, meni hi večkrat še na misel ne prišlo, da bi kaj naredil, ce bi ne videl idijolskega obraza takega vzgojitelja neprestano pred seboj. Ne smete misliti, da se to tiče vas, toda do zdaj je vsak izmed teh ljudi mislil, da je nogve kako duhovit, a pri tem je bil vedno strašansko smešen, kadarkoli me je hotel spraviti na pravo pot.»
Nato mi je pripovedoval o svojih prijateljih na vasi in me je vprašal, ali imajo tudi krokodili kurja očesa.
«V kolikor se jaz spominjam», sem mu rekel, «niso kurja očesa pri krokodilih nikaka redkost. Saj so morali precf kratkim v živalskem vrtu v New Jorku nekega krokodila operirati, ker so ga kurja očesa tako mučila, da ni mogel več jesti. 1 o so bila največja kurja očesa sveta, ker so dosegla velikost ogromnih krompirjev, in je vsako izmed njih tehtalo pol kilograma.»
lako sva se začela lepo zabavati. Povedal mi je, da ima na dvorišču hudega psa, ki napade vsakega tujca. A ne stori mu nič žalega, če mu ta pripoveduje pravljice, ki jih zelo rad posluša.
1 ri kosilu se je vedel kot se spodobi in videti je bilo, da me z zadovoljstvom opazuje.
Po večerji smo šli spat.
Že sem nekaj časa bral, ko so se vrata narahlo odprla in velik pes je skočil na sredo sobe. Slišal sem Elijo, ki je rekel: «Pazi nanj, La vik ! »
Pes je stopil k moji postelji in začel renčati. Jaz sem se dvignil in šklepetal z zobmi.
Vrata so se zaprla. Bolj ko sem jaz šklepetal z zobmi, tern bolj je pes odpiral svoje čeljusti.
«Bodi pameten», sem nagovoril psa. «Lavik, moj dragi prijatelj, jaz sem novi vzgojitelj.»
To je začelo psa sicer zanimati, toda ni napravilo posel,-nega vtisa nanj. Položil je sprednje tace na mojo posteljo in mi začel renčati v obraz.
Spomnil sem se, kaj mi je Elija, ta porednež, govoril o pravljicah.
«Ljubi Lavik», sem dejal psu, «nekoč je živel kralj, ki je imel tri sinove. Prvi izmed sinov...»
Pes je še huje. renčal.
«Ne huduj se», sem zajecljal, «če ti la ne ugaja, ti povem drugo : Pred mnogimi stoletji, ko ljudje še niso bili tako modri kot dandanes...»
«Krr - rrr - rrr - rraf...»
«Moj Bog, torej nekaj drugega. Povej mi samo, katero pravljico bi rad slišal, Lavik. Neki vojak, ki so ga bili odpu-stili iz službe, ni imel kaj jesti in je prišel v gozd...»
«Rraf . rraf.u
«Živela je stara čarovnica, ki je imela v gozdu kočo, a v koči črnega mačka...»
Moj Bog, koliko časa je to trajalo. Morda dve uri, morda tri, toda vsi, ki so se bili zbrali pod mojim oknom, kamor jih je poklical Elija, so bili prepričani, da sem znorel.
V nočni tišini se je glasila pravljica za pravljico. «Živela je mati, ki je imela devet hčera...». Pes ni več renčal. Zdaj je renčal le tedaj, kadar sem utihnil.
Naglo sem menjaval pravljice. Ljudje pod oknom so me slišali : «Živela je princezinja, ki je nosila na vsakem lasu po en zlat čevelj... Živel je kmet. ki je pametno vladal in si je vzel kravjo pastirico za ženo...»
Vrata so se odprla. Z vsemi žavbami namazani deček je naj prvo potiho poklical psa, nato je pripeljal ljudi v soho. li so se vrgli name. Neki stari pastir je predlagal, da je najboljše, če me pred zdravnikovim prihodom slečejo do golega, me zavijejo v mokro rjuho in me položijo v kot. S takimi’ sredstvi se pogosto znova vrne razum.
Po obupnem boju sem ležal v kotu. Načrt ničvrednega Elije je bil dovršen. Zdravnik, ki me je ugledal v mokro rjuho zavitega ležati v kotu, je takoj spoznal, da sem res znorel.
Danes se nahajam v nekem sanatoriju. Znanci, ki me obiskujejo, in katerim skušam dopovedati svojo nezgodo, zgiba, vajo z rameni in mi pravijo : «No, gospod Hašek, povejte nam kako pravljico !»
Kako težek je vendar poklic vzgojitelja !
tov. V šolah učijo ruščino poleg francoščine, angleščine in nemščine. Zadnje čase se je število tistih, ki se zanimajo za ruščino znatno pomnožilo. Pripravljamo k izdaji posebne kurze ruščine na gramofonskih ploščah. V vrsti šol obstojajo krožki ruskega jezika in književnosti.
Vzporedno z beograjskimi in zagrebškimi kolegi imamo mi na razpolago bolj skromna sredstva za proučevanje ruske literature in jezika se je pridružil našemu pogovoru Janez Zor, asistent Ljubljanske univerze. - Do samega poslednje, ga časa smo čutili veliko pomanjkanje knjig. Toda sedaj je Inštitut za slovansko filologijo pri ljubljanski univerzi uredil regularno zamenjavo z največjimi knjižnicami Moskve. Lenin, grada in Kijeva.
Ker vodim seminarje in prak. lični pouk na univerzi, imam možnost opazili zanimali je študentov za rusko književnost. Zlasti jih privlačijo problemi rusko - slovenskih literarnih stikov. Jaz proučujem rusko književnost 60-ih let XIX stoletja in tvornosti Turgenjeva : 1 je imela najjačji vpliv na nastanek realizma v slovenski književnosti v 70-80 lieti h.
Potovanje v Moskvo je zame velik dogodek. Človek, ki se seznanja z deželo po knji guli, ali zahvaljujoč slučajnim opa-žanjam med kakšnim kratkim obiskom, v sestavi kakšne delegacije, se seznanja z njo v določenem oziru enostransko in nepopolno. Evo zakaj smatram, kot veliko srečo za mlademu znanstvenika če potuje za daljše obdobje v deželo, katero prouču je.
Drevo ki dela dež
V suhih južnoameriških pokrajinah raste drevo, s katerega padajo kaplice kol dež. Zato je drevo dobilo ime «deževno»,	zraste pa	do 20 m
visoko. To drevo zgošcuje v svojem listju velike količine vlage,	ki	je tam	v	zraku,
hlapi	se	zgostijo	v	vodne
kapljice, ki padajo z listja kot dež. Čeprav so lam okoli suhi kraji,	pa	uspeva pod	vejev-
jem tega drevesa bujna zelena trava. — Na Floridi pa raste, drevo, katerega sadeži se lepo penijo in jih je mogoče u-[mrabiti namesto mila.
Stran 4
DELO
14. septembra 1§
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
Tov. Šiškovič postavil vprašanje dvojezičnih napisov na cestah
tt ponedeljek in četrtek je I V sedežu pokrajine zasedal pokrajinski svet na svojem II. izrednem zasedanju. Na dnevnem redu je bila razprava o or-ganiku šolskih zavodov z italijanskim učnim jezikom. Pred tem je predsednik G rego retti sporočil svetu novosti v dveh meseeih letnih počitnic.
Na predlog predsednika Gre. gorettija je bila soglasno sprejela resolucija, ki zahteva ukinitev poskusov z jedrskim orožjem in razrožitev.
V času, ki je določen za vpra. sanja, je svetovalec Šiškovič postavil predsedniku pokrajine naslednje vprašanje :
«V preteklih tednih je pokrajinska uprava postavila na pokrajinskih restali napisne ta. ble raznih cestnih smeri in krajevnih imen. Priznati je treba, da je pokrajina s tem odpravila pomanjkljivost, ki se je čutila zaradi vedno večjega prometa, ki se razvija tudi po pokrajinskih cestah. Ugotoviti pa moram, da so ti napisi, ki se nanašajo tudi na krajevna imena, samo v italijanščini, medtem ko je znano, da velika večina pokrajinskih cest povezuje zlasti kraje, kjer prebivajo izključno ali pa v veliki večini Slovenci. Zato je naravno, da bi morali biti pod italijanskimi napisi tudi napisi v slovenščini. kot to določa posebni statut londonskega Memoranduma od 5. oktobra 1954.
Devinsko-nabrežitiski župan se je glede teh napisov že pozanimal pri pokrajinskem pred. sodniku in nato še pri vladnem komisarju, da bi to vprašanje rešila v skladu s pravicami slovenske etnične manjšine. Na to posredovanje pa
Pokrajinski svet začel zasedanje
Protest tov. Tominza proti diskriminacijam
J
brezi nski župan ni še prejel nobenega odgovora.
Zato vprašujem predsednika, ali so bili postavljeni ti napisi samo v italijanščini le zaradi navadne nemarnosti, ki naj bi bila v bližnji prihodnosti popravljena, kar naj bi dokazalo željo pokrajinske uprave, da zvesto sledi načelom demokracije in enakopravnosti, ki se morajo izvajati v vseh dejanjih
do pripadnikov slovenske etnične manjšine. Zato ' prosim predsednika, da mi pismeno odgovori.»
Na seji je bilo postavljenih še več drugih vprašanj. V teku diskusije o organiku treh italijanskih višjih zavodov je prišlo do izraza, da hoče večina v svetu izvajati diskriminacijo proti eni sindikalni organizaciji. Proti temu se je postavil tov. To-
3
Policija
prepovedala zborovanja KPI
ivr asa federacija KPI je te -ki dni vložila prošnje za tri javna zborovanja o občinski krizi in delavskih borbah v Tr. stu. Zborovanja bi se bila morala vršiti na trgu S. Caterina, trgu Vittorio V eneto in na trgu Uosario.
Kvestura pa je gladko odbila vse tri pošnje. Glede zborovanj na trgu S. Caterina in \ it. torio Venelo, je «utemeljila» prepoved, češ. da bi to oviralo promet. Glede trga Rosario pa pravi, da je preblizu sedeža kvesture in bi zato motilo urad. nike pri delu.
Gotovo ni prvič, da organizira naša partija zborovanja na devinsko-na- najrazličnejših javnih trgih in
Za
izenačenje ič slov. šolskega osebja
piai
Pretekli teden je imel pokrajinski svetovalec Šiškovič razgovor z odbornikom za personal pri tržaški pokrajini od v. Stereom in drugimi odgovornimi pokrajinskimi svetovalci. V teku razgovora je tov. Šiškovič postavil zahtevo po izenačenju plač tehničnega in pomožnega osebja Realne gimnazije in Višje trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom s plačami ostalih uslužbencev pokrajine. Dogajalo se je namreč, da je to osebje plačano še vedno po kriterjih bivše ZVU in da ima nižje plače kot uslužbenci pokrajine. V teku razgovora je svetovalec Šiškovič dobil zagotovila, da bo zadeva v najkrajšem času povoljno urejena. Po tem razgovoru se je zvedelo, da je pokrajina začela že konkretno reševati vprašanje.
še nikoli ni nobeno teh zborovanj oviralo cestnega prometa. Vprašamo se, od kdaj je tržaški kvesturi tako zelo pri srcu cestni promet? Pa bi bila vsaj lahko svetovala kak drug kraj, ki ne bi tako «oviral prometa». Tudi kar se tiče trga Rosario nas «argument» kvesture nikakor ne prepriča. Na istem trgu so bila namreč že večkrat zborovanja naše partije in še nikoli se ni slišalo, da bi motila uradnike pri njihovem delu. Sicer pa je bilo zborovanje napovedano za 19. uro in oh tej uri se navadno delo v uradih konča.
Res čudno, da se je kvestura zavedla, da je trg Rosario tako blizu prav v trenutku ko se je hotelo pred javnostjo govoriti o občinski krizi, o odgovornostih demokristjanov in borbah, ki so jih primorani voditi de lavei zaradi nepopustljivosti Združenja industrijcev in vodi. teljev podjetij IR1.
minez. Njegova zahteva, da se v člen, ki to predvideva, vnese popravke, je bila zavrnjena.
Tržačan padel v Alžiru
V Trebčah se je te dni kot blisk naglo raznesla vest o smrti komaj 24-letnega Armanda Dolcettija, ki se je poročil pred nekaj leti z vaščanko Libano Crevato. Na dom mlade žene so prišli predstavniki francoskega konzulata in ji sporočili žalostno vest da je njen mož padel 27. julija v Alžiru v neki vojni akciji proti alžirskim domoljubom. Lahko si predstavljamo kako je moglo hiti pri srcu ubogi ženi, ko je zvedela za tragično izgubo.
Sicer pa ni to njena prva žalost, ki jo je morala prestati v zakonskem stanu. Pred približno letom dni se je njen mož nekega jutra kot običajno odpravil z doma, pozdravil je ženo in J-letnega otroka, toda ni se več vrnil. Obupana zaradi zagonetnega izginotja je žena prijavila zadevo policiji, ki je takoj začela poizvedovati. Toda vse poizvedbe so bile zaman. Šele nekaj tednov pozneje je prejela vest, da je mož v zloglasni francoski tujski legiji. In po enem letu je prišla vest o njegovi smrti.
Ni znano kaj ga je gnalo, da je stavil svoje še mlado življenje s tako lahkoto na tehni-co in ga žrtvoval za stvar, ki je gotovo ni čutil.
Spored
praznikov tiska
utri. v nedeljo 15. sep-_ tembra bodo naslednji prazniki tiska :
SEKCIJA PONČANA:
v Ljudskem domu v ul. Madonnina 19. Govorila bosta tovariša Marija Ber-netič in Nello Grisoni.
SEKCIJA SV. IVAN -PDDLONJER: v krožku «Zvezda» v Podlonjerju. Goumla bosta tov. prof. Atto Braun, občinski svetovalec in Doro Cergolj, ki je bil na mladinskem festivalu v Moskvi. Na prazniku bo zanimiva razstava slik s festivala, ples z izvolitvijo «Miss Vie Nuove» in tradicionalna «pedoča-da».
nosi in navdušeni sprejem sovjetskega ljudstva, njegovo napredovanje na kulturnem, gospodarskem in socialnem po. dročju, ter svoje presenečenje nad vsem kar so nepozabnega in nepopisnega doživeli.
številno občinstvo, ki je i «.-polnilo vrt Ljudskega doma v ni. Madonnina, kjer je potekal večer, je z zanimanjem sledilo pripovedovanju mladincev in si podrobno ogledalo razstavo slik in revij ter darov, ki so jih delegati prinesli iz SZ.
Bazoviške žrtve
simbol borbe proti fašizmu
V nedeljo je bila svečana komemoracija
sobno do izraza v oboroženi borbi proti nacifašizmu. N:i koncu je govornik opomnil, da ; fc danes prav tako bije borba
V CAMFORAH : v Ljudskem domu «Alma Vivoda», s pričetkom od 16. uri. Svirala bo krajevna godba na pihala: razstava knjig in tiska. Od 20. do 24. ure ples. V imenu naše federacije bo spregovoril tov. Golli; predseduje tov. Postogna.
Konferenca ZKM
(Nadaljevanje s 2. strani)
v borbi za prenehanje jedrskih poskusov in za izboljšanje med-
narodnih odnosov. KPI in ZKMI se borita za izvajanje italijanske ustave, reforme u-stroja, ki so v njej predvidene in od katerih je odvisna socialna in politična obnova družbe na italijanski poti v socializem.
Tržaški mladi komunisti se zavedajo, da je zmage teh borb odvisna rešitev naših problemov iu zalo se hočejo udeležili teh Imrb neposredno, organizacijsko združeni s stotisoči italijanskih mladih komunistov. Ta enotnost bo okrepila naše akcije v obrambo pravic tržaške mladine obeh narodnosti, dala bo mladini novega poleta in moči. V tem duhu pripravljamo našo konferenco, ki bo našla slovenske in italijanske mladince družene bolj kot kdaj koli, združene in enotne v skupnih idealih, v velikih načelih proletarskega internaci o-nalizma, ki se obvezujejo, da bodo vodili pod zastavo ZKMI s še večjo vztrajnostjo in navdušenjem bilko za mir, za boljšo bodočnost mladine, za socialistično Italijo in socialistični Trst.
Obvestilo
INČA
Obveščamo vse zainteresirane prebivalce občin Devin-Nabi *-žina, Zgonik. Repentabor ter Sv. Križ in bližnjih vasi. da sta l ili ustanovljeni dve podružnici Urada za socialno pomoč (INČA) in sicer :
V S. Križu v kulturnem domu «A. Sirk» (nova Delavska zbornica GG1L), ki je od p ta vsak ponedeljek od 18.30 do 20. ure ;
v Nabrežini (stara vas) št. 53 pri občinskem svetovalcu Al )j-zu Markoviču, ki je odji :ta vsak ponedeljek od 17. do 18. ure.
Uradi INČA so vam brezplačno na razpolago v zadevah za: odškodnine in spore pri bolniškem zavarovanju, nezgode na delu in poklicne bolezni, pokojnine za invalidnost in za dediče ( vdove, sirote, starše), podpore za brezposelnost, odškodnine zavarovanja proti tuberkulozi, spoštovanje zakonov o delavkah-materah in o vaje-ništvu. hranarine v primerih bolezni, nezgode, invalidnosti, starosti pomorščakov.
ŠOLSKE VESTI
Začetek pouka na osnovnih šolah
Šolsko nadzorništvo za slovenske osnovne šole v Trstu ob. vešča starše ali namestnike, da vpisovanje, popravni izpiti in začetek šolskega leta 1957-1958 na slovenskih osnovnih šolah Tržaškega ozemlja se bodo vršili z naslednjim dnevnim urnikom :
Od 16. septembra do vključno 24. septembra t. 1. vpisovanje in popravni izpiti vsak dan od 8.30 do 12.
30. septembra slovesna otvoritev novega šolskega leta s sv. mašo.
1. oktobra, v torek, začetek rednega pouka ob 8.30.
Vsa podrobna pojasnila in navodila dobe starši ali njih namestniki na oglasni deski pri didaktičnih ravnateljstvih ali
pa na šoli pri učitelju-upravite-Iju.
popolne razrede * s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisova-* * *	rije	za šolsko leto 1957/1958	od
Ravnateljstvo Drž. nižje	in-	1	septembra do vključno	25.
dustrijske strokovne šole	s	slo.	septembra vsaki dan od 10.	do
venskim učnim jezikom	v	Tr- j 12.	ure v tajništvu zavoda v	ul
Zamenjava
bankovcev
Z ministrskim dekretom junija so podaljšali rok
Družabni večer delegatov s festivala
Vrtna zabava na Opčinah
P.D. «Andrej Čok» na Opčinah priredi jutri, v nedeljo 15. I. m. veliko vrtno zabavo v Prosvetnem domu na Opčinah. Na sporedu so nastopi pevskih društev iz Trebč, Prosek a-Kon-tovela in Pad ri č ter nastop folklorne skupine P.D. «A. Čok». Po kulturnem sporedu bo ples. Igrala bo godba s Proseka-Kon-tovela.
tt nedeljo popoldne je bila ▼ pri spomeniku štirih bazo-
j za ideale, za katere so padli
Posloval bo dobro založen bife. Vsi prisrčno vabljeni. V primeru slabega vremena bo zabava v dvorani Prosvetnega doma.
viških žrtev, ki so jih leta 1930 ustrelili fašisti, proslava, prirejena od krajevnega odbora. Na mučeniškem kraju se ie zbralo večje število demokratov in antifašistov, ki so se hoteli na ta način oddolžiti spominu Bidovca Marušiča. Miloša in Valenčiča. Proslavo je otvoril vaščan Leo Kralj. Za njim je spregovoril dr. Jože Dekleva, ki >e je v slovenščini spomnil bazov iških junakov in njihove borbe proti fašizmu. V svojem govoru je dr. Dekleva poudaril, da so bazoviški junaki postali po svoji smrti simbol borbe slovenskih antifašističnih sil, ki so se pomnožile in postale nepremagljiva sila v ognju narodnoosvobodilne borbe. Govornik je podčrtal, da so bili bazoviški junaki povezani v svojih naporih za organiziranje odpora proti fašizmu s središčem italijanskih antifašističnih borcev v Parizu. Enotnost ciljev italijan. skih in slovenskih antifašističnih ciljev pa je prišla prav po-
li azo viški junaki in tisoči drugih antifašistov. Ti ideali prihajajo danes do izraza v borbi za spoštovanje republiške ustave in tu pri nas za spoštovanje pravic narodne manjšine, za življenjske koristi delovnih ljudi in za socializem.
Za dr. Deklevo je govoril v italijanščini Arturo Calabria, ki je poudaril, da so bazoviški junaki povezam z vsemi tistimi ljudmi, ki so dali svoje življenje v borbi proti fašističnemu trinoštvu. Ti mučeniki morajo še danes predstavljali simbol borbe proti vsakemu poskusu povratka k staremu, proti vsakršni rehabilitaciji tistega zločinskega režima, ki je povzročil toliko zla Italiji in prebivalstvu naših krajev. Obsodil je preganjanje antifašistov in partizanov, ki so oprali s svojo borbo in svojo krvijo madež, ki ga je bil fašizem vtisnil deželi s svojimi zločini in pozval vse, ki jim je pri srcu stvar svobode, demokracije in miru, naj ne dopuščajo, da bi se razvrednotila osvobodilna borba in
ZA TEDEN DNI
Usi i; zaostal polletn 30 1ir
Ciprijan,
Nikotfem,
16.
Lju;
Sobota, 14.
Nedelja, 15. noslav
Ponedeljek,
Mila
Torek, 17. - Frančišek, $ slav (zadnji krajec) Sreda, 18. - Irena, lika Četrtek, 19. - Januarij, M' Petek, 20. - E.vstahij, M1
Zgodovinski dnevi
18. 1869 je umrl : Anton Žič, slovenski jezikosl a Rodil se je 18. 12. Lesah na Koroškem.
Prejšnjo soboto je Tržaški odbor za VI. svetovni mladinski festival v Moskvi priredil družabni večer na čast mladincev, ki so se vrnili iz Moskve. Odbor je hotel s tem nuditi priliko, da bi se naši delegatje srečali z drugimi tukajšnjimi mladinci in iznesli svoje vtise s festivala.
Na večeru so govorili Aleksander Corradetti, član mladinske komisije NSZ, Ma io Co-s anz, predsednik mladinske in. ilipendentistične zveze in Peter
Ì.U. j n mj tl -i« ■	|7i	...i	•--
legalni obtok bankovcev od 50 Renkaiscr, član vodstva ZKM. in 100 lir do 30. septembra. V j Predsedoval je v slovenščini in bankah pa bodo zamenjavali i italijanščini Drago Sedmak, di-te bankovce vse dr» 31. decera- j jak iz Sv. Križa. Mladi govor-hra	j niki so vsi podčrtali gostolinb-
RADIO
ODDAJE
SOBOTA: 12. Po trzaš1 L. količi: «Po grebenski P lost na; Opčin do Nabrežine» Jugoslovanska folklorna ba- 16. Radijska univerz^ hologija živali: «Cdbele valska govorica» - 18.30 1
ja za najmlajše: Aleks* *sa
Marodič:	IZGUBLJENI
MORJU: «Upor» (2. del) c najv
Teden v Italiji - 21.15 ' ;
glasba - 22.10 Lahki oA ,va -p
lem
NEDELJA: 9. Kmetijsl^ daja - 10. Prenos maše i‘ niče Sv. Justa - 13.30 d! po željah - 16.15 Bartol M pr, vertimento za godala - 16- tiom. ne operne arije. - 17. Slo« o osv, zbori - 18.30 Mladina pre f?a krofonem: Otroški vrtec j pentabru - 19.30 Pestra Ì - 20.30 Rossini: «5-evilisfc
4 u na 'ledavi i i “Vedane ( bde c
Sl y
vred
lovešt
rovei 110
n**- med
20.30 Rossini: «Se vil j s vec», opera v 2 dej.
PONEDELJEK: 12. O ni prehrani:	12. sesta'1 i znia
13.30 Znani operni motivi Ja Schubert: Simfonija št. < u, duru - 18.55 Koncert viol! 1 prof. Karla Sancina - 19>; ,Pravr dijska univerza: Kako 11 ar ja dnevnik: l.o sestavek ' "§a n Znanost in tehnika: Kak j' uživa miki iščejo rude - 21.15 'j le pri
dela slavnih mojstrov - ^
Priprave za vsedržavno
skupščino komunistov iz tovarn
stu (Rojan, ul. Montorsino, 8, III.) obvešča starše, da se bo vršilo vpisovanje za I., II. in III razred za šolsko leto 1957-1958 od L vključno 25. septembra t. 1. vsak delovnik od 10. do 12. ure.
* * *
Ravnateljstvo slovenske nižje stednje sole v Trstu sporoča, da jc čas za vpisovanje do 20. t. m.
Vpisati se morajo vsi — tisti, ki so že obiskovali šolo in tudi tisti, ki so opravili sprejemni izpit v poletnem roku. Navodila glede vpisa dobile v tajništvu sole, Via delle Scuole Nuove 14. vsak dan od 10. do 12. * * *
Lazzaretto vecchio 9/II.
Navodila glede Vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
* * *
Vpisovanje v slovensko držav, no učiteljišče v Trstu (Piazzale Gioberti 4 ) se je začelo 2. septembra in se zaključi dne 25. septembra.
Uradne ure so vsak dan od 9 do 13.
* * *
Ravnateljstvo industri jskega strokovnega tečaja s slovenskim učnim jezikom v Dolini sporoča, da se je začelo vpisovanje za šolsko leto 1957/58 dne 1.
priprave za plenume na katerih bodo izvolili delegate ki se bodo udeležili vsedržavne sk upščine komunistov iz velikih tovarn, so v polnem razvoju. V torek so se sestali s sekretarjem naše federacije tov. Vidalijem aktivnejši tovariši in voditelji celie v večjih tovarnah. Na sestanku se je podčrtalo veliko važnost, ki jo ima v sedanjem položaju skupščina komunistov iz velikih tovarn, ki bo v Milanu meseca oktobra. Poročilo bo podal tov. Luigi Longo, v diskusiji pa bo interveniral tudi tov. Togliatti, generalni sekretar naše partije.
Naša federacija je zadolžena na tem, da bo Trst vredno zastopan in da bo lahko dal svoj doprinos izkušenj na osnovi kritične in samokritične proučitve našega delovanja v velikih tovarnah, proučitve posebnih in izvirnih položajev, ki jih ima mo na tem področju v Trstu. Zato je v septembru — poleg «Meseca liska» glavna naloga pripravljanje tovarniških plenumov in delovanje za udeležbo na vsedržavni skupščini. To je poglavitno delo za naše partijske organizacije v tovarnah, kot tudi za terenske sekcije, ki imajo tovarne v svo. jein območju.
A
▲
V vseh velikih tovarnah plenumi komunistov Kakšni problemi naj se obravnavajo
1. delovni pogoji (mezde, or- j socializem tudi naša pot in se ganiziranjc dela, izkoriščanje J naznači, da «morajo komunisti
delovne sile, spoštovanje demo. kraličnih pravic, akcija deloda, jalca iu njegovo socialno delovanje itd).
septembra in se bo zaključilo Na Višji realni gimnaziji s 25. septembra. Podrobna navo-slovensktrn učnim jezikom v (lila za vpis dobijo prosilci v Trstu, ki ima poleg razredov z i tajništvu zavoda vsak dan od 9. realnim učnim načrtom tudi I do 12. ure.
V vsaki tovarni je treba or. ganizirati plenum vseh komunistov, da se izbere delegata, ki bo šel v Milan. Poleg tega je treba razpravljati o problemih, ki se tičejo navedene tovarne ter jih nato vnesti v resolucijo, ki se predloži tovarišem v odobritev.
Vsaka tovarna ima pač svoj poseben položaj. Tovariši imajo že zbrane podatke oz. material na podlagi prejšnjih in sedanjih borb in delovanja. Gre torej za diskusijo v povezavi z današnjimi borbami, za čim popolnejšo analizo in zbiranje materiala, ki bo služil naši federaciji in bo obenem prispeval za uspeh vsedržavne skupščine.
2. delavske zahteve krajevne, ga (tovarniškega) značaja in njihova povezava z zahtevami vsedržavnega značaja.
Tudi o tem imajo naše orga-nizacije v tovarnah sedanje in izkušnje iz preteklosti.
še bolj razvijati svoje politične pobude v podporo delavskim borbam v okviru splošne akcije partije za onnovo gospodarskega in političnega ustroja družbe.»
Na plenumih komunistov iz
tovarn se bo govorilo tudi o stanju enotne sindikalne organizacije, o razmerju političnih in sindikalnih sil v tovarnah, o političnih usmeritvah in pridobivanju novih sil za ideale socializma. o borbah proti reformatorskim nagibom, o partijski organizaciji v tovarni itd.
Nova partija nov statut
(Nadaljevanje z 2. strani)
3. povezava med takojšnjimi zahtevami in razvojem borbe proti monopolom in splošne politične borbe za demokratično vlado delovnih razredov.
Problemi za diskusijo
Na tovarniških plenumih, ki jih je treba skrbno pripraviti, se bodo obravnavala naslednja vprašanja :
Pri temu vprašanju pride prav posebno rado izraza vloga partije v borbah, kot organizirane in zavedne prednje straže delavskega razreda, ki nakazuje smernice akcije, da bo de. lavski razred uveljavil svojo vlogo, da se uresniči enotnost italijanskega ljudstva v borbi za demokratično obnovo in za socializem.
Treba je pregledati kako je naša partijska organizacija razumela in si osvojila, kako izvaja smernice Vlil. kongresa KPI, ki so obenem smernice našega VI. kongresa. V zaključni resoluciji slednjega se pod' črtuje, da je italijanska pot v
znal, da jc definicija, ki je bila dana o stranki leta 1892 zastarela in je takrat izjavil : «Drža. va, občine in uprave se nikakor ne morejo spremeniti v organizme osvoboditve proletariata». Na tem kongresu se je PSI pro. glasil za revolucionarno partijo po naukih ruske socialistične revolucije in po smernicah komunistične Internacionale. To je bil velik napredek.
Toda PSI ni bil v stanju države obveze, ki je bila sprejeta v Rologni : preprečili so mu to reformatorji in takratni soci aldemokratje ; preprečilo mu ji pomanjkanje ideološke jasnosti in revolucionarne dosled. nosti struje socialistov maksima. listov, ki so takrat prevladovali v partiji. Zato je nastala KPI, ki je odnesla s seboj iz PSI veliko premoženje izkušenj in najboljšo tradicijo revolucionarnih borb italijanskega delavskega in socialističnega gibanja, kot je rečeno v našem statutu. Na vse to se je treba spomniti in obrazložiti, da se pouči komunistične in socialistične de-
lavce, da se razjasni pojme tistim, ki še zamenjujejo stališča socialistov in komunistov leta 1921 in ne poznajo globokih razrednih in revolucionarnih razlogov ločitve komunistov od socialistov, do katere je prišlo v Livornu.
da bi se preganjali njeni udeleženci. Povedal je, da jc iz krvi bazoviških junakov zraslo na tisoče in desetlisoče antifašističnih borcev, ki so v določenem trenutku prijeli v roke orožje in zmagali nad fašizmom. Poudaril je tudi, da se je v tej borbi ustvarilo tisto bralstvo ined Slovenci in Italijani, ki mora bili temelj uspehov naprednih sil v teh krajih.
Tov. Calabria je nato poudaril, da se je treba boriti za spoštovanje tistih demokratičnih pravic, ki so izšle iz zmagovite narodnoosvobodilne bor. be, še posebej pa za spoštovanje slovenskih pravic, ki so se vedno zapostavljene.
Na proslavi je nastopil tudi pevski zbor «Lipa» iz Bazovice, ki je zapel nekaj žalostink. Vera Košu lova pa je recitirala Kajuhovo «Materi padlega par. tizana».
e -
ževnosti: Fran Detela: P ®®ila
-	22.15 Richard Strauss: 1 lih j Kihot». simfonična .pesni'-'1,1 pr
TOREK: 12. Pisani sve1 popo Paolo ali nebotičniki na t 0tj
-	23,30 Glasba po željah tnCev Haydn: Koncert za čelo ^ duru - 19.15 Zdravniški ' „ Uel
-	20.30 Od melodije do n'L, je - 21. Slavko Rebec: «č ^ novi otroci», diurna v ? '
»ste.
Me
Vot
___ J
23.30 Polnočna glasba. Njih
SREDA: 12. O izvoru i*1 gi okrasnih rastlin: 19..: J Vsal vek - 13.45 Saint Saens: 5 klati, naise op. 83 - 17.30 Piesn5 jyv^
ba - 18.55 Koncert čelist»'; j.." razda Grafenauerja - 19J5 - er
Zor: Zgodbe za otroke 5 °ar< smih do mojih let: 4.o f li*ki o pajkovem učencu - 20.$ 11 sp venska folklorna glasba ski ( Obletnica tedna:	Mat«11 »ašeg
Leonhard Euler - 22. P llte® književnosti in umetnost- . . Janko Jež: Curzio Mal31 |( Ko m njegovo mes!o v ital- ' j' ževnosti- -. 22.1-5 Wagn«( ,lrjc glasba v izvedbi Tržaš^ drža harmonije.	“ tis»
ČETRTEK: 12. Potovat1 in Italiji: Turistični razgled Pie ria Adriana Bernonija ‘ nor Igra Avsenikov kvinteti^ Brahms: Dvo„ni koncert G molu - 19.1-5 Radijska ^ , 11 za: Evropska ko.ornali l spanzija: 15.i sestavek • ^ Pestra glasba - 21. Brad'”8
rana zgodba: Duilio ^ ®
Kateri od treh?: «Maja5* “Pjo gnon, oderuhinja» - 22. '»{t( knjige in izdaje: Ob slo'* g izdaji Hoffmanovih pri?’
-	22.15 Chausson: Pese5’ ^ bežni in morja.
PETEK: 1U0 Lahka / ’
-	12. Življenja in usode» v
šal Grigorij Zu-kov
Glasba pp željah - 18. Ma
Ustanovitev KPI, partije delavskega razreda, ki se je z besedo in akcijo sklicevala na revolucionarno teorijo marksi-zma-leninizma, na proletarski internacionalizem, na komunistično enotnost in disciplino, proti skupinam in frakcijam — je rešila italijansko delavsko in socialistično gibanje, ga je tesneje povezala z mednarodnim revolucionarnim gibanjem, postavila je temelje za ljudsko borbo proti fašizmu in za osvoboditev, spravila je obenem socialistično partijo na pot ponovne proučitve prejšnjih ideo, loških in političnih stališč, na pot bratstva in enotnosti v akciji s komunisti, ki je že nad dvajset let važen element sile italijanskega proletariata in jamstvo za uspeh v borbi za so. cializem.
Slovensko narodno gledališče
za Tržaško ozemlje
Predstave na občinskem nogometnem igrišču v
BOLJ UNCU:
V soboto 14. t.m. ob 20.30 - Rade Pregare :
V
Sagi
ka dela slavnih mojstre''.. 1
VpČpvn t	nnrrniro»:	I
Večerni pogovori Fra51*
ri» 1
Curneluittija - 22.41 Of|i' 'ht; Zacharias.	*esi
v Nt
'i
K 1 N
(K
Prosek
v nedeljo 15. t.m. ob 20.30 - John Patrick :
Vroča kri
v torek 17. t.m. ob 20.30 - Branislav Nušic :
Žalujoči ostali
V ponedeljek 16. t. m. ob
20.30 v kinodvorani
SKEDNJU . Branislav Nusic:
Žalujoči ostali
»=*
elSKa ljubezen» -re provinciale). ~
Soboita, 14. sept. -db , deželska ljubezen» ^
T A rtrnvi n n i o J "
ob
Ititi
K -ncent v A mo‘u op/ljš 19.15 Zena in dem - 20.$ |stv beni mozaik - 21. Priredf j,( umetnost v Trstu - 21.15 i/
M
film MGM.
Nedelja, 15. sept pon-ovi.
Sreda, 18. sept. ob I9.$(ji bujenje dinozaura» J sveglio del din15’ Film Warner Bros-
Nova Delavska zbor1'1
4
h


ga n iz ira 20., 21. in 22* bra izlet v republiko S* ^ Med potjo se bodo Padovi, Bologni, Rimi^J venni, Ferrari in Por' Cena za delavce vpisal dikat 8.800 lir, za ^ 9.200 lir.
V dneh 20., 21. in ^ bo nova Delavska zb ( ganizirala izlet v J11 ^ I' g, in Avstrijo. Ustavili -g) v Ljubljani, Mariboru-^,)
Celovcu in Beljaku vpisane v sindikat 9.0 vse ostale pa 10.000
.* Ne
M G
fiera iali , M«
)' *ve
Vit,
Pou
ati
'"i al
Mi
4
,» 'i,
t!6at
N„a
f ‘t
ni
V s