Štaierske vesti. —š— Od nekod nam pišejo: Minulo nedeljo sem bil na slavju 401etnega obstanka Učit. društva za ormoški okraj. Lepa slovesnost je bila to. Udeležba častna, govori lepi in pomenljivi, užitek krasen. A kar me je dirnilo neprijetno je dejstvo, da med prisotniki nisem videl vseh tovarišev, ki službujejo v tem okraju. Moral sem slišati, da celo neki prej jako napredni kolega le od strani gleda društvo, v katerem se shajajo njegovi tovariši in tovarišice. Ta tovariš je bil baje isti dan, t. j. na dan slavnosti celo v Ormožu, pa se ni približal kolegom — znamenje, da ga ne zanimajo učiteljske težnje, da mu ni za stik z naprednimi tovariši. Je li res, da je ta tovariš edini v ormoškem okraju*- ki ni ud društva, katerega lepa slovesnost nas je vse tako jako navdušila? Snuje li misli za ustanovitev Slomškarije? Ali pa je morda mnenja, da _so naše stanovske organizacije vobče nepotrebne? Ako je prvo, mislim, da mu niti tovariš od Sv. Bolfenka niti oni od Sv. Tomaža ne priskoči na pomoč. —š— Sv. Bolfenk pri Središču. Učiteljstvo štirirazrednice pri Sv. Bolfenku priredi dne 21. junija ob 3. uri popoldne v šolskih prostorih šolsko veselico. Na vzporedu je pozdrav, pesmi »Na tujih tleh« (D. Jenko) in »Večerni zvon« (Hladnik), prizor s petjem »Zapuščena sirota«, gledališki igri »Jagode« in »Čista vest« (Gregorič), deklamacija »Knežji kamen« (Aškerc) in živa slika v proslavo 5001etnice umeščanja koroškega vojvode na Gosposvetskem polju. Čisti dobiček je namenjen šolarski knjižnici. —š— Iz Dobja. V obrambo. Na dopis »Gorica pri Mozirju« v 23. broiu »Učit. Tovariša«, v kojem hoče tovariš g. Pulko za vsako ceno javnosti natveziti, da sem ga s poročili »Roditeljski shodi v Dobju«, »Dan treh kraljev v Dobju« in »Krajni šolski svet v Dobju« napadal, oziroma ga sumničil, se dovoljujem v dokaz neutemeIjenosti njegovih trditev ter v svojo obrambo sledeče omeniti. 1. Slabe razmere kake šole imajo lahko svoj izvor a) v starših, b) v otrocih, c) y krajnem šolskem svetu, d) v učteljstvu in e) v šolskih oblastih. V tukajšnjem poročilu »Roditeljski shodi v Dobju« so bile izrečno naštete tele slabe razmere: Polovica otrok brez knjig, slab šolski obisk, prepozno dohajane na dnevnem redu, v šolskem proračunu ničesar za uboge učence. Drugih razmer ni bilo naštetih. Vsakomur mora biti jasno, da so povzročitelji teh razmer starši a) neposredno sami, b) posredno po svojih otrocih in krajni šolski svet. Za odpravo teh razmer sem skliceval z uspehom roditeljske shode ter sem po preteku enega leta o tem poročal v »Učit. Tovarišu« z namenom, naj jih blagovoli prirejati, komur se to zdi primerno. Moj namen je bil torej obveščujoč (informativen), ne pa napadalen (ofenziven). Saj ni v poročilu nobenega stavka niti besede, s kojo bi se namigovalo na učiteljstvo, torej tudi ne na tovariša g. Pulka. — V svojem dopisu »Gorica pri Mozirju« v 23. broju »Uč. Tov.« piše tovariš Pulko, da se je s poročilom o roditeljskih shodih čutil prizadetega, ker je sprejel od mene pismo z dne 16. avgusta 1913. V tem zasebnem pismu, ki je obsegalo odgovor na neko njegovo pismo, je bilo res več stavkov, ki so se nanašali, v kolikor se pač še spominjam, ponajveč na silno zapuščene stanovanjske razmere in tudi na druge šolske razmere, teh stavkov pa tovariš g. Pulko ni bil upravičen devati za podlago presojevanja poročila o roditeljskih shodih, saj mu je to pismo dokazovalo, da sem se pri roditeljskih shodih in v poročilu o njih ravnal po dostojnosti ter nisem v njem omenjal ničesar drugega nego samo razmere, koje so provzročali starši. On bi srnel torej primerjajoč moje pismo, presojati le to, kar je bilo javno tiskano, ne pa to kar je bilo v zasebnem pismu zaupano njegovi molčečnosti. — 2. V izpodtikanem poročilu »Dan treh kraljev v Dobju« je bilo doslovno tiskano: »Trije kralji so pozivali zbrane k ljubezni do domače grude, naj ne zapuščajo domovine, izpodbujali so jih k varčnosti, ki je za olepšanje domovine in za blaginjo posmeznika nujno potrebna ter naglašali, naj se Slovenci zavedamo, da smo del velikega slovanstva. Ker je narodna zavednost v Dobju na neverjetno nizki stopnji, ozirorna je med preprostim Ijudstvom skoro nikjer ni in se ljudje kaj radi izseljujejo v Nemčijo za delom, je bil ta nastop kaj umesten.« — Nikakor ne morem umeti, zakaj se tovariš g. Pulko nad tem izpodtika, saj ni v celem poročilu niti besedice o krivcih, saj ne iščetno krivcev in provzročiteljev, temveč iščemo način, pota in sredstva, kako silno nezavednost za sedaj oslabiti, a sčasoma odpraviti ter izseljevanje omejiti. Docela neutemeljeno pravi gospod tovariš: »Kaj naj potem rečem o narodnem delovanju K-a, ko je vendar splošno znano, da je iz Kokarske občine tretjina prebivalstva v Ameriki!« Izseljevanje vendar nima niti v Dobju niti v Kokarjih nobene zveze z narodnim delovanjem učiteljstva, !temyeč je povsod umestno proti izseljevanju delovati. Šele v Dobju sem spoznal vrednost roditeljskih shodov ter obžalujem odkritosrčno, da jih četudi preobložen z delom pri občini, nisem v to svrho prirejal na Gorici. Ne bodem se izpodtikal, temveč veselilo bi me, če bi blagovolil gospod tovariš mojo zamudo nadomestiti. — 3. V 204. broj »Slov. Naroda« 1913 se ni odtod ničesar poročalo, temveč je bržkone uredništvo »Nar. Lista«, ki je obenem, če se ne motim, sourednik »Slov. Naroda« za Štajersko^ tja poročalo o odpravi dvojezičnega pečata za šolsko vodstvo in nekojih dvojezičnih šolskih tiskovin. Zakaj se čuti tovariš g. Pulko tudi tu prizadetega, mi ni umljivo. Naj bo kakor hoče, dejstvo je in ostane, da goji tukašnji krajni šolski svet slovenski jezik v šoli vrlo dobro. Pod pojmom »v šoli« se razumeva namreč tudi ono delovanje krajnega šolskega sveta, ki sega v upravni (administrativni) del šole. Niti učiteljstvu, niti tovarišu g. Pulku se ni zgodilo nobena krivica, nobeno sumničenje ali celo obdolžitev, če se je to objavilo v izpodbudo vsem onim krajnim šolskim svetom, ki še niso oskrbeli saraoslovenskih pečatov, niti za osebc niti za šolsko vodstvo, saj se s tem ni reklo, da goji krajni šolski svet slovenski jezik v šoli pri pouku. — 4. Učiteljstvo v Dobju je bilo podalo svojo izjavo glede resničnosti tukajšnjih poročil v »Uč. Tov.« brez sugestije. — 5. Nisem imel namena se s svojimi poroeili »bahati«, kakor mi tovariš g. Pulko predbaciva, to bi bila prenizka nagrada za moje delo, temveč vsa moja poročila imajo obveščujoč namen. Le priobčujmo svoje uspehe v »Učitelj. Tovarišu«, s tem izpodbujamo drug drugega k podrobnemu in poglobljenemu delovanju. Če se tuintam podpišemo, ne pomenja to baharije, temveč to pomeni, da upamo svoje prepričanje javno podpisati in da prevzamemo za svojo poroeilo pred javnostjo in pred oblastmi vso odgovornost. To je pač nekaj višjega nego nizka baharija. — 6. S svojim »Poslanim« tudi nisem irnel namena zamašiti gospodu tovarišu ust, temveč sem le prosil uredništvo »Uč. Tov.«, naj takih in sličnih dopisov več ne priobčuje, ker nam niso na čast, danes pa dostavljam, ker kažejo svetu, da smo še na jako nizkej stopnji stanovske discipline — sam sebe ne izvzamem — ker tratimo svoje moči, čas in prostor v časopisju z domišljenimi osebnimi zadevami, ki pravzaprav javnosti ne more zanimati, pač pa ji lahko preseda. Uredništva »Učit. Tovariša« pa jaz ne morem prisiliti take dopise odklanjati, če tega samo noče. — Stojim neomajano na tem raztolmačenem stališču ter prosim znova tovariša g. Pulka, naj blagovoli končno vendar to moje pojasnilo na znanje vzeti brez razglabenja stavkov na kako drugačno vsebino, nego jo z besedo poočitujejo. Ce pa se že hoče zadeva raz- motrivati na vse mogoče slučaje, naj se to vrši vedno z višjega stališča, od lepše strani, iz višjih ozirov in blažjih namenov, nego jih kažejo izrazi »sumničiti«, »bahati se«, »mašiti usta«, »infamija«, in kar je še kaj podobnih izrazov nizkosti. Ako bi se splošno ravnali po tem stališču, bi morali ob raznih razpravah in poročilih, šiniti vsi po koncu ter zamahniti po »Uč. Tov.«, oziroma po njegovih poročevalcih, češ, nimate nam ničesar poročati, je vse v redu, naš stan, šolstvo in narodnost so na višku razvoja. Kdor kaj razpravlja in poroča, sumniči mene, tebe, njega, njo, naju, vaju, nju, nas, vas in njih. Molčite, a »Uč. Tov.« naj neha izhajati! — Pregledoval sem že dokaj čeških, hrvatskih in nemških učiteljskih listov, a take strastem služeče nizke osebne polemike še nisem nikjer dobil, kakor jo moramo na Slovenskem neprebavljeno prenašati. V Dobju dne 12. junija 1914. Radoslav Knaflič. — Opomba uredništva: To pravdo s tem v svojem listu končujemo! Nikakor ne moremo več dopuščati, da bi se naši tovariši v javnosti na škodo našega skupnega ugleda tako lasali in prerekali. Ako si želita oba prizadeta tovariša še kaj povedati, naj vse to sporočita upravnemu odboru svoje Zveze, ki naj ukrene, kar se mu zdi prav in potrebno! —š— Polzela v Savinjski dolinl. Dne 9. rožnika t. 1. je imela šolska mladina tukajšnje petrazredne slovenske šole izlet na Gorooljko. Da se je izlet obnesel v zadovoljnost vseh izletnikov, se je zahvaliti velikodušnosti blagorodnega gospoda dr. Vida Červinke, okrožnega zdravnika na Polzeli, ki je bogato obdaroval šolsko mladino z živili, za kar izrekajo izletniki blagemu dobrotniku najiskrenejšo zahva- 10. — Šolsko vodstvo petrazredne ljud. šole na Polzeli. —š— Žalska meščanska šola. Namestnik ekscelenca Clary je povedal deputaciji žalskega trga, ki je bila zaradi skorajšnje otvoritve meščanske šole pod vodstvom dr. Kukovca predzadnji četrtek pri njem, da je že zaukazal vse potrebne korake celjskemu okrajnemu šol. svetu. Naj bi ta prav. hitro posloval, da bi bilo mogoče šolo še to jesen otvoriti. —š— Iz Ijudskošolske službe na Sp. Štajerskem. Imenovani so: usposobljena učiteljica ročnih del Ana Smolnikar za učiteljico ročnih del v Zavodnah; provizorična učiteljica y Sv. Jerneju Leopoldina Novak za deiinitivno učiteljico istotam; provizorična učiteljica v Vurberku Štefanija Spindler za definitivno učiteljico istotam; definitivni učitelj pri Sv. Marku Ludvik Ivanjšič za učitelja pri Sv. Juriju na Ščavnici; provizorični učitelj v Velki Aleksander Koprivc za definitivnega učitelja v Ščavnici; definitivni učitelj pri Sv. Duhu Avgust Lah za nadučitelja istot-am; provizorična učiteljica v Sevnici Pavla Starkl za učiteljico ročnih del istotam; provizorična učiteljica v Novi Cerkvi Hedvika Smolnikar za defintivno učiteljico istotam. Začasno je vpokojena definitivna učiteljica v Hrastniku Alice Koschell, stalno pa začasno vpokojena učiteljica Ivana Škerjanc, —š— Meščansko šolo v Žalcu otvorijo najbrž še letošnjo jesen. —š— Umrla je v Laporjih pri Slovenski Bistrici učiteljeva soproga učiteljica gospa Milena Kopriva v 34. letu starosti. R. i. p.!