YU ISSN 0351-2851 I LETNIK V ŠTEVILKA 19-20 MAREC-JUNIJ 1984 VOLUME V NUMBER 19-20 MARCH-JUNE 1984 ACRXEPHALUS dvcmesečrr» glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Jucpslavija bimonthly journal of Bird watching and bird study association of Slovenia, Yugoslavia naslov uredništva editorial address urednik editor uredniški svet editorial council oblikovalec designer Langusova 10, 61000 Ljubljana Iztok Geister 64202 Naklo, Pokopališka 13,tel.064 47170 Franc Batič,Iztok Geister,Janez Gregori, Boris Kryštufek,dr.Sergej D.Matvejev, Rado Smerdu,Dare Sere, dr. Andre j Župančič Iztok Geister lektorja readers tisk print cena price Janko Kovačič (za slov.-for slov.) Irena Jurak-Wattson (za ang. - for engl.) Sitotisk Janja & Andrej Košir Žeškova 5, Kranj 100 din za številko DRUSTW ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE - JUGOSLAVIJA BIRD WTCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA - YUGOSLAVIA naslov address Langusova 10, 61000 Ljubljana predsednik president podpredsednik vicepresident Rudolf Ttekavčič 61351 Brezovica 350, tel.: 061 653506 Dr. Andrej Župančič Veselova 10,61000 Ljubljana, tel.: 061 216974 tajnik secretary blagajnik treusurer žiro račun izvršilni odbor executive board letna članarina subscription rate Temi Trilar Pot v Bitnje 12, 64000 Kranj tel.: 064 21806 Dare Sere Glinškova ploščad 12, 61000 Ljubljana tel.: 061 348274 50101 - 678 - 73884 Franc Bračko,Janez Gregori,Peter Grošelj, Dr.Sergej D.Matvejev, Slavko Polak, Andrej Sovine, Dare Sere, Borut Štuoberger, Rudolf Ttekavčič, Itmi Trilar,Dr.A. Župančič 500 din za posameznike (300 din za dijake in šttdente) in najmanj 1,000 din za ustanove, člani prejemajo glasilo brezplačno 1 Predlogi in utemeljitvo zavarovanja nekaterih predelov Ljubljanskega barja Proposals and reasons for the protection of the some parts of Ljubljana moor Andrej Sovine, Dare Sere Zaradi vsestranskega napredka, visoke življenjske ravni in udobja človek vedno bolj nepremišljeno posega v naravo. Posebno močvirni predeli so večkrat prizadeti ali celo uničeni. Ljubljansko barje trenutno še ni tako ogroženo kot mnogi drugi predeli pri nas in drugod. Res pa je, da je vse področje Ljubljanskega barja stalno v potencialni nevarnosti, pa naj bo to zaradi izsuševalnih del, pozidave, odlaganja smeti, morebitne industrijske cone ali česa drugega. Čeprav zdaj še nimamo celovitega popisa ptic našega Barja, lahko mirno trdimo, da je to bila in je še ena naših ornitološko najzanimivejših lokalitet. Namen člankov, ki jih objavljamo v Acrocephalusu je predlagati nekatera važna področja za zaščito. S temi popisi pa tudi upamo, da bomo vzpodbudili koga, da bo zbral starejše in novejše podatke o pticah Barja in vse skupaj objavil v posebni monografiji. To praznino v naši ptičeslovni literaturi smo Barju verjetno dolžni zapolniti. Zavarovanje najzanimivejših barjanskih lokalitet bomo skušali doseči s pomočjo Zavoda SRS za varstvo naravne .in kulturne dediščine. V 15. številki Acrocephalusa je bil objavljen prispevek z naslovom "Zaščita ribnikov v dolini Drage pri Igu". Zapis, ki se nanaša na območje reke Ljubljanice, je bil objavljen v številki 17 - 18. Tokrat objavljamo prispevek o predelu med Havptmancami, Lavrico, Škofljico in Igom, sledil pa bo še sestavek o Bevkah. 0 BARJU 2 Ljubljansko barje meri okrog 160 km in se razprostira v južnem delu Ljubljanske kotline. Zaradi specifičnih razmer prostranih in zamočvirjenih travišč, z grmovjem in trstičjem obraslih rek in močvirij sodi med naše ornitološko najbolj zanimive predele. Ljubljansko barje je ravnina tektonskega nastanka, ki jo obkroža nižje hribovje in iz katere mole le barjanski osamelci. Grezanje kotline se je pričelo v pleistočenu, poglobitve pa je sproti zasipala voda s prodom in glino. Kotlino je večkrat zalilo jezero, zadnjič v holooenu. To zadnje jezero imenujemo mostiščarsko. Kasneje so ga reke napolnile z naplavinami in v rimski dobi je izginilo. Mlade usedline skoraj ne prepuščajo vode, zato je svet močvirnat in večkrat tudi poplavljen. Pokrajina je prepredena s številnimi rekami, potoki in kanali. Najpomembnejša reka je Ljubljanica. Na Barju prevladuje celinsko modificirano podnebje, ki je podobno ljubljanskemu. Specifična je količina padavin /1500 - 1600 mm/m /. Večja je zračna vlažnost in z njo povezana megla. Povprečna letna temperatura je 9,4°C. Skoraj 70 % tal poraščajo vlažna travišča in grmovje. Redkokje naletimo še na ostanke visokega barja in šote. Gozda je le malo, porašča predvsem osamelce. Glavna gospodarska panoga je kmetijstvo, pomembno je še gozdarstvo in v zadnjem času industrija. Barje ima važno prometno lego. 2 ORNITOLOŠKA VREDNOST Ljubljansko barje je izredno zanjjuivo v gnezditvenem času, ne samo zaradi velikega števila gnezdilk, temveč tudi zato, ker tu gnezdijo nekatere redke vrste. Zaradi velikih količin hrane je ta del Slovenije zanimiv tudi v času preleta in prezimovanja. Že Ponebšek (1934) ugotavlja, da potekata preko Barja pomembni selitveni poti. Njegovo domnevo potrjujejo opazovanja številnih vrst pa tudi veliko ujetih in obročkanih ptic. OGROŽENOST Prvotne habitate ogrožajo melioracije, intenzivno kmetijstvo, ubranizacija, izgradnja velikih cest, zastrupljanje voda, odlaganje smeti, načrti o industrijski ali kmetijski coni itd. Potencialno nevarnost pa bi predstavljala tudi možna izgradnja športnega letališča pri Črni vasi. Spreminjanje prvotnih habitatov ogroža ne samo obstoj posameznih ptic, ampak tudi nekaterih ptičjih vrst. Zato predlagamo, da se zaradi velike ornitološke vrednosti zaščitijo naslednji predeli: - Draga pri Igu - reka Ljubljanica - predel med Havptmancami, Lavrico, Škofljico in Igom - Bevke Stopnja zaščite naj bi bila najnižja, v trenutni situaciji naj bi samo ohranili sedanje stanje. Takoj, ko bi se začelo stanje spreminjati (zaradi zgoraj omenjenih razlogov), pa bi morali naravovarstveni režim poostriti. Naša država je v Iranu (1971) podpisala t.i. Ramsarsko konvencijo, s katero smo se zavezali, da bomo varovali močvirja, pomembna za življenje in razvoj ptic, kar naj bi dosegli z ustanavljanjem naravnih rezervatov in z nadzorom. Ornitološko najpomembnejša močvirja naj bi se vključila v seznam mednarodno pomembnih močvirij. Ljubljansko barje je poleg močvirij pri Ormožu, močvirij Cerkniškega jezera in Sečoveljskih solin pomembna postaja na selitveni poti ptic in zato gotovo sodi v spisek močvirij mednarodnega pomena. PRISPEVEK K POZNAVANJU ORNITOFAVNE OBMOČJA MED HAVPTMANCAMI/ LAVRICO/ ŠKOFLJICO IN IGOM IN PREDLOG ZA ZAŠČITO TEGA PREDELA Obravnavani predel leži jugovzhodno od Ljubljane, omejujejo ga primestna naselja Havptmance, Lavrica, Škofljica in Ig. Meri približno 15 km^. Je ravnina, iz katere molita barjanska osamelca Grmez in Babniški hrib. Njuna nadmorska višina je okrog 320 m. Velike travnate površine, pogosto vlažne ali močvirne, dovolj tekočih voda, močvirne flore, trstičja ter drevja in grmovja so glavna značilnost tega predela. Zaradi tega je ta predel zanimiv za ptice v vseh letnih časih, med gnezditvijo, selitvijo pa tudi med prezimovanjem. 3 Pedološka podoba tal je zelo pestra. Voda onemogoča prezračevanje in s tem normalen razvoj prsti. Z vrtinami med Ljubljano in Igom so ugotovili, da je trdna podlaga šele v globini okrog 135 m, nad njo pa je več plasti jezerskih usedlin. Usedline so nanesle reke in potoki z obrobnih gričevij. V obravnavanem predelu je najpomembnejša reka Iščica, katere bregovi so gosto obrasli z drevjem in grmovjem. Voda se pretaka počasi, vodna flora je precej bujna. V Iščico pritekajo potoki Želimeljščica, Domavščica in drugi, v vzhodnem delu teče potok Izer (Škofeljščica) . Predel prekriva gosta mreža poraslih kanalov in jarkov za odvajanje odvečne vode. Večino površine poraščajo travišča, ki pa za živalsko krmo niso najbolj primerna. Na obdelanih njivah pridelujejo predvsem koruzo, vrtnine in krmne rastline. Pokrajino oživljajo večje ali manjše skupine drevja in grmovja. Južno od osamelca Grmez so še ostanki šote in visokega barja. Na nekaterih mestih so tudi plitve luže, kjer se voda zadržuje vse leto, kar je posebno privlačno za selivke. Levo ob cesti Škofljica - Ig je pas precej gostega trstičja. Oba osamelca sta porasla z drevjem. Razen ob robnih naseljih in nekaj hišah ob Babniškem hribu v tem območju ni stanovanjskih hiš in industrijskih objektov. Veliko je poti in kolovozov, vendar redki traktorji in vozovi ne vznemirjajo preveč barjanskih ptic. Za talne gnez-dilke je bolj nevarna zgodnja spomladanska košnja, še posebno strojna. V obravnavanem predelu gnezdi 82 vrst ptic, za 11 vrst pa je gnezdenje verjetno, vendar nepotrjeno. Med gnezdilci je tudi nekaj za naše kraje redkih vrst. Se zanimivejše je to področje v času preleta, saj se tu zaradi obilja hrane ustavljajo številni preletniki, nekatere vrste tu tudi prezimi jo. Sedanjo podobo tega območja ogrožajo urbanizacija, intenzivno kmetijstvo z vsemi posledicami (izsuševanje, umetno gnojenje, strupi za zatiranje škodljivcev, zgodnja strojna košnja, monokulture __), odlaganje smeti in drugo. Za nekatere ptičje vrste bi bila posebno nevarna možna izgradnja športnega letališča, ki naj bi bilo pri Črni vasi, v neposredni bližini tega predela. Hrup z letališča bi namreč vznemirjal ptice v širši okolici. Predlagamo, da se obravnavani predel med Havptmancami, Lavrico, Škofljico in Igom zaščiti. Dokler se ne bi začela podoba predela zaradi različnih posegov vanj spreminjati, naj bi se ohranilo sedanje stanje. V primeru, da bi se začela situacija spreminjati in ogrožati obstoj nekaterih vrst ptic, pa bi morali takoj poostriti stopnjo zaščite. METODA DELA V tem sestavku so upoštevana samo opazovanja in lov ptičev po letu 1974 in so rezultat dela obeh avtorjev. Starejših podatkov v tem delu ne obravnavamo, ker pa jih je precej in je med njimi precej zelo zanimivih, upamo, da jih bo obdelal drug avtor. Ekskurzije na obravnavani predel so bile v preteklih letih v vseh letnih časih, v različnih vremenskih pogojih, podnevi in ponoči. Posamezne podatke smo dobili tudi ob večkratnem krajšem zadrževanju in opazovanju na tem ohraočju. 4 Ptice smo določevali na podlagi opazovanj z daljnogledi (8 x 30, 7 x 50, 20 x 50, 10 x 50) , po oglašanju in z lovom z mrežami. Precej primerkov je tudi prepariranih v zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Ljubljani. Ptice smo glede na njihovo zadrževanje v tem predelu razdelili na: - vrste, ki tu ne gnezdijo: NG - vrste, ki tu gnezdijo:GN - vrste, za katere je gnezditev možna ali verjetna: MG - vrste, ki tu občasno gnezdijo: OB Poleg podatkov o gnezditvi navajamo tudi status vrst: - vrste, ki se tu zadržujejo vse leto /v času preleta tudi severni gosti/:CELOL - poletne, zimske ali preletne goste navajamo pod oznako: PR Pri vrstah, kjer je njihov status označen z vprašanjem / ?/, je njihova celoletna prisotnost odvisna od ostrine zime. KEY: NG - nonbreed GN - breed OB - sporadic breed MG - possible breed CELOL - resident status PR - summer visitor, winter visitor, passage migrant ? = status depends of severity of the winter SEZNAM OPAZOVANIH PTIČJIH VRST Podiceps rufioollis GN CELOL Ardeola ralloides NG PR Egretta garzetta NG PR Ardea cinerea NG CELOL Ardea purpurea NG PR Ciconia ciconia NG PR Cignus olor NG PR Anas penelope NG PR Anas platyrhynchos GN CELOL Anas querquedula NG PR Pernis apivorus MG PR Circaetus gallicus MG PR Circus cyaneus NG PR Qircus aeruginosus NG PR Circus pygargus OB PR Accipiter nisus MG CELOL Accipiter gentilis MG CELOL Buteo buteo GN CELOL Falco nawnanni GN PR Falco tinnunculus GN PR ? Falco vespertinus NG PR Falco subbuteo GN PR Falco peregrinus NG PR Perdix perdix GN CELOL Cotumix cotumix GN PR Phasianus colchicus GN CELOL Rallus aquaticus MG PR Crex crex GN PR Gallinula chloropus GN CELOL Fulica atra GN CELOL Chetusia gregaria NG PR Vanellus vanellus GN PR ? Philomachus pugnax NG PR Gallinago gallinago GN CELOL Scolopax rusticola NG PR Limosa limosa NG PR Numenius arquata GN PR Tringa erythropus NG PR Tringa ochropus NG PR Tringa glareola NG PR Actitis hypoleuca MG PR Larus ridibundus NG PR Sterna hirundo NG PR Chlidonias niger NG PR Columba palumbas GN PR Streptopelia decaocto GN CELOL Streptopelia turtur GN PR Cuculus canorus GN PR Strix aluco GN CELOL Asio otus GN CELOL Apus apus GN PR Alcedo athis MG CELOL Coracias garrulus NG PR Upupa epops GN PR Jynx torquilla NG PR Pious canus GN CELOL Picux viridis GN CELOL Denrocopus major GN CELOL Denrocopus minor MG CELOL Lullula arborea NG PR Alauda arvensis GN PR ? Hirundo rustica GN PR Riparia riparia NG PR Delichon urbica GN PR Anthus trivialis GN PR Anthus pratensis NG PR Anthus cervinus NG PR Anthus spinoletta NG PR Motacilla alba GN PR Motacilla cinerea GN PR ? Motacilla flava GN PR Bombycilia garrulus NG PR Troglodytes troglodytes GN CELOL Prunella modularis NG PR Erithacus -rubecula GN CELOL Phoenicorus ochruros GN PR Phoenicorus phoenicorus MG PR Saxicola torquata GN PR ? Saxicola rubetra GN PR Luscinia luscinia NG PR Luscinia megarynchos GN PR Oenanthe oenanthe NG PR Turdus merula GN CELOL Turdus pilaris MG CELOL Turdus philomelos GN PR Turdus iliacus NG PR Turdus viscivorus NG PR Cettia cetti NG PR Cisticola juncidis OB PR Locustelld naevia OB PR Acrocephalus melanopogon NG PR Acrocephalus paludicola NG PR Acrocephalus schoenobenus GN PR Acrocephalus palustris GN PR Acrocephalus scirpaceus NG PR Acrocephalus arundinaceus OB PR Hippolais icterina NG PR Sylvia nissoria GN PR Sylvia curruca NG PR Sylvia communis GN PR Sylvia borin GN PR Sylvia atricapilla GN PR Phylloscopus sibilatrix NG PR Phylloscopus collybita GN PR Philloscopus trochilus NG PR Regulus regulus NG PR Regulus ignicapillus NG PR Muscicapa striata GN PR Ficedula hypoleuca NG PR Aegithalos caudatus GN CELOL Pams palustris Gil/ CELOL Parus montanus NG PR Favus oristatus NG PR Parus ater GN CELOL Parus oaeruleus GN CELOL Parus major GN CELOL Sitta europea GN CELOL Cerkhia hrachydactyla GN CELOL Remi z pendulinus NG PR Oriolus oriolus GN PR Lanius senator MG PR Lanius oollurio GN PR Lanius minor GN PR Lanius exoubitor NG PR Garrulus glandarius GN CELOL Pica pioa GN CELOL Coleus monedula GN CELOL Corvus comix GN CELOL Corvus corone NG PR Sturnus vulgaris GN PR ? Passer domestiaus GN CELOL Passer montanus GN CELOL Fringilla montifringilla NG PR Serinus serinus GN PR Chloris chloris GN CELOL Carduelis carduelis GN CELOL Spinus spinus NG PR Aoanthis oannabina GN CELOL Aoanthis flavirostris NG PR Loxia aurvirostra NG PR Carpodaous erythrinus GN PR Pyrrhula pyrrhula GN CELOL Coccothraustes ooooothraustes GN CELOL Emberiza hortulana NG PR Emberiza oitrinella GN CELOL Emberiza sohoeniolus GN CELOL Emberiza oalandra GN PR POMEN SPECIFIČNIH BIOTOPOV PREDELA MLD HAVPTMANCAMI, LAVRICO, ŠKOFLJICO IN IGOM KOT GNEZDIŠČA ALI SELITVENE POSTAJE NEKATERIH PTIČJIH VRST " Obravnavano področje lahko v grobem razdelimo na tri za ptice najzanimivejše predele: - Mah pri Igu in ostala vlažna travišča - predel med Škofljico in Igom, - reka Iščica s kanali in jarki 1. Mah se imenuje področje severovzhodno od vasi Ig. Poraščajo ga vlažni travniki, vmes je tudi nekaj obdelanih njiv. Pokrajino oživljajo drevoredi ter skupine drevja in grmovja. Specifične za to območje so majhne luže, ki so kljub svoji majhnosti (komaj nekaj m ) zelo privlačne predvsem za selivke. Luže so precej plitve, v zadnjem času pa se močno zaraščajo. Med zanimive j širni preletniki omenjamo čaplje (rjava, čopasta, mala bela čaplja), siva čaplja pa se tu zadržuje vse leto. Med selitvijo lahko opazujemo večje ali manjše jate togotnikov, kožic, črnorepih kljunačev, prib, martincev, velikih škurhov in drugih močvirskih ptic. Prostrana ravnina je zanimiva tudi za ujede, med katerimi omenjamo orla kačarja, sršenarja, lun je, sokole in postovke. V času jesenske selitve smo opazovali na Mahu preko 10 ujed naenkrat. Na tem obroč ju se zadržuje tudi precej vrst ptic pevk, med katerimi so nekatere za naše kraje dokaj redke, omenimo samo rdečegrlo cipo in velikega slavca. Opazovanje stepske pribe 27. 03. 1983 na Mahu je drugo registrirano opazovanje te azijske vrste v Jugoslaviji (Matveiev - Vasic, 1973). Ta ptica je redka tudi v ostali Evropi. Med gnezdilci omenjamo najprej velikega škurha, kateremu je Ljubljansko barje poleg Cerkniškega jezera edino gnezdišče v Jugoslaviji (Matvejev - Vasic, 1973). Na Mahu gnezdi nekaj parov, verjetno njihovo število še ni bistveno upadlo, kar lahko sklepamo po nekaterih starejših zapiskih. 7 Vprašanje pa je, kaj bi se zgodilo s plašniini močvirskimi pticami, če bi v bližini njihovih gnezdišč zgradili športno letališče. Ostali zanimivejši gnezdilci Maha pri Igu so še priba, kozica, rumena pastirica in veliki strnad. 2. V predelu med Škofljico in Igom prevladujejo zarasli močvirni travniki in gosto grmovje. Precej travnatih površin ne kosijo, zato so gosto porasle z grmovjem. Levo ob cesti proti Škofljici je predel precej gostega trstičja. Tudi to območje je zanimivo v vseh letnih časih, še posebej v času gnezditve. Med redkimi preletnimi gosti omenjamo svilnico, tamariskovko in povodno trstnico. Gnezdo močvirskega lunja, ki v tem predelu neredno gnezdi, predstavlja verjetno trenutno edino gnedzišče te vrste v Sloveniji (Krečič - Šušteršič, 1963). Gnezditev mediteranske vrste brškinke leta 1978 je prva dokazana gnezditev te vrste v celinski Sloveniji (Sere, 1980). Kljub temu, da so verjetno brškinke zaradi hude zime 1978/79 propadle, je podatek zanimiv in potrjuje ugotovitev, da brškinka širi svoj areal razširjenosti tudi v celinsko Evropo. V tem predelu gnezdi tudi kobiličar, ki je sicer v Sloveniji zelo redek gnez-dilec. Gnezdo rdečega kalina, najdeno 24. 06. 1978, predstavlja prvo gnezditev te vrste pri nas (Sere, 1980). V trstičju ob cesti Škofljica - Ig gnezdi trstni strnad, maloštevilen gnezdilec Slovenije. Od trstnic gnezdi tu močvirska, od 1977 pa tudi bič ja trstnica (Sere, 1980). Le-ta se je v zadnjem času precej razmnožila predvsem po vlažnih in gosto zaraslih travnikih ob cesti do Škofljice. Tudi tu (kot na Mahu) gnezdi par velikih škurhov, nekaj prib, kožic in ostalih ptic, vezanih na močvirni habitat. 3. Reka Iščica s kanali in jarki, ki so ponavadi gosto obrasli s trstjem, je zanimiva predvsem za preletne in zimske goste. Struga Iščice je vseskozi obrasla z gostim grmovjem in drevjem. Na preletu se tu ustavijo ponirki, gosi, race, martinci, v grmovju pa številne ptice pevke. Med gnezdilci so mali ponirek, zelenonoga tukalica in liska, verjetna pa je tudi gnezditev mckoža in malega martinca. Pozimi so precej številne predvsem črne liske. Nekatere redke in ogrožene vrste so v obravnavanem predelu prisotne na več lokali tetah, zato jih navajamo posebej. Mednje sodita vedno redkejša kosec in prepelica, močno je upadlo tudi število smrdokaver, poljskih škrjancev in pisanih penic. V zadnjih letih se je zelo znižalo število gnezdecih srakoperjev. V obravnavanem področju so bile opažene kar štiri vrste. Žal je tudi tu srakoperjev vedno manj. Malega slavca navajamo kot redkega gnezdilca tega območja. V zadnjem času se je rumena pastirica pojavila kot nova gnezdilka tega predela, ta vrsta je v Sloveniji le lokalno razširjena. Med redkejše preletnike uvrščamo poleg že prej omenjenih vrst še zlatovranko, severnega repnika in vrtnega strnada. 8 Veliko število opazovanih vrst, med katerimi je tudi nekaj za naše kraje redkih predstavnikov, dokazuje veliko ornitološko vrednost teh lokalitet. Zaščita bi morala biti kompleksna, saj se ti predeli med sabo povezujejo. MOŽNA IZGRADNJA ŠPORTNEGA LETALIŠČA PRI ČRNI VASI IN NJEGOV VPLIV NA PTICE BLIŽNJEGA PREDELA MED HAVPTMANCAMI/ LAVRICO, ŠKOFLJICO IN IGOM V sredstvih javnega obveščanja smo v zadnjem času večkrat zasledili vest o izgradnji športnega letališča pri Črni vasi. Hrup, ki bi ga letala povzročala na večje razdalje, bi prav gotovo negativno vplival na nekatere ptičje vrste. Redke močvirske ptice, ki za svoj obstoj poleg specifičnega biotopa potrebujejo tudi mir, bi tako vznemirjanje gotovo pregnalo. V mislih imamo predvsem redkega in ogroženega velikega škurha, prizadete pa bi bile seveda tudi ostale vrste. Z izgradnjo letališča bi se seveda spremenil tudi prvotni tip habitata, kar tudi ogroža nekatere vrste. Kljub temu da možna lokacija športnega letališča ni v predelu, ki ga v tem sestavku obravnavamo, mislimo, da bi letališče negativno vplivalo na ptice obravnavanega predela. Poudariti je treba, da se vrste v neposredni bližini predela med Havpt-mancami, Lavrico, Škofljico in Igom ne razlikujejo bistveno od vrst, opaženih v tem predelu. Torej je tudi med njimi nekaj redkih in ogroženih vrst ptic. Zaradi zgoraj navedenih razlogov smo odločno proti izgradnji športnega letališča pri Črni vasi. SKLEPI 1. V seznamu je vključenih 150 vrst ptic, od katerih je 82 nedvomnih in 11 možnih in verjetnih gnezdilcev, preletnih, poletnih in zimskih gostov pa je 57, kar pomeni, da je obravnavani predel zanimiv v vseh letnih časih. 2. V sestavku niso upoštevani podatki pred letom 1974, treba bi jih bilo obdelati, kar bi dalo popolnejšo sliko ptic tega predela. Upamo si trditi, da je zaradi spremenjenih ekoloških razmer število ptičjih vrst (gnezdilk in negnezdilk) občutno manjše. 3. Nekatere vrste tega območja so za Slovenijo izredno redke, med njimi je nekaj gnezdilcev, pa tudi preletnih gostov. 4. Kljub temu da možna lokacija športnega letališča, ki naj bi bilo pri Črni vasi, ne leži v obravnavanem predelu, mislimo, da bi hrup letališča negativno vplival na ptice tega predela in se zato izrekamo proti izgradnji. Seznam opaženih vrst območja pri Črni vasi se ne razlikuje bistveno od spiska vrst, omenjenih v tem sestavku. Slika 1: Predeli Ljubljanskega barja predlagani za zaščito Figure 1: The parts of Ljubljana moor suggested for protection 10 5. Zaradi velikega omitološkega pomena predlagamo, da se predel med Havptmancami, Lavrico, Škofljico in Igom zaščiti in zavaruje. LITERATURA Buser, S. in drugi /1983/: Ekskurzije naravoslovnik krožkov. Vodnik 7, PDS, Ljubljana. Krečič, I., Šušteršič, F., /1963/: Ptice Slovenije, Državna založba Slovenije, Ljubljana. Matvejev, S. D., Vasic*, V.F., /1973/: Catalogues faunae Jugoslaviae, Ljubljana. Melik, A. /1963/: Slovenija, Ljubljana. Ponebšek, B. /1934/: Slovenija na križišču selitvenih potov, I. Izvest je Ornit. observatorija v Ljubljani, Ljubljana. Sere, D. /1981/: Pojavljanje rdečegrle cipe v Sloveniji, Acrocephalus, 7. Sere, D. /1980/: Rdeči kalin gnezdi v Sloveniji, Acrocephalus, 1. SUMMARY Ljubljana moor, measuring 160 km , is located in the southern part of Ljubljana basin. Nearly 70% of the area is overgrown with moist meadows and shrubs. Here and there remains of high swamp and turf can be found. Wood is scarce, solitary trees prevail. The landscape is covered with numerous rivers, streams and ditches. The principal river is the Ljubljanica. The article discusses omithophauna of a small area surrounded by suburban settlements Hauptmance, Lavrica, Škofljica and Ig. The area, measuring 15 km , is significant for its nesting period and for its periods of migration and wintering. The data redorded prior to 1974 are not considered. The list includes ISO species, of which 82 are nesting birds, 11 are possible and probable nesting birds, 57 are passage migrants, summer and winter visitors. The original habitats are endangered by melioration, intensive farming, forestation, urbanisation, building of roads, water pollution, dumping of garbage, the planned industrial zone and airport for light aircraft-, The authors suggest this area of the moor to be immediately protected. Andrej Sovine Ziljskega 7, 61000 Ljubljana Dare Sere Glinškova ploščad 12, 61 000 Ljubljana 11 Ornitološki pogled na Dravograjsko jezero Ornithological viewpoint on the Dravograd lake Branko Vreš, Davorin Vrhovnik Članek poskusa predstaviti ptičji svet Dravograjskega jezera in njegove okolice, nekatere naravovarstvene probleme ter podati predlog za zaščito tega zanimivega močvirskega biotopa. 1. GEOGRAFSKI OPIS Dravograjsko jezero je akumulacijsko jezero hidroelektrarne Dravograd, ki je bila zgrajena med drugo svetovno vojno (leta 1943). Pred koncem vojne je bila bcmbar-dirana, vendar so jo po vojni obnovili. Drava dela pred elektrarno veliko kljuko in se iz severne smeri obrne proti vzhodu. Na mestu, kjer je sedaj akumulacijsko jezero, je bilo pred zajezitvijo polje. Cb zajezitvi je Drava razširila svojo strugo in poplavila ckrcg 21 hektarov plodne zemlje, dvignil pa se je tudi nivo podtalnice, zato so nekatere bližnje njive postale zamočvirjeni travniki. Seveda pa to stanje ni bilo trajno. Drava je s sabo prinašala ogronne količine blata in ga v tej mali ravnici odlagala, tako da se je globina jezera manjšala in počasi zapolnjevala. Pred približno dvajsetiini leti se je v tem procesu odlaganja in nanašanja blata na jezersko dno globina tako zmanjšala, da so se iz vode pokazale prve blatne površine, ki jih je takoj zaraslo močvirsko rastlinje - nastali so otoki. Tedaj se je proces sukcesije - zaraščanja otokov hitro nadaljeval. Današnje stanje je takšno, da veliko površino jezora zajemajo otoki, ki so med seboj ločeni s kanali (1 - 3 m globine) , manjša plitvejša površina jezera (0,5 - 1,5 m), ki je zelo privlačna za ribolov, sama Drava pa se je bolj ali manj umaknila nazaj v svojo prvotno strugo - najgloblji del tega sestoja (8 m in več) . Močvirja, ki so nastala na bližnjem Črneškem polju pod vasjo Črneče zaradi dviga talne vode cb nastanku jezera, pa se zadnja leta vedno bolj izsušujejo. Še pred desetimi leti so bila idealno mrestiš^e za sekulje Rana temporaria in navadne krastače Bufo bufo3yii se danes hodijo mrestit v plitvine jezera, pri tem pa morajo prečkati krajevno cesto Dravograd - Libeliče, tako da jih v Času selitev na desetine konča pod kolesi avtomobilov. Značilno podobo otočju dajeta trst Phragmites communis in rogoz Typha sp. na večjem otoku pa se tvori tudi že pas drevja v glavnem jelševje Alnus incana in Alnus glutinosa, ki postaja danovanje za nekatere vrste ptičev, med njimi predvsem trstnic Acrocephalus sp. CL>azila sva tudi več parov trstnega strnada Embeviza scho-eniclus, vendar sva našla le eno gnezdo, in to v obrežnem šašju Cavex sp.3 verjetno pa je gnezdil na velikem otoku še kakšen par. Opazovano območje je zajemalo tudi širše predele okrog Dravograjskega jezera. Na zahodni strani sega do jezera prostrano Črneško polje, ki predstavlja prvo rečno teraso, sega pa do vznožja Črneške gore, kjer leži vas Črneče (365 m). Črneška gora s svojimi vrhovi: Šteharski vrh (1018 m) in šteknetov vrh (1061 m) , kjer je rastišče divjega petelina Tetrao urogalluSj gozdnega jereba Bonasa bonasia in črne žolne Dryocopus martins, predstavlja desni breg cbline reke Drave, ki jo od bližnjega Pohorja ločuje dolina reke Meže. Le-ta se v reko Dravo zliva z južne strani takoj za HE Dravograd. Ob sotočju obeh rek leži na nekoliko dvignjeni drugi (pleistocenski) rečni terasi mesto Dravograd (352 m). To je pcmembno prometno križišče v smereh proti Mariboru, Ravnam, Titovemu Velenju in Avstriji. Večji del Dravograda (na levem bregu Drave) leži cb vznožju Ojstrice (980 m) in sosednjega Goriškega vrha (950 m) , kjer je bilo opisano gnezdišče krokarja Covvus corax v stenah Baldijeve peči. Ta pcbočja, ki predstavljajo levi breg reke Drave, se proti severu dvigajo v vrh Košenjaka (1517 m) , kjer poteka meja s sosednjo Avstrijo, proti vzhodu se ta nadaljuje v Dravski Kozjak oz. Kcbansko. \2 Ctoisano področje je starega nastanka, geološka osnova je prakameninska (kot Pohorje) , v glavnem so to skrilavci, blestniki in gnajsi, kar se seveda odraža tudi na vegetaciji- Levi breg Drave vključno s Košenjakom pokrivajo večinoma gozdovi smrekove monokulture Picea abies z redkimi bori Pirna sylvestris in macesni Larix decidua. Desni breg s Črneško goro je večinoma prav tako porasel s smreko-vino, vendar v nekaterih predelih smreko nadomešča bukev Fagus sylvatica, kar povedo tudi imena Bukovica, Bukovje itd. Manjši borovi gozdički so le na ravnicah rečnih terasah: na prvi terasi kot nadaljevanje Črneškega polja in na tretji rečni terasi, kjer ločujejo Viško polje od Drave. V teh gozdičkih najdemo kobilarja OHolus oriolus in smrdokavro Upupa epops. Vsi opisani predeli so bogati lovski revirji. 2. PODNEBJE Podnebje je celinsko. Poznajo se tudi alpski vplivi. Kontinentalni vpliv ima obsežna Celovška kotlina - z zahodne strani pihajo vetrovi po Dravi navzdol. Podnebje je hladno zaradi hribovitega okolja (Golica, Svinja, Strojna, Pohorje). Temperatura je povprečno 2-3 mesece pod 0ftC. Najhladnejši je mesec januar (povprečna temperatura je -4#C), najtoplejši pa julij (povprečna poletna temperatura je 16,6°C). Celoletna povprečna temperatura je 8,3°C. Vegetacijska doba traja okrog 7 mesecev. Z višjo nadrorsko višino se število hladnih dni še poveča s tan se krajša vegetacijska doba. Padavin je okrog 1000 mm na leto. Najvišje stanje vode reke Drave je pozno spomladi do zgodnjega poletja, ko se topi sneg v gorah, najnižji pa je pozimi. 3. I^TODIKA DELA Pri zbiranju podatkov sva se v glavnem opirala na lastna opazovanja, ki pa sva jih primerjala tudi s podatki opazovanj nekaterih drugih ornitologov, ki so občasno obiskovali Dravograjsko jezero (kot so tov. Kune, Verovnik, lome, Sovine, Sere). Ker dovoljenja za lov in obročkanje ptičev nimava, sva si morala pomagati seveda sano z opazovanjem (z daljnogledom in teleskopom) , poslušanjem glasov, najdišči gnezd in nekaterimi ujetimi ali ustreljenimi primerki s strani lovcev. Zavedava se, da so zaradi tega lahko nekateri podatki vprašljivi, vendar sva se takšnim dvomljivim informacijam poskušala izogniti. Verjetno bi bilo v nekaterih takšnih primerih dobro izpopolnjevanje ornitologov s stališča lova in obročkanja ptičev, ali pa naj bodo te ugotovitve vsaj izziv za pristojne, da se sami večkrat ponudijo na takih zanimivih ornitoloških področjih. C^azovano otfnočje je zajemalo pobočje Črneške gore na jugu, na zahodu področje ob Dravi v dDlžini 3 kilometrov do meje z Avstrijo, na severu pobočja proti Košen jaku in na vzhodu do sotočja Drave in Meže, seveda pa je bil glavni poudarek na samem Dravograjskem jezeru z bližnjo okolico (Črneško polje). Seznam opazovanih vrst ptičev je širši in pestrejši, ker pač zajema različna področja opazovanja od močvirja, polj in gozdov do bližnjih hribov. Morda bi se bilo bolje omejiti samo na opazovanje jezera z njegovimi pernatimi prebivalci, vendar je to že področje obširnejšega, dolgotrajnejšega in detajlnejšega dela, najin namen v tem članku pa je le prikazati ornitološko pestrost tega predela Koroške. Oneniti je potrebno tudi to, da najina opazovanja na tem področju potekajo od leta 1980 dalje. 13 Slika 2: Topografski položaj Dravograjskega jezera Figure 2: The topographical situation of the Dravograd lake 2.Gnezdeči labod grbeo Cygnus olor(B.Vreš) 2. The breeding Mute Swan Cygnus olor U Togled na Dravograjsko jezero (B. VreS) J. The viewpoint on the Dravograd lake 14 H i NARAVOVARSTVENA PROBLEMATIKA Zavod za spomeniško varstvo v Mariboru je v sklopu svojih osnutkov izdelal predlog za zaščito Dravograjskega jezera kot zoološkega rezervata z naslednjimi utemeljitvami: kot gnezdišče številnih ogroženih vodnih in obvodnih ptic, važna postaja na mednarodni selitveni poti ptic selivk, rastišče redkih vodnih rastlin in vzorčni primar nastajanja otokov. Najina opazovanja se s temi ugotovitvami ujemajo, saj je med celotnim številcm opazovanih vrst ptičev (142) okrog 50 vodnih vrst - našla sva tixü gnezda nekaterih vodnih ptic, veliko število opaženih vrst pa sodi med selivke in preletne goste, ki jim je jezero v času selitev važna selitvena postaja. Dravograjsko jezero je pod upravo HE Dravograd, ta pa dovoljuje sekanje obrežnega drevja in grmovja svojim delavcem za drva. Pred dvema letcroa je takšen posek ogolil rob jezera, kar, je vplivalo tudi na stalež nekaterih ptičjih vrst na otokih. Ta pas drevja in gxmovja je služil ptičem za gnezdišče, skrivališče ali počivališče na preletu iz bližnjega gozda na otoke. V tem robu se je pred posekan nahajal in svatoval med drugimi tudi par malega detla Dendrocopi^s minor ki je že precej redek. Seveda se to grmovje ponovno zarašča, vendar bo potrebno še veliko časa, da se bo obnovilo prejšnje stanje. Velik problem v času gnezdenja vodnih ptičev je tudi nihanje vodnega stanja jezera, ki se lahko dnevno spreminja - pade oz. naraste od 20 do 50 centimetrov zlasti v času večjih deževij. Dnevno spreminjanje stanja vode je odvisno od potreb HE Dravograd, ki regulira količino vode v jezeru, tako da se tu ne da nič storiti. Ptiči so vedno bolj ogroženi tudi zaradi človeškega faktorja. Veliko je sprehajalcev ali piknikarjev, ki s svojo prisotnostjo plašijo in motijo ptice pri gnezdenju. Nä srečo se najdejo med njimi tudi taki, ki jih hodijo ne samo občudovat ali fotografirat, ampak tudi hranit. V času gnezdenja je na višku ribolovna sezona. Tako mnogi neosveščeni ribiči hote ali nehote preganjajo nekatere ptice, ki si v bližini iščejo hrano in jih s tem motijo pri ribolovu, ali pa celo uničujejo njihova gnezda. Znan je primer, ko sta dva "nadobudna" ribiča ujela in zaklala laboda, enega od skupine, ki se je pred nekaj leti naselila na jezero. Dva druga ribiča sta lansko leto (1982) ko je prvič na otokih gnezdil par labodov, iz radovednosti s kamni razbila dve jajci, tako da sta se izvalila le dva mladiča. Isti par je kljub vsemu letos na istem mestu spet gnezdil, a žal sta bila spet samo dva mladiča. Verjetno bi se vsi ribiči, ne samo nekateri, morali zavedati, da je poleg rib potrebno očuvati tudi druga zanimiva bitja. Drug problem, ki je prav tako vsesplošen, so zakoni, ki še vedno dovoljujejo odstrel že tako redkih in ogroženih vrst ptičev, ki se jim manjša njihov življenjski prostor (npr. divji petelin, kozica, puklež ...) Ta problem bi bilo treba rešiti na širšem nivoju - skupaj z naravovarstveniki in lovci. Tako se sedaj še vedno dogaja, da nekateri lovci ustrelijo že tako redko in zaščiteno vrsto ptic samo zaradi trofeje ali "češ da dela škodo", ali pa jo zaradi nepoznavanja zamenjajo s kakšno drugo vrsto. Še en pereč problem pa so race mlakarice, ki so jih lovci dve leti zapored naselili na otoke. Race so ostale napol udcmačene, veliko jih ni preživelo ostre zime, ker so bile neprilagojene in odvisne od kr-mljenja, nekatere od njih so bile celo pohabljene ali nesposobne za življenje. Bolje bi bilo, da bi se lovci nekoliko bolj spoznali z obstoječim stanjem in z možnostjo zaščite obstoječih vrst kot pa z vnašanjem napol udomačenih mlakaric, ki postanejo prelahek plen nekaterim nenasitnežem. Morda bi bilo le dobro, da bi bili ornitologi, naravovarstveniJci - biologi, ribiči in lovci ter širša družbena skupnost malo bolj povezani. 15 Za konec le še t^le. Namen tega članka ni kogarkoli grajati in obtoževati, želiva le prikazati vsem tistim, ki so za to pristojni, približno kakšne so sedanje razmere na jezeru ter pestrost in vrednost živega sveta tega področja, predvsem z ornitološkega stališča in podpreti predlog o zaščiti Dravograjskega jezera, kot ga je podal Zavod za spomeniško varstvo v Mariboru, da bi našim zanamcem očuvali vsaj del lepot naše narave in ohranili nekaterim živim bitjem pravico do življenja. 5, SEZNAM OPAZOVANIH VRST V OBDOBJU OD LETA 1980 DO 1984: severni slapnik Gavia arctica mali ponirek Podioeps ruficollis čopasti ponirek Podicevs cristatus črnovrati ponirek Podioeps nigricollis veliki kormoran Phalaerocorax oarbo velika bobnarica Botaurus stellavis mala bobnarica Ixobrychus minutus kvakač Nyoticorax nycticorax čopasta čaplja Ardeola ralloides mala bela čaplja Egretta garzetta siva čaplja Ardea cinerea rjava caplja Ardea purpurea bela štorklja Ciconia ciconia labod grbec Cygnus olor raca mlakarica Anas platyrhynchos konopnica Anas strepera dolgorepa raca Anas acuta kreheljc Anas ere cea regeljc Anas querquedula raca sivka Aythya ferina čopasta črnica Aythya fuligula belooka raca Aythya nyroca zvonec Bucepala clangula veliki Žagar Mergus merganser kanja Buteo buteo kragulj Accipiter gentilis skobec Accipiter nisus rjavi lunj Circus aeruginosus •ribji orel Pandion haliaetus sokol selec Falco peregrinus navadna posrovka Falco tinnunculus sokol škrjančar Falco subbuteo veliki petelin Tetrao urogallus ruševec Tetrao tetrix gozdni jereb Bonasa bonasia poljska jerebica Perdix perdix prepelica Coturnix cotumix fazan Phasianus colchieus mokož Rallus aquaticus mala tukalica Porzana parva grahasta tukalica Porzana porzana zelenonoga tukalica Gallinula chloropus črna liska Fulica atra priba Vanellus vanellus kozica Gallinago gallinago mali deževnik Charadrius dubius mali martinec Tringa hypoleucos pikasti martinec Tringa oehropus močvirski martinec Tringa glareola rdečenogi martinec Tringa to tonus črni martinec Tringa erythropus zelenonogi martinec Tringa nebularia rečni galeb Larus ridibundus srebrni galeb Larus argentatus sivi galeb Larus canus črna čigra Chlidonias niger golob grivar Columba palumbus golob duplar Columba oenas divja grlica Streptopelia turtur turška grlica Streptopelia decaocto kukavica Cuculus canorus navadni čuk Athene noetua lesna sova Strix aluco mala uharica Asio otus črni hudournik Apus opus vodomec Alcedo atthis smrdokavra Upupa epops siva žolna Picus canus zelena žolna Picus viridis črna žolna Dryocopus martius veliki detel Dendrocopus major srednji detel Dendrocopus medius mali detel Dendrocopus minor vijeglavka Jynx torquilla breguljka Hiparia riparia kmečka lastovka Hirundo rustica mestna lastovka Delichon urbica poljski škrjanec Alauda arvensis drevesna cipa Anthus trivialis rumena pastirica Motacilla flava balkanska rum. past.Motacilla flava feldege siva pastirica Motacilla cinerea bela pastirica Motacilla alba rjavi srakoper Lanius collurio veliki srakoper Lanius excubitor kobilar Oriolus oriolus 16 škorec Sturnus vulgaris šoja Garrulus glandarius sraka Pica pica krekovt Nuoifraga caryooataotes kavka Corvus monedula poljska vrana Corvus frugileus črna vrana Corvus oorone eorone siva vrana Corvus eorone oornix krokar Corvus corax vodni kos Cinclus cinclus stržek Troglodytes troglodytes siva pevka Prunella modularis trstni cvrčalec Locustella luscinioides navadni kobiličar Locustella naevia bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus nočvirska trstnica Acrocephalus scirpaceus srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus rakar Acrocephalus arundinaceus pisana penica Sylvia nisoria vrtna penica Sylvia borin siva penica Sylvia communis mlinarček Sylvia curruca črnoglavka Sylvia atricapilla kovaček Phylloscopus trochilus vrbja listnica Phylloscopus collybita grmovščica Phylloscopus sibilarex rumenoglavi kraljiček Regulus regulus rdečeglavi kraljiček Regulus ignicapilus čmoglavi muhar Ficedula hypoleuca sivi muhar Muscicapa striata navadni kupčar Oenanthe oenanthe repaljščica Saxicola rubetra črnoglavi prosnik Saxicola torquata pogorelček Phoenicurus phoenicurus šmarnica Phoenicurus ochruros taščica Erithacus rube cula kos Turdus merula brinovka Turdus pilaris cikovt Turdus philomelos carar Turdus niscivorus nočvirska sinica Parus palustris gorska sinica Parus montanus velika sinica Parus major čopasta sinica Parus cristatus menišček Parus at er plavček Parus caeruleus brkata sinica Parus biarmicus dolgorepka Aegithalos caudatus plašica Remiz pendulinus brglez Sitta europaea dolgoprsti plezalček Certhia braehydactyla domači vrabec Passer domesticus poljski vrabec Passer montanus ščinkavec Fringilla coelebs pinoža Fringilla montifringilla kalin Pyrrhula pyrrhula dlesk Coccothraustes coccothraustes grilček Serinus serinus čižek Carduelis spinus lišček Carduelis carduelis zelenec Carduelis chloris brezovček Carduelis flammea mali krivokljun Loxia curvirostra trstni strnad Emberiza schoeniclus rumeni strnad Emberiza citrinella SUMMARY The Dravograd lake, measuring 21 ha., i.s a big artifical lake serving the hydroelectric power plant Dravograd, which was built in 1943. About 20 years ago the level of the river decreased to such an extent that in some parts the land originally glooded started to appear above the surface. Now this reemerged larud is overgrown with reeds, sedges and alders. In the years 1980 - 1984 the authors were watching 151 species of birds at the lake. The following nesting birds, rare in our country, breed in the reeds: the Reed Bunting Emberiza schoeniclus, the Reed Warbler Acrocephalus scirpaceus, the Savi s Warbler Locustella luscinoides. It is also the only breeding site of the Mute Swan in Slovenia. The Institute for the Preservation of Monuments in Maribor has already prepared a proposal for the protection of the Dravograd lake as a zoological reservation. Vrhovnik Davorin Črneče 70, 62370 Dravograd Vräs Branko Črneče 29, 62370 Dravograd 17 Pojavljanje zimske race Clangula hyemalis v Sloveniji Occurrence of the Long-tailed Duck Clangula hyemalis in Slovenia Ko sem 14. 11. 1983 pregledoval posledice pogina ptic na Ptujskem jezeru (gled Acrocephalus št. 17 - 18) , mi je pozornost pritegnila skupina osmih rac, ki so se spretno potapljale za hrano. Po daljšem opazovanju z daljnogledom nisem mogel ugotoviti njihove identitete. Naslednjega dne sem ob boljši svetlobi zopet opazoval race. Izkazalo se je, da gre za zimske race Clangula hyemalis vendar me je nekoliko begal barvni vzorec, ki se je razlikoval od slike v Henzeljevem priročniku, prav tako pa niti pri enem primerku nisem opazil za samca značilnih dolgih repnih peres. 19. 11. 1983 se je število rac povečalo na 10 primerkov. Nazadnje sem primerek zimske race opazoval 17. 12. 1983 in ga tudi fotografiral.Posnetke sem poslal tov. Geistru, ki je raco na diapozitivu določil za zimsko raco z dopolnilom, da se fotografirani primerek goli in je zato brez dolgih repnih peres. Zimska raca je severnoevropska vrsta. Čez poletje se zadržuje v sibirski tundri in skandinavskem delu Evrope, predvsem na priobalnem pasu Norveške in Švedske, kjer tudi gnezdi. Posamezni osebki se pozimi pomaknejo globlje na jug, priletijo do Sredozemskega in Črnega morja. Do sedaj je bila vrsta redkeje opazovana v Sloveniji, zasledili pa so jo tudi v ostalih republikah. Raca se zadržuje na morski obali, jezerih in rekah, hrani se z manjšimi ribami, mehkužci, členonožci in njihovimi ličinkami. 3.,4. Zimska raca Clangula hyemalis na Ptujskem jezeru jeseni 1983 (F.Janzekovic) 3. 34. Long-tailed Duck Clangula hyemalis on the Lake of Ptuj3 autumn 3 1983 18 PODATKI O DO SEDAJ OPAZOVANIH ZIMSKIH RACAH V SLOVENIJI: Št. N datum date kraj place pisec recorder 1. 2. 3. 4. ----- v zimskem času 1885 1905 v zimskem času / Cerkniško jezero Lovrenc na Pohorju / Freyer/1842 Schulz/1890 Reiser/1925 Matvejev,Vasić/1973 PODATKI 0 ZIMSKI RACI/ KATERE HRANI PMS V SVOJI ZBIRKI: Št. N datum date kraj place spol in starost sex and age 1. 2. 3. 4. nov. 1885 15. feb. 1930 1930 10. jan. 1945 Cerkniško jezero Ljubljansko barje Kresnice - Litija okolica Ljubljane juv. ad. juv. Ptujsko jezero postaja vse važnejša ornitološka postojanka, saj s svojo veliko površino privablja vse na tem geografskem predelu živeče ptice. Zatočišče pa nudi tudi redkim prelet-nikom. Vendar je to le navidezno zatočišče, saj jezero ob hitrih spremembah postane past. Pomembno vlogo igrajo tudi lovci, ki nasilno "vzpostavljajo" ravnotežje na jezeru. SUWARY On the artificial lake of Ptuj a group of long-tailed ducks Clangula hyemalis wintering from November 14 to December 17, 1983. The table indicates the extreme rarity of the Long-tailed Duck in Slovenia (the last watching recorded was in 1945). LITERATURA: Freyer, H. /1842/: Fauna der in Krain bekannten Säugethiere, Vogel, Reptilien und Fische. Laibach. Matvejev, S.D., V.F. Vasić /1973/: Cataiogus faunae Jugoslaviae. Aves. SAZU Ljubljana. Reiser, 0. /1925/: Die Vogel von Marburg an der Drau. Graz. Schulz, F. /1890/: Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Vögel. Laibach. Franc Janzekovid, bukovci 273 62281 Markovci 19 Ornitološkim raziskavam v dolini Mure na rob A marginal contribution to ornithological research on the Mura valley V letu 1983 smo opravili dve ekskurziji v dolino Mire, in sicer od 19. do 22. 4. in od 16. do 19. 5. Naš cilj je bil popis in vrednotenje populacij vretenčarjev v bližnji okolici Mure, od Dolnje Bistrioe do Apač na zahodu, za potrebe predvidenih večjih posegov v te predele (gradnja verige murskih elektrarn). Pri popisu ptičev je sodeloval kolega Dare Sere. Poročilo o opravi jenem delu smo posredovali naročniku, Zavodu za spomeniško varstvo v Mariboru, Slcmškov trg 6. Podatke smo posredovali tudi QftS. Poljski škrjanec Alauda arvensis edini škrjanec, s katerim smo se srečali, je 17. 05. pel na polju pri Dolnji Bistrici. Cmenili smo samo nekatere vrste, za katere smo pričakovali, da bodo mnogo številnejše. Drugo vprašanje pa je, kako je z nekaterimi vrstami, ki jih sploh nismo srečali, npr. z zlatovrankami. Zanimivo bi bilo zvedeti, kako je bilo v preteklosti z njihovo prisotnostjo v teh predelih. Janez Gregori Prirodoslovni muzej Slovenije Prešernova 20, Ljubljana SUWARY Because a chain of hydroelectric power plants is planned for the Mura river, a group of ornithologists of the Natural Science Museum of Slovenia decided to record birds in the region of the Mura. They were surprised to find that the bird population on nearby fields was quite low when compared with the regions along the river. The author provides data for some species of birds which are expected to be found in a field habitat. The Skylark Alauda arvensis for example, was heard only once in the course of six days in this area and this can certainly be attributed to intensive farming. Popis ptičev zajema 87 vrst, popisovali pa smo jih na naslednjih loka-litetah: Dolnja Bistrica, Mota pri Ljutcreru, Bunčani pri Verze ju, Hrast-je Mota, lUrjanci in Apače. Pozornost je bila usmerjena predvsem na predele ob Muri, ki so večincma zaraščeni z drevjem in grmovjem. V nasprotju z bogato avifavno teh predelov pa so okoliška polja s ptiči presenetljivo siromašna, tako tudi ob Dolnji Bistrici in ob Moti pri Ljutoneru, kjer smo se zadrževali najdlje. Za ilustracijo, da so rezultati popisov (beri življenjski pogoji) za nekatere vrste porazni, cmenimo samo nekatere najznačilnejše: Kanja Bu.teo buteo kljub pozornosti smo jo registrirali samo dvakrat, obakrat posamezen osebek (Dolnja Bistrica in Hrast je Mota). Navadna postovka Falco tinnunculus: naleteli smo samo na en par na polju ob Moti. Jerebica Perdix perdix: par se je zadrževal na polju cb Moti. Prepelica Coturnix coturnix zaradi oglašanja je njeno odkrivanje enostavno- V vseh dneh smo jo slišali samo dvakrat, ena je pela na travniku v Trebežu pri Dolnji Bistrici, druga pa naslednji dan ob Moti. 20 Ekskurzija na ormoško akumulacijsko jezero Excursion to the Ormož artificial lake Dne 13.9.1981 sem bil od 10h - 13.05 ob Ormoškem akumulacijskem jezeru. V tem času sem opazil zelo zanimive vrste ptic, zato bo koristno, da jih tudi omenim. Na področju ob zahodnem delu jezera sem opazil Podiceps cristatus (3-5 primerkov), Podiceps ruficollis (10 primerkov) in Podiceps nigricollis (1 primerek) . Na suhih vejah, ki so štrlele iz vode, se je mudilo 12 primerkov vrste Ardea cinerea. Od rac sem ta dan na jezeru opazil samo 2 vrsti: Anas platyrhynchos in Anas orecoa. V samem trstju pa opazil Fulica atra (50 primerkov) in nekaj•Gallinula chlo-ropus. Na nasipu ob jezeru je bil stalno prisoten 1 primerek Tringa hypoleucos. Ker je bilo tega dne stanje vode precej nizko, sem s čolnom obšel mesta, od koder se je umaknila voda. Na takšnih otočkih sem opazil vrsto Calidris minuta (3 primerke), a iz trstja je vzletela jata Callinago gallinago (10 primerkov). Iz čolna sem zlasti ob nasipu (pri sladkorni tovarni) opazoval čigre in galebe. Zelo dobro sem videl Chlidonais niger (20 primerkov) in Larus ridibundus (2 primerka). Med temi pticami sem tedaj prvič opazil galeba vrste Rissa tridac-tyla. Na perutih se je videla črna proga in jasna črna proga na vratu. Po velikosti je bila komaj opazno večja od vrste Larus ridibundus. Da je bila na jezeru odkrita ta vrsta, je za Slovenijo vsekakor dragoceno in zanimivo (prvič po letu 1879, op. urednika). Prav tako sem v strstju opazoval primerke vrste Acrooephalus sckoenobenus in Remi z pendulinus, medtem, ko sem na vrbi videl Acroc&phalus palustris. V gozdu ob jezeru sem opazoval tele vrste: Dendrocopus minor, Pica Pica, Garruius glandarius, Cervus comix, Sylvia atricapilla, Musciapa striata, Turdus merula, Aegithalos caudatus, Parus major in Parus aaeruleus. Na preletu sem videl Streptopelia de-caocto, Columbia palumbus, Motacilla alba, Sturnus vulgaris.Ob hišah pa sem opazil še manjše število primerkov vrste Hirundo rustica in Delichon urbica* Ta samo nekajurni izlet je prikazal pomen Ormoškega akumulacijskega jezera kot ekosistema, zato se takoj postavljajo vprašanja v zvezi z njegovo zaščito. Gordon Lukac, Dj. Salaja 13 a 42000 Varaždin SUMMARY The Ormož lake is an artificial lake of the river Drava. Because it is very shallow, it is of extreme interest to a number of aquatic birds. On September 13, 1981 a young specimen of the Kitti-wake was observed, which represents the second datum recorded for Slovenia since 1879. 21 Vprašanja ornitološkega atlasa: Lullula arborea Puzzles of the ornithological atlas: Lullula arborea POJASNILO Oglašam se zaradi pojasnila o opažanju hribskega škrjanca Lullula arborea v kvadrantu 14/43. Dne 15. maja 1983 sem prečkal pobočje Stola kakih 300 metrov pod vrhovm3 tam, kjer je na pobočju le še redko ruševje. Sredi neobrasle čistine mi je izpod nog zletela ptica velikosti vraboa3 prsteno rjave barve. Ker je hlinila poškodbo peruti3 sem vedel t da stojim povsem blizu gnezda. To je bilo povsem zakrito s travo, ki je rasla s previsne ruše. Gnezdo je bilo v celoti iz suhe trave, v njem pa 4 jajca svetlo sive barve in z nagosto posejanimi rjavimi pikami. Na kosu papirja sem označil dolžino in širino jajc. Ko sem doma ugotovil dimenzije 17 x 24 mm, sem menil, da gre zaradi visoke lege gnezda (1700 m) za hribskega škrjanca. Boris Kozinc, 64248 Lesce, Erase la KOMENTAR K POJASNILU Do sedaj zbrani podatki o razširjenosti hribskega škrjanca Lullula arborea v Sloveniji kažejo zelo nenavadno sliko. Kot je razvidno iz prikazane distribucije, živi strnjeno v zahodnem delu Slovenije z dvema ločenima populacijama v okolici Ribnice in v okolici Ptuja. Nekoliko se oddaljujeta tudi podatka iz okolice Kranjske gore, ki pa bržkone pripadata zahodnoslovenski populaciji. Biotop hribskega škrjanca predstavljajo suhe planote z redkim drevjem in grmovjem. Tako bi visokogorski travniki na Stolu sicer utegnili ustrezati, zlasti še zaradi bližnjega ruševja, vendar mera jajc ne govori za hribskega, temveč za poljskega škrjanca Alauda arvensis. Jajca hribskega škrjanca so manjša, merijo povprečno 21,6 x 16,3 mmm , poljskega pa 24,1 x 16,8 mm (Koeher 1972). Slika 1: Gnezditvena razširjenost hribskega škrjanca Lullula arborea v Sloveniji 1979-84 (Vir: OAS) Figure 1: The Breeding distribution of the Wood Lark Lullula arborea in Slovenia 1979 - 84 Tudi nadmorska višina govori, čeravno presenetljivo, prej za poljskega kot hribskega šrkjanca. Po podatkih švicarske-qa ornitološkega atlasa (Schifferli, Geroudet, Winkler 1980) gnezdi hribski škrjanec v Juri od 600 do 1600 m visoko, v Wallisu pa od 520 do 2040 m visoko, medtem, ko gnezdi poljski škrjanec v osrednjih Alpah celo nad 2600 m visoko. Upoštevajoč te podatke, bo vsekakor potrebno preveriti tudi verodostojnost naših podatkov s Ptujskega polja. Sicer pa determinacija ne bi smela biti vprašljiva; saj se vrsti zelo dobro ločita po petju. LITERATURA: Hoeher, S. (1972): Gelege der Vogel Mitteleuropas Verlag J. Neumann-Neudamm KG, Melsungen. Schifferli, A., Geroudet, P., Winkler, R. (1980): Verbreitungs Atlas der Brutvogel der Schweiz Schweizerische Vogelwarte, Sempach. Iztok Geister 22 Iz ornitološke beležnice From the ornithological note-book ČOPASTI PONIREK Podiceps oristatus Brez dvoma so na Cerkniškem jezeru Le-višča (severno od vasi Otok) med ornitološko najpomembnejšimi predeli. Voda . se tu zadržuje najdlje, gosto trstje in šaši pa nudijo potrebno kritje številnim vodnim ptičem, ki se zatečejo sem. Predvsem je to pomembno takrat, ko začne voda upadati, mladiči pa še niso sposobni leteti. Proti večeru 14. 6. 1983 sem v Leviščih opazoval par čopastih ponirkov, ki je prilaval iz trstja na odprto vodo, ob starih dveh pa so bili trije progasti mladički. Potrjeno je torej gnezdenje čopastega ponirka tudi na Cerkniškem jezeru. (tega leta je 1 par gnezdil tudi pri Dolenjem jezeru, opazovan 1.6., op.ur.) Janez Gregori, Podkoren 72, Kranjska gora KVAKAČ Nyotioorax nyctieorax 4.4.1984 si v kratkem predahu po tridnevnem deževju nisem mogel kaj, da ne bi skočil v Bobovek. Ni mi bilo žal. V grmovju ob pretoku iz "ledvičke" v povojno jezero sta čepela dva kvakača. Prav počasi in dostojanstveno sta se dvignila, ko sem se jima približal na dobrih 10 metrov. Pa nista letela daleč. Zdrknila sta v grmovje, oddaljeno kakšnih 50 metrov. To je bilo po letu 1973 moje tretje srečanje s kva-kači v Bobovku. Iztok Geister, 64202 Naklo, Pokopališka 13 RJAVA ČAPLJA Ardea purpurea 20.6.1980 sem na Ljubljanskem barju med Škofljico in Igom opazil na zamočvirjenem travniku primerek rjave čaplje. V tem primeru gre verjetno za spolno nedozorel primerek, zanimiv pa je tudi datum opazovanja. Dare Sere, Glinškova ploščad 12, 61000 Ljubljana ČRNA ŠTORKLJA Cioonia nigra Črna štorklja spada med na j redke j še ptice Evrope. Živi samo tam, kjer so prostrani gozdovi in vode polne rib. Gnezdo gradi na drevju. Z izginjanjem gozdov postaja vse redkejša. Na jugu Evrope se je prilagodila in gnezdi v nepristopnem skalovju (v Makedoniji) . V Sloveniji poznamo za zdaj samo eno gnezdo v Krakovskem gozdu v dolini Krke. Par teh ptic sem opazil 7.7.1983 v dolini Save med Lazami in Kresnicami. Nadaljnje podatke sta mi dala tovariša M. Gorenc in M. Podbevšek, uslužbenca Zavoda za ribištvo Slovenije, ki sta 11. 8. 1983 videla 6 črnih štorkelj na plitvini Save pod gradom Pogankom blizu vasi Hotič. Tovariš Podbevšek jih je poskušal fotografirati, a ni uspel. Črne štorklje običajno izvalijo štiri mladiče. Ker so videli šest ptic skupaj, kaže, da je leta 1983 črna štorklja gnezdila nekje v okoliških gozdovih in uspešno izpeljala mlade. Sava ima tu veliko rib, zlasti v mrtvih rokavih in regulacijskih bazenih poleg struge. Na tem področju bo treba naslednjo pomlad, že aprila, poiskati gnezdo tega para črnih štorkelj. O pojavljanju črne štorklje v Sloveniji glej tudi prispevek v Acrocepha-lusu št. 2/1980 (op. ur.) Dr. S.D. Matvejev 61000 Ljubljana, Milöinskega 14 ČRNA ŠTORKLJA Cioonia nigra Dne 25.9. 1983 sva skupaj s kolegom Francom Janzekovičem pri lovu črnoglavk Sylvia atrioapilla in vrbjih listnic Phylloscopus collybita ob Dravi v Bukovcih pri Ptuju, v zraku opazila primerek odrasle Črne štorklje. Štorklja je v višini 200 m v čistem in jasnem ozračju zaokrožila nad nama. Nato se je začela dvigati, potem pa je izginila v smeri akumulacijskega jezera Ptuj. Borut Štrumberger, Cirkulane 41, 62282 Cirkulane 23 RJASTA RACA Tadoma ferruglnea Na zbiljskem akumulacijskem jezeru HE Moste na Savi pri Medvodah sva 17.3.1984 ob 11.15 opazila rjasto raco. Stala sva na vrhu strmega desnega brega nedaleč od centrale. Najprej sva zaslišala nenavadno močan glas "ong...ong", nato pa videla kakih 20 metrov pod nama veliko plovko rjavo-črno-bele barve v letu. Z daljnogledom sem jo spremljal proti čolnarnici, od koder se je vrnila in spet letela mimo naju. Potem je odletela proti jezu. Zaradi sonca iz iste smeri je nisem več spremljal z daljnogledom. Rjasto raco sem videl dvakrat leta 1971 pri stepnih jezerih na Krimu. Doma sva ugotovila, da ta glas ustreza glasu z etalonskega magnetofonskega traku. Naslednjega dne (18.3.) sva z J. Grego-rijem na istem mestu klicala rjasto raco z magnetofonskim posnetkom, vendar je nisva ponovno videla. Ta stepna azijska raca je bila tokrat prvič opažena v Sloveniji. V Jugoslaviji so jo videli v Vojvodini (1961), v Dalmaciji (1861, 1904) in v Hercegovini (1968). Dr. S.D. Matvejev Sabina Ve tel j 61000 Ljubljana, MilHnskega 14 ZVONEC Bucephala alangula 21.1.1984 sem videl dopoldne okrog enajstih 5 zvoncev Bucephala alangula, ki so se zadrževali na Zbiljskem jezeru okrog 500 metrov nad jezom medvoške hidrocentrale. Race, med katerimi so bili trije samci in dve samici, so plavale nekaj časa na gladini, nato pa so se pričele potapljati pod vodo, kjer so ostajale precej dolgo. Ptice so se zadrževale na jezeru že 14.1., samo, da jih je bilo tedaj 6 (4 samci, 2 samici), op.ur. Jurij Kurillo VreSkova 5, 64000 Kranj SRŠENAR Pernis apivorus 16.7.1972 sem na Štefan ji gori (770m) pod Krvavcem ob'-očkal v gnezdu dva mladiča sršenarja. Gnezdo je bilo na smreki in približno 8 m od tal. To gnezdo z mladiči sem ponovno obiskal 12.8.1972 in.v gnezdu sta bila še zmeraj oba mladiča, s to razliko, da sta bila že velika kot starša. 17.7.1973 sem v tem istem gnezdu našel dve jajci, ki sta bili že nakljuvani, iz jajc obeh pa je bilo slišati čivkanje mladičev. Dare Sere, GUnškova ploščad, 61000 Ljubljana 24 RDEČENOGA POSTOVKA Falco vespertinus 10.5.1983 sem na vrbovju ob Savi v Stožicah opazoval samico rdečenoge postovke. Občasno se je spustila na tla, natO pa je zletela nazaj na vejo. Ker ni bila videti plašna,sem se ji zelo približal, nato pa je zletela čez Savo. Dare Sere, Glinškova ploščad 12, 61000 Ljubljana NAVADNA POSTOVKA Faloo tinnunculus 14.1.1984 sem na drevesu ob Ižanski cesti v smeri proti Igu pri Ljubljani opazil sedečo navadno postovko. Zunanja temperatura je bila -5 C, snežna odeja pa je bila visoka 20 cm. Dare Sere, Glinškova ploščad 12, 61000.Ljubljana PREPELICA Coturnix ooturnix Na Cerkniškem jezeru in v okolici že več let zasledujem življenje ptičev. Prepelico lahko označim kot zelo redko, saj sem kljub pozornosti naletel nanjo le dvakrat, obakrat na kulturnem polju. Zato je bilo toliko prijetnejše srečanje z njo 9.6.1983 na Doji-cah, barjanskem predelu ob jezeru blizu Lipsenja, kjer so se oglašali trije samci. Vlažni predeli postajajo torej pomembni tudi za zatočišče prepelice, ki ji je tu zagotovljena vsaj potrebna varnost. V preteklih letih prepelice na Dojicah nisem zasledil. Janez Gregori, Podkoren 72, Kranjska gora BELOČELI DEŽEVNIK Charadrius alexandrinus Ni dolgo tega, kar sem v reviji Seevögel opazil skico, iz katere je razvidno, da se beločeli deževnik z Nežider-skega jezera v Avstriji na svoji poti proti prezimovališču v Maroku in nazaj seli tudi preko dela našega ozemlja, in sicer preko Gorenjske. Seveda sem takoj pomislil na Blejsko in Bohinjsko jezero, zlasti še, ker sem pred mnogimi leti opazoval neznane deževnike na Bledu, pa tudi neki deževnik iz Bobovka je ostal nedeterminiran. 26.3. 1984 sem se po dežju napotil na poplavljen travnik med Naklem in Strahinjem, kjer je ob dežju vselej kaj videti. Tokrat sem splašil dva martinca: zele-nonogega in rdečenogega. Potem pa sem opazil, da nekdo teka pred mano. Bil je deževnik, samo kateri? Ustavil se je na krtini in me opazoval, tako. da mi je kazal hrbet. Kaj je s črto, sem si govoril, ali je prekinjena ali ni. Noge je imel temne, kljun prav tako, bela maroga je bila neprekinjena, sploh pa je bil videti veliko bolj siv kot sta siva ostala dva deževnika (navadni in kamatni). Mislim, da ni bil nihče drug kot samica beločelega deževnika. Za to govori konec koncev tudi datum opazovanja, saj se po podatkih iz revije Seevögel beločeli deževnik vrne na Nežidersko jezero že konec marca, navadni in kamatni pa se vrneta v svoja gnezditvena prebivališča približno dva tedna kasneje. Iztok Geister, 64202 Naklo, Pokopališka 13 PRIBA Vanellus vanellus 24. 12. 1983 sem na poplavljenih travnikih Sig pri Vevčah opazoval jato rečnih galebov Larus ridibundus. Bilo je 80 - 90 primerkov različnih starosti. V želji, da bi si podrobneje ogledal neznanega večjega galeba, ki je plaval med rečnimi galebi, sem del jate splašil. ko sem iim prišel preblizu. Šele takrat sem opazil pribo Vanellus vanellus, ko je z značilnimi klici spla-šena preletela na nasprotni breg Ljubljanice. Priba se ne pojavlja prav pogosto v Sigah, sploh pa ne tako pozno. Tomaž Jančar, Cesta v Kostanj 3, Hrušica 61110 Ljubljana-Moste MALI ŠKURH Numenius pheopus 12. 04. 1984 sem v težkem, oblačnem, proti večeru se nagibajočem popoldnevu obiskal poplavljen travnik med Strahinjem in Naklem. Splašil sem precej veliko ptico, ki se je v višini kakšnih 5 metrov s počasnimi zamahi peruti spre-letavala približno 30 metrov mimo mene. Sprva sem pomislil na predstavnika iz rodu Limosa, toda tudi brez daljnogleda sem razločno videl dolg upognjen kljun, dovolj, da sem v imenitnem gostu prepo- znal škurha. Ko se je v oddaljenosti kakšnih 50 metrov pozorno me motreč sprehajal po kolovozu, sem občudoval njegovo elegantno hojo in vitko postavo in se prepričal, da je za velikega škurha prevelik, pa tudi kljun se je upogibal sele proti koncu in ne v velikem loku kot pri arquati. Kateri od preostalih dveh škurhov, mali ali tenkokljuni, bi utegnil biti, nisem mogel ugotoviti, ker za malega škurha značilne maroge nisem opazil. Ko sem se mu preveč približal, je odletel kakšnih 200 metrov stran. Ogledal sem si tla, kjer se je zadrževal, in našel nekaj kvadratnih metrov veliko blatno površino z odtisi stopal in dobro vidnimi sledovi vbodijajev s kljunom. Z merilom za merjenje peruti sem izmeril sledove stopal in kljuna, sled srednjega prsta je bila dolga 40 mm, levega 28 in desnega 35 mm, sled zakrnelega prsta pe je merila 12 mm. Odprtina vbodijaja je bila velika 8x3 mm. Ker sem pričakoval, da se bo škurh vrnil na to daleč naokoli edino primerno mesto za prehranjevanje, sem počakal, da se je zmračilo. Tedaj sem pred muljasto lužo namestil 12 metrov dolgo najlonsko mrežo. Obšel sem nekaj travnikov in njiv, da bi prišel škurhu za hrbet, vendar zaman. Ko pa sem drugič prišel do mreže, bila je že trda tema, mi je spred nog splahutalo nekaj velikega, kar se je v naslednjem trenutku že belo zasvetilo v mreži. To, kar je bilo v mreži, sem zgrabil z obema rokama. Ko bi skrivnostne ptice z dolgim kljunom zdaj ne držal v rokah, ne bi verjel, da se mi je s tako lahkoto na tako velikem travniku posrečil tako zanimiv podvig. Ker je zaradi dolžine in krhkosti njenega kljuna nisem upal strpati v vrečko, sem jo kar v naročju, kot kokoš, odnesel domov. S pomočjo presenečenih otrok sem jo ob-ročkal in po zdaj dobro vidni marogi določil za malega škruha. Toda kar brž sem ga odnesel nazaj, na kraj, kjer sem ga bil ujel in ga izpustil, da je odletel v noč, svojim daljnim prebivališčem naproti. Iztok Geister, 64202 Naklo, Pokopališka 13 PLANINSKI HUDOURNIK ^pus melba 3.5.1983 sem na Ledinah pri Ratečah (870 m) na Gorenjskem opazil dva planinska hudournika, ki sta se spreletavala nad vodno gladino. Dare Sere, Glinškova. ploščad 123 61000 Ljubljana ČRNA ŽOLNA Dryooopus martius 19. 02. 1984 sem dopoldne okrog desetih dalj časa opazoval črno žolno v mešanem gozdu nedaleč od kranjskega pokopališča. Spreletavala se je z drevesa na drevo, večino časa pa je prebila na deblih suhih smrek, s katerih je luščila skorjo v velikih zaplatah. Pri tem delu ji je dolgo časa sledila kot "prisklednica" čopasta sinica Varus cristatus, ki ji je žolna v zasneženem dopoldnevu očitno pripravila dobrodošlo malico. Po glasovih sodeč sta se zadrževali na tem kraju dve žolni, od katerih je bila ena zanesljivo samec. Jurij Kurillo, Kranj, Vreokova 5 SKALNA LASTOVKA Ptyonoprogne rupestris 8. 10. 1983 sem v Kobaridu opazil dvoje svetlo rjavih lastovk, ki sta krožili okoli cerkvenega zvonika. Ko sem si z daljnogledom pobliže ogledal ti dve lastovki, sem ugotovil, da je to moje prvo srečanje s skalno lastovko. dare Šere3 Glinškova ploščad 12, 61000 Ljubljana SRPIČNA TRSTNICA Acrocephalus soirpaceus Vzhodni del Levišč na Cerkniškem jezeru gosto porašča visoko trstičje. 15.6. 1983 sem se ob bregu zadrževal več ur, ves čas pa je v trstju vztrajno pela srpična trstnica. Do tega dne je^nisem registriral nikjer na Cerkniškem jezeru. Glede na biotop in čas registriranja je njeno gnezdenje verjetno. Janez Gregori, Podkoren 72, Kranjska gora 26 MLINARČEK Sylvia curruoa 20. 7. 1983 sem pri Vodnikovi koči (1805 m) v Triglavskem narodnem parku našel gnezdo mlinarčka, v katerem je bilo pet mladičev, ki so že nameravali zapustiti gnezdo. Kljub temu mi je uspelo vse mladiče obročka-ti v gnezdu. Gnezdo je bilo dober meter od tal v vrhu rušja Pinus maghus in sploh ni bilo skrito, pa vendar sem ga iskal precej časa. V bližnjem rušju sem ujel tudi mladega mlinarčka, ki se je verjetno že prej zvalil v kakem drugem gnezdu. Dare Bere, Glinškova ploščad 12, 61000 Ljubljana BELOVRATI MUHAR Pioedula albicollis Ne morem vam povedati, kakšno senzacijo je zbudil v Naklem belovrati muhar. I. Posavec iz zaselka Jarše mi je v gostilni povedal, da se že nekaj dni zadržujejo v okolici njegovega doma nenavadno obarvana ptica, ki da je gotovo ušla kakšnemu gojitelju. Po pripovedovanju sodeč, sem pomislil na kakšnega redkega črno belo obarvanega kupčarja. Kajpak sva šla takoj pogledat, kaj bi utegnilo biti, kar je pritegnilo tolikšno pozornost. Zaslišala sva soseda I. Pipana, ki je ptico opazoval že tri dni zapored na svojem vrtu in jo je tudi zelo natančno opisal. V priročniku je s prstom pokazal na belovratega muhar ja. Proti večeru pa me je I. Posavec prišel iskat, naj si grem brž pogledat skrivnostno ptico, ki da se je zopet pojavila v bližnjem sadovnjaku. Samec belovratega muhar j a je posedal po spodnjih vejah jablan, odkoder se je spuščal na tla po hrano. V smeri, kjer sva ga videla večkrat poleteti, sva namestila mrežo, žal pa se je muhar medtem oddaljil od kraja lovljenja in tudi predvajani posnetek oglašanja ga ni zadržal ali pritegnil. Mislim, da je bilo letošnje leto leto muharjev, vsaj kar zadeva spomladanski prelet teh ptic. Tako sem letos nenavadno dolgo opazoval številne črnoglave muharje Fiaedula hypoleuca: prvega 22.4. in zadnjega 12.5. Belovrati muhar Fioedula albicollis, ki je bil v Naklem in okolici letos prvič opazovan, se je pri nas zadržal od 12. do 17. aprila. Iztok Geister, 64202 Naklo, Pokopališka 13 BRKATA SINICA Panurus biarmicus 3. 12. 1983 sem v zaledenelem Bobov-ku zaslišal oglašanje, ki sem ga željno pričakoval ob vsakem jesenskem obisku. Toda ko son pritokel k trstišču, odkoder je prihajalo oglašanje, brkate sinice ni bilo videti nikjer. Preiskal sem vso obalo, pretaknil vsa bližnja trstišča, toda zaman. Ko pa sem se napotil po nasprotni strani najmanjšega bobovskega jezerca, ledvička imenovanega, sem med redkim trstom zagledal brkato sinico, kako po ledeni ploskvi pobira trstno seme. Počela je to z ihto, vendar docela tiho. Ko sem se popoldan vrnil, opremljen s fotoaparatom, kasetofonom in mrežo, je ni bilo več. 30. 03. 1984 se je ob povojnem jezeru pozno popoldne kakšnih deset metrov pred mano za hip oglasila brkata sini ca. Le za hip sem jo zagledal, vznemirjeno poplesujočo vrh trstne steb-like, in že je zopet izginila v gostejši pritlehni sloj trsta. Mrežo sem postavil nekoliko stran, da med nameščanjem ne bi ptice prezgodaj vznemiril. Vendar brkata sinica na posnetek ni reagirala. Spodil sem jo iz skrivališča, odletela .je proti mreži in se ustavila nekoliko dalje. Posnetek je očitno ni privlačil, saj se je ob vodi vrnila v predel, odkoder sem jo bil spodil. Zanimivo, mar ne? Iztok Geister, 64202 Naklo, Pokopališka 13 GORSKA SINICA Parus montanus 25.9.1983 sva s kolegom D. Černetom lovila ptiče ob Iščici blizu KS Barje. Okrog 1(P sva ob mreži zaslišala glas gorske sinice. Kljub posnetku petja je nisva ujela, prepričana sva bila, da se je pačila katera od drugih sinic. Okrog 12h sva zaradi močne plohe pospravila mrežo. Kakih sto metrov od najinega lovišča pa sva trikrat slišala značilno oglašanje gorske sinice in jo kasneje tudi videla, kako je letela mimo vrbovja ob vodi. Kljub temu da sva mrežo takoj še enkrat postavila in predvajala posnetek, je nisva več ne videla ne slišala. Andrej Sovine, 61000 Ljubljana, Ziljskega 7 27 VRANI Corvidae Franc Janzekovic, Bukovci 27, 62281 Mark ovci POLJSKI" VRABEC X DOMAČI VRABEC Passer montanus x Passer domesticus Ko sva s kolegom B. Lapajnetom 28. 8. 1979 lovila kaline Pyrrhula pyrrhula in liščke Carduelis carduelis, ki so se množično hranili na zrelem semenju radića na kmetiji Trnje pri Sp. Idiji, se je z enim naletom ulovila tudi velika skupina domačih vrabcev Passer domesticus, ki se je očitno tudi hranila na tem mestu. Mojo pozornost je vzbudil vrabec, ki je bil za spoznanje manjši od ostalih, imel je tudi bolj zašiljen kljun. Ko sem si ga doma pozorneje ogledal, sem bil že prepričan, da gre za križanca med poljskim in domačim vrabcem Passer montanus x Passer domesticus. Naslednji dan sem prav tam ujel še enega enakega križanca. Po oglašanju sodeč tudi ta ni bil zadnji, saj so me glasovi, ki sem jih slišal, deloma še spominjali na oglašanje poljskih vrabcev. Ker pa so zaradi lovljenja postali vrabci oprezni, mi v naslednjih dneh ni uspelo ujeti nobenega več. Oba ujeta vrabca - križanca sta bila v mladostnem perju, enake starosti, na licih je bila deloma opazna temna lisa v obliki polmeseca, ki je značilna za poljske vrabce. Po jesenski golitvi se je izkazalo, da sta oba vrabca samca, za razliko od enakega križanca - samice, ki sem jo ujel 6.2.1977 v Ajdovščini. Kazala sta vse karakteristike vnesnih znakov med poljskim in domačim vrabcem: imela sta temno lioe, vendar bolj zabrisano kot pri poljskem vrabcu, vrh čokoladno obarvane glave do čela siv pas, razen črnega podbradka pa še enak polmesec na prsih. Tudi velikost je ravno med obema naštetima vrstama. Celo pri oglašanju se hkrati slišijo značilnosti ene in druge vrste. Ker sta bila oba križanca še plodna, sem ju doma v preletalnici sparil tako s samicami poljskega, domačega in italijanskega vrabca ter v naslednjih letih vzgojil različne vrabce, ki so bili glede na naštete starše podobni deloma enim, deloma drugim. V drugi generaciji pa so bili mladiči že močno podobni vrsti, kateri je pač pripadala samica. Enega od ujetih križancev sem pri-.pravil za v zbirko PMS, drugega pa imam še vedno živega doma. Nikjer Idrijskem poljski vrabci ne gnezdijo, zato mislim, da je do križanja v naravi prišlo, ker se je slučajno tu zadržal samec poljskega vrabca in vzgojil vsaj eno gnezdo mladičev pač s samico navadnega vrabca. Pripominjam pa, da tisto poletje nisem opazil niti enega poljskega vrabca. Pojavijo se redno šele na preletu v drugi polovici septembra in izginejo proti koncu marca. Peter Grošelj 65281 Sp. Idrija 53 SNEŽNI STRNAD Plectrophenax nivalis Dne 23. 1. 1984 sem na dvorišču tovarne Slpvenijales v Godoviču opazoval dva primerka samca snežnega strnada Plec-trophenax nivalis. Prejšnji dan je zapadlo 80 cm snega, pa je bilo sveže spluženo dvorišče zanju tako privlačno, da sta se tam zadrževala celo uro. Tudi leto dni prej, 15. 2. 1983, sem ob visokem snegu naletel na snežnega strnada, verjetno je bila samica, in sicer na priključku na avtocesto v Logatcu. Zletela je tik pred avtomobilom ter se po kratkem letu zopet vrnila na cesto. Peter Grošelj 65281 Sp. Idrija 53 Na sveže preorani njivi, ki je pogrnjena miza za neizbirčne ptice, med nje spadajo tudi nekateri vrani, sem 6. 11. 1983 v Bukovcih pri Ptuju opazoval skupino okrog 150 sivih vran - Corvus comix3 poljskih - Corvus frugilegus in črnih vran Corvus corone. Kvantitativno so prevladovale sive in poljske vrane, medtem ko je bilo črnih vran le nekaj primerkov (3). Ptic ni motila moja pozornost, saj so kljub neposredni bližini človeka brez vznemirjenja brskale za hrano. S fenološkega stališča je zanimivo dejstvo, da se poljske in črne vrane v večjem številu pojavijo na Ptujskem polju šele z nastopom hladnejših dni, tako da so v poletni sezoni precej redke. 26 O ptičjih otokih severnih morij About bird islands of northern seas Ob skalnatih severnih cbalah opazimo velikokrat ptičje kolonije. Na Norveškem so znani otoki Rost, Runde, Vedöj; Škotska ima poleg drugih znameniti Bass Rock s 6000 glavo kolonijo strmoglavcev, ki je po tej skali dobil latinsko ime -Sula basscma. Veliko ptic je še ob cbalah Islandije, Irske in severne Francije. Slovenci verjetno najbolj poznano otok Helgoland, ki pa se s prej ccnenje-nimi otoki težko primerja. Veliko bolj pcmemben je kot preletna točka. Imel sem priložnost obiskati norveški otok Runde. Leži približno napol poti med Bergencm in Trondheimcm. Ker žive na otoku tudi ljudje, so pred kratkim zgradili dolg most, ki ga bo povezoval s kopnim. Obiskuje ga čedalje več turistov, ki pa niso vsi ravno osveščeni ornitologi. Zato so ptice precej bolj plašne kot na osamljenih otokih visokega severa. Različni vzroki so prisilili ptice, da so si izbrale 2a gnezdišče tako negos-toljuben kraj, kot so prepadne pečine v severnih morjih, izpostavljene ledenemu vetru in valoven. Med najpomembnejše vzroke spadajo gotovo zaščita pred plenilci in neposredna bližina norja, kjer lovijo hrano. Pri vrstah, ki so slabši letalci (njorke, lumne) , pa visoko ležeča gnezdišča pomagajo pri vzletavanju in - čeprav se čudno sliši - tudi pri pristajanju. Lumna in njorka imata zaradi znatne obremenitve kril (260 N/m2) precej veliko pristajalno hitrost. Da bi vseeno varno pristale, se gnezdu približujeta od spodaj in se tik ob steni zopet dvigneta. Pri tem se jima hitrost toliko zmanjša, da brez težav varno pristaneta. Dogajanje na ptičjih otokih ozirema na ptičjih skalah (slovenskega izraza žal še nimamo) je videti zmedeno in neurejeno. Veliko različnih morskih ptic leta sem in tja, vsaka po svoje. Njihovo oglušujoče kričanje ta vtis samo krepi. V resnici pa vsakdo ve, kje nu je mesto. Vsaka vrsta gnezdi na določenem mestu, vsaka se drugače hrani. Tako si ptice" le redkokdaj pridejo navzkriž. Naravnost neverjetno visoko število posameznikov in majhno število vrst pa je znak monotonih življenjskih razmer krutega severa. Prej sem cmenil, da vsaka vrsta gnezdi na določenem mestu. Ptice se res drže nekakega "sporazuma", podobno kot najemniki v stanovanjskem bloku. Če se cmeji-mo na glavne vrste (triprsti galebi Hišna tvidaetyla, ozko in debelokljune lumne Uria aalge in Uria lomvia ter rvortvaniFra-tevaula aretica lahko opišemo njihov "sporazum" nekako takole: Najniže, le nekaj metrov nad zgornjo mejo plime, si napravijo gnezda triprsti galebi. Osrednji predeli so namenjeni lumnam. Proti vrhu, kjer so pobočja položnejša in nekoliko porasla, si skopi jejo rove v šoto ali zemljo mormoni. Ta razdelitev po nadstropjih je na otoku Runde lepo vidna. Seveda ne moremo pričakovati, da bemo srečali ptice vedno tako razmeščene, saj se pobočja lahko med seboj močno razlikujejo. Druge vrste se pcmešajo med množico ali pa naselijo še prazne predele, ki jim bolj ustrezajo. Med prve štejejo črne in navadne njorke Cepphus grylle in Alca tov-da. Med druge pa vranjeki Phalacrocorax aristotelis, ki gnezdijo po meliščih in skalovju cb vznožju, in ledni vihamiki Fulmarus glaoialis, ki gnezdijo v stenah tam, kjer že rastejo šopi trave, a je za mormone še prestrmo. Močni in veliki str-moglavci lahko izpodrinejo ostale vrste in tvorijo sanostojne kolonije. Tudi hrano so si ptice smiselno "razdelile". Hranijo se z vsemi morskimi živalmi od planktonskih rakcev ćb večjih rib. Ker daje vsaka vrsta prednost drugačni hrani, ali -pa pride do nje na drugačen način, je konkurenca med vrstami majhna. Mormoni in njorke lovijo predvsem peščenke in druge manjše ribe na morskem dnu, lumne pa večje ribe, npr. sledi. To je razumljivo, kajti lumna lahko nese naenkrat v kljunu le po eno ribo, mormone pa so opazovali že z več kot deset manjšimi ribami hkrati. Planktonske rakce in druge manjše živali pobira v spretnem letu z vodne površine triprsti galeb. 29 6. Triprsti galeb Rissa tridoctyla z otoka Runde (P. Tron tel j) 8. Kittiwake Rissa tridactyla from the island Runde Triprsti galeb je tudi v drugih pogledih med galebi iz jena. Drugače kot ostali galebi gnezdi v kolonijah na orepadnih stenah. Mladiči ostalih galebov so izraziti begavci, mladiči tri-prstega galeba pa se sicer izvalijo porasli s puhcm, a jih lega gnezda prisili, da ga zapustijo šele potem, ko so sposcbni leteti. Zato jih moramo imeti za gnezdance. Iz vsega tega je razvidno, kako specializiran je triprsti galeb. Zato tudi ne bo iskal človekove bližine, kot delajo mrogi drugi galebi. še ena zanimiva prilagoditev življenju v steni so lumnina jajca. Ker lumna položi jajca kar na golo skalo, imajo hruškasto obliko. Taka oblika zmanjšuje nevarnost, da bi jajce padlo s skale. Lurnne pogosto gnezdijo tesno skupaj: našteli so že nad 30 parov na m . Starši si zapcmnijo barvni vzorec lastnega jajca in se tako izognejo zamenjavam. Zlepa ne bono našli dveh enako obarvanih jajc. Ko se mladič izvali, ga starši takoj prepoznajo po glasu, saj so prvi zvočni stik z mladičem navezali že tedaj, ko je bil le-ta še v jajcu. Kakor povsod po svetu se tudi na nepristopnih in na videz še prvobitnih ptičjih otokih čuti vpliv človekovega delovanja. Ker so turistično zanimivi, so največkrat zaščiteni pred neposrednimi vplivi človeka. Ropanje jajc in lov na ptice sodijo sedaj že skoraj povsod v preteklost. A pojavili so se novi, mnogo težje rešljivi problemi. Zavedati se moramo, da ptice obiščejo kopno le za kake dva do tri mesece, da vzredijo mladiče. Ves ostali čas prebijejo na morju. Tu predstavlja zanje največjo nevarnost onesnaževanje z nafto. Ravno v Severnem morju je gost tankerski promet in veliko črpalnih ploščadi, ki morje redno "oskrbujejo" s to lepljivo črno tekočino. Samo ob angleških cbalah pogine vsako leto več sto tisoč ptic zaradi onesnaženja z nafto. Močno jih ogroža pomanjkanje hrane zaradi modernega ribolova, zastrupljanja morja in uničevanja ribjih drstišč - prostranih pribrežnih plitvin cb nizkih severnih obalah. Prodiranje civilizacije v severne predele je povzročilo velik porast lahko prilagodljivih srebrnih galebov Larus argentatus in sivih vran Corvus corone corniz. Ti so prej v zmernem številu jedli jajca in mladiče lumen, njork, mornonov in triprstih galebov ter tako skrbeli za naravno rav-novesje. Sedaj pa povzročajo trume srebrnih galebov in sivih vran v njihovih kolonijah prava opustošenja. Vse to so obsežni mednarodni problemi, ki se jih žal ne da rešiti samo z ustanavljanjem zaščitenih področij. Peter Trontelj Cesta na Laze 27, 61 000 Ljubljana 30 Nove knjige New books D, NANKINOV PTICITE NA GRAD SOFIA Ornitologičesti informacionen bi letin No 12, pp 1-386, Sofia 1982 Pticam človeških naselij posvečajo danes v ornitologiji vedno večjo pozornost. To zanimanje izhaja iz dveh razlogov: ekološkega in estetsko-človeškega. V stanovanjskih soseskah je človek vse bolj osamljen, zato je že obisk nekaj grlic, kavk ali vrabcev na balkonu za utrujenega človeka veselje in razvedrilo. Nankinova knjiga nam daje temeljit vpogled v sestav, formiranje in ekologijo ptičje naselitve velikega mesta na jugu Evrope. Ta ptičji svet se bistveno razlikuje od ptičjega sveta mest srednje Evrope, na primer Berlina. Najprej je v knjigi historiat raziskovanja ptic Sofije od leta 1863 do danes. Nato so navedene zgodovinske spremembe v sestavi ptičjih vrst, ki so nastale kot posledica sinantropizacije, spremenjenih naselbin in zastrupitev s pesticidi. Za zdaj so v Sofiji in njeni neposredni okolici našli 312 vrst ptic. Ugotovljeno je, da čez širši teritorij Sofije vodijo selitvene poti mnogih evropskih ptic. Tu so našli več ptic, obročkanih v tujini in Številne v tujini ulovljene ptice so bile obročka-ne v okolici Sofije. mm m mi am Zlasti pomenibno je obravnavanje biogeo-grafskega porekla ptic Sofije po letnih sezonah in posameznih mesecih, kar je tudi lepo grafično prikazano. Avtor natančno proučuje ekologijo procesa sinantropizacije divjih populacij ptic iz širše okolice Sofije proti njenemu urbanemu centru in opozarja na razlike v življenju ptic teh sosednih, toda ekološko različnih okolij. Knjiga zajema favno ne samo ožjega mestnega ambienta Sofije, ampak tudi njene okolice. To podgorje in nižina imata ptičjo favno, ki je karakteristična za središčni del Balkanskega polotoka. Po svoji obsežnosti in nadrobnem proučevanju je Nankinova knjiga nekaj posebnega v literaturi o pticah evropskih mest. Dr. S. D. Matvejev Miloinskega 14, 61 000 Ljubljana Preševo '83 Preševo '83 Na I. konferenci ornitologov Jugoslavije, ki je bila v Beogradu 12. in 13.marca 1983, smo sklenili, da bomo jeseni 1983 organizirali skupno akcijo obročka-nja ptic na moravsko-vardarski selitveni poti pri Preševu (južna Srbija). Akcija v Preševu je trajala od 23. 08. do 31.10. 1983 in je bila namenjena tudi spoznavanju jugoslovanskih ornitologov na terenu. Delo je potekalo v izmenah po pet dni. Slovenski ornitologi (združene moči Pri-rodoslovnega muzeja Slovenije in Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) smo se odločili za dve izmeni od 12. do 21. 9. 1983. Lov je do naše izmene potekal na stalnih noč in dan postavljenih mrežah. Napačno izbrane lokacije (nekatere mreže so bile celo postavljene čez poti), neustrezne lesene nosilne palice za mreže in nemoč rednega kontroliranja - vse to je zmanjševalo učinkovitost mrež. Zato so bile mreže poškodovane, nekatere pa celo popolnoma uničene. Od 14 mrež, ki jih je na terenu postavila prva izmena, je bilo po štirih izmenah (nekaj so jih tudi zamenjali) ob našem prihodu še 7 mrež in 31 le še 4 so bile uporabne za lov. Ker so bile te 4 mreže daleč druga od druge in je bilo njihovo kontroliranje oteženo, bile pa so tudi neučinkovite, smo jih po nekaj dneh pobrali. Po našem mnenju tudi izbira Preševa ni bila najbolj posrečena, ker smo pričakovali, da bomo prišli v ornitološko sotesko, v kateri ni prostora za vse ptice, ki takrat letijo v tej smeri. Za svoje delo smo izbrali dve lokaciji: manjše močvirje s trstjem Phragmites sp. in sestoj nizkih grmov vrbe Salix sp. Lovili smo s svojimi mrežami, ki smo jih sproti postavljali in po končanem lovu pospravljali. Uporabljali smo tudi kasetofon z zapisi ptičjega petja ali oglašanja. V desetih dneh na terenu (le dva sta bila res idealna za lov) smo obročkali 1447 ptičev od 34 vrst Alcedo athis, Hirundo rustica, Ripa-ria riparia, Anthus trivialis, Mota-cilla flava, Lanius collurio, Locuste-lla fluviatilis, Acrocephalus scirpa-ceus, Acrocephalus palustris, Acroce-phalus schoenobaenus, Cettia cetti, Hippolais icterina, Sylvia communis, Sylvia curruca, Sylvia borin, Sylvia atricapilla, Phyllosoopus trochilus, Phylloscopus sibilatrix, Muscioapa striata, Saxicola tovquata, Saxicola rubetra, Erithacus rube cula, Turdus merula, Aegithalos caudatus, Parus major, Parus caeruleus, Certhia brachydactyla, Emberiza citrinela, Emberiza cirlus, Carduelis carduelis, Passer domesticus, Garrulus glanda-rius, Pica pica, Passer montanus. Največ smo obročkali kmečkih lastovk Hirundo rustica, in to 1117, med njimi pa so bile dve z obročkom s Češkoslovaške. Poleg obročkanja smo tudi opazovali prelet večjih selivk, za katere so bili povsem pripravljeni neustrezni obrazci, saj večina ptic sploh ni bila navedena, čeprav so bili obrazci prekopirani iz angleške literature. Predzadnji dan našega dela so nas obiskali sodelavci televizije Beograd, ki so posneli krajšo reportažo o našem delu. Po mnenju udeležencev slovenske izmene na akciji "Preševo 1983" smo svoje poslanstvo dobro opravili. Dare Sere Ppivödöslcvni muzej Slovanije Prešernova 20, 61000 Ljubljana Tomi Trilar Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Langusova 10, 61 000 Ljubljana Tečaj za obročkovalce A course for the ringers V letu 1983 je Prirodoslovni muzej Slovenije organiziral tečaj za bodoče obročkovalce. Tečaj je potekal v Stožicah enkrat mesečno, in to od julija do oktobra.. Na tečaj se je prijavilo 14 kandidatov. Podrobno smo obravnavali vse vrste, katere smo ujeli v mreže. Poudarek pa je bil na vrstah, ki so si med seboj podobne in zamenljive. Pri vseh obravnavanih vrstah so se tečajniki seznanili z določevanjem vrste, starosti in spola. Po vsakem končanem lovu je moral vsak tečajnik določene vrste obdelati samostojno. Pri tem delu je lahko uporabljal svojo literaturo in svoje zapiske. Opravili smo več biometričnih meritev, z različnih vidikov pa smo obravnavali menjavo perja. Sproti smo se seznanjali s problemi, s katerimi se bo bodoči obročko-valec srečeval kasneje pri samostojnem delu. Teoretični del tega tečaja, je moral vsak tečajnik obdelati doma. Po možnosti je moral imeti vsak tečajnik svojega mentorja. Z nekaterimi pa sem imel še posebne terenske ure. Za uspešno opravljen tečaj je moral kandidat pokazati zadovoljivo znanje na vseh štirih tečajih. Uspešno je tečaj opravilo pet kandidatov, dva pa sta ga dolžna ponoviti. Vseh sedem pa je že prejelo ustrezno dovoljenje za lov in obročkanje ptičev. V letu 1984 bomo ponovno organizirali tečaj za bodoče obročkovalce ptičev. Ob tem bi kazalo tečaj razdeliti na praktični del na terenu in teoretični v predavalnici. Do takrat pa bo potrebno pripraviti ustrezen priročnik za določevanje vrste, spola in starosti ptiča. To pa bi omogočilo lažje razumevanje te ornitološko zanimive problematike. Dare Bere Prirodoslovni muzej Slovenije Prešernova 20, 61000 Ljubljana 32 Popis bele štorklje Ciconia ciconia v Sloveniji The White Stork Ciconia ciconia census in Slovenia Letos poteka že tretjič v zadnjih 10 letih popisovanje belih štorkelj (prvič 1965, drugič 1966) v organizaciji Zavoda za spomeniško varstvo Maribor. Štorklje bodo tudi tokrat popisali učenci osnovnih šol. Letos je popisovanje z mariborsko-soboškega področja razširjeno tudi na ptujsko področje, kjer so priskočili na pomoč člani tamkajšnjega, tudi sicer zelo dejavnega društva za varstvo in vzgojo ptic. učenci tamkajšnjih šol bodo razen bele štorklje popisali tudi razširjenost smrdokavre in taščice. Druga posebnost letošnjega popisa je, da naj bi popisovanje zajelo celotno slovensko ozemlje z gnezditvenimi izjemami izven strnjenega gnezditvenega področja in s podatki izven gnezditvenega obdobja. . Popis bele štorklje v Sloveniji letos sovpada z niednarodnim štetjem te vrste v Evropi. Tudi vprašalnik je mednarodno usklajen. Vsebuje naslednje rubrike: kraj gnezditve, namestitev gnezda, datum prvega opažanja štorkelj v letu 1984, datum prihoda prve štorklje (samca) na gnezdo, datum prihoda druge štorklje (samice) na gnezdo, zasedenost gnezda v letu 1984, številka obročka, sprememba zasedenosti med leti 1979 - 1984, število izvaljenih mladičev, število doraslih mladičev, datum prvega poleta mladičev, datum zadnjega opažanja mladičev na gnezdu in datum zadnjega opažanja štorkelj v letu 1984. Opozorilne članke na temo popisa štorkelj sta objavili reviji Pionir (ki ima tudi raziskovalno nalogo na to temo) in Moj mali svet. Kdor želi sodelovati, dobi vprašalnik na mariborskem zavodu. O rezultatih bomo poročali. Iztok Geister Pokopališka 13, 64202 Naklo Društveni izleti The Association's field trips DRUŠTVENI IZLET V SINJO GORICO IN BEVKE Izleta v marcu se nas je udeležilo 7 članov. Res škoda, da nas je bilo tako malo, saj je bilo vreme sončno in toplo za ta letni čas. Morda nas je malo motil še ležeči sneg, tako da smo se morali ponekod oddaljevati od začrtane poti. Videli in našteli smo 38 vrst ptic. Za ta predel Ljubljanskega barja so najdene vrste specifične. Morda naj kot zanimivost navedem vrbjo listnico Phylloscopus coll-ibyta in pribo Vanellus vanellus3ki so se že vrnile oz. so na preletu. Našli smo že skoraj dograjeno gnezdo dolgorepke Aegithallos caudatus, in kljub našemu opazovanju je parček vneto delal naprej. Gnezdo Sta si spletala na smreki. Morda je nekako sporna repaljščica Saxicola rubetra glede na zgodnji čas vrnitve (17. marec). Pri pregledu literature smo jo determinirali za samico repaljščice. Od zimskih gostov smo še videli pinožo Fringilla monti fringilla. Kot posebna atrakcija za nas je bilo opazovanje kanje Buteo buteo v lovu za poljskim zajcem. Poslušali smo tudi petje poljskega škrjanca Alauda arvensis. Čeprav je bila za nami dolga in utrudljiva pot, smo se zadovoljni vračali domov. Rudolf Tekavcio Postna ul. 153. 61351 Brezovica DRUŠTVENI IZLET NA FRUCTALOVO SMETIŠČE V AJDOVŠČINI Dne 25. 2. 1984 smo se v skladu s programom izletov za letošnje leto dobili v Ajdovščini, da si ogledamo ptičji svet okolice Fructalovega odlagališča v gornji Vipavski dolini. Udeležba na izletu je bila bolj pičla, verjetno zaradi obilice snega, ki je v teh dneh zapadel po vsej Sloveniji. Škoda, zakaj prav tak dan je najprimernejši za izlet na Primorsko, saj se tja pred snegom zateče še več ptičev iz notranjosti, med njimi je mnogo zelo zanimivih vrst. 33 Na smetišču je za ostanki sadja stikalo veliko število ščinkavcev, pinož in zelencev. Od strnadov smo opazovali rumene, trstne, skalne in plotne. Ob jarkih in po grmovju ni manjkalo taščic, stržkov in sivih pevk. Tudi posamične bele pastirice, ki tu tudi prezimujejo, smo opazovali, posedale so po tleh, opazili pa smo jih tudi že na preletu. Manjkali niso niti kosi, brinovke in večje in manjše jate škorcev. Tudi skobec ni manjkal, svoj zalogaj je iskal med naštetimi pticami ter številnimi poljskimi in domačimi vrabci. V nizkem letu se je pojavil in zopet izginil tudi samec pepela-stega lunja. Po bližnjih poljih so posedale sive vrane, kavke, številni so bili tudi domači in skalni golobi ter rečni galebi. Med njimi so se dobesedno z neba spuščali srebrni galebi, vendar na njive niso sedali. Ko so se pričeli ptiči nenadoma prestrašeno dvigati, smo .takoj pomislili na sokola selca, in res se nismo zmotili.- V smeri proti Ajdovščini smo ga opazili, ko je zasledoval dve večji jati golobov. Sledil jim je tako odkrito, da dobi človek vtis, da gre za pravo viteško merjenje, kdo bo hitrejši. V zraku smo dlje časa opazovali tudi jato okoli 30 divjih gosi, vendar vrste zaradi oddaljenosti nismo mogli ugotoviti. Posebno pozornost pa nam je pritegnila ujeda, ki je krožila celo dopoldne nad pokrajino. Bila je večja od kanje, brez vsakršnih prog ali črt, na koncu repa je bila le neznatno temneje obarvana, v celoti pa skoraj enobarvno rdeče rjava. Za razliko od navadne kanje, ki se je tudi pojavila v bližini, so na to ujedo reagirali tudi galebi. Posamezni so se med oglašanjem spuščali proti njej ter jo skušali odgnati, kar pa je ni dosti motilo. Ko sem doma brskal po literaturi, katera ujeda bi lahko bila, sem prišel do sklepa, da je možna edino rjasta kanja Buteo ru.finuss in sicer temnejša oblika. Pri determinaciji sem si pomagal poleg druge literature predvsem s sestavkom I. Geistra o opazovanju te vrste v januarju leta 1982 v bližini Hrastovelj (Acrocephalus št. 11 - 12, november 1982) . Peter Grošelj 65281 Sp. Idrija S3 Skrivnostna fotografija Mystery photograph KATERA VRSTA JE TO? (v. VREŠ) Ptica iz slikovne uganke v 17.-18. št. ACROCEPHALUSA je triprsti galeb Eissa tridactyla. V tej številki našega glasila jo omenjamo dvakrat: v prispevku G. Lukača o Ormoškem jezeru in v prispevku P. Trontlja o otoku Runde. Lukačev podatek je sicer drugi za Slovenijo po letu 1879, vendar mislim, da ptica pri nas ni tako izjemno redka, kot nas hoče prepričati kronologija opažanj. Zato govori tudi risba v Petersonovem priročniku, ki očrtuje njeno prezimovališče do sredine Sredozemlja. Mladostni primerki imajo v zatilju teman polovrat-nik, ki ne izgine niti v drugi zimi. Temni notranji veliki krovci oblikujejo skupaj z enako barvnimi terciarnimi peresi značilno ramensko progo, ki ostane vidna še v prvem poletnem perju. Enako velja za temno značilno trikotniško obrobo na koncu rahlo razcepljenega repa. Poletno perje odrasle ptice karakterizira jo le še temne konice na perutih, glava in rep sta zdaj snežno bela. Ptica s tako značilno obarvanim, od ostalih galebov dobro razločujočim se perjem, ne bi smela ostati prezrta. Edino nevarnost zamenjave predstavlja mali galeb Lavus minutus, ki pa ima mladosten temno kapo, zatilno liso razpotegnjeno na pleča, rep z obrobo pa ravno nasprotno oblikovanj da bi zamenjali odraslega ni strahu. Iztok Geister 34 Letna skupščina društva The annual meeting of the Association ZAPISNIK skupščine Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki je bila v soboto 10. XII. 1983 ob 15.00 uri v prostorih gostišča "Zadruga" v Spodnjih Gorjah. PRISOTNI: T. Trilar, P. Černe, I. Geister, R. Tekavcič, dr. S.D. Matvejev, S. Vertelj, M. Košir, A. Lenarčič, D. Sere, B. Krystufek, dr. A. Župančič, P. Trontelj, A. Trontelj, I. Noč, S. Polak, B. Tome, T. Makovec, K. Kravos, F. Zupančič, D. Teme, V. Balon, A. Arayn, B. Hočevar, B. Gjevtaj, M.C. Oberti-Župančič. DNEVNI RED: 1. Otvoritev in pozdrav 2. Letno poročilo o delovanju in poslovanju društva 3. Volitve v organe društva 4. Slovenci in ornitologi ja (Iztok Geister) 5. Gibanja v jugoslovanski ornitologi ji (Tomi Trilar) 6. Kaj povedo sov ji izbljuvki (Boris Krystufek) 7. Triglavski narodni park (Janez Gregori) 8. Film o pribi Vanellus Vanellus (Tomi Trilar) 1. Otvoritev in pozdrav J. Gregori je pozdravil navzoče člane in predstavnike društev iz Zagreba in Kopra. Sklenili smo, da delovnega predsedstva ne bomo volili. 2. Letno poročilo o delovanju in poslovanju društva Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je zaključilo četrto leto svojega delovanja, v katerem je doživelo številne organizacijske in kadrovske spremembe. Društvo šteje trenutno 240 članov. Čeprav je skupna želja, da bi se število članov čim bolj povečalo pa moramo ugotoviti, da že med današnjimi člani ni zadostne povezanosti, kar se je predvsem izražalo v nepričakovano skromnem odzivu na skupne akcije. Do sedaj je izšlo 15 številk revije Acrocephalus, torej za leto 1983 dolgujemo še tri. Vendar pa rednega izhajanja trenutno ne zavirajo finančne težave in pomanjkanje gradiva, temveč številni tehnični problemi-: predvsem tipkanje in kronično pomanjkanje časa, ki ga zahteva urejanje revije, če jo hoče urednik obdržati na dosedanji strokovni ravni. Revijo pošiljamo na 68 naslovov, v zamenjavo pa dobivamo oko-" li 50 revij, ki so trenutno na urednikovem domu. V letošnjem letu je pri Ornitološkera atlasu Slovenije sodelovalo 28 popisovalcev, ki so dali podatke za 83 kvadrantov, od tega za 16 še neobdelanih. Neobdelanih je ostalo še 50 kvadrantov. Odziv na akcijo spomladanskega opazovanja selivk je bil pod pričakovanim, kljub temu da so bila vabila objavljena tudi v reviji Moj mali svet in Proteus. Akciji se je odzvalo 30 sodelavcev iz Slovenije in 9 sodelavcev iz Jugoslavije. V letu 1984 bomo akcijo ponovili, tako v okviru Slovenije kot Jugoslavije in se pri tem povezali z revijo Pionir. V okviru društva so bile imenovane štiri komisije: za redkosti, za varstvo narave, za fotografijo in terminološka vprašanja. Komisija za varstvo narave odlično opravlja svoje poslanstvo. Z delem je začela komisija za redkosti. Ostali komisiji se nista sestali v letošnjem letu. 35 Izleti in predavanja so bila v prvi polovici leta dobro obiskana, v drugi polovici leta pa je bila udeležba slaba ali pa je sploh ni bilo. Vzrok je slaba obveščenost, saj smo člane obvestili na začetku leta, kar pa ni zadostovalo. Zato bomo prihodnje leto seznam izletov in predavanj objavili v reviji Acrocephalus in člane sproti obveščali preko dnevnega časopisja. Pri Zavodu SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine je društvo pogodbeno prevzelo kartiranje gnezdilk notranjskih kraških polj in Triglavskega narodnega parka. Pripravili smo utemeljitev za zavarovanje Drage pri Igu, Ljubljanice in osrednjega dela barja. Ostali predeli Ljubljanskega barja so v načrtu prihodnje leto. Stiki s sorodnimi organizacijami in društvi so bili skromni. Zvezi za vzgojo in varstvo ptic Slovenije smo ponudili sodelovanje, ki so ga sprejeli, in trenutno se dogovarjamo za izhajanje njihovega biltena v sklopu naše revije. Prirodoslovni muzej Slovenije je letos organiziral tečaj za obročkovalce, ki se ie odlikoval po dobri organizaciji in strokovnosti. Tečaj je obiskovalo 15 tečajnikov, zaključno preverjanje znanja pa je opravilo 6 tečajnikov. Stekle so priprave za potujočo razstavo o delu društva, ki pa žal zaradi pomanjkanja časa še ni pripravljena. Odbor za zimsko štetje vodnih ptic v sestavi I. Geister, F. Bračko in G. Palčič pripravlja prvo štetje, ki naj bi bilo po novoletnih praznikih. Predstavniki društva smo se udeležili prve konference ornitologov Jugoslavije 12. in 13. marca v Beogradu in obročkanja ptic na moravsko-vardarski poti pri Preševu od 12. in 21. septembra. Ob polemiki o vprašanju varstva in namembnosti Cerkniškega jezera, ki je potekala v Delu, je svoje mnenje posredovalo tudi naše društvo. Že dalj časa pa se zavedamo, da bi le stalni društveni prostori oživili in pospešili delo, in zato smo jih v letošnjem letu že začeli iskati. Poslali smo vlogo na Skupščino občine mesta Ljubljana in se tudi osebno pogovorili. V pogovoru, ki je sledil poročilu, in na osnovi predlogov smo sklenili: 1. Lovski z/ezi Slovenije bomo postavili javno vprašanje: kaj pravzaprav pcmeni številčno usklajevanje pleniteljev in kakšni so kriteriji? Z vprašanjem bi se obrnili direktno na revijo Lovec. 2. Novi Izvršilni odbor naj ustanovi komisijo, ki bo preučila možnost zaščite rokavov na Muri (opustiti gradnjo ene hidroelektrarne). Kazalo bi letošnje pomanjkanje vode in energetsko krizo izkoristiti za boj proti nekaterim melioracijam. 3. Ker na TV še naprej vztrajno napačno poimenujejo ptice, kljub našim pismom, na katera nismo dobili odgovora, bomo poslali odprto pismo generalnemu direktorju RTV ali pa oddaji 625. Če pa tudi tu ne bo zaželjenega odziva, bomo o malomarnem odnosu obvestili odsek za jezik pri SAZU, Slavistično društvo ipd. ter problem prepustili jezikovnemu razsodišču. Kazalo bi razmisliti o organizaciji okrogle mize na TV o problematiki varstva narave. • 3. Volitve v organe društva Potekel je mandat izvršilnemu odboru društva in uredniškemu svetu Acrocephalusa. 36 Soglasno smo izvolili predlagani izvršilni odbor, uredniški svet in blagajnika. Izvršilni odbor: Uredniški svet: Franc Bračko urednik: Iztok Geister Janez Gregori člani: Peter Grošelj Dr. Sergej D. Matvejev Dr. Sergej D. Matvejev Dare Sere Slavko Polak Boris Krystufek Andrej Sovine Dare Sere Borut Štrumberger ¦ blagajnik: Dare Sere Rudolf Tekavčič Tomi Trilar dr. Andrej Župančič K sodelovanju v izvršilnem odboru in uredniškem svetu smo povabili po enega predstavnika Ornitološkega društva Ixobrychus. Imeni bosta sporočeni naknadno. Sledil je zanimiv sprehod ob diapozitivih skozi Triglavski narodni park, na katerega nas je popeljal J. Gregori. I. Geister nam je glosiral Slovence in ornitolo-giJ°*N,T* Trilar Je poročal b prvi konferenci ornitologov Jugoslavije in o akciji množičnega obročkanja na Preševu. B. Krystufek nam je predstavil, kaj vse nam lahko povedo sovji izbljuvki. Skupščino je zaključil film T. Trilarja o gnezdenju pribe na Sorskem polju. Tajnik: Zapisala: Tomi Trilar Barbara Hočevar Overovatelja zapisnika: Andrej Trontelj Dr. Andrej Župančič Umrl je Rado Smerdu In memory of Rado Smerdu Onemeli smo ob vesti> da je 18. avgusta tragično preminil Rado Smerdu, Član uredniškega sveta našega glasila, star komaj 35 let. Bil je vsestranski naravoslovec, biolog, jamar, jamski potapljač in filmski snemalec, glavne sile pa je usmeril v reševanje številnih vprašanj varstva narave, predvsem živali. Pred enajstimi leti se je zaposlil na Zavodu SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, kjer je od leta 1980 vodil enoto za varstvo naravne dediščine. Med delovnimi nalogamia ki se jim je ves posvetil, je bila tudi priprava slovenske "rdeče knjige ogroženih živalskih vrst". Rado je bil vedno V središču naravoslovnih dogajanj: številni članki' in razprave, pa predavanja in posvetovanja. Vse njegovo delo je bilo^ prepleteno z globoko človeško nesebičnostjo, vedno je bil pripravljen poslušati in svetovati. Z vso prizadevnostjo se je vključeval tudi v delo našega društva - po njegovi zaslugi nam je bila zaupana raziskava omitofavne notranjskih kraških polj. Zamrl je Radov vedri smeh, izgubili smo sodelavca in dragega prijatelja. Janez Gregori Program dela v letu 1984 Work programme for 1984 1. Glasilo Acrocephalus naj bo periodično glasilo s štirimi številkami letno, oziroma dve dvojni. Po možnosti naj izideta dve v spomladanskem in dve v jesenskem obdobju. 2. Nadaljevali bomo z delom za Ornitološki atlas Slovenije - organizator Iztok Geister. 3. Nadaljevali bomo s spomladanskim opazovanjem selivk - organizator lomi Trilar. 4. V sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo Maribor se bomo vključili v mednarodni projekt štetja belih štorkelj Ciaonia Ciconia* ki ga organizira International Council for Bird Preservation. Organizator pri društvu: Tfcmi Trilar. 5. Poživiti je treba delo odbora za zimsko štetje vodnih ptic. Odbor naj pripravi načrt dela. 7. Osnovali smo komisijo, ki bo proučila možnosti ohranitve in zaščite mrtvih rokavov na Muri - predsednik Franc Bračko. 8. Organizirali bomo izlete in predavanja. Vsak vodja izleta mora po izletu na- pisati krajše poročilo (po možnosti s sliko) za Acrocephalus, ravno tako mora vsak predavatelj pripraviti članek za Acrocephalus. 9. Društvo bo pri Zavodu SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine pogodbeno prevzelo kartiranje gnezdilk v Triglavskem narodnem parku. 10. Nadaljevali bomo s pripravo utemeljitve zavarovanja nekaterih predelov Ljubljanskega barja. 11. V sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine bomo nadaljevali s pripravo utaneljitev za evropsko zaščito naših močvirij (okolica Ptuja, Ljubljansko barje, Cerkniško jezero, Sečoveljske soline...). Za izdelavo utemeljitev je odgovorna komisija za varstvo narave. 12. Poglobili bomo stike z nekaterimi organizacijami: - gozdarska fakulteta in gozdna gospodarstva, - Zveza društev za varstvo okolja Slovenije, - Zveza društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije. 13. Uskladili bomo programe z nekaterimi organizacijami: - Prirodoslovni muzej Slovenije, - Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. 14. Nadaljevali bomo s pripravo potujoče razstave o delu društva - odgovoren Tomi Trilar. Izvršilni odbor ACROCEPHALUS 19-20(5) 1984 VSEBINA Predlogi in utemeljitve zavarovanja nekaterih predelov Ljubljanskega barja Ornitološki pogled na Dravograjsko jezero Pojavljanje zimske race Clangula ]J hyemalis v Sloveniji Ornitološkim raziskavam v dolini 29 Mure na rob Ekskurzija na ormoško akumulacij- 20 sko jezero Vprašanja ©mitološkega atlasa: 21 Lullula arborea Iz ornitološke beležnioe Podioeps 22 cristatus, Nycticorax nycticorax, Ardea purpurea, Ciconia nigra, Tadorna ferruginea, Bucephala clangula, Pernis apivorus, Falco ves-pertinus, Falco tinnunculus, Cotur-nix coturnix, Charadrius alexandrinus, Vanellus vanellus, Numenius pheopus, Apus melba, Drycopus martius, Pty-onoprogne rupestris, Acrocephalus scirpaceus, Sylvia curruca, Ficedula albicollis, Panurus biaxmicus, Parus montanus, Corvidae, Passer montanus x Passer domesticus, Plectrophenax nivalis O ptičjih otokih severnih morij 28 Nove knjige 30 Preševo 1983 31 Tečaj za obročkovalce 31 Popis bele štorklje Ciconia ciconia 32 v Sloveniji Društveni izleti 32 Skrivnostna fotografija 33 Letna skupščina društva 34 Umrl je Rado Smerdu 36 CONTENTS Proposals and reasons for the protection of some parts of Ljubljana moor Ornithological viewpoint on the Dravograd lake Occurrence of the Long-tailed Duck Clangula hyemalis in Slovenia A marginal contribution to ornithological research on the Mura valley Excursion to the Ormož artificial lake Puzzles of the ornithological atlas: Lullula arborea From the ornithological note-book Podi-ceps cristatus, Nycticorax nycticorax, Ardea purpurea, Ciconia nigra, Tadorna ferruginea, Bucephala clangula, Pernis apivorus, Falco vespertinus, Falco tin-nurtcrtlas, Coturnix coturnix, Charadrius alexandrinus, Vanellus vanellus, Numenius pheopus, Apus melba, Drycopus martius, Ptyonoprogne rupestris, Acrocephalus scirpaceus, Sylvia curruca, Ficedula albicollis, Panurus biarmicus, Parus montanus, Corvidae, Passer montanus x Passer domesticus, Plectrophenax nivalis About bird islands of northern seas New books Preševo 1983 A course for the ringers Ihe White Stork Census Ciconia ciconia in Slovenia The Association's field trips Mystery photo The annual meeting of the Association In memory of Rado Smerdu