Dopisi. IzRogatca. (Odgovor aa odgovor.)To je bil čudea odgovor, ki ao Vam ga poslali aaši trije koreajaki. Kaj pa je bilo popraviti v dopisu, iu kaj se je iatiaito popravilo? Neugodno lego je pisec potrdil; da iz šolskega okraja sv. Jurija dobaja le 16 otrok, ae pa Vi v aemško šolo je morebiti reaaičao; kje pa so tisti otroci oatali, ki so iz Doaačke občiae ia aicer iz Tlak, Zaheaberca ia trake Gorce v aemako šolo všolaai? Naj jih prešteje, ia prepričal ae bode, da '/-i aloveaskih šolarjev iz Doaaeke areaje hodi v aemško šolo. Da plačuje Doaaoka areaja uad 100 gld za aemško šolo, se ai tajilo; tako tudi ae. da je g. učitelj dobival 137 gld. 50 kr. odškodaiue za staaovaaje, kar je dopissaik samo koaatatiral, ae pa učitelju očital. Da bi se labko aesreča zgodila, ker so otroci od 12—1 aami, tega ae more tajiti, saj mu je zaaao, da se otroci zbirajo celi čas od 12—1 v šoli, uekateri pa že pridejo pred 12. uro. Da bi se bližaji, ediai sosed za šolo brigal, ai pričakovati, — saj je pa tudi lega ajegove hiše taka, da še k aoli skoz okao ae vidi; od 12 — 1 pa so ljudje aavadao pri kosilu v biši. Da bi pa v času kake aeareče pomoč zamogla aaglo priti iz Tlak, tega dopisaik sam ae bo verjel. — Ravao zato, ker je zuaao, da učitelj ae more brez hraue ostati, ae je aamo koaatatiralo, da so otroci od 12—1 sami sebi prepuščeai, ae brez aevaraosti. Učitelj trdi, da šolake mladeži zato ai vodil k šolaraki meši »ker se postav ia ukazov aa taako drži " Postave take zastoaj iščem v šolskih postavab; oae učiteljem ravao zapovedujejo, šolarje k aolarskim meaam voditi. Ukaze pa je tudi dobil učitelj, da mora voditi šolarje k šolarski meai. Naj aam pove daa ia število ukazov, po katerib ae je oa ravaal! Vaaj aadžupaijski urad je dobil aa svojo pritožbo zoper aepoatavao ravBaaje g. učitelja Klaajščeka od deželaega aolakega sveta v Gradcu dae 9. avguata 1888, št. 4252, aledeči odlok, potoma častitega Lavautiaskega ordiaarijata: ,,Z ozirom aa Vaše ceajeao pismo z dae 30. maja t. 1,, št. 1163, usoja ai c. kr. drž. šolaki svet Vam uraduo aazuaaiti, da ae je učitelj Aatoa Klaajšček pozval aa odgovor za voljo ajegovega aepravilaega ravaaaja ia se mu je ajegov zagovor s tem rešil, da se mu je pokazalo ua določbo § 48 al. 2. drž. šolake postave ia se je še vrhu tega opomail. aaj prepusti katehetu, ako pride kršč. aauk razlagat, takoj aaaledajo uro." Ta odlok objavimo aeradi a primorani, da dokažemo, kako atrogo ae g. učitelj poatav drži. Izjavo g. učitelja gledč g. kateheta, aaj sodijo čitatelji sami! Da je pa pedagog g. Klaujšček pozabil, da ,,boljše obiskovaaje" ajegovih ur ai pripisati ajegovi pedagogiki, temveč dobremu spomiau kmetov, ki so po ječah aedeli, velike kazai plačevali zaradi šolskih zamud otrok, to je čudao. Ne pedagogika, teaiveč strogo izvraevaaje postave privabi otroke aemaraih starišev h g. učitelju v šolo. Krivo sem poročah da je krajai šolaki svet kupil hišo za aolo. Resaica je, da so trije možje krajaega šolskega sveta, župau Železaik, avetovalec Mikua iB občiaaki odboruik ali avetovalec Gobec, kupili hišo, pooblaačeai po sklepu sreBJakega zaatopa Doaačkega za Doaačko sreajo: tedaj ne brez dovoljeuja ia brez aeje. Dopisaiku ae ooita, da mu je bil ediui Jurij Bele zaaa kot aaaprotaik selitve šole v trg. Kako je mogoče, da bi mu bili zaaai drugi aasprotaiki, če se aobedeu ai oglaail? Je li dopiaaik kriv, ako je tako malo moške besede ia odkritosrčnoati ? Kdor je glasoval zoper selitev, ta je sam sebe osramotil; ia zato je v mojih očeh Jurij Bele oatal mož, ker je povedal ia glaaoval, kakor je mialil, drugi si pa ime Baj sami izvolijo, kakoršaje jim priataja. Da je bilo pri glaaovaaji veliko aaaprotaikov, aataako število še mi ai znaao, tega je pa poaebao oatudua agitacija kriva. Kakošaji so aasprotBiki, to 8e vidi iz tega, da 80 poalali dopiauiku pismo brez podpisa, v katerem mu žugajo, da bodo zavoljo te šole BJega ia g. kaplaaa ubili; aačelflika Mikuša pa požgali. Pri glasovauji so uekateri, od Mšaopaa" oarčefli, vsakemu glasovalcu, ki ai aaravaost rekel ,,ae", klicali: ,,reci aeu, dokler ai bil premočea pa rekel: ,,ae." Zdelo ae mi je, da ae vidim pred aaboj Rogaških farmaaov, temveč divje jakobiBce. Se po glasovaaji so psovali može, ki so imeli arČBOst za aelitev glasovati. Taka zraaga Be bo priaesla blagoslova. Niamo pa še izgubili upauja, da bo dobra reč zmagala. J. T. Iz Konjic. (Volitve.) Prihdaji tedea, dae 15. 16. 17 vršile se bodo v Koajicah, aajliujši aemškutaraki trdajavi aa Draviaji, občiuske volitve. Narodaa straaka v trgu žalibože le toliko mož šteje, da jih zarea aa pratih eae roke sešteješ, težavao je tedaj ajeao delo, poaebao, ker od straai, ki bi lebko, skoraj aobeae podpore že več let ai. Čudež tedaj ai, da so pri zadaji volitvi vsled podmitaBja, strabovaaja ia aepošteaoati, posebao glede aa pooblastila aemčurji za malo glasov aadvladali. Maogo kmetov v Koajiškem okraji je zarea vrlib, Barodaib, vseakozi poateaib, da jib aiao kos v kozji rog pogaati, še mauje pa aveti stvari izaeveriti, pa žalibože mrgoli pa tudi duševao zabitib, strastaih odpadaikov ia izdajalcev, katerim ae arce širi, če jih le tržanaki aemčur pogleda, ia lacenbergarjev klafljajočih se klobasam ia viau. Neaičurji aa vse kriplje delajo, vse polao poateajakov Plahutove veljave dirja od vaai do vasi, prigovarja ia pooblaatila lovi. V dr. Ledererjevo pisarao piaar R. pismeao ia ukažujoč sili, da jib tam obdeluje, dajim obeta ali grozi, posebao oae, ki so dolžai. Tudi trgovec M. ia BJega siu strastBo rujeta, pooblastila ženskam uailjuje uradai razaosač Ogrizek Fric ia še drugi so za to uajeti. Obeta ae vse, kakor že leta 1885. A ljudje se ae vaedejo več tako hitro aa limaaice, odkar so onega leta aajbogatejši tržaai jako umazaui se pokazali. Temu obljubili ia dali so aovo obleko, kojo je moral po volitvah sam plačati, drugemu obutje, za katero ao ga akoraj tožili. Takšuji pošteajaki, mož beseda, ao ti Koajiški babači ia Biamarckovi klečeplazci. Ob nedeljab se sedaj zbirajo v Žičab pri aekdaajem pošteaem krčmarju Bezovaiku ia se z lačeabergarji bratijo. Je škoda Bezovaika, da zavoljo pičlega dobieka svoje družiae čislaao ime omadežuje ia da od hiše do hiše, od gosta do goata za Ijudi aaubit bodi, katerih grde aaateBe le predobro pozaa. Najstrastaeji pa je leaotržec A. W., koji škili aa župaaov sedež. Bedasto je, da paujoč duhovuike ter zauičljivo aazivajoč jih ,,fare, črue" itd. boče kmeta aa svojo atraa apraviti. Da bi tržaai ae le avojega posla držali, aaj se daa aa daa lehko prepričajo, kako aevsmiljeao propadajo ter ubožajo, kojim je politika prvi smoter! Narodaim kmetom pa živo aa srce polagamo, da se gotovo volitve udeležijo ter z vsemi moemi omahljive ali Bevedae podučijo. Nemeurji se le zato tako aapeBjajo ia borijo, da jim narodajaki ae bi amrdečegaia uaiazaaegaperilarazgraili, da ae bi se mogli prepričati, kako ao z občiaakim deaarjem goapodarili, kam je prešel. Sreajakih račuaov aikdor še videl ai ia o čudaih rečeh ae je pred dvema letoma v javai seji pretresovalo. 0 pesjem davku ae je tudi aekaj slišalo. Gotovo je maogo, kar uemčursko vest teži. Volilci aarodai, kmetje! Zdramite ae ia pridite polaoštevilai k volitvi. Gotovo potem premagate avoje nasprotaike redeče ia masteče 8e )e od Vaših žuljev, ki Vaa le ob času volitev pozuajo, še se Vam dobrikajo, če pa svoj aebieai aamea doaežejo, Vas prezirajo ia se Vam rogajo, bedaate kmetove aazivajoč Vas. Posaemajte Celjake kmete iu zmaga je Vaša, gospodarji aa laataih tleh boste Vi, ae pa z culico aa brbtu priromaai odpadaiki iu njih babure. V to Bog pomozi! Iz Ljutomera. (Naši trgovci.) Tukaj imamo več trgovcev. Med ajimi so pošteai možje, vrli Sloveaci, ki se ae sramujejo svoje aarodaoati, ki očitao povejo, da imajo avoj kruh od Sloveacev, drugi pa so takšni, da ao takrat prijazai ia sladki, kedar Sloveaec aese k ajim s krvavimi žulji zaalužeue peaeze. Takrat pozaajo Sloveaca ter zaajo ž ajim slovenski govoriti. Pri drugih prilikah pa aas zasmehujejo ter zasramujejo mili aaš jezik. To vam je lepa bvaležaoat! Pri aas imamo tudi vee obrtaikov ia rokodelcev. Med temi bi rad aekatere imeaoval. Pa za zdaj ae hočem molčati. Zivijo se, samo od aas Sloveacev. Sami dobro vejo, če Sloveaca ae bo več k ajim, bodo potovafi aa peaji brod. Pa med ajimi so tudi čaatui možje, ki delujejo a svetim prepričaujem za aašo pravičao stvar. Upamo tedaj, da se bodo ovira drugim sčasoma odprle oči, da izprevidijo, kdojih doji pri prazaih jaslib. Naša sloveaska stvar aapreduje daa za daem. Sveta pravica mora aa daa. Mi se borimo za pošteaoat in reaničaoat, zmaga moia biti aaša. Tukaj ao sloveaaka tla ia tukaj imamo pravico od Boga ia milega nam cesarja, da zabtevamo od vsakega: Spoatuj aaš mili jezik, ker živiš med aami ter se od aas živiš. Kdor pa aas zaaramuje, tisti je grd aehvaležnež ter ai vredea, da ga aaša zemlja aosi. Pobere aaj avoja kopita ter naj odide med svoje brate aa Goraje Štajarako ali pa tja v blažeao Prusijo, kamor si pre aekateri tako grozuo želijo. Vi pa možje pošteajaki, odprite svoje phi ter poglejte, kdo je v reaaici vaš prijatelj. Cas že je, da se vzdraaiimo! IzKuraena na Pohorji. (Občiaske vo1 i t v e). Kdor je pred tremi leti še pozaal aaše razmere ia bi si jih ogledal aedaj, moral bi ves začudea reči: ^Koliko ae pač v tieli letih izpremeai!" Ko smo pred 3 leti volili obeiaaki odbor, treba je bilo aapeti vse moči, da smo dobili večiao, a letoa — po treb. letih — so bili aaši aaaprotaiki že tako poparjeai, da se aiti volitve aiso vdeležili, ia amo torej 27. marca prav mirao lehko volili svoje kaadidate. Izvoljeai ao aami imoviti kmetje in odličai, pošteai aarodajaki, tako da jih je veselje pogledati. Slava Kumeačaaom! Čudao pri letošajib. volitvah je aamo to, kako so aaaprotaiki aašega juaaka g. Lakužiča lovili ter se aiu sladkarili, aaj bi z ujiaii poteguil, pa zastoaj. Gospodje! Kako je veadar to, da Vam je g. Lakužie ravao letos tako aa arce priraatel ? Kako je to, da ga v tiatej dobi, ko ate Vi Kumeaaki zvouček aoaili, aiste poznali, da bi ga v odbor volili ? Kaj ae, tiatokrat ae ga aiste potrebovali — sedaj pa tudi oa ne potrebuje Vas. Letos suio si popoluoma otresli uemčarski jarem ia amelo trdimo, da aaa aikdar več- ae bode žulil. G. Zemljaku, ki se je uajboije trudil za uaaprotBO straako, pa želiaio dober tek pri aaujah, katere ae aikdar ae bodo uresaičile. Iz Beljaka. (Zahvala iB prošaja.) KujiŽBici ,,podružaice sv. Cirila ia Metoda za Beljak ia okolico" blagovolili ao Badalje darovati p. a. gospodje: Jos. Žirovaik, učitelj v Beguajah, 24 kajig, Fraa Oblak, c. kr. poatai oficijal aa Duaaji, kajige ,,Matice Sloveaake" za 1. 1887., Šimoa Stockl, kaezo-škof. duh. svetovalec ia župaik v Šeat-Leaartu pri sedmib studeucih, 5 gld. za 5 iztisov kujig ,,družbe sv. Mohora"; Jos. Apib, profesor v Novem Jičiau, 7 lepo vezaaih kajig; Šimoa Rutar, c. kr. profeaor v Ljubljaai, 10 mark v zlatu, Autoa Gabroa. župaijski oakrbaik v Črai, 2 gld. — Nadalje je podarila slavaa ,,Matica Slovenska v Ljubljaai" o priliki štirideaetletaice vladanja presv. cesarja Fraaca Jožefa I. 15 iztisov kajižice ,,Zgodoviaa avstrijsko-ogerske moaarhije" in 2 iztisa krasne kajige nSpomenik o šestato- letaici začetka bababurške vlade aa Sloveaskem". — Ob jedaem aam je popraviti aeljubo pomoto, ki ae je bila vriaila v zadajo zahvalo. Ne gospa Magdič, ampak gospa Ivaaka Zižkova, aoproga g. dr. Žižka v Ormožu. podarila je aaši kajižaici aad lOo lepib kajig. Vsem, ki so a svojimi darovi pripomogli, da se širi omika ia aarodaa zaveat tudi med zatiraaimi ia tlačeaimi koroškimi Sloveaci, bodi izrečeaa aajprisrčaejaa ia aajiakreaejaa zahvala! Bog plati! Dovoljujemo si prositi ae Dadaljuih darov; posebao dobro došle bi aam peami se sekiricami, da bi jih mogli izposojevati ali pa razdeliti med aaše vrle Loške ia ŠeatLeaartske pevce. Kdor more kaj storiti, proaimo ga lepo v imenu svete aaše stvari sloveaske. Za aačelaištvo ,,podružaice sv. Cirila ia Metoda za Beljak ia okolico": Matija Wutti, aačelaik podružaice ia poaestaik aa Ločilu (pošta Riegersdorf). Zdravko Kraut, kajižaičar ia župaik aa Braci (Fiiraitz).