• \ > SdSai slovenski dnevnik v TT ^ ^^ B ^ ^T^ B ^ ^ | The cmljr Stovenic rjcdL^enih driavah. | T I . LA ^ ^ LI |\ I I I I /,1 in the United States, fefcaja vsak dan izrzcmii VJI jUlXjLky 1 1 JLXXW V/ J^XX J Wd every-dajr except nedelj in praznikov. I Sundays and HoKdayai ^ i,^ list dovmkfli delavcev v Ameriki. ^ y mm FIBABIVBt tftr MATLAXDT. aim I m MOa Mitu, Sepfeembar ti, 1908, at ti« Feat Oflfes a* Hew Točk, K. T., andar the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. ___^ ..-.-.._____ X9. M. — ŠTEV. 90. NEW TORE, SATURDAY, APRIL 17, 1909. — SOBOTA, 17. MAT.. TRAVNA 1909. VOLUME XV11. _ LETNIK XVTL Prad splošnim štrajkom na velikih jezerih. ORGANIZACIJA MORNARJEV NA VELIKIH JEZERIH JE POSLALA DELODAJALCEM ULTIMATUM Drily« zahtevajo, da delodajalci z njimi skupaj zborujejo. 0&ABN06T LASTNIKOV PARNI-KOV. -o- Detroit, Mich., 16. aprila. Organizacija lastnikov parnikov in jadrank na wlikih jezerih nastopa skrajno <-šabo» proti onpanizovanim mornar-^ea, knrikeern in strojevodjem svojih ladij, ktari zahtevajo razne malenkosti, prečno se za more pričeti po-letaa plovitba. Mornarji in drugi delavci so poslali delodajalcem pismene pritoke. kterimi so zajedno de-, lodajale« uljudno pozvali, da pridejo k skupnem posvetovanju, pri kte-rem lahko potem obe stranki nekoliko odnehati. tako. da se na ta način ;zpoalnje zaželjena poravnava. Takoj M to so pa delodajalci priredili medsebojno posvetovanje in pri tem se je sklenilo, da se delavske pritožbe ne jemljejo v postev in da se na njihov poziv glede skupne konference niti ne odgovori. V Buffalo so se sedaj sešli vsi odbori jezernih mornarjev, kteri smatrajo zgoraj navedeno pismo delodajalcem za ultimatum, kteremu bode sledil splošen štrajk na vseh jezerih. Štrajkali bodo vsi mornarji, kurilci, strojevodje, stewardi in nakladalci. -o- iA HUDSON - FULTONOVO SLAVNOST. Včeraj in j a seja v newyorskem City HaH Včeraj popoludne se je vršila v j eowneilskej dv rani newvorske City Hall seja glede prireditve septem- ! berskih >lavnosti v poeast tristoletnice odkritja reke Hudson. Tem povodom se je volil posebni odbor new-yorskib meščanov, da priredijo vse ■ potrebno za prireditev te slavnosti, ktera bode taka, da take v New Yor-ku še ni bilo. Povabilu mestnega mayorja Mr. MeCIellana so se odzvale vse v New. Yorku živeče narodnosti, med kteri- : mi je bil slovenski narod za-topan po našem nrednilrn V. Valja vcu. Predsednikom odbora Hudson-Fnltoaove slavnosti ie bil odbran 1 Gea. Steward L. Woodford, dočim so bili odbrani podpredsednikoma sledeči naši someščani: Herman Bidder, Andrew Carnegie, Jo«. H. Cho-ate, gen. P. D. Grant, Hon. Seth Loir, J Pierpont Morgan, Hon. L. P. Morion. Hon. Alton B. Partner, John E. Parsons, gen. Horace Porter, Horn. Fred. W. Seward, Francis Lyade "" Stetson, Hon. Oscar S. Straw, Wm. B. Vaa Remwelaer, gea. Jas. Grant Wilson. — Tajnikom > bil »dbran Mr. Henry W. Sackett, pomožnim tajnikom Mr. Ed. Haga-«aan Hall in prirediteljem Mr. A. H. M*d ra bhi nil govorniki naj omeni" nm mestnega mayorja Mr. MeClel-lana; vodjo Tammsnv Halla. Mr. Murphyja. Tem povodom se je sklenilo, da se prično tozadevne slavnosti v ponedeljek, dne 27. sept. s tem, da se z zastavami okrase vsa mesta ob reki Hnina. V New York pridejo ladije i ia vsega sveta in med njimi priplnje i tmM natančno taka ladija, kakoršnja i je Sfla Halve Maene, e ktero je Hod-aoa odkril reko Hudson. To ladijo — ISavnoeti bodo trajale do 9. okto-bm ia njih vapored objavimo »roje-Imm^ ko Me imenovani odbor pri-«• potrto». :>.....- 'O' "■■— Goldfield ▼ plamenn. Rm Francisco, Cat, 16. aprila. Iz Cfc lelda v Neradi se brzojavlja, da divja tamkaj grozen požar. V koH- i kar Je doeedajl^znaao, Je ves trgov - | Dohodninski davek. Neugodno za bogatine. SENATOR BAILY JE VLOŽIL ZAKONSKI PREDLOG GLE- _ DE UVEDBE DOHODNINSKEGA DAVKA. j —o— To je storil kljub temu, da je vrhovno sodišče svoječasno proglasilo tak zakon proti- i ustavnim. DOHODKI NAD $5000 OBDAVČENI. -o- Washington. 16. aprila. Senator Bailv je danes v zvezinem senatu vložil zakonski predlog, kteri določa. da -e uvede končno tudi v našej republiki dohodninski davek. Ker prihaja ta predlog iz demokratičnega tabora, je samoumevno, da se vsi demokratje zavzemajo za ta predlog, ki je sicer vložen kot poseben pred-kterega se pa pozneje pripiše onemu za revizijo tarifa. Bailey predlaga, naj vsi oni ljudje. ki imajo več kakor $.5000 letnih ! i prihodkov, plačujejo letni davek po t 3 odst. od letnih prihodkov. Dohod- j i ki. ki prihajajo iz virov zvezinih, državnih in municipalnih vredno-t-r ih listin, kakor tudi plače državnih. ; zvezinih in inunieipalnih uradnikov. . naj bodo tega davka proste. Prejšnji tozadevni predlog, ki je pa bil ! proglašen po zvezinem vrhovnem šo-| dišču protiustavnim, je določal, da -e razpiše dohodninski davek na vse prihodke, ki presegajo letno ?voto v znesku $4000. Ako bode ta predloar sprejet, potem bode po Bai-leyevem zatrdilu imela zvezina vlada i od teh davkov vsako leto najmanj $70.000.000 dohodkov. Senator Bailey je povdarjal, da njegov predlog nikakor ni naperjen proti bogatinom, kajti ako že mora vlada imeti novih dohodkov, potem se mora tudi skrbeti za to, da jih i fobL Vsekako je pa mnestnejše. ako plačajo bogatini potrebne svote, ne-cro siromaki, ki svoj denar potrebujejo za vsakdanje potrebščine. Obljubil je tudi, da bode v senatu kasneje dokazal, da je njegov predlog popolnoma ustaven, kajti ustava določa pred vsem, da se prihodki potom zvezinih, državnih in municipalnih vrednostnih listin ne smejo obdavčiti, dočim se zasebni dohodki ne : tičejo tozadevne ustavne določbe. -o- MANJŠI KRUH. Newyorski peki so sklenili v nadalje izdelovati manjše hlebce. Večina pekov dolenje iztočne strani v New Yorku je bilo včeraj pri-moranih pomanjšati hlebce, kteri se prodajajo po pet centov, in sicer za dve unči. To je prva posledica podražitve pšenice in moke. To podražitev bodo najbolj občutili revnejši sloji prebivalstva. V kratkem je pričakovati te nmliiljpaga pomanjianja kruha »K pa podražitve, ako ne prično cene moke v kratkem padati. t v ' Denarje v staro domovino; poilijaao «a | 10.36 ............ 60 kron, ! » 20-56 •• ......... 100 kron, ' » 41-10 ............ 200 kron, , » 102.76 ............ 500 knn, ■ » 206 00 ............ 1000 kres. j sa 1020.00 ............ 6999 kron. ■ Pofcarlna je vitata pil tak ia«l ! Doma ae nalnaana vaote jnpuli— ^Plačajo \«m vinarja odWfeka. Vate taam poifUafeve tepMbJ« , •» kr- 9iM kraaifad mi t H. k ] ^ _ 1 M da I26J9 w fotovin1 v prtpore- ! teu- ali ragkrtrfra«« pteam, v*. ( saaake pa ^omeatic Postal Money , Ordel aH 9» Inr Yerk Bank Dnft nilK ftAKSER OO. 8t Oortlandt St, New York, K Y 6194 (Ur Am, m. S. fflniili^, M6o Ji i • - Pšenična kriza. Gena pada; borza. y , CHICAŠKI ŠPEKULANT PATTEN JE BIL PRISILJEN NAKUPITI 3 MILIJONE BUŠLJEV PŠENICE. Na chicaškej borzi je padla cena pšenice tekom jednega dneva za i3/e centa. ZAČASNO PADANJE? -o- Chicago' III., 16. aprila. Na tuk. borzi je prišlo včeraj do prave panike, kajti cene pšeniti? so nepričakovano padle in vse polno ljudi je tem povodom zgubilo vse svoje premoženje, dočim so zopet drugi obogateli Poletna pšenica, ki je postajala vedno dražja, je nepričakovano padla za 434 centa pri bušlju. Vsi dobički Utanjših špekulantov, so šli v jednem trenotku rakom žvižgat in da ni bila panika popolna se je bilo zahvaliti ie skrajnemu naporu vodje -eiauje-ira ' * eomerja * \ J. A. Pattenu. Sled-1 nji je bi! prisiljen tekom zadnjih 15 i j minut pred zataijučkom borze.' nakupiti tri milijone bušljev pšenice, j Pri tem je bil skrajno nervozen in je neprestano grizel svojo smotko. Ko se je potem borzino poslovanje za včerajšnji dan zaključilo, je izjavil. da je bil to le mali vihar, ki je pa že končan. Bilo je 15 minut predno se je včerajšnja borza zaključila, ko se je pričela vsestranska prodaja pšenice za znižano eeno. Iz vseh ?trani so prihajali nalogi za prodajo in ljudje, ki so zvedeli, da je eena pšenice padla tudi v Manitobi, so pričeli hitro kupovati. Cena je padala vedno po pol centa. Daleč ;>roe od borze, so se pa vrši- ! li ravno taki prizori, kajti vsi peki >o računali in računali, kako naj ukrenejo, da jim bode mogoče kruh še v nadalje prodajati po sedanjej ceni, dasiravno se je moka za polo-\ ico podražila vsled velikanskih špekulacij na borzi. Nek izmed večjih pekov v Chicagu trdi, da se je tekom j zadnjih let cena moke podvojila, kar velj_a tudi o masti in v?em dru-aim. kar je v zvezi z izdelovanjem kruha. Tudi mleko se je podražilo za 33%. Peki so tukaj že priredili skupna posvetovanja, da se določi, kaj jim je ukreniti, ako se hočejo varovati velike zgube. Columbus, O., 16. aprila. Ravno tako, kakor postaja pšenica vedno draija se draži tudi moka. ktere sod velja sedaj že $7. Tekom zadnjih j sedmih dni se je podražila za j eden j dolar pri sodu. Peki izjavljajo, da bodo časi, v kterih se prodaja kruh hlebec po pet centov, kmalo za vedno minoli. -o- NEVEDNI NASELJENCI. Dva sta se zadušila, ker nista znala ugasniti plina. Moderne naprave, kakoršnje se nahajajo v Ameriki v najpriprostejšej hiši, BO zopet zahtevale dve irtvi, kteri nista znali s njimi ravnati. Sedaj je bil zopet plin osodepoln za neko grško rodbino, ki je jedva pri-žla v deželo. Grk Lom« Stratigakis je te dni dobil v Ameriko iz Grške svojo 22 let staro šeno Jennie, njenega 17 let starega bratranea Geor-gio8a in njegovo 231etno sestro As-pazijo. Ti trije so prišli pred štirimi dnevi v New York in Stratigakis jih je zaimsae nastanil pri svojem prijatelja Konstantinu Pandela- 1 kiju v bili 138 aapadna 29. ulica, do- ] čim je potem sveier odšel z nekim . prijateljem v svoje stanovanje. Predvčerajšnjim zjutraj so našli , dva imenovana novodošleca v njih o- ' vej sobi mrtva, doiim je bila Aspa-rija nezavestna in so jo hitro prepeljali v bolnica. Plin y sobi je bil odprt. Zdravnik, kterega so takoj pozvali, je izjavil, da sta Jennie in , Georgios ie mrtva, dočim je le malo ] »panja, da bi Aspazija okrevala. _^_______ ROJAKI, NAROČAJTE SE NA < "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN < NAJCENEJŠI DNEVPT IJOTI j< i 1 1 Zaplenjen whiskey v Baltimore, Md. DAVČNA KOMISIJA V BALTI- i MORE JE ZAPLENILA VELIKANSKO ZALOGO WHISKEY A. Pri tem je prišlo oblastim v roke j osem tisoč sodov žganja. —o— ARETACIJE. I -o- Baltimore, Md.. 16. aprila. Na po- ! velje komisarja za domače davke v Washin^rtonu. je včeraj kolektor Goldboromrh zaplenil veliko tovarno žganja, ki je last Carroll Springs Distillery Co. Tem povodom je za-1 plenil tudi S000 sodov whiskeya in • gina, ki je last imenovane družbe, j ki je jedna največjih te -vrste na sve- ' tu. Formelna obtožnica proti imeno-" vanej družbi se glasi, da je v juliju minolega leta odpremila iz svojega skladišča 10.000 galon whiskeya in • ' kasneje še par sto galon, ne da bi plačala za to žganje predpisani da- j vek. Nadalje se tudi trdi, da je družba redno odstranjevala whiskey i/ -odov. ki so bili že opremljeni z davčnimi znamkami, nakar je v jst^ sode na točila ^e neobdavčeni whiskey. ! Žganje, ktero je sedaj kolektor zaplenil. je vredno najmanj "5100.000. dočim je žganjarna vredna z v-ema svojimi napravami tudi $150.000. Na j podlajri obstoje*'ih zakonov, se lastnike tovarne lahko kaznuje z veliko denarno kaznijo, ali pa tudi z ječo. Najmilejša kazen bode ta. da bodo i morali plačati dvojne davke za ves zaplenjeni whiskey. Tekom popoludneva so zaprli Harry Da'vja. sina lastnika imenovane družbe, ki je bil glavni airent. Ra- j zun njega je moral v ječo tudi glavni knjigovodja. Tudi voznika John ; Oliza in razne delavce so zaprli in sicer radi tega, ker so o vseh velikih prevarah dobro vedeli, ne da bi o tem javili oblastim. Sodišče je stavilo vse pod veliko varščino* ktero so vsi položili, nakar so jih izpustili do obravnave. Tekom današnjega dneva je pričakovati še nadaljnih aretacij v zvezi s to afero. Dalv trdi, da je pov;em nedolžen, in izjavlja, da mu bode prav lahko dokazati, da se z whiskeyem ni nič krivičnega storilo. —--o- * c PROTI ŠTRAJKARJEM Sodno povelje proti Btavbinskim de-lavccni v Chicagu. Chicago, 111., 16. aprila. Sodnik j Julian JjV. Maok je danes izdal zelo obširno sodno povelje proti delavskim organizacijam tukajšnjega mesta. Jo povelje, ki" je naperjeno v prvej vrsti proti stavbin§kim delavcem, je tako strogo, da se zamore trditi, da tacega povelja doeedaj še! ni izdalo nijedno chicaško sodišče. Sodno povelje prepoveduje delav- j skim organizacijam ovirati poslovanje podjetnikov, pa naj ie bode na kakoršenkoli način. V povelju se tudi imenoma navaja nad 50 snanifa delavskih vodij, kteri razpolagajo a 50,000 delavci. Vsem tem je v nadalje zabranjeno prirejati štrajke v znak sočutja, razpostavljati običajne pikete in prirejati bojkot proti tej ali onej tvrdkL -o- Štrajk voznikov mleka. Chicago, III., 16. aprila. 1799 vos- < ni kov mleka v tukajšnjem aoestn je pri skupnem zborovanja sklenilo, da j pricno s Štrajkom, ako jim deloda- . jalei njihovo plačo ne povečajo aa $1 na teden. Organizacija voznikov J, je nastop voznikov mleka v celoti , odobrila. Umor na nlicL Elmira, N. Y., 16. aprila. Nek nepoznan napadalec je danes, dopoln- . dne na javnej ulici streljal io astre- 1 lil premožnega prodajalca mesa Joe. 1 McCanna. Napadalec, ki je po stor- 1 jenem činu ušel, je po zatrdilu poli- i cije najbrže nek delavec, ki je preje 1 delal pri McCannu. Slednji je dobil dve kroglji, in sicer jedno v glavo, ] drugo pa v prsL Dogodki na Balkanu. Proti Carigradu. DVA VOJAŠKA ZBORA STA SE NAPOTILA POD VODSTVOM MLADOTURKOV PROTI CARIGRADU. > V kratkem se prične splošni boj pro- ti reakciji; bombardement na Carigrad? I SPLOŠNA MOBILIZACIJA V SOLUNU. , I -o- , Carigrad. 16. aprila. Uleme, ali . odbor mohamedanskih duhovnov je . izdal danes dopoludne poseben mani-1 j fest. s kterim izjavlja, da gibanje, ( ; ki se je pričelo zadnje dni v Carigra-. J du. ni naperjeno proti ustavnosti vladanja. To je dokaj pomirilo t ljudstvo. 1 Solun, 16. aprila. Med Mlado-i ■ turki v Solunu vlada nepopisna raz- ■ burjenost in vodje te stranke, ki nimajo ničesar več izgubiti, so sklenili • storiti vse. kar je v njihovej moči, da dol>e zopet svoje staro dostojanstvo. Vse tukajšnje vojaštvo je na strani Mladoturkov. kteri bodo vojsko kmalo poslali proti Carigradu. Prvi bataljoni so že odpotovali proti ■ glavnemu mestu. Svdun. 17. aprila. Tretji vojaški zbor je včeraj poslal nadaljne čete vojaštva po železnici proti Carigradu. Prve čete so že preje odšle v imenovane j smeri. > j j London. 17. aprila. Iz Filipoplja javljajo dopisniki tukajšnjega časo-. pisja. da je cenzura v Carigradu ze-, lo stroga, radi česar pošiljajo svoja . i poročila po pošti v Filipopelj in od tam dalje v London potom brzojava. • Kakor se sedaj javlja, se je zadnje ! revolt e udeležilo le 6000 vojakov ca-l ligradske posadke, dočim je trikrat > toliko vojakov ostalo zvestih mlado-. tnrškej vladi. Vojui minister in t ostali člani vlade so zahtevali od sul- > tana dovoljenje, da jim dovoli proti upornikom nastopiti z orožjem, toda sultan v to ni privolil in je na ta način pripomogel upornikom do zma-ge. Reakcijonarji store vse. da bi odpravili ustavo. Iz Soluna se brzo-javlja. dg. se tamkaj in po vseh družili mestih pripravlja vstaja proti roakcijonarnej revoluciji in da se v kratkem drugi in tretji vojaški kor napotita v Carigrad. Osrednji odbor Mladoturkov je sedaj v Solunu in tam se vrse neprestano seje. Rezer- j visti in prostovoljci so že pod orožjem. Vse polno mladoturškega vojaštva je že na poti v Carigrad, ka-' mor pride že danes. Razun tega računajo Mladoturki na podporo 20 tisoč Arnavtov, kteri so izjavili, da so vsak čas pripravljeni z orožjem v roki se zavzeti za to, da se ustava obvaruje. Mladoturki razpolagajo z vojsko, ki šteje 60,000 mož. Po vsej ' Macedoniji so nalepili po javnih po-' slopjih lepake, s kterimi zahtevajo, i da se sultana odstavi in ustanovi re-i publika. Mladoturški odbori v Mali Aziji so javili v Solun, da bodo preprečili pošiljanje vojaštva iz Male Azije v Carigrad, ako bi sultan kaj taecga ukazaL Do vCerajšujega dneva je odkorakalo sedem bataljonov vojaštva is Soluna proti Carigradu. Častniki tretjega zbora so poslali sedanji via. di v Carigrad brzojavke, s kterimi so zapretili, da prič no glavno mesto bombardirati, ako bivši veliki vezir Hihni paša in zbornični predsednik Ahmed Riza tekom dvanajstih ur ne dobita nazaj svojih meat. Skoplje, Masedonija, 17. aprila. V bitoljskem vilajetu je prišlo do krvavih bojev med sultanovimi četami in ArnavtL Pri Peči so Arnavti porazili vojaštvo in v rasnih arnavtskih postajah je vojaštvo prepodilo svoje častnike. V Maeedoniji in Stari Srbiji je nastalo veliko pomanjkanje iiviL Carigrad, 17. aprila. Iz A dane v Anadoli se javlja, da so tamošnji domačini umorili dva ameriška misijonarja. Vest še ni uradoma potrjena. Tam so pričeli Turki moriti Armence. Tjekaj je odšlo vojaštvo iz Bejruta, da napravi zopet mir. Belgrad, Srbija, 17. aprila. Tukajšnji turški poslanik je dobil brzo- . javno prašilo, glasom kterega je pri- čelo mladoturško vojaštvo bombardirati mestna dela Galata in Pera v Carigradu. Dosedaj je bilo baje dva tisoč ljudi ubitih. Iz Ristovca se brzojavlja v Belgrad, da se je tamkaj vršil velikanski ljudski shod, iz kterega so potem sultanu brzojavili: '"Napotili smo se proti Car gradu, da rešimo ustavo, ktero skušaš odpraviti." I Carigrad, 17. aprila. Včeraj je v; Carigradu vladal mir. toda mnogo prodajalnic je bilo še zaprtih in promet je bil le neznaten. Nemiri še nikakor niso odstranjeni in prebivalstvo v strahu pričakuje bodočih dogodkov. kteri bodo najbrže krvavi. Vse je sedaj odvisno od tega, kak postane položaj v Bitolju in Solunu. Novi veliki vezir Tevfik paša je včeraj govoril z dopisniki združenega časopisja in zatrdil, da iz Maee-donije ne pričakuje velike nevarnosti. Naznanil je tudi. da bodo vojaštvo. ki pride iz Soluna, pred Carigradom sprejeli duhovni in častniki, da jim bodo razložili pomen zadnje revolte. Od tega pričakujejo najboljših uspehov. . Med vojaštvom je opažati sedaj boljšo disciplino. Vojaki so že pomorili vse polno častnikov. o kterih so zvedeli, da so bili člani mladoturške stranke. Pariz. 17. aprila. Angleški kralj Edward je dospel semkaj incognito in se je dolgo <"-a>a posvetoval s francoskim ministers! irskim predsednikom Clemeneeauom. Posvetovala sta se o evropejskem položaju in o dogodkih na Balkanu. Francija pošlje te dni dve vojni ladiji na turško vodovje in to stori tudi Anglija. Angleška vlada je že naročila svojemu sredozemskemu brodovju. da se napoti proti Turčiji. Iz Avstro-Ogrske. Nemška nasilja. NEMŠKA AVSTRIJSKA VLADA JE PRIČELA S PREGANJANJEM RADIKALNIH Č E„H O V. Ustvarjanje "veleizdajalcev" in ža-Ijiteljev "veličanstva". PO RAUCHOVEM VZORU. -o- Dunaj, 16. aprila. Avstrijska vlada, ki je še vedno v rokah nemških pritepencev in pokristjanjenib čifu-tov, se mora ravnati natančno tako. kakor jej ukazujejo v Berolinu. Ker, vlada kljub vsem svojim brutalnostim Cehom ne more do živega, tako, da postaja nemški vpliv v kraljevini vedno manjši, pričela je avstrijska vlada tudi na Češkem ustvarjati ta-kozvane '1 veleizdajalce'ktere išče v vrstah radikalcev. Aretacije so sedaj na Češkem na dnevnem redu. kajti Avstrija je v strahu pred vedno tesnejšo zvezo med domačimi, ruskimi in balkanskimi Slovani, ktere tudi pri najboljši volji ne more za-treti. Sedaj so prišle avstrijske oblasti baje na sled nekej tajnej proti-dinastični organizaciji in vse polno članov te rodoljubne organizacije so prijeli. Proti vsem aretovancem mora državno pravdništvo vložiti razne tožbe radi ' veleizdaje'protidinastič-ne in proti vojaške agitacije, kakor tudi radi žal jen ja "veličanstva". Obravnava proti rodoljubom se bode naravno vršila tako, da bodo vsi obsojeni, dasiravno jim vlada ne more ničesar dokazati. Povsodi po čeških mestih ae vrse hišne preiskave in vse, kar je slovansko, se sedsj smatra za "veleizdajo". š Austro-Americana proge, kteri volijo med New Yorkom, Trstom in Reko. paraik "LAURA" 31. aprila. in "MARTHA WASHINGTON" 8. maja. Vožnja stane iz NewYorka do: Trsta ali B«ke $31.00« do Ijubljane $31.60 to Zagreba $31.30. Razne novosti ! iz inozemstva, j TURKOMAN! V PERZIJI SO PREMAGALI REVOLU-CIJONARJE. Rusija pošlje v kratkem svoje čete v Perzijo, oziroma v Astrabad. ■ i _ RAZNOTEROSTI ' j -o- Teheran. Perzija, ltf. apt la. Me-; sto Astrabad. krero so nedavno re-- volucijonarji zavzeli. =0 v era j Tur-. komani napadli in prepad:.; revolu-. eijonarje. Mnogo rev./ ; i . >.ar\ v je . i bilo umorjenih, toda njihov vodja . ' Panov je ušel. d.«-im - - -.-tali . vdali ruskemu koazu'n. Pr» Mva!ci » okolice 3© pribežalt v m-:.: k.-nzu-. lat, oziroma na k :izu'.ar • --i.'.-,*-»s V mestu vlada net» -t>--j,ar . j kajti Turkoman! prieno baje že danes s klanjen . Petrograd. 1+t. aprii.i. M ;>:.:-t\. ino^tranih del je napro-.k. v«.jn.» »d-I risterstvo. naj pošlje nemudoma ra-(! >ko vojaštvo v Astrabad v Perziji. Tie so nri;-e že *r: i- V pni.-ar-S ke. Bru«-lj. Bt- :a. lii. aprila. Tuk. ■ a.-ipisje javlja, da je prišla polici-, ja na s]ed pravemn s:-temu nem^ke-, _ra vojaškega ogleduŠtva. Tukaj so x*amreč prijeli nekeca M.ntaigneia. t ki je r.a sumu. da ie v Pariza izvršil nek umor. Potem -e je dogaaio, da umoru ni prisostvova!. Ko so ga pa preiskali, -o našli pri njem povsem natančne načrte francoske trdnjave Brest. Ko so preiskali tudi rjeg>vo star.-van je se je : smalo po-: torn neovrz'jivih dokazov, »ia je are-tovanec vodja dobro organizovan^a I j sistema nemškega ogleduijo za imenovanje sodnega oskrbnika. London. 16. aprila. Iz Perrograda se brzojavlja tuk. časopisju, da je car odobril ostavko ministra inostra-nih de! Izvoljskega in da je imenoval njegovim naslednikom bivšega ninisterskeira predsednika Goremiki r. a. To in>enovanje danes še ni bilo oficijelno razglašeno. Pariz. 16. aprila. Včeraj zvečer je tukaj zborovalo nad 400 poštnih uradnikov, kteri so skoraj jednoglas-no sklenili, da spremene svojo uradniško organizacijo v navadno de'av-1 sko unijo. Nadalje so oklenili, da se na parlament ne l>id - več ezirali, ker se je večkrat dokazalo, da se poslanci niso ozirali na želje urad-ništva in delavstva. Sedaj tudi zahtevajo. da se vsi zakoni, ki se aana-. šajo na uradništvo pridele delavske-i mu zakonu. ' Tokio, Japonska, 16. aprila. Tn-• kaj so prijeli in odvedli v sapor devet članov japonske dolenje zbornice, kteri so obdolženi, da so sprejemali podkupnino od neke sladkorne družbe, ki je želela, da se za njo i*' delajo ugodnejši zakoni, tabo, da bi za mogla za manjšo carino vvsžaftr sladkorni trst. Nekoliko ravnateljev omenjene družbe je moralo nedavne odstopiti, ker so izvršili rasna varljive transakcije. Prijeti jrrimri so vsi člani večine. Sedaj se zatrjn-je, da bode moralo te dni ▼ ječ* tudi veš članov gorenje dwnsee, kar je obudilo velikansko senzacijo. Pariz. 16. aprila. Iz Neapolja se brzojavlja. da je ognjenik Etna pričel zopet bljuvati lavo in pepel, kteri pada v velikej množini na mesto Catanijo. Večina prebivalcev je ie bežalo na varno. Tudi sgnjeoik Stromboli je pričel ponovno blwatx lavo. — Že pred par dnevi se je poročalo, da prične Etna blnvati ta da živi tamošnje prebivalstvo v velikem strahu, ker se je bati, da se ponovne ne pripeti potresna katastrofa, ka-koršnja je bila ona v MessmL To poročilo se je potem zanikalo ▼ brzojavkah, ki 90 prišle iz Cataaije. o Nezgoda na morju. Četvero j amborna jadranka North Star, ki je bila na poti iz New Yocfta v Portland, Me., je zavozila pri Nor-man's Land na pešSenine in je najbrže ne bode mogoče rešiti. rt6L«|H8M" UdMft II IIW — ■<■ CCMTANT (s MlfMflittOi. ) jUlAIM&rNidHl WW TtfJlVM, gecf—ry. A0BO S01DIK, Tu—iiur- jflMB a< Bmmmtm mt the corporation and lili I It- in «f Sbove office«: 82 Cortland t *f MuhsWin, New Tort ft tete M m Ameriko m ........»00 ,l,2p«tt*ta.........l-«> a itelo m mrnio Hew Torte . . . 4.00 J iafi «a mmtn New Tork . 2.00 j Saop«uml*>.....4.60 ! ^^ « pol let«.....2.50! ' eetrt ieta .... 1.76 f Jtnapo pošiljamo bkopno kri številke. 'OfcAH HARODA" i z hm)* vn*k »r mnii aedetj in praznikov. «OLA8 NARODA" (-Veiee of the People") mami •▼ery du, except Sundays aoc Holidays. •tatMcription yearly S3.00. ▼•rtuecunt on'»frcemoot. Depiu podpise in aeobnorti se ne Dvi; n»; k- "ilagoroL pošiljati pc Ordtr ipnMBU teraJa uroenAur ijlin|| da «e nam tn£ pre)in)e Mfritlliče naanani, da hitreje n»j- OoitalB it pŠEl jaftram naredite nnatr —■ ■"OUAS NARODA" mOorHandt Shs*«t, New To* k Ctfc*\ lUdk: 4687 Cortland* Koncem tedna. n Radi spremembe naj napišemo zopet enkrat " Koncem tedna", to tembolj, Ker živimo sedaj v času, i kter n i pravimo — "po Velikej noči"— ♦ -* * Te dn: s.' je vršil v New Yorku političen banker in tu so se sestali tudi ( kupeinjski medsebojni nasprotniki, j ki preje nikdar niso medsebojno ob- , čevali. Kupčija dovede eestokrat , najhujša nasprotnike do trga. da me- t njajo >vujn načela in svojo zna- ^ čaje... j * * * i Zak"n, ki dolc- a. da morajo v na- dalje lastniki plesnih dvoran plače- ; vati poseben davek "v svrho mora- < lične povzdiir1 tovarniških delavk", ; je odobren in postane kmalo pravo- ] močen. Na vseh vatikanskih vrto- « vih se moralično popolnoma čisti in ki \ poletju hodijo po gozdu popolnoma !iigi. Oblasti so jim v to privolile. 1 Ta ideja je uprav rajska in želeti je, 1 da se ta sekta v prid morale razširi po vsem svetu. Toda to bode nemogoče, ker lastniki predilnic in tkalnic - s tem ne bodo zadovoljni... ; ___^ __I i1 Odgovornost podjetnikov V raznih državah in naravno t.: li : v našej se že dalj časa deluje na. 1 , ' da se izposluje zakon, kteri naj t'. -loea, da bodo delodajalci odgovorni 5 za varnost delavcev pri delu. Gla- * som tega zakona naj ima ponesre- ' toni tl°lavec v slučaju, da se mu j>r" 1 peli nesreča, pravico od svojega go- 5 s podarja zahtevati primerno odbitni- 1 nino. Na tem polju dosedaj ni bilo f n.kj^r mogoče mnogo doseči. Ako.' kak delavec ponesreči, potem s«.- ktore imajo pra- : vico, prodati za neznatno svote«, ak ► j bocejo sploh priti do kakega denar-j ja. Na ta način dobe »-estokrat ' ako j malo svotico, da zamorejo z nj > je-, dva poravnati zdravnikov račun. Vse to je tudi mnogim našim roja-j kom dobro znano iz njihove lastne j skušnje. V nijednej drugej deželi; na svetn ni pri delu toliko delavcev j ubitih in ranjenih, kakor baš v bla-i ženej Ameriki; v nijednej drugej de-j želi na svetu, ktera se imenuje kul : turna, ne dobe delavci od svojih de-j lodajalcev tako neznatno odškodnino, j ako morajo žrtvovati svoje kosti ir. ! svoje življenje za svoje delodajalce, kakor baš pri nas. Tekom zadnjih let se je sicer nekoliko položaj izboljšal, vendar pa odgovornost gospodarjev za življenje svojih delavcev še vedno ni uravnana. Ker «;e pa tudi delavci sami ne zmenijo mnogo za svojo varnost, da bi tako delodajalce moralično prisilili nekaj ukreniti delavcem v prid, se v tem pogledu pri nas zelo počasi napreduje. Čemu naj toraj vlada ali eelo podjetništvo skrbi za varnost delaven v ih si tako nalaga nove stroške, ako tudi delavci, ki morajo pri tem največ trpeti, ničesar ne store v svojo korist T Tudi v Albany, N. Y.f šo se te dni bavili z nekim predlogom v varstvo delavcev. Ta predlog določa ustanovitev posebne komisije devetih članov, kteri naj preiščejo državni zakon, ki se us naša na odgovornost delodajalcev napram delavcem. Komisija naj preišče tudi tozadevne zakone dragih držav, tako, da je njeno polje dokaj obširno. Vsled tega je I pa nekako komično dišati o tej komisiji, da ima na razpolago as svoje 1 preiskave le bornih $5000. Da od te komisije ne bode kaj prida pričakovati, nam že jamči označena neznatna svotica, kajti s tem denarjem se ne more pokriti niti stroškov dopisovanja, ako se hoče dobiti natančne informacije o tej stvari. Tudi lani so v Albany ustanovili posebno komisijo za preiskovanje izumiranja nekterih vrst rib v rekah države New York. Tej komisiji je vlada dovolila petkrat toliko svoto, kakor sedanji, ktere naloga je, čuvati delavstvo pred nesrečami. Seveda se pri nas za ribe dobe vedno lepi novci, dočim za ponesrečenega delavca neče nihče plačati niti pare. .. V službi pangermanstva. Prvi oficijozni list avstrijskega ' ministra Aehrenthala. ' * Fiewiil^u-i>latt", je jako nezadovoljen, ker proglašajo na Ruskem in na Angleškem, na se je habsburška monarhija po- ' stavila v službo pangermanskih pri- * zadevanj. Čudno, da "Fremden- , blatt" s tem ni zadovoljen, zakaj da imata zunanja in notranja politika avstro-ogrska očitno pangennajv-ke tendence, to vidi ves svet, svinjski Slovani pa to tudi čutijo. Komur so znane evolucije oeuw-ke ] zgodovine in kdor pozna cilje imenske politike, kakor so jih označili Bismarck, Sybel, Treitschkc% cesar Friderik in drugi, tisti ve, da io a^-premični smoter hohenzollernske politike, podvreči si vse dežele doli io 1 • i Adrijanskega in do Sredozemska , morja, bodisi s privoljenjem ELibj-' buržanov, bodisi proti njihovi vj!-\ j Naravnost klasično svedočuns1 •> < za to je madjarski puntar, poznejši j -adjutant in zaupnik italijanskega j , kralja Viktorja Emanuela H., gene- ; ral Tiirr. Ta pripoveduje v svojih . spominih, da je imel nekje z 3 4-marekom zaupen pogovor o bodo^rr -! -s'i Avstrije. Tedaj je Bisin,-i vedujejo, k tk.t mora . I iti avstrijska notranja [nditika. ; Nemčija zahteva svoje p' ičilo za j izkazano pomoč in avstrijsko :;om- jstvo, ki komaj čaka na to, da bi j>n- ! šlo pod Hohezollerne, zahteva vse od- j i ločne je, da se mora tudi vsa notra- j nja avstrijska politika postaviti v službo pangermanskih prizadevanj, in vsa državna sredstva in vso dr-' i : žavno oblast porabiti v to, da potlačil slovanske narode pod nemški pod-' 11 !at. i * j Ta Slovanom očitno sovražni kurs s« je že začel pred mnogimi meseci.' t ! u j, ko se je Aehrenthal začel pripravljati na zavojevanje Balkana. Samo političen diletant more verjeti, da je bila aneksija izrečena samo za ; to da se naredi konec negotovosti 1 i;; da s«' dejanski posesti Bosne in j Hercegovine dš državnoprav no in ntxlnarodno veljavo. Aehrenthalovi •ilji sc bili \-se drugi. Kdor je ei-tal " Armee-Zeitung", ki tolmači zo-ije in stremljenja avstrijskih generalov, kdor je imel nekoliko pojma o avstrijskih vojnih pripravah, tisti ve, da si je dunajska politika hotela {•odvreči tudi Srbijo in Črno Goro. Konec mora biti srbski samostaini uržavi, srbska armada mora nehati eksistiratL Srbija in Črna Gora. morata postati avstrijski provinci — tako je oznanjalo glasilo avstrijskih generalov in samo nastop Anglije je to preprečil. Paralelno s temi stremljenji bero-linske in dunajske iamanje politike se je tndi kom avstrijske notranje politik« uravnal tako, da jo prišel najhqfjti nemški despotazem na kr- t milo. Od leta 1879 m bilo tako stran- i kazako nemškega ministerstva v Av- " atriji, kakor je sedanje Biecierthovo i ministerstvo s svojimi Schreinerji. j Hochenburgerji in SturgkhL Za ti- | ranje Slovanov je zopet postalo po- j litičen princip in vodilna misel Vse- ] ga sistema. Vspričo temu moramo : pač reči, da je več kot predrzno, če ; se veleoficijozni "Fremdenblatt" - upa zavračati očitanje, da je Av- ] strija v službi pangermanskih pri- i zadevanj, ko to vendar vsemu svetu ] kaže vsa zunanja in vsa notranja po- < litika. Ta politika zna habsburško cesar- i stvo in njega dinastijo spraviti še v ! največjo nesrečo in pokopati tudi ] avstrijsko Slovanstvo. Samo v svo- ] bodni in od Nemčije neodvisni Av- ■ stri ji se morejo Slovani ohraniti, ker j jih je toliko, da se zamorejo s pri- j merno močjo zoperstavljati nemškim i nakanam. Zaradi tega je pa treba, j da se slovanski zastopniki z največjo j silo in brezobzirnostjo upro za ce- i sarstvo in za Slovane pogubnemu ; kurzn notranje in zunanje politike in ] da morajo ta kurs uničiti za vsako , ceno. Avstrija mora biti čuvarica , vseh svojih narodov in ne privesek , HohenzoUernov. ; -m m --1 i Belgrad. < —o— 1 Potopisne slike iz leta 1905 in 1906. j, Napisal Anton Trstenjak. |, —o—- : t I C (Nadaljevanje.) Ni čudo, ako Slovani sam: o sebi i nimamo pravih pojmov. Odvetniški j < kandidat, o kterem sem pripovedo- j val, udeležil se je tudi sokolskega , zleta (1906) v Zagrebu in nam je vj( družbi pripovedoval, kaj je videl v . Zagrebu. Pravil nam je, da je videl i . na zletu Čehe, Poljake, Slovence, , Srbe, Hrvate in Bolgare. Vsi Sokoli . so mu bili po godu; za pristne Slo-; j rane je smatral Čehe, Hrvate, Po- j Ijake, Srbe in Slovence le Bolgari j j la ne spadajo v nase slovansko kolo. j Bolgari so temu "srbskem::" Sokolu i j »ravi Mongoli, pristen mongolski tip, ; iv ker imajo Bolgari po njegovem ( nuenju mongolski tip .n ker =o raon- j ] ^ >lsku pleme, zato jih je vi izključil \> slovanskega Sokolstva Sram ga1 bilo da so taki bolgarski Sokoli mazili zagrebško slavcost. Ali ne sa-'oio tu Slovan", nego tudi drugi | kratkovidci, ki so naše gore listi, ! Imajo take budalaste pojme o Slo-i vanstvu. Izmed zbrane gospode ni ; Tiihče oporekal velikemu sovražniku ■mongolskega tipa, in zdelo se je j vsem, da je ognjeviti mož modro go-I voril. Ni se dal prepričati, da je f j zapačno tako naziranje, in menda še' 1 danes živi v prepričanju, ia omenjeni mongolski tip ne spada v slovan- : ! sko zvezo. Krajevno rodoljabje je res nekaj | ; r,aravnega, toda priča pa nam o nizkem in temnem obzorju Težavno je • razširjati obzorje. ' 'esar ae pozuaš. :h> tem ne hrepeniš sliodi. potovanja velike važnosti. Potovati ; je treba v najdaljne dežela seznanjati se je treba s tujimi narjii, a nam ( Slovencem treba je, da se seznanimo - svojimi brati. Osobni stiki in zve-! Zv odpirajo nam oči. širijo nam ob-z>-rje. ^e mnogo je Slovencev, ki 3;enijo, da mi -ami lahko kaj uose-' žemo. Ako pa pogle-iam > dalje, vi--iimo, da imamo mnogo bližnjih bratov, da smo jeden narod, i vsi skupaj še preslabi, da :»i ka; eljali in tehtali v svetovni zgodovini Tu je treba še dalje pogledati, oa se dobi i še širše obzorje. * Ko smo imeli leta (190*j; kongres j ; jugoslovanskih pisateljev in časnikar-; jev v Sofiji, govorili smo vsak svoj j I jezik: Bolgar je govoril bolgarski. | i Srb srbski, Rus ruski, Ceh češki, j j Slovenec slovenski — in vsi smo se j ; popolnoma razumeli. Vsak se je uve-1 ril. da nam ni potreba dragih jezi-1 kov, in ako bi živeli le nekaj tednov I skupaj, naučili bi se govoriti bolgar- j : ski in hrvatsko-srbski. Mnogo, jako mnogo je že pripomo-, gel sedanji kralj Srbije Peter I., da j , so se razmere na našem jugu izpre- i j menile in poboljšale. Odkar je za- j ' vladal slavni in junaški rod Kara- j i gjorgjevičev pričenja se na Balkanu r.ova doba političnega in gospodar-1 skega življenja. V gospodarskem življenju se približujeta Srbija in Bolgarija jedna drugi. Obema državama so gospodarske koristi skupne, i a v političnem življenju prevladuje slovanska smer, to je nagibanje k slovanskim skupinam. Politično ka- i zalo je obrnjeno proti Rusiji in proti tistim deželam, v kterih prebivajo . Slovani, zlasti južni. Za kralja Petra začeli so se pri- ■ bliževati južni Slovani drug druge -. mu in ni naključje, da se je to pri- i bliževanje porodilo v Belgradu. To' ni naključje, nego je to program. ■ Modri vladar je spoznal, da je raz-i kropljene slovanske sile treba le zbi-i rati in usredotočevati. V Belgradu [ se je osnovala jugoslovanska izložba sHk; tn se je vršil kongres jugčslo- f vanskih pisateljev in časnikarjev. J Vse to se je vršilo Se nedavno. Postavilo se je načelo, da se taki kon- ' greši morajo nadaljevati v Zagrebu, Sofiji in Ljubljani, torej v glavnih središčih južnih Slovanov. Na takih kongresih se spoznavajo delujoči | možje, tu se sklepajo prijateljske zveze. Od belgradskega kongresa zavladala je v jugoslovanski publicistiki nova struja, slovanska s t raj a. Pričelo se je delovati za zbliževanje. Danes vemo vsi, da je ravno ta struja dokaj pripomogla, da se je izvršil v zgodovini južnih Slovanov velik čin, ki podaje življenju novo moč. Srbskohrvatski narod, ki se je nekdaj razdvojil le radi vere in ki se jc stoletja smrtno sovražil, združil se je v politični borbi. Zjedinili so se zopet Hrvati in Srhi; sklenili so, da hočejo skupno delovati. Ta čin je najvažnejšega pomena za vse južne Slovane in ta čin se je izvršil pod pokroviteljstvom mlade Srbije in 1 njenega vladarja, kterega smatramo za največjega sina južnih Slovanov. Kralj Peter nam je danes to, kar nam je bil preje vladika Stross-maver. Hrvatski vladika nam je ustanavljal velike kulturne zavode, akademijo in vseučilišče, a kralj Peter je tudi kulturni delavec, toda njegova sila je večja in važnejša, in to zato, ker on kraljuje državi, ktera ima vsak dan na razpolago 300,000 krepkih in hrabrih srbskfh vojakov. Na pročelju palače narodnega sobranja v Sofiji stoji napis: "Sedinenie-to pravi silata.'* To je geslo bolgarskega naroda posebe, a to isto geslo je geslo srbskega kralja, in to treslo bi moralo biti geslo vseh južnih Slovanov. Slovenci gravitujemo na jug. Naš narodni značaj in naše kulturne in gospodarske potrebe vlečejo nas v zvezo balkanskih narodov. Ravno zato So se Slovenci pridružili narodnemu gibanju Srbov in Bolgarov in se udeležujejo vsakega podjetja na kulturnem polju. Tudi leta 1906 je bila taka prilika. Jugoslovanski slikarji in kiparji so priredili v Sofiji izložbo in istočasno se je vršil tam i kongres jugoslovanskih književnikov in novinarjev. Kongres se je vršil , dne 26. in 27., a izložba se je otvo-rila dne 28. avgusta 1906. Obeh prireditev so se udeležili Srbi, Hrvati i in Slovenci. seveda tudi Bolgari. Priznati nam je. da sta kongres in , izložba imela in dosegla popolen i uspeh. Važno je to za nas Slovence zato. ker je to bilo prvikrat, da je večje število naših rojakov pohitelo v bolgarsko prestolnico, kjer so se seznanili z razmerami in napredovanjem delavnega bolgarskega naroda, i Na svojem potu so Slovenci obiskali Belgrad, a nekteri izmed njih pohiteli v Carigrad. Kaj smo tu doživeli. videli in opazovali mimogredoe, ■ to naj popišem le v markantnih po-| tezah. To bode sicer slika vsakda-j njega življenja, ali iz te splošne slike zrcali se življenje naroda. Za kratek čas. Skupni izdatki. "Ljuba ženka. najin račun za obleko že znaša nad 250 kron!'' "Ljubi mož. saj to so naši skupui i stroški!"" '4 Da, to je res! Toda za-me je na računu kravata za 80 novčičev!" Hinavec. Strie (prišedši iz kolodvora) : |"Čuj, ko sem šel proti mestu, našel sem zastavni listek!" Dijak: "Pokaži mi ga vendar, da ! saj vidim, kako izgleda!'' Radi ga imajo. i I Ivopov: "Mene imajo res radi pri sodniji! Danes je bilo dvanajst ob-' sojenih zaradi tatvine, toda meni j so največ naložili!" Teorija in praksa. "Ženka, pojdi sedaj z otroci v šolo, tam bode nekdo imel lep govor j o slabih učinkih opojnih pijač.... | Jaz grem pa ta čas k "Zlati goski" lin pijem par vrčev pive!" Baharija. Tujec: "Ali je pri "Veearju" tudi res dober hotel T" PostreŠeek: "Gotovo; policija je , ravno včeraj tam aretirala dozdevnega erofa.'' Skoraj zamudil ■ Dr. Fonček: "Toraj je bil poslednji čas. da smo bolnika operirali f" Dr. Maza: "Da, da, ako bi Se 24 ur čakali, bi okreval brez operacije!" r . SLOVENCI IN SLOVENKE, NA-. ROČAJTE SE NA "GLAS NARO-i DA", NAJVEČJI IN NAJCENEJ-i ŠI SLOVENSKI DNEVNIK! Slovensko katoliško podp. društvo sveteBarbare Za Zjedinjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennfylvanijl. ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVEKL, p. O. Bos 874, Peresi Ottj, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Wtm. L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTTR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohia. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 637, Forest City, Pa. -o—o » NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega edbora, Weir, Kam. KAROL ZALAR, L nadzornik, P. 0. Box 647, Forest City, Pa. FRAN KNAFEUC, n. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Bsafr dock, Pa. FRAN ŠUNK, UL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. -o—o- POROTNI IN PRTZTVNI ODBOR: PAVEL OBREOAR, predsednik poretnega odbora, Weir, TTw JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Wfllock, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj ae pošiljajo I. tajnika: IVAN TELBAN, P. O. MU Forest City, Fa. o o * ■ ■ • Društveno glasOo je "GLAS NARODA." Zdravju najprimernejša pijača je LB1SY P1VQ^4» ktero je varjeno i* najboljšega importiranega češkega h -i. r. :d te-;* naj nikdo ne zamudi p >s osi ti ga v sv. iu lastno kori t,t svoje družine, svojih prijateljev in dru( :h. L.oijsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v v-et» ••j.jšin > gostilnah. Vse podrobnosti zveste pr; U-o. Tramikor-ju St. C.air N E j, kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. ____ Važno. Važno. Važno Važno« ra za gospode (18 size) 20 let jamčenaz dvojnim pokrovom a (field) z zlatom prevlečena dii K g z 15 kameni.....................CplO-tAJ g »17 kameni...... ................$15.00 hf C Ravno take vrste nre za gospe * ^ bolj male (size C) z 15 kameni -g • koJesovjem Elgin ali »altham ...apiO.vJvJ Zla blago jamčim Priporočam se za naročbo, kajti zgornje een -0 *o samo za nekaj easa. K g /VV. Pogorele, S> >N 1114 Heywortii Buildkig, Chicago, 111. ^ Naslov za knjige: e M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. Važno. Važno. Važno. Važno. V STARO DOMOVINO SO SE PODALI: Jurij Ivanič iz Seattle, Wash., v Draga tuš; Matija Turk iz Huntington, Tex., v Gerovo; Ivan Genda iz Alexandria, aL., v Prezid; Iv. Lav-reneič iz Eveleth, Minn., v Gorico; Fran Japel iz Vhicago, HI., v Ljubljano; Iv. Dimnik iz Eveleth, Minn., v Kamnik; Ivan Perič iz Herminie, Pa., v Št. Jurij; Ignacij Omahen iz Herminie, Pa., v Domžale; Jos. Maf iz Barberton, O., v Rafolče; Damjan Globokar iz Cleveland, 0-, v Ljubljano; Fran Cigale iz Midway, Pa., v Logac; Josip Kos z družino iz Emporium, Pa., k Sv. Trojici; Ivan Švab iz Hendricks, W. Va., v Trst; Fran Pro gar z družino iz Midway, Pa., v Novo mesto; Karol Dodič iz Salem, 0., v Trst; Dane Gudalj iz Thomas. W. Va., v Novo mesto; Mihael Botiea iz New Yorka v Racišče; Martin Marinič iz Aurora, Minn., v Banjaloko; Fran in Marija Telban iz •Little Falls, N. Y., na Vrhniko; Marija Orekar iz Trinidad, Colo., v Čatež; Josip Sterbenk in Matija Klan-ear iz Ridgeway, Pa., v Mirno pe£; Ivan Mlakar iz Barberton, O., v Bab-no polje; Ivan Ribič iz West Newton. Pa., v Sp. Prekar; Gregor Se-dej iz Forest City, Pa., na Vrhniko; Anton Krašovic iz Reading, Pa., v Dražice; Joso Rado vie iz Seattle, Wash., v ČVno Goro: Blaž Skodlar iz Yale. Kan., v Vič: Ivan Slane iz Denver. Colo., v Lož; Louis Kodelja iz St. Clair, Pa., v Vipavo; Ivan Hribar iz Leadville. Colo., v Kamnik. Vsi ti potniki so kupili parobrodne listke pri tvrdki Frank Sakasr Co., 82 Cortlandt St., New York. Kje je moj mož FRAN BREKANt On je velike rasti in je ne vem kam odšel. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kam je iel, naj mi naznani. — Mrs. Lena Brekan, 360 Florida St., Milwaukee, Wis. (16-19—4) i POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino pozdravljamo vse prijatelje in snanee širom Amerike, posebno pa sinova, hčer in zeta v Midway, Pa. Vsem skupaj kličemo: Z Bogoml New York. 35. mal. travna, 1909. Fran in Marija Progar s hčerko. Pred no se podam na prekrasni par-nik "La Provence", še enkrat pozdravljam vse rojake in rojakinje v okolici Trinidad, Colo., kakor tudi moje tri sestre v Forbis, Colo., in Clevelandu, O., ter moje tri brate a družinami, posebno pa mojega moža Martin Orekarja v Trinidadu, Colo. Torej zdravstvujte in na veselo svidenje ! New York, 15. mal. travna, 1909. Marija Orekar. Predno se podam na parnik "La Provence" in odrinem proti stari domovini, pozdravljam še enkrat mojo ženo in brata v West Newton, Pa., kakor tudi druge rojake in rojakinje, ter jim kličem: Na srečno svidenje! New York, 15. mal. travna, 1909. Ivan Ribi A Kje je PETER BRANKO VIČ t Doma je is Cerkelj pri Kranju, Gorenjsko. V Ameiik. je prišel okoli Božiča leta 190č in je bival dolgo v New Yorku. Prusim drage rojake, ako kdo ve za njega, naj mi nasnani ajegov naslov, ali pa naj ae čisa preje sam javi — Mary Pečak, Box 895. Caaon Cityr Colo. (14-89—i) V ANGLEŠČINA IX mr- Lipopiui v 3 do 6 meaeeik. — Lakka iittii Pojasnila daje: Slovenska korespendsnžaa Ma, B« tU, Station B, Cleveland O. CI9-9—17-4» hat) ........ ..... .'■L P V1 IUf I ■ 1 " I. JP' -L 1 » ■ r r i ■ ■■■■! n '^g^— hgoslovans^J^^P KatoL iednota, frfastnaj....... dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota* , Sedež v ELY. MINNESOTA. URADNIKI: WRXSK MEDOS, predsednik, 9483 Ewing Ar®., Bo. Chicago, I1L ITAK GERM, podpredsednik, P. 0. Bo* 67, Braddoek, Pa. QE6. L. BROZICH, glavni tajnik, P. O. Box 424, Ely, Minn. MAKS KERŽI&NTK, pomožni tajnik, L. Box 383, Rock Springe, Wyd. IVAN" OOVŽE, blagajnik, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: ALOJZU VIltANT, predsednik nadzornega odbora, Cor. 10th Are. A flkbi St., So. Lorain, O. IVAN PRIMOŽIČ, drogi nadzornik, P. O. Box 641 Ereletk, Minn. MTHAET, KLOBUČAR, tretji nadzornik, 115 — 7th St., Calumet, POROTNI ODBOR: TVAX KERŽLSNIK, Predsednik porotnega odbore, P. O. Box 138, llwhi, Pa. IVAN N. G06AR, drugi porotnik, 5312 Butler St., Pittstmrg, Pa. ITAK MERHAR, tretji porotnik, Box 06, Ely, Mina. Triant wlrsrmk, DR. MARTIN J. IVE C, 711. N. Chicago St. Joliet, 111. Krajema draitva naj blagovolijo poiiljati vse dopise, premembe udov m 4rage Bstine na glsrnega tajnike: GEORGE L. BROZICH, Box 424, By. Ifere, po STojem tajnikn in nobenem drugem. Dcaarae poiiljatre naj po&ljajo krajema društva na blagajnika: J0KH GOUŽE, P. O. Box 106, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobe-ua dragem. Zastopniki krajevnih drafttev naj poiljejo daplikat vsake eeiiijetTe tudi na farnega tajnika Jednote. Vse pritožb« od strani krajevnih drnštev Jednote ali posameznikov aaj se pofcljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KEKŽlSNIK, Box 1St, Burdine, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake Društveno glasilo je "GLAS NARODA." Drobnosti. • KRANJSKE NOVICE. č 1 T Dnginja na Kranjskem. Od 15. 1 mana stane 100 kg krompirja K s 8.4(0 preje 5 K, 1 kg moke (prima) % 42 v preje 30 v. v Otrpnenje tilnika je strašna. silno resama bolezen, ki jo poznajo šele ^ frsslfc 15 let. Prvi slučaj te bolezni s oe je primeril nedavno v Ljubljani. 1: Neki vojak domobranskega polka je 1 stal bo, Gradu pri zalogi smodnika 1 na straži — tam so ga našli brez za- i vesli aa tleh. Prenesli so ga v garni- j . zijako bolnico. Ker niso imeli zdravil ] sa to izredno bolezen, so jih brzojavno naročili z Dunaja. Zdaj se je bol- j nema vojaku že na bolje obrnilo in je j ■pati, da bo okreval. j, Železniška nesreča na Javorniku. i Od poučene strani se poroča: Dne £ 27. marea se je vsled neprestanega 1 dežja pri km 40.0 blizu Javornika 1 zemlja v daljavi desetih metrov znatno posedla. Ko je prišel vlak št. I 1721 sjutraj ob 5 uri 15 minut z Je- J senie, je na tem mestu skočil s tira in tako nadaljeval svojo pot kakih 30 metrov daleč, dokler se ni slednjič stroj prevrnil. Službeni in poštni voz »te se skoro popolnoma razbila, tako da nista za nobeno rabo več. Ve- 1 liko srečo sta imela strojevodja Fr. Bodaer in kurjač Anton Kramar, da ^ sta prišla nepoškodovana izpred pre-obrnjenega stroja. Isto tako srečno je prišel iz službenega voza vlakovo-dja Noč. Tudi drugim železničarjem ! kakor tudi potnikom se ni nič žalega zgodilo. Pri preiskovanju vzroka tej nezgodi, so končno zasledili tri močne studenčne sile v zemlji. Te so vzrok nezgodi. Stari delavci, ki že dolgo poznajo to progo, niso doslej nikdar zapazili takih sil; ni torej dvomiti, da se je vsled dolgega dežja nabralo v zemlji toliko vode. Ta prej ni mogla--odteči, a je udarila ven, ko je vlak peljal čez dotični del proge. Železniški mojster Gregor P rosen in inžener N. Dolyak sta s kakimi sto delavci tir z velikim naporom popravila tako, da se je vlak št. 1718 ob 11. zvečer mogel pripeljati. PRIMORSKE NOVICE. V Podpori pri Gorici so začeli ne-kteri ljudje pobirati podpise za italijanske pridige ob nedeljah, čeravno ni nobene dejanske potrebe, kajti v Podpori ni Lahov, ki bi ne znali slovenski. Večina tistih, ki so podpisali prošnjo, sploh ne stanuje v Podgori. Pred leti so pa v sosednem Ločniku Lahi s silo preprečili slovenske pridige, akoravno je tamkaj zelo mnogo Slovencev. Nesreča na morju. Nedavno popoldne je stopilo pet delavcev v čolnič, ea se iz Lošinja odpeljejo donra. Ker niso triH v veslanju dovolj izvežbani, s« je čolnič blizo Ravenske preobrnil; kljub hitri pomoči sta dvs delavca b tonila. Umrl je ▼ Trstu bivši tržaški državni poslanec Joe. Baseri, rojen L 1840. Njegova soproga je hotela narediti takoj konec svojemu iavljenju s strelom iz revolverja, pa se ni za- s dela smrtno. c Ko sta šla domov brata Miklavči- i ča, Josip in Franc, iz Cerovega, je j F^nc sunil z nožem brata v desno i stran ust ter mu pri za dj al precej ne- i varno rano, vsled ktere je moral isti ] v goriško bolnico. Baje je bil pijan, i Avstrijski dezerterji. Odkar imajo v Avstriji toliko vojaštva ob meji, se množi število dezerterjev, ki pobegnejo v Italijo, od dne do dne. ■ Nedavno so se zglasili pri oblasti v Vidmu 4 begunci: neki Anton Ma- ■ rinčič iz Koroške, Jos. Kreitler in Andrej Gelberš iz Tolmina, Rudolf Marizza menda iz Trsta. Goriški Lahi pripravljajo za bin-koštne praznike velik izlet v Benetke. Dosedaj se je oglasilo že okoli 400 oseb, ki se hočejo udeležiti tega izleta. S seboj hočejo imeti tudi mestno godbo. — Irredentovskih vskli-kov in prireditev ne bo manjkalo v Benetkah, ee pridejo tje 'goriziani'. Morda bodo obhajali tudi obletnico tolovajskih napadov na Slovence ob lanskih binkoštnih praznikih. PRAVDA PROTI FOEDRANS-PERGU. Julij Foedransperg jd bil obsojen na vešala. Pravorek porotnikov je zanikal prvo glavno vprašanje ^glede zavratnega umora v svrho ropa, pritrdil pa drugemu glavnemu vprašanju glede navadnega za vrat nega umora z 9 "da" in tri "ne". Soglasno so potrdili vprašanje glede tatvine na škodo lastnine umorjene Fabry, zanikali pa vprašanje glede nameravane giljufije v škofijskem ordinarijatu s 7 "da" in 5 "ne". (Po avstr. kazensko - pravnem redu je potrebnih za obsodbo najmanj 8 "da". Op. ur.) Vsled tega je sodni dvor Foedran-sperga oprostil zavoljo nameravane goljufije in ga obsodil zaradi xavratnega umora in tatvine v smrt na ve-šalih. Ker je navaden umor dosti manjši zločin, nego roparski, bo Foedranspergu spremenjena smrtna kazen v ječo, kar se pri roparskem umoru nikoli ne zgodi. Porotniki 90, prekoračivši svoj delokrog, prosili, naj bi sodišče obsojenca predložilo v pomiloščenje. Sodni dvor to najbrže iz lastnega nagiba stori. Zastopnik Fabrvjinega sina je zahteval 10.000 K odškodnine, oziroma 450 K letne rente, in da se sinu izroči ostalina pokojne Fabry. Foedransperg je po razsodbi omedlel ter so morali poklicati zdravnika, ki ga je spravil k zavesti. Obdržali so ga do pozno zvečer v poslopju deželnega sodišča, da so se med tem razpršili tisoči ljudstva, ki so ga hoteli videti in morda tudi proti nesrečnežu demonstrirati, kar so bili poizkušali že zjutraj pred zadnjo obravnavo. ŠTAJERSKE NOVICE. Umri je v Mariboru vpokojeni učitelj A. Stiebler. Umrl je v Celju Radeckijev veteran J. Kotzian, star 87 let. Nesreča v mlinu. V Škofji vasi je v Peter Majdičevem mlinu prijel transmisijski jermen 161etno hčerko v mlinu uslužbenega Franc Elleija ter ji odtrgal obe nogi. Deklico, H bo težko okrevala, so prepeljali v celjsko bolnico. Za vsako krono eno leto težke ječe. Pred mariborskimi porotniki je bil obsojen na štiri leta težke ječe 30 let stari kočar Andrej Kranjc, ki je v ptujski okolici napadel raznašalca brzojavk Jožefa Svetca in mu vzel štiri krone. Za Brežice se boje Nemci. Da bi razbremenil ondotni nemški živelj in ga hkrati vtrdil, zavezal se je nemški Schulverein, da brežiškim Nemcem iz svojih novcev postavi novo šolsko poslopje. Nemarnost mestnih delavcev vzrok težke nesreče. Dne 1. aprila so nape-ljavali mestni vodovodni delavci cevi za vodo v poslopje Zvezne tiskarne v Celju. Pri tem so pustili opoldne v jami neprikrito navpik stoječo cev za odphanje vodovoda. Sinček hišnika Kodermana, Alojz, učenec 2. razreda ljudske šole, je padel na to cev in si je razparal trebuh tako, da so mu skoraj čreva silila na dan. Zares, vse kar dela celjsko mesto, je ali nič vredno afi pa komu prinese r.esrečo. Pred porotnim sodiščem v Mariboru je bil obsojen v tajni obravnavi 331etni trgovski sluga M. Levičnik v Ptuju radi.zlorabe nedoletne dekli-l ce, ktera mu je odnašala in donašala j perilo, na 15 mesecev težke ječe. HRVATSKE NOVICE. Proti podraženju kruha namerava stalni odbor mesta Reke nastopiti s tem, da ustanovi lastno mestno pekarno na zadružni podlagi. Ta pekarna bi potem pekla kruh tudi za mestno bolnico in ubožnico. BALKANSKE NOVICE. Nemiri v Albaniji. Berolin, 2. apr. Tukajšnji listi poročajo, da je albanski governer povabil vse albanske glavarje k sebi pod pretvezo, da priredi banket, in vse pripravil, da bi jih ujel. Toda ti so slutili kaj takega in so pripravili svoje pristaše v bližini. Na dano znamenje so vdrli pripravljeni ljudje v dvorano in vprizo-rili tamkaj strašansko klanje. Albansko vprašanje je postalo s tem nova nevarnost za mir. Milan Kristic, nezakonski sin kralja Milana, je po nekem stricu podedoval 300 tisoč frankov pod pogojem. da se vrne k svoji stari materi in da stopi v službo neke banke. Kri-! stic si prizadeva sedaj, da bi dobil denar, ne da bi bilo treba ugoditi pogojem. RAZNOTEROSTI. Proti ciganom. Ogrsko minister-. stvo je naročilo vsem notarjem, da . morajo izvesti popis ciganov. Vla-■ da hoče energično nastopiti proti , njim. • Nove kroglje. Za infanterijske ' puške se uvedejo nove kroglje; kro- glja je na koncu ostra in znaša njena začetna hitrost 866 m v sekundi 1 (dosedanja 620 m.) Vojaški krogi j slavijo to kot velik napredek. A člo-l vekoljubi T ] i Davek na povišanje vrednosti so 1 i nanovo upeljala mnoga nemška me- ' sta, med njimi Stettin in Darmstadt. Obdačenje se prične z 10 t odst. povišanja vrednosti. V Avstri-. ji še tega davka ni. Mesto Brno ga ^ 5 je sklenilo upeljati, a je vlada sklep ■ j anulirala. J Sive uniforme se bodo v najkraj- : i šem času splošno uvedle za vse čast- • nike in vojaške uradnike izven pri i konjeništvu. 5 Eulenburg. Višja zdravniška preiskava je dognala vedno bolj napredujoče zavapnenje žil odvodnic in izključuje vsakt možnost razpnve. Ker se dne Ml april« ni mvi naprava v procesu Mol tke - Harden, se bo zaslišal Eulenburg na gradu Lie-benberg. Obravnava proti Sičinskemu zopet odgodena. Lvov, 1. aprila. Danes se ;ie pričela droga obravnava proti VL Sičinskemu, morilcu gališkega namestnika grofa Andreja Potockega. Sičinskega zagovornik drž. poslanec dr. Levickij je takoj začetkoma razprave stavil predlog, naj se proces odgodi, ker so bili porotniki izžrebani za mesec marec na pa za apriL Državni pravdnik je protestiral proti temu predlogu. Vkljub temu je sodišče zagovornikovi zahtevi ugodilo terodgodilo obravnavo na nedoločen čas. 32 let je spala neprenehoma naprej v Stokholmu neka Julija Kals-datter. Zaspala je v 13. letu, vzbudila se je v 45. Hranili so jo ves čas na umeten način z mesno juho dvakrat na dan. Slovaustvo proti pangermanizznu. List "Daily Mail" je zvedel iz Pe-trograda, da se tamkaj skoro sestane .kongres vseh slovanskih društev Rusije, da se posvetujejo o sredstvih borbe proti nemfiki nevarnosti., ...... Molčečnost. A: "Ali je ~vaša dekla, ki hoče pri meni v službo priti, tudi dovolj molčeča t*' — B: "O molčeča 1 da, posebno, ko po bije kozarce in krožnike 1'' PROŠNJA Podpisani prosim rojake širom Amerike, da po možnosti prispevajo z malimi denarnimi prispevki za našega rojaka Josipa Gerbaca, kteremu se je pripetila velika nesreča. Pri njem je stanovalo več ljudi in med temi je bil nekdo tako nepreviden, da je v hiži na peči grel dinamit, ki se je %'sled tega razletel. Dotičnik je bil na mestu ubit, dočim je našemu rojaku razdejalo vse pohištvo ter mu poleg tega odtrgalo jedno roko in izlilo jedno oko, vsled česar ni •več sposoben za kako delo. Poleg tega nesrečnik ni bil pri nobenem podpornem društvu. Tu ima ženo in dvoje otrok, ki so brez vsega najpotrebnejšega. Znano nam je, da so se rojaki drage volje odzvali prošuji uredništva "Glas Naroda" za vdovo Marijo Sladič, kterej so pomagali, tako da je brezskrbi odpotovala v staro domovino in vsled tega smo uverjeni, da se bodo rojaki v ravno tolikej meri odzvali tej prošnji, to tem bolj, ker je tu nesreča večja in tudi beda izdatnejša. Vsak tudi najmanjši dar se hvaležno sprejme in imena darovalcev objavimo v "Glasu Naroda". Sarver, Pa. Filip Gulič. NAZNANILO. Rojakom v Clevelandu, Ohio, in okolici naznanjam, da sem odprl na 1382 E. 43rd St., N. E.. svojo KLEPARSKO DELAVNICO. Izdelujem in popravljam vsa v kleparsko stroko spadajoča dela, ter se priporočam rojakom, da me posetijo. Naročila in popravila izvršujem točno po primerno nizki ceni. John Zdovec, 1382 E. 43. St., N. E., Cleveland, O. (14-20—4) JOHN KRAKER EUCLID, O. Priporoča rojakom svoja ixvrstu: j VINA, ktera v kakovosti nadkriljs jejo vsa droga ameriška vina. Sadeče Tino (Concord) prsisja* po 50 centov galono. SUo viae (C« tawba) po 70 ©entov galono. NAJMANJŠE KAJLOČILO U Vi HO JB SO »A&01I. BBJNJEVEO, za kteroga *em i* j purtiral brinje iz Kranjske, reija l j s'eklenie sedaj $12.00. TROPINO j VEJC #2.50 salona. DROŽNIBL '1.7. g--Iona. — Najmanj p',>«oMti«m doma. V pepravw ass i mss kranjske kaker vse drags karsae aike te ntaua pa dela kakeriao kdt zaktsva kros aadalimik ifralnj. JOHN WENZEL, > 1617 E. <2b4 Str.. Qtr«Uei O. j . Slovencem in Hrvatom pri« g . por o Cam svoj g ; | SALOON §: . v obilen pose t. Točim vedno P M pivo, dobra g Ivina in whiskey ter S :inam v zalogi ze'o fino || amodke. ft Itojakom po$iljam denar* W Je v staro domovino g hitro in pcccni. p Pobiram naročnino za -'Glas Š Naroda". V zvezi sem s gg- g Frank Sakser Co. v New Yorku. g 2 velcspoStovan^em ^ j 'r j Ivan Govže, % i 1 - Ely, Minn. | ' . s Proti cigaretam. S 1. avgustom postane v Minne-soti pravomočen novi zakon, ki prepoveduje prodajo cigaret in papirja za cigarete. Tudi izdelovanje cigaret je po vsej državi zabranjeno. Za one, ki greše proti tema zakona, je določena posebna kazen. Potres v Canadi. St. John's, N. B., 15. aprila. V Westfieldu in Welsfordu, dajset milj daleč od Canadian Pacific železnice, je bilo čutiti jak potres. Na nekte-rih hišah so vsled potresa nastale večje razpokline. Druge škode potres ni napravil. • MARKO KOFALT,] 844 * 846 So. 2nd« Straet. 8TEELTON, PBNNA. I Pri poroča se Slovencem in Hrvatom t V Steeltoaa in okolici ia izdelovanje kap- J nib pogodb, pooblastil ali polnoaoči I (Vollmacht^ in drugih v ■•tanki posel 2 spadajocih stvari, ktere toCna iapaceal J izvriujem. fl Dalje prodajem parobradoe Hatk* ma v 1 stari kraj za vse boljic parnike la pare« I bradne proge ter potiljam tfeaarfe t star« 1 domovino po najniiji cesL | ■ Mr. MAKKO KOFALT je nai zastopnik za vse posle in ga rojaka® " ■ toplo priporočamo. "QL.AS NARODA". i AVSTROAMERIKANSKA C R TA. (preje bratje Cosulich.) ^s Najprfpravoejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hfm m*-, i Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". ^SGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM. TRSTOM IN V atjBpotAj mavcieni jaovl pvmbro It )e najbolj zanesljivo sredstva^ ki hitro in gotovo ozdravi. Trinerjevo vino blagodejno ii|Jlta na živce trebuha in drobovja, ter povača delavnost teh organov, da se uporabi vsak komatom 4el hrane ter spremeni ▼ zdravo kri; zajedno odstranja ls telesa nepotrebne dele« k—e. i Kadarkoli I je slast do jedjj slaba I s« čutite trudne I je vaie spanje nemirno I je vaia obrazna barva bleda I {e pdt* tam, da rabile ^ L^tZ TQIHEBJEVO PEHTSKO EUHK 69EIK0 71)10, I kar are4i vaa prebavljalai aiatem, Trinerjevo vino uravna prebavijanje, dala kri ttato, abaane K barro sdravo, močno telo in energično mišljenja I Rabita ga pri vaab težavah prebavljanja. I »--- I Po lekarnah. U. S. Varstvena številka 346 ganatka I za fiiioA Joseph Triner, I South Ashland Avenue, I CHICAGO, 111. I Neprecenljiva je Trinearjeva slivovica in borovička. .Vprašajte pri TeinTi[aeam ik V padiaahovej send. SplMl Karol May. CBTRTA KNJIGA. V balkanskih soteskah. u;*^.. - (Nadaljevanja.) TRETJE POGLAVJE. V nevarnosti. v P« preteku par minut pridem v pravo vas Džnibašli, ktera je potem kmalo za menoj, nakar jezdim med z raznim s žitom posejanimi njivami, ki meje na preje opisani gozd. Sledovi velikih kole? vozov, v ktere so vedno vprežeai voli, se dobro poznajo. Tem sledovom bledim proti jmrozapadu in že pridem skoraj do gozda, ko opazim jezdeca, ki prihaja od leve strani po ravnini. Ker jezdim počasneje, kakor on, me kmalo doide. , "Alah bilindže — bog bodi s teboj!" "Mitesekirim — hvala ti!" mu odvrnem. Nekaj časa se med seboj opazujeva, toda tega jaz ne storim tako oči-ridno, kakor on. Na njem ne opazim nič posebnega. Njegov konj je slab in to velja fradi o njegovej obleki. Tudi njegov obraz ne napravi boljšega vtisa. Le njegovi samokresi, ktere ima za pasom, kakor tudi njegov nož BO dobri. "Od kje prihajaš?" me vpraša. "Iz Džnibašli." "In kam jezdiš?" 1 "V Kabae." "Tudi jaz ?em tje namenjen. Ti je pot znana?" "Upam. da pridem tje." "Upa«, toraj si tujec?" ; "Da." "Zamorem biti tvoj tovariš? Ako mi do voliš jezditi s teboj, potem ne zgrešiš poti." Nepoznanec ne napravi prijetnega vtisa name; toda to še ni dovolj -vzroka da ga žalim, kajti kljub temu zamore biti dober človek In tudi ako bi temu ne bilo tako, bi mi itak ničesar ne hasnilo, ako bi ga odgnal, kajti na ta način bi kveejem obudil njegovo jezo ali pa še celo osvetoželjnost. Poleg tega pa tudi tako izgleda, da bi v takem slučaju mene lahko prepričal o izbora ost i svojega orožja. Vsled tega mu odgovorim: "Zelo prijazen si. Ostaniva toraj skupaj!" On pokima zadovoljno in potem jezdiva dalje. Nekaj časa jezdiva mirno jeden kraj druzega. Pri tem skoraj ves čas opazuje mojega konja in orožje. Pri tem se mi pa večkrat zazdi, kakor da se skritno ozira po okolici. Morda preti od tega kaka nevarnost? Vsled tega sklenem, da ga ničesar ne vprašam. Kasneje naravno izvem, čemu se je tako skrbno oziral po okolici. ''In 0i3 Kabača bodeš še naprej jezdil?" vpraša me še vedno prijazno. "Ne." 1 "Toraj bo5 tam koga obiskal t" "Da." "Ali mi Hočeš povedati, koga? Ti si itak tujec in morda ti lahko pokažem hišo dotičnika." "Namenjen sem k Aliju Sahafu." "0 tega dobro p^roam. Memo njegove hiše moram jezditi in tako ti je lahko pokaietn." Zopet obmolkneva. Meni se ni poljubilo mnogo z njim govoriti in njegovo razpoloženje je bilo ramo tako. Tako prejezdiva precejšno pot, ne da bi kaj govorila. Pot vodi med drevjem vedno bolj navzgor. Tako prideva do po peku omenjene vižine in potem tudi do mesta, kjer krenejo sledovi koles proti ji^a. Tu je tudi opaziti da so pred nama ljudje jezdili proti zapadu. Ko jezdiva dalje, prideva kmalo do potoka, o kterem mi je pravil pek. Kmalo prideva do prostora, na kterem ni bil© drevja in, tu ugledam i malo podolgasto kočo. Zgrajena je iz kamenja in pokrita z malimi deska- i mi. Spredaj so bila mala vrata in malo okno. Na strehi ima koča odprtino, ki je nadomeščala brezdvomno dimnik. Splofc pa izgleda koča tako, kakor ] da bi nihče ne bival v njej. Memogrede pokaže moj spremljevalec na kočo in reče malomarno: "Tam biva nek prosjak." 1 Pri tem neče ustaviti svojega konja in tako ne morem več sumiti da moj spremljevalec ni pošten človek. Končno ustavim svojega konja in vprašam : "Kako je ime prosjak« T" "Zaban." "Ali ni bil preje izdelovatelj metelj?" "Da." "Potem pa moram iti k njemu, kajti izročiti mu moram mali dar." "Daj, kajti on potrebuje. Medtem hočem jezditi počasi dalje, vedno ob potoku. Ako mi potem slediš, me sploh ne moreš zgrešiti." Moj spremljevalec v resnici odjezdi dalje. Ako bi razjašil, potem bi se mi to zdelo sumljivo in bi svojo previdnost podvojil. Sedaj sem pa popolnoma miren. Odjezdim toraj h koči, nakar jezdim krog nje, da vidim je li kedo v bližini. \ Hra>ti in bukve stoje daleč jedna od druge, dasiravno se vejevje medsebojno dotika, taki da lahko vidim med debli daleč v gozd. Nilrjer ne " opazim kakega sledu človeškega bitja. Skoraj se sramujem, da sem preje sumil in slutil kako nevarnost. Ubogi, bolni prosjak — kaj mi more storiti? Zasede tukaj ni, saj ne v okolici koče; o tem sem bil popolnoma prepričan. Ako bi se imel še kaj bati, potem moram nevarnost iskati v notranjih prostorih koče, toda tukaj ni težko uiti nevarnosti. Pred večjo odprtino, na kterej ni bilo vrat, razjašim, toda konja ne privežem da zamorem v slučaju potrebe takoj zopet zajašiti in odjezditi. Držeč, revolver v roki. odidem počasi in previdno v kočo. Toda s previdnostjo še nadaljevati, je bilo nepotrebno, kajti o tem se na prvi pogled prepričam. V koči je le jeden prostor, in sicer tako nizek, da se z glavo dotaknem skoraj stropa. Tu stoji okajen kamenj, kterega potrebuje prosjak mesto ognjišča. Krog kamna leži več govejih in konjskih lobanj, ktere zavzemajo mesto stolov. V levem zadnjem kotu prostora je napravljeno ležišče iz listja, na kterem leži nepremično neko človeško bitje. Kraj ležišča stoji na zmJji lonec, razbita steklenica, nož in nekaj druzih bornih malenkosti. Tukaj toraj ni kake nevarnosti. Odidem toraj po zavoj in se zopet bližam ležišču. Siromak se še vedno ne zgane. "Ginie ajrola — dober dan!" pozdravim glasno. Sedaj se prisjak okrene počasi in me gleda začudeno, kakor da sem ga probudil iz spanja ter nr.e vpraša: "Ne isterzic sultanum — kaj ukažete. moj gospod?" *' Adin Zaban — jeli si ti Zaban?" "Da. sultanum." "Bojadži Bošak tanimarzen — poznaš barvarja Bošaka?" Sedaj se veselo vsede in mi odgovori: "Pekej. sultanum — prav dobro, moj gospod!" Ta človek v resnici izgleda zelo bedno in bolno. Oblečen je le v cunje in izgleda kakor kak okostnjak. Njegove oči so poželjivo uprte na zavoj, kterega sem prinesel. "Pošilja ti vina in nekoliko peciva." Pri teh besedah sočutno pokleknem kraj njegovega ležišča da odvežem zavoj. "0, efendi, efendi, kako si dober 1 Lačen sem!" Njegove oči me zro plamteče. Jeli to v resnici lakota, ali je kaj dru-zega, ki je zame nevarno? Toda nisem imel dovolj časa, da bi o tem mislil, kajti za menoj nekaj zašumi. Potem okrenem glavo. Dva, štirje, pet mož pridrvi s]fozi odprtino. Prvi je držal puško narobe, kakor da je pripravljen na udarec in potem skoči proti meni-. Hitro Vzamem revolver izza paša — in skočim na noge? — Ne, hotel sem skočiti; toda v tem trenotku me objamejo dolge suhe prosjakove roke, kakor tipalnice kakega velikega polipa in me vržejo zopet na tla. Le toliko še vem, da sem okrenil revolver proti glavi izdajalskega starčka Štev. 1005. — Jamčeno po W. P. Severa Co., v smislu vladinega sklepa glede čistoče jedilnih in zdravilnih priprav z dne 20 rož. 1906. He rabite li krieistilea ? Y o vprašanje stavimo našim prijateljem v spomladnem Času. Vemo, da boste odgovorili, da ga rabite. Vsi ga potrebujemo. Rabimo nekaj, ki bi čistilo in ob enem zdravilo in krep-čalo kri. lioljšega zdravila ni za tako stvar kakor je Severov K rici^stileo. To je pravi krepčalec krvi ter je dobra čistilna tonika. Odstrani vse nečistine, okrepča kri, ki je tekočina življenja za vsako življenje, prepreči in celi vse odprtine in rane ter oživi ves sestav. Zoper vnetja kakor bolečine v grlu, bule, otekline, rane in druge nerede, katere provzroči slaba kri. Cena li.oo. Cital je našo knjižico in Almanah. •'Zahvaljujem se Vam za dober svet. Počutil sem se jako alabo, nisem mogel delati tudi ne piti, trpel sem na neprebavnosti ter sem bil ves pobit. Primerilo se mi je slučajno, da sem dobil v roke Vašo knjižico in almanah ter sem čital o Se vero vem Kri čistilcu. Po rabljen ju dveh steklenic tega zdravila sem se prec bolje počutil. Imel sem tudi rano na obraza. Po rabljenju dveh koeov Vašega mila je ista popolnoma izginila."'- __JOS. BUDZIK, .VHOTi^s ifaBEfflOEiHflB^S"* & H Str., So. Omaha, Nebr. W PRODAJE SE V VSEH LEKARNAH. VPRAŠAJTE SAMO ZA SEVEROVA. K 4 - Neredi prebavnih organov. Kronični katar v mehur«. » 5 V vseh slučajih želodčnih neredov ne glede ' Kronični katar in razne bolezni mehnija se S VB ,, . J . • . .- j prav hitro ozdravi pri rabl)enju dobrega 3; odkod da prihajajo je najbolje, da rabite zdravila, ki je ^ J | severov Želodčni grenCec. severovo zdravilo za | w ki je neprecenljivo zdravilo in krepčilo. O- OBISTI IN JETRA. f zdravi vnetie želodčnih sten, uredi delova- R&b. se ^ daJj ^ odstrani strup od se- W nje, popravi nerede v probavnih celicah ter »tava in uredi obisti. Najboljše zdravilo za m, prinese zdravje v želodec. Posebno dobra hrbtobol, boleče in pogosto odpuščanje vo- M W tonika za starce. Cena 50c. in $1.00. de in v»e nerede jeter in obisti. K Z NE JEMLJITE PONAREDKOV. ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ. | »VJB =4Ti in ustrelil, toda meriti mi ni bilo mogoče. Potem dobim od zadaj groaeo udarec na glavo —--. Potem umrlem; trupla nimam več, kajti bil sem le duša, le diA-Letim skozi ogeng, čegar vročina me hoče vgonobiti, potem po šumečem valovjn, ki je bilo tako mrzlo, da sem odrevenel; končno letim skozi nepregledne oblake in meglo, visoko nad zemljo, ravno tako, kakor leti oroee 1 krog zemlje, ne da bi imel kako misel ali kako voljo. Krog mene in v m«»ni je nepopisna praznota. Počasi postane ta hitrost počasnejša. Sedaj ne čutim samo, temveč pričnem tudi misliti. Toda kaj mislim f O samih takih stvareh, ki 90 nemogoče in ki nimajo smisla. Govoriti pa ne morem, da- .(Nje pribofepL) Gtmpagoit Gem iransaiiaoniiii' I (Francoska parobrodna družba. fiEKTMA ČRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE. INOMOSTA IN UUBl > , Postni parniki ao z) •L* Pro«ence" na dva viiaka.......... ......14.200 ton. 90,000 *c S10 r la Savoie" cf * * ..................12,000 „ 25,000 La. Lorraine" t it ...............12,000 . 2S,0oe ' _-a Touraine' * t „ ........ ........10,000 12,n0C La Bretagnč" ..,........................ 8,000 9,000 ' * Gasgogne"............ .............. . 9,000 9.00C Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl Street, Chesebrough Building. •dplvjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih or ft j TPOladne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St. W, * •LA S A VOCE ti aprila l»t» La Bretagne 27. maja 1900. La Bretagne 29. aprila 1909. *LA LORRAINE » junija lMt •LA LORRAINE i. maja lMf *LA PROVENCE 1«. junija 19* •LA PBOVENC* 1». maja lMt *LA SAVOIE 17. junija 19« •LA 8AVOIE M nap I*« *LA LORRAINE 24. junija 190» POSEBNA PLOVTTBA Lepi parnik na dva vijaka "CHICAGO" odpluje iz New Torka A maj* j iffcTOiffA. V >W»»BP > Tv -i/. 'Hfc.-I.JS-S ».', 'fx T L VV) Kor(nnnsK». «25.^1 : reS In žganja. 9 I ^ Marija Orlll 1 ^ Prodaja b«lo vino po..............70c. (alien g * ^AM^^SigglliKi Drotnik 4 galone za....................$11.00 * ^fP ^'fw '^mB^ Brinjevec 12 steklenic *a...............$12.00 S ^ ^r ali 4 gal. (sodček) xa..................$16.00 ^ ^ Za obilno naročbo se priporoča 9 ^ MARIJA GRILL, ^ 5308 St. Glair Ave., IV. E., Cleveland, O. | i ' ■ i Phone246 Frank Petkovsek , ' ! 718-720 Market Street, WAUKEGAN, & & & ILLINOIS. 5K—» n„j-l. fina VINA, najboliJ« ŽGANJE Smt Proatja UTr.m« SMODKE-PATENTO- V ANA ZDRAVILA. Predaja SSUSTE~hpr-kono" Pošilja M kr^JffTOfa> _____-a, "ni— N.rorl«" 82 Cortlandt Street. New York. mladeniOl vojaki, poioei Bliža Be pomlad in z njo oroknf vaje. Da »te prosti vaeh akrbij, d* se bodete vraiaH v domovino z lab ! kim srcem, da se vam ne bod« treba ! prišedii v svoj dom, seznaniti a trde !< 20 aprila .............. Ro r^r^m 27 aprila ................ Kjmd+m Za vsebino tujih oglaaov al adga-vorno ne upravnlitvo ae meUltr*. i POZOR ROJAKI! Novo4majdeno garaaurasc mi:':; 9 plaiastc ia golobradcc, »d kateregt v • tednih iep< laiie, brki te brada papal-Bona xraatejo 1 Reraaamecc aH trga«)« ▼ nogah, rokah ia knio Vaza po* polnoma odstranim. Potae ku- je ofiosa, bradavice in osehitaa Vam t S dneh popolnoma odstranim, da to resnica se jamči $500. Uprafa^l« •• JAKOB VABCIC, P. 0. Box 69, CLETELAKD, 0. ZA KADILCE! Pro 0