98. številka.
V Trstu, v soboto 7. decembra 1889.

Tečaj XIV.
„E D I N 0 S T"
iz.Imja dviiKTRt n« teden. vsako sredo in lobotfl ob ]. uri popoludne.
„Edinost44 stane:
ta vso leto gl. H.-; izven Avitt. ».— gl-EB polu leta „ 3.—; , „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične Številke bo dobivaj® v pro-dajalnirah tobaka v TritB P« & n°v.,
* Gorici in v AJdovićini po • Na naročtoe brez priložene naročnine m upravniitvo ne ozira.
EDINOST
V«i dopisi ne pošiljajo uredništvu v u liri <'rffmtia it. '25 Vsako pismo mor« biti lraiikovano, ker nefrankovana sh ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo.
(Jalasi in oznanila ne račune po 8 nov.
petitu ; /.a naslove t. debelimi plačuje prostor, kolikor bi ga meglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd.
le račune po pogodbi.
Naročnino, rekliimnoije in inserate prejema upra7ni«tvo v ulici Carintia ^S. Odprle reklamacije so preste poštnine.
I (^jlasi m o V Vts.n-a v p NirUaini se
> obs
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V •Omiist J« noS«.
Primorski Slovenci in nov namestnik.
Naj si čestiti čitatelji Edinoati ne obe-čajo Bog ve kaj brati v tem ćlanku e tako pompoznim naslovom. Nočemo jim tu no* vaga c. kr. namestnika, kojega je carjeva milost poklicala, da vodi usodo tukajšnjih dežel, predstavljati kot posebno mesijo ali odreienika našega naroda na Primorskem; niti ga hočemo opisati kot očitnega na* sprotnika nnših teženj in potreb, pač pa jim hočemo povedati kaj se splošno misli. o novemu namestniku.	!
Italijanski listi sploh pozdravljajo ga z največjim veseljem in upanjem, da hode aovi namestnik vedel uvaževati njih pri* | čujočnost tor z nadejo, da bode on očitno potegoval so za korist in prospeh italijan-, stva na Primorskom sploh. Osobito tržaški listi si od njega mnogo upajo misleč, da bode zvest naslednik Depretisu in izvr- j šovatelj njegove politike, ki je prizadela toliko skelečih ran primorskim Slovanom.
Koj po njegovem imenovanju namestnikom za Primorsko izrekli smo tudi mi, 4a so Slovenci v Trstu in na Primorskem pričakovali z velikim upanjem imenovanje aamestnikovo ter, da se sedaj nadejajo, da boda novi namestnik vedel ceniti prave potrebe Trsta ter so oziral tudi na težnje in potrebe slovanske večine na Primorskem. Nekateri so nas v tem slabo ameli ter si morda mislili, da se novemu vodju tržaškega namestništva menimo hli-aiti ter pred njim moledovati drobtin.
Nikakor ne. Potrebo in pravice našega naroda so nam nad vse. Prenaglila aa je oficijozna gospoda ko je kratko našo ▼ast brzojavila koj dunajskemu uradnemu listu ter s tem hotela razjaviti svetu: glejte kako so vsi, celo Slovenci — koji izvestno ■a uživajo v Trstu nikake pravice navzlic znatnemu njihovemu številu — zadovoljni z novim namestnikom.
Tak o odločno potegniti se za tega vi*
socega gospoda vendar nesmo nameravali.* Hvaležnost nam je pač priljubljena čednost in hvaležni bodo Slovani na Primorskem brez dvojbe onemu svojemu političnemu vodji in cesarjevemu namestniku, ki bode vedel kakor dober oče ustreči nam, zadovoliti podpolno našim opravičenim željam, dovoliti nam kar nam državni ustavni zakoni zatrjujejo ter nas braniti pred divjimi in surovimi napadi naših nasprotnikov. Laška manjšina postala je zadnji čas v terjatvah in pristranosti res neprekos-Ijiva. Ista noče pripoznati niti obstoja večine, z zadnjo postopa liki svinja z mehom : ako se naš poslanec drzne usta odpreti v deželni in mestni zbornici ter oporekati očit lim nepostavnostim in krivi-c«m, ki se godč našemu narodu, — «gen,j v strehi ; lahonske kavke zaganjajo so vanj ter ga hočejo prepričati iu prisiliti k molčanju.
Tretjino prebivalstva v Trstu zavzema pa Slovan, a nasprotniki njegovi mu odre-! kajo pravico imeti v mestu slovensko ljudsko šolo; okolica je izvestno obljudena' izključljivo s Slovenci, a vanjo se silijo laške šole ter polagoma odpravljajo prej obstoječe slovenske ; za 40.000 Slovencev i nema mestni magistrat niti jednoga uradnika, kateri bi z nami uradovai v našem jeziku ; v slovenski okolici nastavljajo se laški komisarji, čem dalje več laskih učiteljev, laiki zdravniki, tali o n s k i kapovile; ako slovenski okoličan nočo zatajiti svojega rodu in jezika — nema milosti pred mestnim magistratom; ako se vdeležuje domačih slovenskih družtev in shodov, očrnjen je kmalu po nastavljenih ovaduhih v okolici in, če je imel zaslužka pri magistratu, kmalu se ga sprrvi še ob tega; navzlic višjej ministerijulnej naredbi, uraduje mestni magistrat s slovenskimi strankami italijanski in nujne prošnje, ako so podnesene jo v slovenskem jeziku, čakajo čestokrat dolgo rešitve, da se ljudstvo naveliča.
tudi isto namestništvo rešuje slovenske ulog« nemški. Sploh so slovenščini povsod stavijo zapreke; slovenski narod se povsod potiska v kot; njegove pravic« se nočejo izpolniti in opravičeno želje ostajajo v pozabljivosti.
Tako je naše sedanje stanje ; predani smo na milost, in nemilost lahonskemu ma-giatratu in nikjer se naš glas ne posluša čeprav plačujemo z Italijani enake davke.
Tem abnormalnim, nenaravnim razmeram bil je uzrok no malo prejšnji namestnik. Isto razmere, kritične tudi za av-strijstvo Trsta in Primorske sploh, bile so deloma krive, da so je namestništvu odpovedal — da ne rečemo, bile so uzrok — njegovemu padu, Nestno tedaj primorski Slovani z upanjem gledali na bodočnost? Nbsmo li željno pričakovali novega namestnika P
Obečali smo si istinito mnogo ter me- ; nili, da cesarjeva milost slednjič izbere moža, ki bode sposoben modro voditi barko burne primorsko politike ter rešiti to tako važno avstrijsko deželo cesarstvu in to: uvaževajoč v temeljnih zakonih zajamčene pravice in zahteve slovanske večino na Primorskem, ki se je vsikdar navzlic zanemarjanju od merodajnih krogov pokuzala odločno lojalno in pravo „stražo ob Adriji" ! So se nam pa želje izpolaile ? Soditi ne moremo še, kajti bilo bi prerano. Človeka soditi je po njegovih dejanjih; politi kurju pa po uspehih njegove politike. Bodočnost nam pokaže v kolikor so so nam želje izpolnile in v kolikor smo se v upanju varali.	(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranja dežale.
Državni zbor je zopet pričel svoje delovanje. Na videz je vse nespremenjeno ; Ali ne samo pri mestnem magistratu;'na desnici sede slovanski in nemški kle-
PODLISTEK. Reguljčev Tone.
Spiual Ivo Troit.
„Ca m' ont pa« tout de naltre; Dieu.mes enfants, vous donne nn heau trćpas!".
Beranger.
Doma sva skupaj v šolo hodila. Da j« bilo le vreme ugodno, lazil jo z lončičem pe vasi o ti hiše do hiše prosit mleka, zelja, krompirja. Kadar je hotel biti prav siten in nadležen, ko roditelja njegova nesta imela Blanega zrna pod streho, moledoval je za špeh iu moko. Vaščani so se ga bili užo tako privadili, da se jim je zdelo, da mora tako biti. Prišedši z lončkom v hišo položil se je takoj po krščanskem pozdravu za ogenj gret. Če ni bil le odveč lačen, govoril je, dasi deset ali jednajstleten dečko, prav tako kot kak odrasal možak; kadar so pa pajki imeli svoje neprijetno opravilo po želodcu iu čevih njegovih, ■držal sej« kislo ; molčal je in žalostno pogledoval na mizo, kjer se jo hladila skleda vabljivega močnika, dišečih žganjcev, dobre zabeljone kisuve ali kake druge jedi. Prosil ni rad, povedal pa jo, koliko časa uže strada. Nekoč je cedil sline in gledal, kako
slastno jedo v neki hiši kislo zelje. Lačen tako, da bi lahko skozf njega videl, obriše se parkrat z rokavom pod nosom na desno 'in levo ter reče: „Gospodinja, jaz tudi jem rad tako!* Domačini so se mu smejali ter ga poklicali k mizi in slednjič so mu š« skledo pustili, da jo je postrgal,...
Mislil sem včasih, zakaj neki dopušča Bog živeti takim ljudem. Druzega neso kot nadlega sosedom. Svojo bo imenovali le revno kočo od štirih sten, med kojimi je ločila lesena pregraja kuhinjo, (če se more sploh tako nazivati prostor, kjer so kosili), od spalnice. Dim si je iskal poti skozi deske na strehi, dež in sneg pa od druge strani, in nobeden ni bil v zadregi radi prolaza. Tone je bil svojima roditeljema „poslancem*, prenaševalcetn raznih resničnih in neresničnih novic. V soli se je malo učil, ker je bil lačen. Kaj radovedno smo ga tedaj otroci gledali, ko je ves bled od glada mirno sedel na svojem mestu ne meneč se za celi svet. Milo je zrl pred sć ter zdaj pa zdaj pomrdal z razklano zgornjo ustnico, skozi kojo mu je blestel dolg sekavec. Ako mu je kdo očital ta nedostatek, takoj je vzrasel, in če ga nesi znal pomiriti ter utešiti, spravil ti je
na koš. Močen je pa bil močen ta Tone. Čutili so to osobito oni, koji neso imeli lešnikov, orehov in jabelk ali v poletnem Času kruha za njegove zobe. Radi pretrgan« zgornjeustnice ni imel čistega izgovora, kar ga pa ni nikdar spravilo v zadrego. Znal se je izrezati kot kakšen „dohtar*. Bog sam vedf, od koga je vjel nekaj laških besedi, s kojimi se je hahal, da zna laški. Če je hotel komu pokazati znanost svoja zakrožil je:
„Tam v Terješti Starem mešti Vsaka hiša Svoj bolan".
Te besede imajoče tudi zase posebno zgodovino, zadostavale so da so, mu hudomušni otroci (mene ni bilo zraven) začeli praviti: „Tonšta menšta*, kar ga je jako jezilo. Pozneje se je navadil tudi tu in tam kaj izmakniti. To pa ni Čuda, ker reditelja njegova sta bila za tako rokodelstvo na jako dobrem glasu. Sumili so ja marisičesa. Tonetov reditelj se jo imenoval po krstni knjigi Gregor; a ker ljudje povsod tako radi pritikajo in dostavljajo imena, rekali so mu le Reguljec, kar je seveda s prvotnim imenom v jako duljui
likalni poslanci, mej katerimi vlada še stara sloga iu sporazumnost. A po dogodkih v zadnji deželnozborski dobi seje mnogo pretuenilo in strank« na desnici neso več tesno spojene, kakor so bile.
0	tem nam pričajo razni klerikalni listi, kateri pišejo o važnosti položaja ter ne kažejo preveč upanja v bodočnost. „Narodni Listy* poročajo, da se jo vlada posvetovala s predsedniki vseh desniških klubov, da je je svarila naj bodo mirni in zmerni, obljubiti jim pa ni mogla ničesar češ, ker jo sama jako nestalna. Finančni minister j« predložil zbornici proračun za leto 1890, ki nam kažo 942.817 gold. prebitka. To je uže drugič, da minister Dunajevski predlaga zbornici proračun brez deficita in skoro bi se užo veselili, da se mu j« posr«čilo to spako popolnoma izključiti iz našega državnega gospodarstva. No, ako pomislimo, da je lanski proračun kazal 2,525.059 gld. prebitka ter oba primerjamo vidimo, da se je prebitek letos zelo skrčil in sicer za 1,582.242 gld. To pa naše prenagljene nade hitro potlači. Se manj nado imamo, da je deficit iz naših državnih proračunov za vedno iztrebljen, ako pomislimo, da so po proračunu za 1890. leto dohodki od žganja in sladkora tako veliki, kakor lani in da bode po ministrovem računu tobak nosil državi 1 miljon gold. več nego lansko leto. Kaj ako bode treba dovoljevati sredi leta še nove svote za nepričakovane potrebščine , in teh je vsako leto za nekoliko miljonov, kaj bode s prebitkom potem P — Proračun kaže dohodkov 546,418.477 gold. troškov pa 54(5,475.660 gld. Opozicija je začela uže v prvih sejah svoje delovanje proti vladi in večini. Misli si, kujmo železo dokler je gorko, uporabiti pravi trenotek, to je največja umetnost. Zato je g. Plener precej interpeliral vlado zuradi adresne debate v češkem deželnem zboru tor jo pozval, naj razbistri nje stališče nasproti motivaciji večino češkega deželnega zbora, s katero je prešla
zvezi. Bil je Tonetu strijc. Po rokodelstvu in jeziku bil je čevljar, a zaslužil je malo, ker se mu je redko kdaj ljubilo delati. Dogodilo bu je, da je prinesel sosedov fant popravit, poddelat ali ostavo det svojemu čevlju. Reguljec je prijel čevelj, opljuvsl, počrnil z vitrijolom ter vrnil, rekoč : „Miduš (navaden njegov interkalare) fant nd, dober je!* Novine mu neso dajali, ker ni znal novejše modo; krpanja pa je imel mnogo. Ko je nekdaj v semnju precej zaslužil, drugi pravijo: oBleparil z mešetarstvom, zmetal je prišedši nekoliko natrkuu domov vso starino izpod strehe na cesto, rekoč : „Miduš*,
„Stare škarpe Hi kuti, To je mene sram".
Ta brezmiselni čin je dolgo potem obžaloval osobito po zimi, ko ni imel dela, no drv, ne hrane. Hodil je okolu v dolgi
1	suknji še iz boljših časov ter se bahal v najhujšem mrazu : „Miduš, tako Betu oblečen,
i vender me pretrese!* A pod vratom ni ] bilo videti srajco, hlače prtenice so bile na kolonu in tudi drugod preglodane, da i je goljiiva gledala v beli svet. Svitec ni imel in čevlji neso bili za mehko vreme. Kadar se je tresel in čruel od gladu, hvalil se
Uže pred osmo uro so se začeli vo-lilci zbirati v krčmi g. Antona Sancina „pri konjičku* ; čulo se o volitvi od naše strani ni posebno dosti, kajti vsakdo je bil uže pripravljen, koga bode volil.
Od nasprotne strani bil nam je po. stavljen za kandidata neki g. Carlo Banelli, posestnik iz Trsta. Da bi bili oni nade ljudstvo preverili, naredili so razun itali-ijanakih oznanil, tudi slovenska; tedaj zopet
Magdalene zgornje obljubili glasovati za našega narodnega kandidata, a pri oddaji listov so se premislili in so glasovali za nasprotnika, pozabivši svojo sveto dolžnost, med tem ko so se pustili vloviti, so pa sami sebe omazali. Žalibog !
Huda borba je bila; naši so bili vbi navdušeni, vsak je težko pričakoval izida volitve, dokler nesmo znali, da je naš rojak zmagal.
Pokazali smo s tem, da smo v okolici Slovenci in da smo se živi. Približujejo Be boljši časi, samo aloge treba, pa bo zmiraj zmaga uaša. Na zdar!
Iz Kontovelja-Proseka 5. decembra.
[Izv. dop.J Dolgo in dolgo sem pomišljal, naj-li primem pero ali ne, da napišem vsej par vrstic o našeui kraju, o našem lovnem stanu. Dolgo sem se obotavljal, pravim, in slednič sem bil tako raz sebe, da sem zalučal „bilo* v „lefcM, da vidim, bode li „križ" ali „glava". Nesreča je hotela, da
imela
prek uiladoČeske »drese na dnevni red. loiaju ne izraža prav nič povoljno. De-Plener je rekel, da bi bilo kronanje av- ficit bode letos tako velik, da si laški ro-atrijskrga cesarja Češkim kraljem, prizna- doljubi še misliti ne upajo nanj. Sploh so nje samostalnosti in neodvisnosti kralje- pa finance laškega kraljestva v zadnjih vine češke, kur bi bilo z državno ustavo štirih letih popolnoma propale. Zadnji v velikem nasprotstvu. Tudi sklepi o urad- štirje proračuni laški kažejo nam 384 minem jeziku samoupravnih občin, o šolah lijonov deficita. Vrhu vsega tega imajo pa za manjšine itd. neso g. Plenerju po volji še posamične občine strašne deficite; tako češ, da bodo donasali samo Čehom kori- ima Rim letos 10 milijonov primankljaja. sti. Žid ovski listi mislijo, da bode grof Razni kraji potrebujejo podpore zaradi
Taaff.- moral odgovoriti na to interpela- škode, ki so jo napravile povodnji itd. dokaz kakih sredstev se poslužujejo naši cijo, da bode pa jako v zadregi ter da Tako daleč so liberalci privedli Italijo; nusprotniki, da bi nas vlovili v svoje zanjke, bode govoril zato kolikor mogoče nejasno tako drago mora plačevati svoj naslov! ali mi uže poznamo njih lastnosti ter se Da vidimo.	[„velesila" in svojo zvezo z Nemčijo. Vrhu'jim ne damo prevariti.
V ogrskem državnem zboru vse mizerije pa Lahi iščejo se v Afriki Potem pa kriče, da sta Trst in okolica obravnavajo Še vedno državni proračuni, sreče.	zgolj italijanska: zakaj pač tiskajo tudi
Opozicija obdelava Tiszo kakor li more V nemškem državnem zboru je slovenska oznanila! Revčki, vidi se jim ter si izmišlja vsa mogoča sredstva, da bi na dnevnem redu vprašanje o bankah, Z laž na nosu. ga prisilila odstopiti. A vse to je, kakor neke strani se dela na to, da bi „državno
se kaže brezuspešno. Te dni so raztrobili banko* popolnoma podržavili, t. j. da bi naglici na zid devali, no pa neso i časniki vest, da so pripravljali atentat »u jo država prevzela v svojo upravo. Proti dolzega obstanka, noč jih je vzela. Tiszo. O tej crnej nakani donašajo neka- temu predlogu se z velikim vspehom bori j V nedeljo so se pa še druzega sredstva teri listi cele strani ter natanko opisujejo, državne banke predsednik pl. Dechent poslužili, plačevali so namreč glasove po
kako so se bili zarotili štirje možje proti trdeč, da bi to banki škodilo ter da bi goldinarju, po dva, pet, celo o 10 gld, se i mi pokaže „brla*, „križ", in jaz — kakor ministerskemu predsedniku. Bili so menda tudi za državo bilo slabo. Banka v državni je culo. Imeli so nekaj takih agentov, ali j sem prej pri sebi obljubil — moral sem uže postavili dinamit pod pločnik pred upravi bi ne mogla tako delovati, kakor eden med njimi se je vendar opekel;' odločiti se za „križ". O, ti križ! purlamentom, napeljali so uže bakrene deluje sedaj, morala bi imeti večji kapital, vtaknili so ga v luknjo in tako njegovo j Kdo ne ugaue, kaj menim pisati P žice ter vse pripravili, da poženo Tiszo v s katerim bi ne mogla svobodno razpola- ognjusno dejanje zaprečili. Culo se je v Kdo ne zna na pamet celega mojega do-zrak, tu je poatgla neka uplivna oseba gati. Za primer navaja francozko državno gostilnah potem, da so zajcu rep odtekli, piša, uže predno ga prečita, da, predno vmes ter zarotnike pregovorila, da so banko, ki je v državnih rokah, ki pa baje Govorilo se jo tudi, ako Banelli zmaga 8a °b'leda od daleć * ! Da, da, vsi ga znate, opustili to strašno nakano in pustili Tiszo zaostaje v vsakem obziru za nemško. i da dobomo nagrade 100 (?!) gld., in da Pozliat« popolnem vsako vrstico, vsako naj živi. Ta „uplivna" oseba je rekla Francoz k a vlada ni še priznala 8e bodeti odprli dve krčmi (osmici). Ali besedo ravnokar nameravanega spisa!
ga hočejo v poštenem boju braziljske republike, kakor so bili časniki nttgi ljudjo se temu navzlic neso dali pre- j Nekateri se izgovarjajo, da ne dopi-To so res pravo madjarske bajke, raznesli. Francozka vlada je samo naročila „lepiti takim lažnjivim obljubam- če v 8UjHjo ZA to» da čitaj o dotični dopis nji-Vnanje dežele.	svojemu zastopniku naj oficjozno občuje z ća8t n„j Vejejo, da smo jih ubogali, hovi *upljaci i« sosedje, temveč v to, da
usija se dogovarja, kakor poro- novo brazi,j8ko vlado» kolikor zahtevajo |<ai. 8() nntn po oznanj]jh priporočali, ne tudi svet ve> khko ln kaJ Be &odi ▼ čajo dunajski židovski listi, z belgijskimi kori8ti fraucozkih podanikov in veljavne verjeti iažnjjvjm obljubam! Storili smo tićni vasi> oairoma občini, ali sploh v do-in francozkimi bankirji o novem posojilu P°6odbe mej obfclDa kavama. Enak na- prav to>	tičnem kraju. In meni revežu ni možno
v znesku 400 milijonov frankov. Rusija log dobili 80 zaetoPniki V8t h drugih e™>p-, Od naše strani so ni potrošilo niti' porabiti še tega izgovora, ne. Kdor ne ver hoče po trditvi teh listov vporabiti ta ekih drža! od MV°jih vlad'	vinarja; ni bilo treba tega, ker ljudje komu ni	ka) in kak° «« godi
denar, da dozida strategične železnice ob Na SPanj»ke™ je republikanski 8ftmi 8pojtnavajo in so med saboj govorili, v Trfltu in T,Jega okolici? zapadnih mejah. Tudi vest o zaroki car- Preob,a* y Braziliji zdramil republikance. j0 bolje, da izvo liino domačina, Ske- Tedaj mi ne 08taja druzega, nego jeviča s sestro nemškega cesarja se se Kakor Poročaj° ,isti 8tJ republikanci zbirajo denjca ntigo tujca>	da se opiram le na svojo „brlo" in iz-
vedno razpravlja. „New York Herald" in PriPraT,jaj« na deio. Klerikalni listi pa Popoludne ob 2>/i uri zvedelo se je, ™dUa,,i »križ«, piše, da jo nemški cesar dal uže formalno trde' da 8e '"»»ervativoi organizujejo in da j0 zmuga naša. Oddanih je bilo 312	* * *
dovoljenje, da princesa Margarita prestopi da v k,atkejn vrže)° sedanje liberalno gia80Vi 0d teh je dobil naš kandidat 74 Zj°kal bi 8e' kakor Jere«>'ja
' glasov več nego nasprotni. Precej potem me8t"m Jeruzalemom, zjokal kakor Jezus so se začeli burni živio-klici; med tem so nad pregrešnimi mesti♦) in vzdahnil: „Gorje : se pa tudi videli potrti obrazi in dolgi nosi tj» Ko režim * Gorje ti, Betsajda ! kajti, ko naših nasprotnikov, in bilo jih je tako bi 8e biJi z»odili v Tiru in 8i(lonu čudeži' h n p K ,	1 sram, da so se vsi pozgubili.	kateri HO ae zg°dili v Vflma' bila bi 8tJ
u U r I O I.	Naznanili smo po tem dober izid tele- davno »pokorila v žaklju in pepelu". Ev.
V Skednju dne 20. novembra. Kakor fonično g. dru, Mandiću in 3 možje so se	8V'	v> 2L
zločin, ki se je nedavno dogodil v Bosni, je dragim čitateljem uže znano, zuiagsili Pndnli v Trst nušemu rojaku g. Andreju 1,1 kdo bl He "e zjokaI nai1 vaIloi»
Dva vojaka stoječa na straži bila sta za- smo pri volitvi dne 17. t. m. mi Slovenci. d™- Sancin-u čestitat ter so ga povabili v	]Jubi	^ Kdo naj gleda tako hladno-
vratno umorjena, To je ta list baje odo- Dasi revno je uže drugi dopisnik opisal vaKi kar Pa omenjeni gospod radi boleh-	krvno vae to etva,'». kakor večina izmej
braval ter pisal, da bi se moralo tako izid te volitve, hočem še jaz nekoliko o nosti ni mogel storiti; obljubil je nas	va8! 0 tempora! Li ne vidite, da vam
dogoditi vsakemu „Svabiu in Madjaru, ki tej stvari pojasniti, kar mi dragi čita- j obiskati, mod tem se je pa iskreno zahvalil	mo,e l0Be 8predaj in »adej !
namreč, da vreči. To
-J - J — —	-	— —	——	Q 1 W	Uli HV ^ ■
v pravoslavno vero. Ta list dobiva navadno ,UQiniater8tvo Su6a8ta dobre in zanesljive informacije iz Berolina. J IS r b s k a vlada je naložila sodišču,; da pristopa proti nekemu liberalnemu srb- ! skeruu listu, ker je hujskal proti Avstriji in še posebno proti okupaciji Bosne in; Hercegovine. Ta list je menda odobraval
pridu na Srbsko.
telji ne bodo zamerili. Opisal je ta dopis- skazano mu čast Turški sultan pride menda v ' nik mnogo stvari ali isti ni vse zabilježil,
Berolin povrnit nemškemu cesarju pohod, osobito ne vaega postopanja od nasprotne	pevci družtva „Velesila11 pred imenovano
Italije gospodarski položaj je ža- stranke, kako so se oni vseh le mogočih	krčmo in so se radovali pri kupici vina
Ako vam preteče travnik vaški otrok,
„ .	, ..	, .. .. zalučate kamen za njim ne glede na to,
Na to so se zbrali naši domači vrh v	...	.j
če mu nožice prebijete. Ako vam zajde
na vrt sosedovo pre^e in požre malo smrd-
lostuejši nego se je navadno mislilo. Uže sredstev posluževali, samo da bi nas bili nad dobrim izidom volitve. Pokazali bo	P'ove'a • ba'o • b capovilli, ba^o .
I	U l.i.n,Un.iii	itniHimn rra tnvlf mil »la/ta
zadnji prestolni govor se o notranjem po- , vlovili.
svojo umetnost, narodno petje, zapeli so nekatere pesmi, katere smo z veselim srcem
h komisarju **), pojdimo ga tožit, naj plača škodo, v ječo z njim, ubogim sosedom!
. , , , . ,	In ako	vam sosed preskoči zid, da ni doje pri druzih, da je jedel žganjce z ma-; šici; doma je pa nekdo kričal, stezal poslušali. Vsako pesem je okolu stoječe	^ ^^	^^ ^
slom zabeljeue ; zvedenci so pa trdili, da ; roki iz zibeljke, slednjič pa vender srečno ! ljudstvo odobravalo in jej z rokami plos- J^	' ^	'. j 0 " moreš l' Po
še ognja neso netili danes pod Reguljčevo; vjel „cucek" ter zadovoljivai se z njim, kalo; med tem so se čuli tudi živio-klici.	?' „ .	- - ......
streho. Njegova soproga je original vseh I ne poznavajoč še drugih bnhotnosti in udob-i Na večerje bila vas lepo razsvetljena jezičnih bab. Za pepelom je sedela vsa' nosti, umolknil ter hvaležno zrl v leseni vrSil° 86 j° V8° v lePem rwdu- Ni bi,° ukrivljena in črna, okajena in črna od strop. Ta ni bil nihče drugi kot naš Tone. nobenega prepira, nobenega psovanja, kajti „kof«itau, Ako ji ni Tone nauesel dovolj j Strijcu ni rekal nikdar atrije, mariveč P™ve kričače so potaknili v luknjo in novic, izmislila si jih je sama; začetek in | oče in teti, to je, njegovi soprogi pa —.tako se ni mir kalil.
Omeniti moram še nekaj o komisiji
vrgel popolnoma po očetu, a tudi po materi ne.
Tone svoje matere ni poznal. Bivala jo naj raj Še v Trstu, ker jej je baje pomorski zrak tako zelo ugajal. Lepa, mlada deklica hodila je brezskrbno po zapeljivem in dobiekaželjnem mestu. No, vsakdo je bil uže nekdaj zaljubljen. Kaj da se tedaj pretrpi sladkih bolečin in grenkih sladosti, to čuti srce najbolj uprav v tistem „kritičnem" času. Pozneje zgubi vsak še tako močen afekt svojo ost, če ne popolnoma, pa vsaj nokaj. Vse te stopinje zaljublje nosti prehodila je v Trstu naša Franja in prinesla domov nekoga, da si nerada. Vrnivša se v Trst, umrla je kmalu na su-
krčmah, štacunah in druzih krajih razgrajale drug nad družim ; ne poznate druzega nego večni kreg in prepir, ravs in kavs! A kjer je treba tam n«mate toliko moči, da bi usta odprli. Tam, tam govorite! Zahtevajte vaše pravice 1 Li-ne vidite, da
.... x. vam še toliko ne dovole, da si volite žu-bili neki,	. . .
pana sami iz svoje srede. Reveži, saj neste
teh ni takih
konec vseh prepirov in zdražeb bila je Imati, Bratranec Janez pobral ju je v Trst,
ona in le ona. Bog ja je bil v zakonu' ter dobil d^lo v neki pivarni. Kmalu so! Pr' volitvi. Pri tej komisiji so
' J	I	i	,. . „j ....	•• <u umit* oaim ic o.viD »ivu«.
blagoslovil s sinom Janezom. Fant je bil roditelji pripovedovali doma o njem čudne; w*aupmki« ^hducian) pravi „nezaupniki .	da yflm Opustili
za moje dobo uže velik in odrasel. Ni se reči: da ima pivarno v Trstu, da je bogat,, Oddalo se je nekaj listov, ki neso bili;
sam Bog vedi kako. Oženil ee je bil Janez ' popolni, na jednemu je bilo ime Banelli |Prav	gQ	-e ^ „rede
I 1. y t	. »	I____ X-i. - ___In	nn£ Ira.iillHu^ 7 U Ttl illl M I
res s preprrsto okohčanko tako zbogatel, to ni bilo res
z nevesto pogledat domov. Stari Kegulj je prej vse hvalil: koliko da iuia vsega, kako da je bogat in slične baharije. Pred kočo prime nevesto za roko ter ji pokaže s klobukom lepo sosedovo poslopje in posestvo, rekoč: „Vidiš, ljuba moja, to je vsh moje!" Janez je očeta pomenljivo pogledal, ter rekel: „Oče, ne bodite neumni!" Reguljee ga pa zavrne: „Midui, fant, od mene se uči, kako ne sme človek biti umazan po svetu !"
(Daljo prih.)
a da ie s tem prečrtano in spodaj naš kandidat zapisan. I	.	,J ... _ _(1k0u nfo
, a u u j« s icm , p	r j	r vol i eni po vas, nosili ste jin v zobeh, sta-
... Nekdaj pride Te l..f je hotel g. n«.ne» n,Sk, kom,ser ^^ V	^	njo
, Stari lteKuliee nB,B|jayne eter,t, m ..to teko nek. zenp-	f ^ k(Jo og,H1|ii zioi).u kdo „aj.
niki, osobito naš kapovila, koji se je iz-
razii: questo no že bono ! D« bi bil gospod j;bi|o treba boljSih ma4,
kakor sta bila ravnokar odstavljena župana.
Sancin prečrtan in Banelli zapisan, bilo bi znabiti „buono"
'Katera občina, ozirom vas, naj bi se po-Da smo zmagali, zahvaliti se imamo. nagft)a z bo,jWn| moiein ea „.eeko, kakor
toplo volilcem od sv. Marijo Magdalene!^ bj| bafi prejfinji na- Val. Cibič in
zdolnje, kor oni so veliko pripomogli, i Kontove,jHki) nad 15 let 8iužočj g. Mat.
isto oni so se za zgorej omenjene -n«Pra"1 štokav Ponašali ste jih, pravim, in nosili vilne" liste potegnili in je izpoznali za______
dobre.	*) Slav. uredništvo pr«iim, da pustite tuks.j
Žalostnim srcem moramo tudi ome- • plun»ij"Jakoana«ivajo pri nu* okrajnega glavarja i niti, du so nekateri volilci od sv. Marijo (Capo-dimretiiiale).
je ▼ zobeh. Zaradi česa sta bila pa odstav-stavljena? Zato, ker nesta vgajala magistratu, njega načelom in njega privržencem ! Zato, ker nesta hotela prodati za par revnih grošev svoje zavesti in svoje krvi ! Povejte, kolikokrat in koliko njih je bilo pred zaprtih zaradi ponočnega petja? Ako se pa sedaj le oglasč vaški mladeniči, ko je pol ure noči, pol ure po solčnem zahodu, pravim, halo ! po žendarme, da jih polovimo, hajdi počivat jutri v luknjo. Drugo jutro odvedo se, kakor razbojniki t zapor. Vbozi fantje, spravite se spat, kakor kokoši!
Prosite sedaj za kako atvar, kakor ste poprej delali, videli bodete, kako bo-dete uslišani.
#
* *
Kaj je bil prejsni listonoša pokojni g. J. Potočnik. Ni-li bil on mož povsem hvale vreden ? Se je li mešal mej stvari, katere mu neso bile mari, kakor se meša sedanji listonošek (deminuons), visokouČcni in vsemogoči Zorzi P Ne, da bi opravljal tiho svoje delo in pustil pri miru stvari, katerih bi se ne imel dotikati, kaj dela : pse lovi! Sedaj nam tukaj še šintarja ni treba. Saj je Zorzek dovolj, da pozve, kje je pes, da potem zatoži dotičnega gospodarja. In to revešče, katero se je imenovalo nekedaj „narodnjaka", to revešče, pravim, misli, da je Bog ve kaj. Res moram pri tem opomniti besedi sv. Pavla, katere slove; Če kdo misli, da je kaj, a nič ni, norisam lebe". Pavel ap. list gal. 6. v. 3.
(Dalje).
pa : Iloflichkeit um Christi \ViIlen, inačo razplini se načelnost mahničevanja v samo beznačelnost in nasledki bodo jako tožni.
Od Lukovca dne 5. decembra, (fzv. dopis). Naš rojak veleč. gosp. dr. Mahnič krenol jo je lutrovim potom. Kako li to?! Luther je po svojem učil — propovedajoč proti katoliškemu nauku in Rimu — „die reinste Lehre" to je „izvirni čisti katol. nauk-. Od leta 1517, dne 31. oktobra namreč od dne, ko je on nabil svojih 95 resnic (thesis) na vrata mestne cerkve v Wittenbergu do leta 1545, t. j. tekom 28 let, pokazal so je njega nauk v vsem svojem blesku. „Alles im Lande Zustande im Protestantischen Herzogthum Braun-schvveig" — klagte ein Bericht aus dem Jahre 1545., „ist jetzt und uneins und gespalten. Wer beim alten Olauben hleiben
will, wird verdruckt und verjagt.....*
(Glej Janssenovo knjigo: Allgemeinc Zustande des deutschen Volkes bis zum so-genannten Augsburger Religionsfrieden 1555. — Str. 495). Isto tako je sedaj na Goriškem.
Dr. Mahnič je razvil zastavo najčistejšega katoličanstva, ter natolcuje — glej zadnjo „Sočo* — dra. Gregorčiča, da je liberalec ker j« rekel o uredniku „Nove Soče*, da je dober katoličan čeprav jo poslednji na glasu, da je dopisoval v „Slovanski svet" itd. in ker podpira (namreč dr. Gregorčič) „Novo Sočo". Po uprav tistem načelu smo vsi liberalci, ker podpiramo „Novo Sočo". Dobro ! — Kaj pa dela dr. Mahnič in je-li on liberalec ali radikalec ? Sam dr. Mahnič podpira in zagovarja uredujoč „Sočott Josipa dra. Tonklija, liberalca najčistejšega kova, ker Josip dr. Tonkli, kakor govore Podgorci, ne zahaja redno, kedar biva dlje časa „pod goro" v Vrtovinu, ob nedeljah in praznikah k sv. maši. Podgorcem velja o njem izrek : Čuden katoličan, kateri o petkih v Ajdovščini mesno je ; v Tolminu pa celo o „kva-trnih" sredah in zraven še slastno zabavlja o katoliških naredbah! Tako je!
Naš dekanat — razven jednega lica — je pri zadnji „konferenci" podpiral zaupnico dru. Mahniču. Po mojem in več druzih menenju je ta zaupnica -- nezaupnica sami duhovščini, ker zaupnico bi si dala ona le, ako bi dra. Mahniča podučila, da naj se pri svojem delovanju toč no in strogo drži zlatih rekov: Quid* q u i d a g i s, m o d e s t e a g a s et res-pice finem in Ilorac-ovega : N o n u m in a n n u m in glede njegovega kritikovanja
Domače vesti.
Gosp. David Starčević vračajoč se iz Pariza v domovino pristavil se je nekoliko dni v Trstu ter o tej priliki podaril 5 gl. za dijaško kuhinjo. Hvala !
Duhovske vesti. Č. g. M. Grškovič, duhovni pomočnik pri sv. Antonu novemu v Trstu, je imenovan veroučiteljem na tržaških ljudskih šolah. — Upraviteljstvo župnije v Miljah je poverjeno č. g. S. Merlato. Za razpisano župnijo v Miljah je razpisan natečaj do 15. t. m.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti oziroma za otroški vrt v Rojanu se je nabralo iz pušice v krčmi pri Josipu Pertotu v Rojanu 4 gold. — Za božičnico ki bode dne 21. t. m. v otroškem vrtu v Rojanu, izročil je g. Franc Dolenc č. g. kaplanu v Rojanu 10 gld. o priliki, ko je kumoval pri krBtu v rojanskej cerkvi. Blagodarnemu gospodu, ki je uže večkrat naklonil našej podružnici znatnih darov, se odbor najtoplejše zahvaljuje. Naj bi pri enacih prilikah se rodoljubi večkrat spominjali slovenske mladine,
u izredna veselica bodo 15. t. m. v redutni dvorani gledališča Politeama Ros-setti. Tržaškega Sokola dramatični odsek nastopi v večjej igri: „Taljanski no znajo", ki je jako spretno prirejena za naše razmere. Mi si. občinstvo uže danes opozarjamo na to veselico, ki nam obeta toliko užitka, kakor ga že davno nesmo imeli na sličnih zabavah.
Miklavžev večer priredil je naš „Sokol" letos v dvorani hotela „Europa". Miklavžev večer slave povsod po Slovenskem, v Trstu smo ga javno letos v prvič slavili. „Sokol" je pravo pogodil, da je vpeljal to prav slovansko veselico ter z njo oživil naše družtveno življenje. — Kljubu močnej burji nabralo se je bilo mnogo članov z družinami v prostornoj dvoraui. Otrok, katere bi bila veselica posebno zanimala ni bilo, ker je brila preostro burja po tržuških ulicah. Sv. Miklavž je moral zato samo odraslo spraševati ter presojati njih versko znanje. Pridnim so delili angeljeki darove, mlnčiiežom in nevedne-žem so pa parkeljni pretili, po dva je bil pa prišel sam črni Satan ter je odpeljal s seboj iz vesele družbo prijateljev in znancev. Ko je sv. Miklavž zvršil svoj pohod nastopila je tista godba, o katerej smo poročali, da pride s tujega. Dospela je v četrtek zvečer z brzovlakom. In bila je res znamenita. Kaj tacega se ne vidi povsod. Godci so bili menda vsi v vojski, kajti vsak je imel kako hibo, ta je imel zlomljeno nogo, drugi roko tretji je bil gr-bast, kapelnik sam pa jo bil posebno originalen bil je revež -- gluh! Če je hotel kdo z njim govoriti, moral je imeti zdrava pluča, vsak godec mu je pa moral zatrobiti na uho, da je vedel, ali ima pravi glas. Ta „posobna banda" je koj vzbudila vso pozornost občinstva. A ti godci neso bili samo nakazni, bili so tudi hudobni, — pustili so enkrat svojega gluhega kapelnika, ki je stal pred njimi ter pobožno piskal na svoj klarinet, na cedilu ter zbežali iz dvorane. Gluhi kapelnik je še vedno piskal ter se silno prestrašil ko ni ozrši se zapazil več nobenega svojih ljudi. Zato se jim jo pa potem osveti], v drugič je pa on bando pustil na cedilu ter zbežal. — Zabava je bila ves večer živahna, Miklavž si jo uže o prvem svojem nastopu pridobil občinstva simpatije in pre prepričani smo, da se bodo Miklavžev večer tudi pri nus udomačil ter se lepo razvil kakor drugod.
Sv. Nikolaj obhaja se tudi v Trstu prav slovesno. Praznik je to, katerega se vesele posebno otroci, kajti čestitljivi starček prinese vsacemu kak darček. Tudi
letos je bil navadni semenj v iatoimnej ulici na predvečer sv. Nikolaja dobro obiskovan. Vse ti kriči in zija ta večer po tej ulici, burja pa hoče v«e preupiti in odnesti. Kakor nt. vesele laški otroci Mi-klavževga večera, radost in nedolžno veselje bode sijalo na obrazcih naše mile slovenske dece v sobote* dne 21. t. m. in v nedeljo dne 22. t. m. ko bodo prisustvovali domarej, nedolžni veselici — božićnici, katero priredita za otroke slovenskih otroških vrtov odbora podiužnice Cirila in Metoda v Rojanu in v mestu. Koliko bodo tu veselja, s kako hvaležnim srcem bodo ljubi otročiči gledali na bleskeče h« drevo obloženo z obilnimi darovi in lueičami; kako bode hvaleren v nedolžnem srcu otrok, ki bode vdobil dar, novo suknjico, čepico, šurkico, nogavice, knjižico, podobico, slad-čice itd. itd. — In ko ga mati opomni, da mora moliti za dobrotnike, povzdignil bode nežni ročici k milemu Bogu ter molil — za blage dobrotnike. Ta molitev izvirajoča iz nepokvarjenega otročjega srca gotovo prodre v sinje nebesa pred Stvarnika. Naj bi tedaj vsakdo, ki se še ni odzval povabilu in prošnji dotičnih odborov, prinesel svoj dar za milo slovensko deco o priliki božičnice!
Prijatelj našega lista nam poroča Nekateri ladijotesarji italijanske narodnosti v Lloydovem arsenalu so bili odposlani iz dela. Ker so bili pa ti ljudje ubogi delalci imajoči nepreskrbljene družine in potrebni zaslužka, šli čo k gospodu držav »emu poslancu Ivanu Nabergoju na Prosek ter ga prosili, naj bi se on za nje potegnil, da je sprejmejo zopet na delo. G. Nabergoj je te delalce dobro pogostil ter jim obljubil, da jim prošnjo usliši. Drugi dan so čakali delalci pred Lloydo-vim arsenalom. Gospod Nabergoj je prišel tjo ob določeni uri, prosil na dotičnem mestu za nje in dosegel, da se jo zopet sprejeli na delo. Vsi delalci italijanske narodnosti v LIoydovem arsenalu so hvalili ta človekoljuben čin našega gospoda državnega poslanca iu govorili o njein z največjo častjo. — Vender se najdejo pa v drugem volilnem okraju nekateri neumneži, kateri se upajo govoriti proti velezaslužuemu našemu poslancu!
J Veselica v Skednju. Kakor sc n.tm iz Skednja poroča napravi tamošnje pevsko družtvo „Velesila" dno 5. januvarja 1890. v dvorani gospoda Mateja Sancina-Vrbe, veselico s petjem, igro, deklamacijo in plesom. Nadejamo ae, da ta vest razveseli vsakega rodoljuba, ker je to znak, da se okolica vedno bolj zanima za narod in budi iz spanja. Ob času prinesemo natančen program te veselice.
Verodostojnost lahonskih časopisov.
S kako podlimi sredstvi vedo lahonski časnikarski junaki opisovati dogodke in pretvarjati resnico kadar gre za črnenjo iu blatenje Slovencev — to kaže nam sledeči dogodek. Renegatstvom navdušena čenča „II Mattino" donaša v svojej številki minolega četrtka vest iz Rojana, v katerej z nečuveno brezsramnostjo in lažnjivostjo napada celo —ženski spol. Poroča namreč, da je čestita gospodična vrtnarica na tamošnjem šolskem vrtu sv. Cirila in Metoda, v nedeljo večer v neki prodajalnici prouzročila izgred, v katerega so se morali mešati celo javni stražniki. Ali ta lahonski junak noče povedati uzroka temu „izgredu* iu kdo mu je bil začetnik čeprav bi urednik „Mattina" to prav lehko poizvedel, ker vnakdo ve, v kakej zvuzi jo s c. kr. uradi. Vest je pa še-le včeraj popravil. Resnici na čast in da svet spozna, na kaj se še naslanja toliko hvalisana lahonska „podedovana kultura". Dogodek je ta: — Čestita gospodična vrtnarica Irma Fabijani je v nedeljo večer Čakala v prodajalnici gosp. Ivana Kramarja poleg cerkve svojo prijateljico, da z njo odide na dom. Kar pri-dere v prodajalnico pet tržaških kulturo noscev; dva itmed njih soditi po nosu židova — sta bila pijana. Zadnjih eden se zaleti k gospici 'Fabjani ter jo jame
neuljudno ogovarjati ter stezati proti njej roki. Ker i»e pa gospici uljudnosti pijanega Lahona neso dopadale, h.»teč se braniti« prišije tnu z roko nekaj za ušesa, na kar je olikanec začel razsajati po Ftacuni. Gospića se je komaj odtegnola, gospodar g. Kramar je pa popolnoma opravičeval postopanje gospodične. Ali pobalina j«; zaušnica pri vsem tem močno pekla in razsajal je dalje, ne da bi hotel slišati niti svojih drugo v, ki so ga spravljali iz šta-cune. Ker je slednjič pa gosp. Kramarju vendar presedalo, poklical je stražarje, da so poredneže umirili. Ako num „Mattino v" urednik noče verjeti, naj popraša njegove c. kr. prijatelje. Lehko mu pa resnico pove eden sodrogov nesramnega razsajalca sam, ki je g. Kramarja prosil odpuščenja, rekoč : „La perdoni, el še ubringo ke nol ša koša kel fa". I/.vestuo se jo oni porednež sam potrudil spisati „Mattinu" to verodostojno vest, lioteč z njo očrniti omenjeno slovensko vrtnarico in slovenske šolo sploh, kar je ta čenča v svojej „ljubeznivosti" do nas Slovencev kaj hlastno pobrala ter jo ponudila svojim omikanim čitateljem. Naj bi pometal Lahon rajši pred svojim pragom, ki je izveatno poln nečistosti in smeti ter prepuščal nam samim skrb za slovenske šole. Omeniti moramo še enkrat, da zastopa ta list tudi misel deželne vlad o, koja ga za to podpira !!
Bralno družtvo Komensko bode imelo dno 8 t. m. (v nedeljo) ob 3. uri popoldne v svoji družtveni bralnici občni zbor s sledečim sporedom: 1. Predsednikov nagovor. 2. Polaganje računov dohodkov in stroškov za 1. 1889. 3. Volitev novega odbora. 4. Naročim in dražba časopisov za I. 1890. 5. Morebitni predlogi. K obilnej vdeležbi najvljudneje vabi	ODBOR.
0 podraški zadevi poroča ljubljanski uradni list, da preiskava ni še končana temveč se šo nadaljuje. Vsa časnikarska poročila so bila prehitra. Bog ve bodo-li res staknoli kje stanuje „panslavizem P* Iz Gorice pišejo „N. SI." : Slovenski časopisi so radostno pozdruvili vest, da je bil imenovan profesor našega semenišča č. g. dr. Sedej profesorjem na slavnem Augustineju v Beču, kamor je uže odšel. Na njegovo mesto je stopil dosedauji špiri-tual g. dr. Faidutti, a tega namešča mladi g. dr. Pavlica. Kakor čujemo, bogoslovci tržaške škofije željno pričakujejo vesti iz Trsta, je-li iu kedaj bode kdo posvečen kar je bila navada o Božiču. Nedavno so zapustili semenišče štirje bogoslovci prvega tečaja iz Vaše škofije in to trije Italijani iu jeden Hrvat. Bolje sedaj nego kasnejše ali da bi bili kot duhovniki nadležni sebi i u drugim.
„Kastav grad i občina". Sestavil dr. M. Laginja. Tako se zove knjižica, ki je ravnokar izšla v Dolenčevi tiskarni. Večinoma je pretiskana iz „Nase Sloge". Kdor se hoče spoznati z zgodovino, šolstvom in upravo te občine, naj prečita to knjižico. Cena jej je 50 kr.'
Županom V Opatiji-Voloski je ir-voljen g. Avguštin Rajcich večletni župan z 11 glasovi, s katerim pa občani neso kaj zadovoljni. Dr. Stanger je dobi! ti glasov.
Zapor hrvatskih izseljencev. V Komornu je te dni policija zaprla 23 hrvatskih mladeničev podvrženih vojaštvu. Prišli ao iz Hrvatskega ter bili namenjeni v Ameriko. S seboj so imeli tudi neko deklioo, katera je na parniku preveč govorila in tovariše ovadila.
Hrvatska hipotečna banka se oživotvori menda kmalu po novem letu. Hrvatski ban biva sedaj v Budapešti, da se dogovori z vlado glede te banke. Delniška glavnica 4 mil. gold. bode razdeljena v 40.000 akcij po 100 gold.
Sneg je po severnih deželah zadnje dni močno zametel. Promet na nekaterih želzn ških progah se je moral čeloma ustaviti. Pošta iz Dunaja se je za dva dni zakasnila. Dunajski časopisi ki smo jih vče-raj dobili pišejo o velikanskem zameta,
kakorsnega Dunajčanje uže davno ne pamtijo. Na Dunaju je sneg po nekod Beeal čez okna pritličnih stanovanj in prebivalci ■o si morali z veliko težavo in naporom sami napravIjati izhod iz svojih bivališč. Stoprav včeraj se je obrnilo na boljše ; nehalo je snežiti in promet po mestu se je zopet odprl. — Na Dunaju sneg, a pri nas žvižga neusmiljena burja in pritiska rezek sever tako, da še dobro oblečenega Človeka pretresa do kosti. Burja strašno divja. Včeraj je vrgla necega Defranceshija iz pomola Giuseppina v morje.
O druzih nesrečah ni še slišati. Ruska tspnjača „Černomorec" zapustila je predvčeranjem našo luko po tritedenskem pomudku.
Vrtec, časopis s podobami za slovensko mladino. Številka 12 tega tako priljubljenega časopisa prinaša nastopno vsebino : Tri iskre. Tik gozda. Osamelčevi. Kdo je to P Matej Cigale. Grlici. Otročja pesenca. Zakaj se Zlatka v spanji smeje. Rojstvo Gospodovo. Kralj Matjaž. Listje in cvetje. — Pridejana sta ovitek in kazalo. S pričujočim zvezkom dovršuje svoj devetnajsti tečaj in atopa v dvajseti ter vabi svoje naročnike, da mu ostanejo zvesti in mu pridobe še novih. Ta izvrstno uredovani list je istinito vreden, da se ga širi mej slovenskim ljudstvom kajti prinaša mnogo dobrega, zabavnega in poučnega gradiva ne samo za slovensko mladino temveč tudi roditeljem in vzgoje-valeem. Celoletna naročnina mu je 2 gld. 60 kr. ter se naroča v Ljubljani mestni trg St. 23.
Zmrznjeno našli so neko žensko v snegu na cesti kako 1 »/■ uro daleč od Veprinca na Učki gori.
Morske pošasti. V Patrasu na Grškem so te dni mornarji zvabili k bregu ter ▼lovili velikansko morsko pošast, orjaškega morskega volka. V želodcu njegovem so našli nekatere človeške kosti, jeden čevelj, ostanke obleke, jeden nož z nožnico, tobačno škatljo od cina, obrabljeno kožnato listnico, škatljico za šibice, srebren komad pet frankov in en pas. Žival je štiri metra dolga in tehta 900 kilogramov. — Pri Ma-linski v Dalmaciji so te dni ribiči vlovili neko ribo nazvano „Pešce manzo" ki je tehtala lf>0 klgr. Samo jetra so tehtala 30 klgr.
Pažol Coks.....
Ma.idoloni . . . Bvetlorudeći . . temnorudeči . . bohinjski . . . . kanarček . . . . beli, veliki . . zeleni, dolgi . .
* okrogli . meiani, štajerski
Kaslo . ......
SeDO konjsko.....
volovsko . . . .
Slama.......
10,-8o0 9 26
9.--10.25
10.-9.25
7.50
2.10 2.50 3.—
9.75
92 -3.0O •S.30 3.60
Dunajska borna
ti. decembra.
Enotni drž. dolg y bankovcih--gld. f«.20
„	v srebru---„ titi 40
Zlata renta--------„ 107.85
5% avBtrijska renta — — —--„ 100.95
Delnice narodne banke---— —	„ 919.—
Kreditne delnice — —----„ 317 90
London 10 lir sterlin--— — —	„ 118,15
Francoski napoleondori — — — —	„ 9 H9'/g
C. kr. cekini — _____ —	n 5.02
Nemške marke — — _ — — —	„ 5Q — '
Razglas.
Knez Parcia-va „Majerija Vitovšett v O t o S č e h pri Senožečah in „fundus instuctus" se bode 14. decembra t. 1. ob 10. uri predpoludue na licu mesta po županstvu Dolenjavas na javni drnžbeni način za 10 let v najem dala.
Najemščina se bode izklicala po 1300 goldinarjev za leto. Zahteva se vadium 1300 goldinarjev v denarjih ali v javnih obligacijah.
Pogoji ležijo na videz pri županstvu v Dolenjivasi alt pri dr. Deu-u v Postojni kot zastopniku gusp. Ferdinanda kneza Porcia.	2—2
Tržno poročilo.
Cene »e razumu, kakor ae prodaje na debelo blago za gutov denar).
Cena od for. do for,
Kava Mocca.......100 K.	12.-!.— 130.—
Kio hUer jako Una . „	—.— —._
•lava „ ' „ „ . „	-.-
Santo* lina............107,— 109.—
„ srednja ... „	lu2,— 10M.-
Guatemala..... „	115.— 117.—
Portoricco..... „	12rt,— 180.—
Sau Jago de Guba . „	1J4.— 136.—
Ceylon plant. fina . . „	128.— 1H0.—
Java Malang. zelena . „	116.— 118,—
Cauipinas ..... „	—. — —
Kio oprana .... w --— .—
* lina...... „	100.- 108.-
„ srednja .... „	102,— 103,—
CsiBia-ligaea v zabojih . . „	82.— —.—
Hacisov cvet...... „	450. - 4rio.—
Ingfcer bengal...... „	21.-29.-
F»par Singnpore..... „	76.— 78 -
Penang...... „	56.— 58.—
Batavia...... „	66.— 67.—
Piment Jamaika..... „	39. - 40.-
Petrolej ruski v sodih . . luo K.	«.10 - .—
„ v zabojih . „	li'.2.J —
Ulje bombažno amorik. . . „	38.— HO,—
Leece jedilno j. f. gar. ,	43.— 44 _
d al rnat. h certifikat. . „	4l. - 42.-
namizne M.S.A.j.f. gar. „	53.— 5i
Aix Vierge ..........f,4 _ 66.
n fino..... „	in — K2.—
Božiči puljeski............7.— —.—
dalniat. s cert. . . „	—.. _._
Smokve puljeake v sodih . n	—. — _._
„ v vencih . „	14.— _.— 1
limoni Mesiua ......zaboj	5.— 5.50
Pomeranče Hicilijaunke . . w	4 50 5.~
ludlji Bari I.a.....100 K.	96— 97.-
dalm I.a, 8 cert. „	98 — 100.-
PiMOlli......... „	7;'.- 74.-
Biž italij. najlineji • • • • „	18.75 19.
„ srednji. ... „	18.— 18.'J5
Kangoon «xtra .... „	15.75 —.—
I.a..... „	14.25 14.50
IU .... „	12 50 12.75
SnltaEiae dobre vrsti . . „	36.— 37.—
Suho grozdje (opaša) ... „	18,— 18.50
Olbebe......... B	21,- 22.-
Slaniki Yaruioutb I.a . . . sod	11.50 12 —
Polenovke sredne velikosti „	39.— — .—
veliko..... „	—.— —.-
Sladkor centrifug, v vrečah
s Oertifik. ... 100 K.	32.50 —.-
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Osem svetinj.
Najboljše ročne harmonike
#6 1., 2. in 3. vrstami tipk, orke-Bter-harmonike z jeklenimi gl» sili in unnjatim mehom, lastnfgn izdelka, kakor tudi glasbila vseh vrat: vijoline, citre, piftčale, klarinete, trompete, lajne, orgljice z okretalom. ustno harmonike, okarine, lajnice, aristone, orgljice z« ptice, albumi z godbo, kozarce za pivo in vino, necesi'rjo »u dame y, glasbilom itd. v tvornici harmonik	11—20
Ivana N. Trimmel-a
na Dunaj i, VII., Kaismstrasse 74. Ceniki zastonj In poštnine prosti.
NOVA
Zbirka najliolj znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, čeških, poljskih in ruskih pcanij.
Sestavil Ivan Z e 1 e z n i k a r, založil D r a g o t i n Hribar. — Cena: mehko vezani 80 kr., s poŠto 10 kr., ver. elegntno vezani 1 gld. 20 kr., s posto 1 gld. 30 kr.. dobiva »e „Narodni Tiskarni- v Lljnbljani. — Nnroča se pa lahko tudi v vsaki bukvami. 10—10
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od .>0 rm\ iii> vsaeega zunka vsak ih n v t^ilnu razini uruznikov, iti lo n ; 0—12 ur, opoludne. Ob r»ed. Ijah pa od 10-1.' ure dop. Obrati
t a knjižice......... . 3**
Plačat vsuk <lan od 9—12 ureupoindne' /Iripski- do I0i> eld. pr<"C.j, zneske preko 100 do 100O tld m m »« od-povedu li 3 dni, zn -ske preko 1000 kfld ;i<i f) dtiij prej Eskomptuje nu-.nji.-e doinicllirane na tržaške o trgu po . ... .	4»/ 'I Poaojuje na -iržuvne papirju uvatco-ogr'bke "
do 1000 gl i. po.....K . 30/
viSje zneske od 1000 do lUOOO gid' v tt-koćeiu računu po . . .	41/
Več,« svote po dogovoru.	' ' *
Laje d^iiar proti vknjiženju na posestvu v I r«tu. Obresti po dogovoru.
TRST, 1. aprila 1889	23-24
SUKNO
razpošilja proti gotovini ali po I povzetju po prav nizkih cenah | in samo dobre kakovosti:
3.10 m. dolg 7.1 1. obleko f- 3.! 3.1« • « „ » w f- 4.S 3.10 „ n „ „ „ f. 7.
8.10 n n n n t>«0 f t2 •
3.10 B „	prav tino f. 16.
'.10 n p	vrh. suk. tino f. «.
2.10 . „	„ prav lino f. 8-
2.10 „ „	zimsko suknjo f. R
2.10 „ n	, flno f. ».-
1 m. lodon	135 ctm. širok f. 2.!
TuehfabrikH-Lftger 9-151
FRIEDRICH BRUNNEE,
Briinn FrohliehKnsse 3.
Uzorci bro/plaćao in franko.

K WIZDE
kornebursk živinoredilni prašek
za konje, govejoživino in ovce.
Ako se daje živini redno 2ivinor8]n prašek, je vsled mnogoletne izkušnje izvrstno srodstvo proti slabemu teku, mol-ženji krvi In za izbolj&anje mleka. Cena
mali skntljici 35 kr., veliki 70 kr.
Kivizde krepčajoča krma za konje iu govedo za brzo pomoč onemogle Ži-vine in pospeševanje reje. — V zabojih po G in 3 gld. in omotih po 30 kr.
Kwizde svinjski prašek za pospe"
ševanje reje in brzo pomoč onemogle živine. — 1 veliki omot gld. 1.26, mali 63 kr.
Pristno se dobi po vseh lekarnah in pro-dajalnicah mirodij avstr.-og. monarhije.
Da se varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev i vodno Kwizde preparate in pa se pazi 1	na gorenjo varnostno znamko.
Pošilja se po r°ftti proti povzetji vsak dan po glavnem skladišči: Krels-apotheke Korneuburg pri Dunaju
Franz Jrtli. Kwizda,
c. kr nvstrijski in kralj, rumtinski dvorni doba-vitolj 7.a živiuoziiravniške preparate.
Varčljive peči
prenosljive ArtUMOV NiMtem
DOBRE ZA VSAKOVRSTNO KURJAVO "M
Te peči cilindrično aunaj narejene odjekl»nih plošč, s pokrivalom, vraticami in podlago od kovanega železa, znotraj se pa nahaja v njih cilinder visok kakor peč sama, musiven narejen i/ trdne tvurine v debelosti, 55 milimetrov; ako se jih vgreje z zažganim kurjavo, razširjajo po sobi od 10—20 stopinj toplote. Za peč št. 1. ako se rabi kako o^ljo ali drva, upotrebi se od 12—!5 soldov za vsacih 10 ur noprenehitlnega ognja. Za peč štev. 2. trošek je od !i!0 'tb sol. za enakod obo.
5—1	Cene tem pečem s
1 peč po pril. podobi s posebnim podnožjem št. 1 f. lil.50 l peč enake podobe ali nekoliko večja in pripravna za ogrevanje v«-čjih sob t'. 17.— Za vsak meter linearne cevi t'. —.HO Za vsak komolec potreben f. — 40. Za ključ f. —.40. Za robča-sto 1 ripruvo pri podnožlu f. —.60.
Vse blago se pošilja v notranje dežele prosto d a ca '/ domaČo boleta. Tvornica iu zaloga v delalnici podpisanega
IVAN-A ARTUSA
UljučarskrR* mojitr«
TRST — ulica Corgo št. 48. (Monte verde) -
TKST.

olezni
Exhalacije plinov
ozdravlja TUHEKKOLOZO |VR-NADUHO, KKONIČNI PLUĆNI Kar se je zdravniku in neizvo-nedosegljiv idejal — ozdravljenje doseglo se je popolnoma se zdra-stoji na razpolaganje fnebrojno dravljenih, profesorjev iu zdrav-duhovnikov itd. kojih avten-
na plučah
(Rectal Injection)
T EN JE
V GLAVI. HIRANJE) KATAR itd. itd. dencu še prod loti dozdevalo za od kroničnih plučnih bolezni -vonjem z exhalacijo plinov. Vsem spričeval, na tisoče potrdil od oz-nikov, zahvalna pisma, samosta-tično prepise vkupe z obširnim prospektom dobi vsadko na zah-	^	te\anje gratis in franko. Malo šte-
vilo nevernih zdravnikov se s temi odločno zavrača. — Povoljna poročila modieiskih časopisov, uvođenje v najvočje bolnišui e, dajejo izvostno sijajen dokaz v nečuvenih, nuna-djanih uspehih v zdravonju z exha!acijo po rektalnomu in jektnrii.
Nastopne imenitne osobe, kakor prof. dr. Bergeon, dr. Horel, prof. Comil, pri»f. Vemenil, prof, Uujardin—Bnauni«tz, prof. 1'riintzl, dr. Statz poročajo, da kašelj, bruhanje, mrzlica ponehajo uže po nekolikih dneh, apetit se zveča teža života naraso za 5 kg., pri naduhi nastane nemudui olehčonje dihanja. Slično poročajo tudi bolniki. (Zdravonje samo ni tež"o, otežujoče in brez slabih posledic) C. kr. igr. priv. aparat za exhaiacijo plinov (ltectal-lnjector) za lastno rabo in k temu spadajoč aparat za izvajanje plina so dobivo proti gotovini ali postnemu povzetju po 8 for. z plinoiiieroiu po 10 for,	5—6
Dr. Carl Altiiiann, Wicn Marialiilferstrasse N. I
Čust nam je preporučiti p. n. občinstvu Trata i okolice, Primorja i ostalih hrvat-8ko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU
TISKAHU
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku liurildbii bilo koje vrsti knjiffotiskurskoga posla to preporuča se osobito za ovo vrsti tia-kanio kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporuene karte, posjetnico, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročlitnlke, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne skrlžaljke, ispovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava se p, n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom porivorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Drži u zalihi (skladišču) sve potrebno tiskanice i knjige za crkvene urede.
Onda ima na prodaj sliedeće knjige : Kmetijsko borilo za nadaljevalne tečaje ljudskih Sol in K0Ml,0(lftrjuv v pouk oiona prijo SO nvč.
sada JO tvrdo vezana......»• ®®
Hodnijski obrazci sastavil B. Trnovoo . • u. <0 Vilim Tel, provod Cognera ... . . n. IO Ljudmila prevod .1 Lebana . . •
Filip provod Križmana.....
Antigona prevod Križmana .... Trst in okolica od Sile • . . . . Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin Istra pjesma	„ A. K. „
Ovo su knjige jako prikladno za darove 0 praznioih zato ih si. občinstvu preporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno narućbu i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trstu.
u.	«0
II.	*o
n.	«0
11.	SO
n.	«0
n.	IO
izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu