ZMAJr ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAjatAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZM'^^^^^^^^^ ZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ;^^^ vm—S) glai zmaja 1981 letnik XVI julij - avgust 7-8 Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ Poslovni rezultati prvega polletja Pretekle Je prve polovice lete novege srednjeročnega obdobje za katerega eno si sedeli ambiciozne naloge predvsem na področju rasti dohodka in izvore. Ko pregledujemo rerultate prvih šestih mesecev lahko ugotovimo, da smo bili zelo uspešni na področju dohodka, saj smo zastavljeni cilj 111,6 milijonov din na nivoju delovne organizacije presegli za 4- %. Pri tem je temeljna organizacija Baterije dosegla planirani dohodek 95 %, a temeljna organizacija Specialne baterije 15o %. Plan proizvodnje na nivoju delovne organizacije je realizi- ran vrednostno z 9o % kar predstavlja v primerjavi e preteklim letom 6 % večjo proizvodnjo. Vrednost proizvodnje po stalnih cenah se je povečala v TOZD Baterije 4 % in v TOZD Specialne baterije 9 %. Povečanje proizvodnje je doseženo na račun novih izdelkov is programa svetilk im proizvodnje zahtevnejših baterij. Količinska proizvodnja baterij je zaradi zmanjšane prodaje padla za 7 %. Plan prodaje na nivoju delovne organizacije za prvo polletje je realiziran po vrednosti 88 %. Prodali sme 16,5 milijona kosov baterij in svetilk v vrednosti 197,5 milijona din. Vrednost prodaje TOZD Baterije je znašala 126,5 milijonov din in vrednokt prodaje TOZD Specialne baterije 71 milijonov din. Najslabše je doseganje planiranih rezultatov v izvozu. Na osnovi velikega lanskega povpraševanja po naših izdelkih in potrebe pe deviznih sredstvih za nabave reprodukcijskega materiala, smo planirali skoraj loo % povečanje lanskega izvoza. Polletni rezultati kažejo, da bo te težke uresničljivo. V prvem polletju smo dosegli 552.000 S izveze, kar je 59 % več ket lani, vendar same 21 % sprejetega plana. Slaba stran tega izveze je, da je povečanje dosežene na klirinškem ebmečju in da nima zagotovil za izboljšanje stanja v drugem polletju. Stane Končina v skladišču gotovih izdelkov povezuje kartone z baterijami za izvoz v Rusijo Zmanjšanje predaje v zadnjih mesecih na domačem trgu je ne-ugedno vplivale na petek proizvodnje in povečanje zalog gotovih izdelkov, ki so se občutno povečale. Povprečni izplačani osebni do-hedki 455 zaposlenih delavcev na nivoju delovne organizacije znašajo 9.961 din mesečno ali 29 % več kot lani. Zmerne povečanje osebnih dohodkov v primerjavi z rastje dohodka je ugodno vplivale na povečanje akumulacije, ki je dosežena v višini 29,5 milijona din, kar je zelo deber rezultat v primerjavi s kritičnim stanjem v lanskem prvem polletju. Zavedati pa se moramo, da je tolikšna akumulacija dosežena tudi na račun nizkega doseganja planiranega izvoza in tolikšne rasti de konca leta ne moreme pričakovati. B.Č. oooooooooooooooooooooooooo Reklama na mestnih avtobusih Na desetih avtobusih mestnega prometa v Ljubljani se je pojavila reklama za naše izdelke. Na zunanjih bočnih straneh petih avtobusov je prikazan naš program baterij, na ostalih petih avtobusih pa so izrisane svetilke. Oboje podčrtuje ustrezen napis oziroma naš novi dizajn. - E] El El [a | la | El El El El El la |ia | El El E1E1 El El El El El la I la j El El El El la I la | El El La |ia| El El El El 5 seje delavskega sveta DO Zmaj Delavski svet delovne organizacije Zmaj je 18. avgusta letos obravnaval in sprejel pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja za dopolnitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo skupnih služb in temeljnimi organizacijami združenega dela ter za uskladitev omenjenega akta z določili Zakona o združenem delu. iz TOZD Baterije Majer Marijan Jež Zdravko Kranjec Zdenko iz TOZD Specialne baterije Zadel Peter Alibegovič Fadil Strmole Ignac ter iz delovne skupnosti Kajdiž Andrej Čope Rado Ogrin Tomaž Komisija bo morala pripraviti dopolnjeno besedilo že navedenega samoupravnega sporazuma najkasneje v roku treh mesecev. Ur Na naslovni strani Pomembna pridobitev za našo transportno službo predvsem za prevoz depol paste je letos kupljen tovornjak s prikolieo. 0 tem več pišemo na 7 strani. Osnove iz tega zakona glede vsebine medsebojnih odnosov, predvsem pa glede oblikovanja celotnega prihodka delovne skupnosti s svobodno menjavo dela, je potrebno operacionalizirati bolj podrobno obdelati in tako zagotoviti kar se da resnično odvisnost celotnega prihodka delovne skupnosti od vrste, obsega in kakovosti njenega dela, prispevka k uspehu pri poso-vanju in zadovoljevanju potreb in interesov delavcev temeljnih organizacij ter od dohodka oziroma prihodkov, ki ga ustvarijo delavci temeljnih organizacij, tako kot samoupravni sporazum v 46. členu povzema določilo Zakona o združenem delu. Ha isti seji je delavski svet delovne organizacije imenoval posebno komisijo za pripravo osnutka dopolnjenega besedila že omenjenega samoupravnega Beseda urednika Jesenski mesec nam že trka na duri in skoraj bomo letošnje poletje, čas počitnic in doživetij ob morju in v hribih odložili na mesto naših spominov. Haš delovni vsakdan poteka spet po trasirani poti in le redki in zapozneli lovijo še zadnje trenutke zasluženega oddiha. Letošnje glasilo po počitnicah je avgustovsko. Prejšnjikrat smo vam zaželeli nasvidenje v septembru, za kar pa menimo, da se ni treba opravičevati, saj bo nedvomno ta številka kot vsaka druga prav tako zaželjena in lepo sprejeta med vami. Hapisali ste lepo število razglednic s pozdravi, žal nobene na naš naslov, da bi kaj več objavili o vaših vtisih, zadovoljstvu in počutju, predvsem o uslugah v naših domovih. Nam pa je uspelo - sicer ne lahko - pripraviti zadosten obseg gradiva za objavo. Zanimivih in pomembnih člankov je precej, zato bi težko še koga posebej izpostavili na tem mestu. Sicer pa bi vaše mnenje o vsebinski zasnovi posamezne številke gledanega skozi prizmo zadovoljstva ali kritičnosti vključno s predlogi izboljšave kaj radi objavili v posebni in stalni rubriki pod naslovom "Bralci menijo...", ki jo do zdaj še nismo odprli. Oživela bi lahko samo ob vaši pomoči in s katero bi marsikoga vzpodbudili, da bi se "oglasil" zaradi objave v našem glasilu. Toliko v premislek in lep pozdrav Vaš urednik sporazuma in sicer. Letošnji jubilej - 25 let Zmaja v Šentvidu Poglobljeno medsebojno sodelovanje jugoslovanskih proizvajalcev baterij Smatram, da ni potrebno ponovno po vd. ar Jati izrednega pomena sodelovanja ned jugoslovanskimi baterijaši. V smernice za uresničitev plana 1981 smo ponovno zapisali željo in nalogo, da na tem področju napravimo odločnejše premike. Kljub številnim skupnim interesom nam na žalost vse do letos ni uspelo neformalne "grupacije" baterija-šev povezati v poslovno skupnost ali v kakšno drugo pravno obliko sodelovanja v skladu z zakonom o združenem delu. Le trdnejše povezovanje nam bo postopno lahko omogočilo reali- zacijo nekaterih skupnih ciljev: osvajanje domačih surovin, enotnejši nastop na domačem in tujem tržišču, doslednejše urejanje diferencirane kvalitete, načrtovanje bodočih programov in drugo. V mesecu juniju nam je končno uspelo uskladiti besedilo Samoupravnega sporazuma o združevanju v skupnost združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje proizvajalcev baterij Jugoslavije. Samoupravni sporazum smo obravnavali na delavskih svetih in zboru delavcev in ga potrdili 25. junija v vseh treh delovnih organizacijah. Predstavniki delovnih organizacij pa so ga podpisali 17. avgusta v Zagrebu. Takoj po podpisu samoupravnega sporazuma se je sestal koordinacijski odbor, ki je skupni organ podpisnikov sporazuma. Ker smo se s sporazumom zavezali, da bomo krepili medsebojno) plansko in poslovno sodelovanje za izvrševanje nalog na vseh ključnih področjih, je koordinacijski odbor že aa prvem zasedanju imenoval komisije za: skupno planiranje, organizacijo proizvodnje, spremljanje prometa proizvodov in storitev in menjavo znanja. mmumHnuu»mnut\t\»H»nnnunuHiuuunuuuHU»n«u» Imenovan je vodja proizvodnega sektorja Ha podlagi razpisa prostih del oziroma nalog vodje proizvodnega sektorja TOZD Baterije, ki je bil objavljen v časopisu DELO dne 22. maja letos, se je v razpisnem roku prijavil tudi Jež Zdravko, diplomant prve stopnje Visoke šole za organizacijo dela Kranj - proizvodna smer, zaposlen v Zmaju od 28. decembra 197o. Ha predlog komisije Je delavski svet TOZD Baterije dne 14. avgusta 1981 imenoval Jež Zdravka za vodjo proizvodnega sektorja za mandatno dobo 4 let. Predlog Je bil utemeljen Se zlasti s tem, da imenovani izpolnjuje vse razpisne pogoje, ker ima višjo izobrazbo orga- JEŽ Zdravko s 1.9.1981 vodja proizvodnega sektorja nizacijske smeri, več kot 5 let izkušenj, ima tudi družbeno politične in moralno etične vrline v skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki. Kot vodja proizvodnega sek -torja TOZD Baterije bo začel opravljati dela in naloge 1. septembra 1981. My Ha področju skupnega planiranja želimo predvsem proučevati potrebe domačega in tujega tržišča, medsebojno usklajevati proizvodni program, programirati obseg in strukturo proizvodnje zaradi maksimalnega koriščenja proizvodnih kapacitet udeleženk sporazuma, usklajevati investicijske programe in drugo. Komisija za organizacijo proizvodnje bo morala bdeti nad stalnim izpopolnjevanjem obstoječih proizvodov na podlagi zahtev tržišča in pripravljati poti sa organiziranje proizvodno tehnične kooperacije, v smeri natančnejše delitve in specializacije dela med udeleženci sporazuma. Če posebej pomembno bo sodelovanje na področju prometa proizvodov im storitev. Morali bi Veličastna je bila manifestacija na Trgu revolucije v Ljubljani - v mestu heroj ob 4o. letnici vstaje. Preko 80.000 ljudi e vseh krajev Slovenije je prispelo na osrednjo proslavo, na kateri je govoril predsednik postopno doseči usklajevanje nabave surovin (domačih in uvoznih), pomožnega in drugega reprodukcijskega materiala, izvajanje ukrepov sa dobro preskrbo domačega tržišča, usklajevanje izvoza in uvoza in uresničevanje planiranega obsega in strukture blagovne menjave s tujino, enoten nastop na tujem tržišču, način oblikovanja cen in prodajnih pogojev na domačem in tujem tržišču. Ha tem področju se bodo sigurno pojavljale tudi nove naloge, ki jih v sporazumu nismo uspeli opredeliti. Tako smo se na sestanku med drugim dogovorili sa skupen in organiziran (vsekakor tudi ustrezno argumentiran) nastop sa preprečitev morebitnega uvoza baterij. ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ Spomenik Edvardu Kardelju predsedstva SFBJ Sergej Kraigher, predtem pa je odkril spomenik Edvardu Kardelju - Krištofu. Dr. Marijan Brecelj pa je rekel: "Ta spomenik odkrivamo enemu največjih sinov slovenskega naroda in vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Bil je buditelj narodne in revolucionarne zavesti najširših ljudskih množic, bil je človek - vizionar, ki se je jasno zavedal, katere poti vodijo človeka in družbo k napredku, bil je na vsej revolucionarni poti najtesnejši Titov soborec, bil je neutruden izvrševalec najodgovornejših nalog v razvoju naše socialistične skupnosti, človek, ki se je ves čas gibal med širokimi horizonti jugoslovanskega in mednarodnega boja delavskega razreda, boja za mir in svobodo Vsekakor lahko veliko naredimo tudi na področju menjave znanja. Menjava znanstveno raziskovalnih del v skladu s potrebami domačega in tujega tržišča, tehnologijami proizvodnje in inovacij, bo morala steči z večjo stopnjo medsebojnega zaupanja. Kako hitro bo naša skupnost baterijašev zaživela, je odvisno od nas samih. Podpis samoupravnega sporazuma nam je na široko odprl vrata za medsebojno sodelovanje, mi pa moramo preprečiti, da ne bo ostal samo mrtva črka na papirju. P. Smolič vseh narodov sveta in za uresničevanje ideje neuvrščenosti, boja za dostojanstvo človeka". Spomenik, umetniško delo akademskega kiparja Draga Tršarja stoji ob veličastnem spomeniku revolucije in v najbližji soseščini Grobnice narodnih herojev. S postavitvijo spomenika Edvardu Kardelju je izražena zahvala slovenskega naroda za njegov izjemen delež pri izbojevanju in uveljavljanju naše samoupravne socialistične družbe. Ime Edvarda Kardelja je poleg največje osebnosti naše revolucije in naše zgodovine - tovariša Tita - ob plejadi velikih jugoslovanskih revolucionarjev posebno častno zapisano v njihovo zgodovino in zgodovino Jugoslavije. Detajl spomenika Edvardu Kardelju ElElElElbliajElElElElEilialblElEalElElljlElElijUJibiLil Kako izvajamo akcijski program V začetku meseca aprila smo v Zmaju sprejeli akcijski program stabilizacijskih ukrepov z namenom uresničevanja gospodarskega plana za letošnje leto. Kako pa ga izvajamo, je plansko organizacijska služba v mesecu avgustu pripravila poročilo, ki so ga obravnavali tudi člani delavskih svetov ter ga objavljamo zaradi boljšega informiranja vseh bralcev glasila. n Pri obravnavi polletnega obračuna poslovanja smo ugotavljali, da smo dosegli zelo ugodne rezultate pri pridobivanju dohodka, manj pa smo lahko zadovoljni z gibanji izvoza, domače prodaje in proizvodnje. Pregled realizacije zastavljenih ukrepov je naslednji: Potniška mreža Iskra Commerca ni dosegla zastavljenega cilja glede deleža naše prodaje na domačem trgu. Le-ta še vedno rahlo upada. Predlagamo je povečanje števila potnikov za 2 osebi in pregled kadrovske strukture potnikov Iskra Commerce pri prodaji baterij. Nagrajevanje potnikov je urejeno. Na ukrepu povečanja propagandnih akcij je izvršena demonstracija naših izdelkov in priv četek propagande s televizijskim filmom. V delu je katalog naših izdelkov. Predlagana je razširitev akcij še na druga področja kot so: stojala za baterije, prospekti za izvoz, sodobnejše pakiranje, Glede vskla-jevanja cen super baterij je v teku izdelava stročnice za drugo kvaliteto. Pri kompletiranju proizvodnega programa smo dosegli zadovoljivo zalogo svetilk, manjka pa alkalnih baterij ter kasnimo pri gumbastih baterijah, ki bodo predvidoma v oktobru. OJcrep izboljšanja informacijskega sistema prodaje kasni zaradi prepovedi uvoza fakturime-ga stroja. Sedaj je dovoljenje rešeno in predvidoma dobimo stroj konec avgusta tako, da bomo pričeli z delom konec septembra. Izvoz kljub velikim naporom ne teče po predvidevanjih. Močno je povečan izvoz na klirinško območje, zaostajamo pa na konvertibilnem trgu. Glede na sedanje stanje, izvoza ne bo mogoče realizirati v predvideni višini. Uvoz reprodukcijskega materiala je potekal zadovoljivo zaradi prejema investicijskega kredita v višini cca 5oo.ooo $. Lah ko pa pričakujemo težave pri oskrbi z uvoženimi surovinami konec leta in v začetku prihodnjega leta v kolikor izvoz ne bo realiziran. Na področju udeležbe na sejmih v tujini so bili naši izdelki prisotni na 3 sejmih. Ukrepi v zvezi s proizvodnjo in povečanjem produktivnosti dela so v teku oz. njihova realizacija kasni. Stroj za pokrivanje 5R 12 je izdelan oz. zaradi dobave neustreznih pokrovk zunanjega dobavitelja še ni v obratovanju. Izdelava nove linije za alkalno baterijo LR 6 na Strojni fakulteti je v zaostanku in jo moramo še naprej prioritetno obravnavati. Hešalnica depol. paste je v fazi preizkušanja in bo pričela z redno proizvodnjo v septembru. Naloga posodabljanja proizvodnje specialnih baterij S 4, 6S 4, 2R lo je zaključena s strani Bil in je predana v realizacijo delovnih priprav sektorju vzdrževanja. Montažna linija 4R 25 je preložena v naslednje leto. Na področju kakovosti dosegamo povprečno kvaliteto z občasnimi nihanji. Stanje ni zadovoljivo na področju nekaterih vhodnih materialov. Rešeno ni skladiščenje surovin. Zaposlovanje v polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani presega planirano povečanje. Stanje se je v zadnjih mesecih izboljšalo tako, da je pričakovati izboljšanje do konca leta. Na področju investicij zaostajamo pri planu tehnoloških investicij in predvsem pri planiranem uvozu opreme, ki ga glede na omejitve ne bo možno realizirati. V večini so realizirane investicije domačega izvoza, avtopark, birotehnična oprema in drobne investicije. Naloge razvoja pri povečanju produktivnosti: izdelava merilnikov celic 4R 25, R 12 je konstrukcijsko rešena, zastoj zaradi materiala, merilnik 2R lo obratuje, signi-ranje 4R 25 oddano vzdrževanju, stroj za vlaganje žičk - odločitev za nakup v Franciji, osvajanje priključkov 6B 22 je v konstruiranju, vlaganje papirja 2R lo je v okviru naloge Bil, mehaniziranje doziranja členov še ni realizirano. Na področju nadomeščanja uvoznih surovin potekajo dela sepa- „ Naprej" za naš vozni Našim šoferjem, voznemu parku in sploh transportni službi redkokdaj namenjamo kaj veš prostora v našem glasilu. Tokrat pa, ne samo zaradi praznika šoferjev, katerega so se letos ponovno spomnili in praznovali tudi naši sodelavci, ki delovni čas opravijo za volanom, temveč tudi zaradi drugih novosti, namenjamo nekaj več pozornosti. Že na prvi strani našega glasila priobčujemo fotografijo novega tovornjaka s prikolico, ki smo ga posneli pred upravno zgradbo Zmaja. Sam 5 tonski racije na domačem Hn02 v so-delavi z Metalurškim institutom. Poskusi za osvajanje cinkovega klorida in živosrebrovega oksida bodo izvršeni v sodelavi z Institutom Jožef Stefan v jeseni. Naloge iz področja varčevanja surovin in energije so v postopku reševanja v okviru zatesnitve celic. Spremljanje rezultatov proizvodnje, prodaje, izvoza in produktivnosti dela poteka preko poročil, ki jih obravnavajo strokovne službe in delavski sveti. park tovornjak dvakrat v dopoldanskem času pripeljati depol pasto iz Šentvida, kar bo odslej zaradi prikolice potreboval le enkratno pot in s tem bo pridobljen tudi čas in kar je Se posebej pomembno - zmanjšana poraba goriva. Saj v enkratni "turi"pripel je lo ton hkrati. Prav tako pa bo lahko iz Cinkarne Celje pripeljal toliko rondel, kot bi sicer potreboval dvojno pot. Tovornjak s prikolico vozi Hasanagič Ahmed. Z nakupom prvega osebnega avtomobila Renault E 4- popularne "katrce" smo kaj hitro ugotovili upravičenost odločitve. Pokazalo se je, da je en avto celo premalo za vse potrebe, ki so nastale pri "odstriženih" kilometrinah pri uporabi zasebnih vozil. Zato smo kupili (3o. aprila) še drugo vozilo istega tipa. Vsa evidenca uporabljanja je vodena v naši « transportni službi. Prvič v svoji zgodovini in v jubilejnem letu - 25 letnici Zmaja v Šentvidu je bil za potrebe te temeljne organizacije kupljen osebni kombi za prevoz oseb (7+1) ali približno 6oo kg materiala. Med drugimi se bo ugoden rezultat pokazal tudi v primeru, ko je treba udeležence kakšnih sej pripeljati v Ljubljano, kar se je sicer dozdaj izplačevala kilometrina za uporabo zasebnih vozil. Sedež naše transportne službe je bil do predkratkim v kletnem prostoru. Zaradi določenih avto ne bi vzbudil toliko pozornosti, če ne bi imel pripeto še 5 tonsko prikolico. Oboje je namenjeno za prevoz depol.paste iz Šentvida pri Stični, iz našega TOZD Specialne baterije v Ljubljano. Znano je, da je ob polni izkoriščenosti strojev v ljubljanski proizvodnji moral zahtev oz. nove namembnosti dosedanje "šoferske sobe" je bila izvedena selitev v prostor, v katerem se je že od vsega začetka zadrževal Iskra invest servis in ki se je že odselil. Za ureditev te sobe je poskrbel sektor vzdrževanja, izvajalca del pa sta bila predvsem Juras in Debelec. Treba je bilo namreč znižati strop, položiti lesen pod in še marsikaj, kar zadovoljuje ustrezne delovne pogoje v tem prostoru. Vodja transportne službe Milan Jakomin je izrazil skoraj popolno zadovoljstvo kajti, dosežen je boljši pregled in dostop do parkiranih vozil, odpadla je oddaljenost, hoja po stopnicah in ne nazadnje, je v sedanjo šofersko sobo prodrlo tudi nekaj dnevne svetlobe. HZ Pred nedavnim so bile nameščene table za označevanje postajališč. Avtobusno postajališče številka ena je pred upravno zgradbo Zmaja kar pomeni, da je na celotnem Stegenskem kompleksu konec ali začetek relacije prevoza na delo in z dela. Slika zgoraj. ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ Visoko priznanje naši sodelavki Tera Balantič Je od 1964. leta zaposlena v Iskri - Industriji baterij ZM1J kot baterijska delavka. Pri svojem delu, slasti pri zahtevnih ročnih operacijah je pokazala izredno vnemo, doslednost in natančnost, s čimer je tudi sodelavce vzpodbujala h kvalitetnemu in produktivnemu delu. Tera Balantič je isredno družbenopolitično aktivna. Dvakrat je bila izvoljena v izvršni odbor osnovne organizacije sindikata, delovala je v samoupravni delavski kontroli in je tudi član delegacije SIS za zdravstvo in socialno varstvo. T svoji krajevni skupnosti že vrsto let aktivno deluje v organizaciji Zveze borcev. Delavski svet SOZD Iskra Je na svoji seji 26. junija letos potrdil sklepe-komisije za nagrade in priznanja Iskre in odločil, naj se na podlagi samoupravnega sporazuma o nagrajevanju posebnih dosežkov v SOZD Iskra s podeljevanjem "nagrad Iskra" in "priznanj Iskra" podeli za leto 1981 ena prva in pet drugih nagrad. Med slednje je bila uvrščena tudi naša sodelavka Tera Balantič za izjemne dosežke na področju produktivnosti dela in kvalitete. Skupaj z drugimi Je Tera Balantič prejela priznanje na aami proslavi 4. julija v Kranju. Iskrine nagrade Je podelil Jože čebela, predsednik delavskega sveta SOZD Iskra. Za naše glasilo objavljamo ponatis sestavka, objavljenega v glasilu Iskra dne 3. julija 1981. Slika zgoraj: Tera Balantič pri svojem delu na liniji 3B 12 Desno« Javno objavljena utemeljitev tik pred prevzemom priznanja iz rok predsednika DS SOZD Iskra Jožeta Čebele. "Zelo sem vesela in hvaležna Iskri za letošnjo Iskrino nagrado za katero pa stoji tudi veliko mojega dela", je začela naš razgovor Iskrina nagrajenka Tera Balantič in nadaljevala: "Čeprav plačilo za moje delo ni veliko, še zlasti če pomislimo na težavne razmere pri mojem delu - vse delo je namreč stoječe -moram priznati, da nam je v novih prostorih, kljub vsemu navedenemu, delati lažje." Na vprašanje, če ima rada delo, nam Je nagrajenka odgovorila: "Delo ima zelo rada in tovarna je zame drugi dom. Uživam, ko delam v ritmu, ki mi ga narekuje stroj. Delo me žene kar samo od sebe. Sicer pa sem že 17 let v Zmaja in vsak dan, ko pridem na delo, se poglobim vanj, ritem stroja me priganja in zato se delu vsa posvetim. Pri delu mora biti človek zbrani Sovražim sleherno površnost. Prepričana sem, da, če bi sleherni opravil svoje delo dobro in vestno, bi tudi naša produktivnost narastla. Sicer pa sama moram vsak dan pre-kontrolirati kar 73oo baterij. Ne mislite, da sem zahtevna. Tendar, moram reči, da je nenehno stanje pri kontroli in sortiranju baterij dokaj naporno. če ne bi bila vajena trdega dela že od mladih nog, bi zagotovo ne zmogla doslej in Odgovori na vprašanja danes tako vestno delati v Zmaju." T obrazložitvi nagrade je zapi-sano, da ste tudi selo aktivni v političnem smislu, je bilo: naie sadnje vprašanje. "T sindikatu delam aktivno ves čas, saj mora slehernega delavca sanimati tako samoupravljanje kot vodenje njegove TOZD in DO. Končno je res, da se prav v rezultatih TOZD vidi in čuti tudi prispevek vsakogar ismed nas, posamezno. Pri tem mislim, na delo samo, delitev dela in položaj delavca v skupini, na njegov delovni prispevek in, seveda, ne nazadnje se skozi uspešnost poslovanja natančno vidi tudi finančni uspeh posameznega delavca. Sicer pa moram poudariti, da ni vse samo v doseganju čim večje učinkovitosti pri delu - gledano skozi mesečno kuverto - temveč ni nič manj pomembno, kako se človek pri delu počuti, koliko je poskrbljeno za njegovo varnost in dobro počutje pri delu - in tu bi po mojem mnenju morali narediti še več, kot smo doslej. Samo tako bomo dosegli, da bomo delavci zadovoljni pri delu, iz zadovoljstva pri delu pa bodo prihajali tudi boljši delovni rezultati, to pa je tisto, kar vsak od nas želi naši Iskri. Mak V zadnjih dveh letih smo uveljavili in že utrdili prakso, da sestavljalci dnevnega reda za seje samoupravnih organov zadnjo točko namenjajo za delegatski, vprašanja, na katera dobijo odgovor takoj ali pa na naslednji seji. Trenutno, ker je pač čas dopustov, čeprav se že izteka, so aktualna vprašanja glede počitniških prikolic, ureditev počitniških kapacitet v Bašaniji ter doplačilo nezasedene postelje v tem domu. To bo v majkrajšem času pojasnjeno delegatom, vendar smatramo, da preko našega glasila objavimo mnenje naše socialne delavke, saj ta zadeva slehernega bralca oziroma koristnika zanima. Prvotno obljubljeni dobavni rok za počitniške prikolice (IMV iz Hovega mesta) se je podaljšal in celo toliko zavlekel, da teh prikolic letos ne bo možno uporabiti. Zaenkrat jih pričakujemo konec avgusta ali v začetku septembra (ob izidu tega glasila). Preko zime jih name- ravamo obdržati v Stegnah na naši lokaciji, že naslednjo pomlad pa jih bomo postavili na primerno lokacijo ob morju. Predvidevamo, da bo možno koristiti počitniške prikolice že v mesecu maju. Kar pa zadeva počitniške kapacitete v Bašaniji smatramo kritike za upravičene. Pohištvo v naših sobah je res dotrajano, prav tako pa bo potrebno urediti sanitarne prostore. Zato bo za naslednje leto pripravljen predlog o prenavljanju in obnavljanju, za kar bo seveda treba nameniti nekaj finančnih sredstev. Glede doplačila nezasedene postelje v sobi koristnika je bilo letos precej negodovanja. Tokrat omenjamo le, da je ma osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v delovno organizacijo družbenega standarda Počitniški dom Zatišje dolžna naša delovna organizacija poravnati stroške prazno za polno, zaradi česar mora posameznik nezasedeno posteljo v sobi doplačati. V nasprotnem primeru bi morala stroške kriti delovna organizacija. 0 tem primeru bi lahko obširneje razpravljali, kar pa v tem trenutku in na tem mestu nimamo namena. PaČ pa vemo, da bo treba temeljito razmisliti, kako v prihodnje. Osnovni problem je, če na primer tričlanska družina dobi, sobo s štirimi ležišči in mora za četrto, nezasedeno ležišče doplačati. m- Slika zgovorno prikazuje prijetno razpoloženje udeležencev našega piknika na Uskovnici v soboto 13. junija letos. pa na* Je dejal: 5e je pred šesto uro dež pomeni, da imajo stare babe ples in da bo danes še sigurno lepo vreme. In res. Ko smo imeli že vse pešpravljeno, celo "roštilj* smo umaknili pred dežjem, Je čez kako uro posijalo sonce. Obrasi so se na* raztegnili od dobre volje in s veliko zagnanostjo smo se lotili zadnjih priprav. Piknik na Uskovnici T lanske* letu se nekake nisme mogli dogovoriti za organizacijo piknika na Uskovnici, sploh pa, ker ga nismo uspeli organizirati pred dopusti, na* Je kasnejše naročilo za izvoz baterij dokončno prekrižalo račune. Interes nas vseh pa je ostal in začela so deževati vprašanja, le kdaj gremo spet na Uskovnico. Kocka Je padla in določili smo datum 13. Junij. Bila je sobota. Že dan preje, na petek zjutraj Je odšel na Uskovnico pripravljalni odbor z namenom, da pripravi vse potrebno za prijetno počutje udeležencev piknika. Bil je vroč sončen dan. Toda v soboto zjutraj nas je presenetilo slabo vreme. Podili so se nizki oblaki in kazalo Je na dež. Spraševali smo starejše prebivalce po vremenu in sosed našega Matije Je ponav-vljal: fantje,pripravite vse pred dežjem, kajti ne bo minilo pol ure, ko bo lilo kot iz škafa. Skoraj nam je že dokazoval, da o kakršnemkoli pikniku sploh ne govorimo. Drugi Po poti od ceste proti Uskovnici se je ob pol devetih zaslišalo veselo vriskanje. To Je bil znak, da so avtobusi prispeli. Pred ograjo, ki omejuje pašne travnike sta udeležence piknika za dobrodošlico pričakala Sašo in Dorica s Šilcem vinjaka oziroma sadjevca, kar Je dobro voljo in razpoloženje še povečalo - posebno je to Šilce potreboval Milan, saj ga Je po nogah tresla kurja polt, ker je prišel v kratkih hlačah. Bo, proti poldnevu pa Je bilo že tako vroče, da so Milanu kratke hlače kar prav prišle. Poleg sonca, dobrih Jedi na žaru, za katere sta poskrbela Bejc in Budi in dobre kapljice, pa Je še posebej za veselo razpoloženje prispeval svoj delež naš Benato s ansamblom EDEB s svoji* petje* in igranjem na orgle. Ob poskočnih vižah so se zavrteli pari po naravnem parketu - travi. Spet drugi so odšli na krajše izlete, nekateri pa kar v dom na Uskovnici, v katerem jih je postregel Peter. Bajbolj "zagrizeni" ljubitelji planin pa so se dvignili na Konjščico. Fluktuacija v letošnjih sedmih mesecih Težko je brez argumentiranih podatkov ocenjevati, ali je fluktuacija - odhodi in prihodi -prevelika in ali se giblje v normalnih okvirih. Vsekakor so odhodi in prihodi v našo delovno organisacijo kot tudi povsod drugje popolnoma normalen pojav. Kakšno pa je gibanje članstva v letošnjih sedmih mesecih, si oglejmo podatke iz splošno kadrovskega področja, iz katerih je razvidno predvsem to, da je bilo v Zmaju v lanskem letu v prvih sedmih mesecih povprečno zaposlenih 423 delavcev, dočim je v letošnjem enakem obdobju bilo povprečno 435 zaposlenih. Letos je namreč prišlo 22 in odšlo 24 delavcev, lani v prvih sedmih mesecih pa je prišlo 14 in odšlo 25 delavcev. če pogledamo prihode in odhode po kvalifikacijski strukturi Čas je mineval prehitro in bližala se je peta ura, čas odhoda proti Ljubljani. Kljub pregovarjanju, da naj bi odhod avtobusov preložili na kasnejši čas, so odpeljali v presledkih od 17. do 18. ure. Vsakdo pa je nosil v sebi dobršno mero veselega razpoloženja ter obilico lepih spominov. Pogosto je bila na glas izrečena želja: nasvidenje prihodnje leto zopet na pikniku na Uskovnici. Cerar F. Za dobrote z "roštilja" sta skrbela Nejc in Rudi za letošnje lete, kaj hitro ugotovimo, da se v obeh temeljnih organizacijah pojavlja fluktuacija večinoma le pri kvalificiranih in polkvali-ficiranih delavcih, dočim je v delovni skupnosti že zaradi specifičnih zahtev kvalifikacijska struktura bolj pestra. V TOZD Baterije je letos prišlo 12 in odšlo 16 delavcev. V TOZD Specialne baterije so prišli 3, odšel pa en delavec. V delovni skupnosti skupnih služb je odšlo 7 in prav toliko prišlo. Kar zadeva prihodov so trije prišli za določen čas in sicer 2 v skupne službe in 1 t TOZD Specialne baterije, v TOZD Baterije se je 1 vrnil iz Jugoslovanske ljudske armade. En delavec je odšel is skupnih služb v TOZD Specialne baterije. Da bo celoten pregled popolnejši si oglejmo še načine prenehan- ja delovnega razmerja v delovni organizaciji. V Jugoslovansko ljudsko armado so odšli trije delavci, trije so se starostne upokojili, ena delavka pa invalidsko, čista fluktuacija je potemtakem 3,9 odstotka. Največ delavcev (9) je odšlo iz delovne organizacije po svoji želji pred potekom odpovednega roka ali doseženega sporazuma. Sedem delavcev je odšlo sporazumno, eden pa kot smo že omenili iz skupnih služb v TOZD Specialne baterije. Vsekakor zaključimo z ugotovitvijo, da se giblje fluktuacija skupna 5,5 oziroma čista 3i9 odstotka popolnoma v normalnem okviru kot je bilo moč pričakovati. Naša reklama na TV ekranu Na televizijskem ekranu se je e 17. julijem po dolgem času pojavil reklamni film, ki prikazuje naše izdelke - baterije in svetilke. Trideset sekundni barvni film, ki ga je po našem naročilu izdelal UNIKAL studio je bil v prvem mesecu prikazan dvakrat na teden pred televizijskim dnevnikom oziroma med 18. in 19.uro, potem pa enkrat na teden v torek ali petek izmenično v različnih časovnih terminih. Zaenkrat je namenjen le za slovensko jezikovno območje. V mesecu septembru pa bo reklamni film prikazan tudi v TV programih drugih republik. rtj Kaj moramo vedeti o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Pravice pokojninskega in invalidskega zavarovanja določajo zakoni, statut in drugi splošni akti skupnosti. Tsi ti materialno pravni predpisi urejajo v skupnosti neka razmerja zavarovancev, is katerih le-ti uveljavljajo svoje posamične pravice iz tega zavarovanja. Priprave za izpopolnitev pokojninskega in invalidskega zavarovanja segajo že daleč nazaj. Trenutno je v razpravi osnutek zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Novosti, ki jih prinaša osnutek zakona, povzemamo is glasila skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja št. 5. S pokojninskim in invalidskim zavarovanjem delavci (v nadaljnjem besedilu zavarovanci) obvezno zavarujejo sebe in svoje družinske člane, da si zagotovijo socialno varnost.. Temeljne pravice po tem zakonu so: 1. pravica do starostne pokojnine (za primer starosti), 2. pravica do razporeditve na druga dela in naloge oz. ustrezna zaposlitev, prekvalifikacija in dokvalifikacija, z ustreznimi denarnimi nadoaesti-li(za primer zmanjšane delovne sposobnosti), 3. pravica do invalidske pokojnine (v primeru izgube delovne spo sobnosti), 4. pravica do družinske pokoj- nine (v primeru smrti delavca), 5. pravica do denarnega nadomestila (v primeru telesne okvare). Krog zavarovancev To pravico pa imajo vsi delavci v delovnem razmerju v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela, v delovnih skupnostih, organih družbenopolitičnih skupnosti in organizacij, združenih občanov in drugih organizacijah ter skupnostih izvoljeni in imenovani nosilci samoupravnih , javnih in družbenih funkcij, če za to delo prejemajo osebne dohodke, ter delavci v delovnem razmerju pri tistih, ki z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov. T to zavarovanje so vključeni tudi detaširani delavci in drugi delavci, zaposleni v naših organizacijah, ki izvajajo dela v tujini oz. pošiljajo delavce na začasno delo v tujino, če to z mednarodnim sporazumom ni drugače določeno. Prav tako so zavarovani delavci, ki na ozemlju SFRJ delajo pri tujih delodajalcih. Tako zavarovanje predvideva osnutek tudi za naše državljane, zaposlene v tujini, ki so obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja, ko na temelju tega zavarovanja ne morejo uveljaviti ali uporabiti pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pridobitev pravic Neizpremenjeni ostanejo velja- vni pogoji, da zavarovanci pridobijo pravico do starostne pokojnine, ko dopolnijo 6o let življenja (moški) oziroma 55 let (ženske) in 2o let pokojninske dobe. T primeru, da zavarovanec ne dopolni 2o let pokojninske dobe, pe pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni 65 let starosti (moški) oziroma 6o let starosti (ženska) s tem da ima najmanj 15 let pokojninske dobe. Novost v tem primeru je, naj bi odpadel pogoj gostote staža (4o mesecev v zadnjih petih letih, ali 8o mesecev v zadnjih desetih letih). Ne glede na starost pridobi zavarovanec pravico do starostne pokojnine, ko dopolni 4o let pokojninske dobe (moški) oz. 35 let (ženske). Zavarovanec pa lahko pridobi pravico do starostne pokojnine tudi pred dopolnitvijo določene starosti, če dopolni najmanj 35 let pokojninske dobe in je star 55 let (moški) oz. 3o let pokojninske dobe in 5o let življenja (ženska) seveda ob ustreznem zmanjšanju pokojnine zaradi predvidene daljše dobe uživanja. Tudi vnaprej naj bi bil delavčev osebni dohodek is tekočega in minulega dela, ustvarjen v katerikoli zaporednih lo letih zavarovanja, temeljno izhodišče za določanje celotnega delovnega prispevka zavarovanca. Zavarovanec bi to obdobje izbral sam, podobno kot sedaj. Glede valorizacije osebnih dohodkov is prejšnjih let sta predlagani dve rešitvi: 1. Valorizacija bi se opravljala glede na raven povprečja osebnih dohodkov na območju republike os. pokrajine v zadnjem letu dela zavarovanca in ne tako, kot velja sedaj - v predzadnjem letu. 2. Po predlogu pa bi se osebni dohodki iz prejšnjih let valorizirali glede na predzadnje leto pred upokojitvijo. 1. varianta je pomembna novost, vendar bi se zaradi tega morali celotni dohodki pokojninskega in invalidskega zavarovanja povečati za 8 do lo odstotkov letno. Pri 2. varianti pa bi že na samem začetku pokojnina zavarovanca za lo do 15 odstotkov zaostajala za gibanji osebnih dohodkov. Višina starostne pokojnine se bo kot doslej obračunavala od povprečnega osebnega dohodka v odstotku in bo odvisna od dolžine pokojninske dobe. Osnutek zakona predvideva usklajevanje starostnih pokojnin skladno z gibanji nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev na območju republike oz. pokrajin. To pomeni, da se višina pokojnin oz. njihovo povečanje ne bi več ravnalo po gibanju življenskih stroškov. V prehodnih in končnih določbah pa je med drugim predvideno, da bi se opravilo preverjanje vseh pokojnin, ki so bile uveljavljene do začetka uveljavitve zakona. 8 tem bi vsem upokojencem omogočili uveljavljanje ugodnosti, ki jih predvideva osnutek zakona. Prav tako je predvideno, da bi osebam, ki po sedanjih predpisih niso- mogle uveljaviti pravice do pokojnine, omogočili uveljavitev teh pravic ugodnejših pogojev v novem zakonu. Drugič pa o povečani zavarovalni dobi. K.Daria Zvočna zaščita ropota V času kolektivnega letnega dopusta je v oddelku za proizvodnjo negativnih elektrod MOHTER iz Ljubljane ob naši ponoči izvedel zvočno zaščito ropota stiskalnice za cinkove Čače. Za konstrukcijo in izvedbo so bili dani naslednji pogoji: - da se ropot na delovnih mestih zmanjša pod mejo 9o decibelov, - da je ustrezno odsesavanje oljnih par in vročega zraka, - da je možno zaščitno komoro hitro rasstaviti na posamezne elemente, - da je v zaprtem položaju možem dostop strojniku do vseh posluževalnih naprav, - da je nožno postaviti odlagalna mesta pri dozirnih bobnih in - da je neoviran transport rondel in čaš. Upoštevaje navedene pogoje so komore (tri sa tri stroje) izdelane iz poliestra in z notranje strani obložene z zvočnim absorbcijekim materialom. To pa je piramidasto oblikovana penasta guma. Da se bodo pojavile določene pomanjkljivosti in ki se že opazne, je bilo pričakovati že na začetku načrtovanja. Podrobneje jih bo možno obravnavati šele potem, ko bo delo v celoti končano. Treba je namreč še zatesniti elemente in prekon-trolirati vlek oljnih par in vročega zraka ter izmeriti dušenje ropota. Komore so izdelane tako, da je v primeru večjih remontnih posegov ali lomu stroja možno hitro in enostavno odstraniti posamezne elemente. Pripravljamo se na tretji samoprispevek Dobro se še spomnimo gesla "Tu smo — vaši smo" v okviru akcije za samoprispevek Ljubljane. Takrat smo se namreč 21. novembra pred desetimi leti na referendumu prvič odločili sa uvedbo samoprispevka v Ljubljani z namenom, da hitreje ustvarimo program izgradnje vrtcev in osnovnih šol. sedanji ravni z novim samoprispevkom. Referendum bo 22. novembra letos in takrat se izteče plačevanje sedanjega, drugega samoprispevka. Višina bo taka kot doslej, torej 1,5 odstotka od osebnih dohodkov za pet let. Samoprispevka pa ne bi plačevali tisti, katerih dohodki so manjši kot 6.000 dinarjev. To vsoto bi vsako leto revalori-sirali. 0 pripravah na razpis referenduma so govorili na seji predsedstva mestne konference SZDL in se seznanili z že usklajenim predlogom programa III. samoprispevka. Le-ta pa zajema objektov, med njimi 12 vrtcev, v katerih bo nekaj čez 1.5oo novih mest za otroke, 11 šol in prizidkov s 84 učilnicami in 9 telovadnicami, prvi del gradnje nove porodnišnice, zdravstveni domovi oz. zdravstvene postaje. Del zbranega denarja pa bi namenili za lutkovno gledališče, zdravilišče Hakitna, glasbeno šolo na Viču, nekaj pa za Center za rehabilitacijo sluha in govora in sa varstveno delovni center za usposabljanje prizadete mladine. 0 poteku priprav za III. samoprispevek ter o programu bomo ie pisali in razpravljali, že zdaj pa nam je Jasno, da bi brez solidarnostnega denarja Ljubljančanov upadel tudi njihov družbeni standard. Ni namreč mogoče računati na noben drug denar kot na sredstva iz samoprispevka in na udeležbo samoupravnih interesnih skupnosti. Ob tem spoznanju in z upoštevanjem programa se nam ne bo težko odločiti NA. BEFEBENBOHtJ 22. novembra 1981. Drugo leto gremo v Semič Isto geslo pa je veljalo tudi po petih letih. Tedaj smo se namreč zopet 21. novembra leta 1976 že drugič odločili na referendumih za podaljšanje samoprispevka za naslednjih pet let. Prihaja pa čas, ko se petletno obdobje drugega referenduma izteka in v Ljubljani se če pripravljamo na tretji samoprispevek. Kajti, Ljubljana Je že s srednjeročnimi planskimi dokumenti mesta in občin v osnovi opredelila možnost, da zadrži svoj družbeni standard, dosežen v zadnjih desetih letih z obema samoprispevkoma in sicer vsaj na do- V lepem sončnem dopoldnevu se nas je tisto soboto 4. julija na dan borca in praznika Iskre zbralo v Kranju prek 15.000 Iskrašev. Slavnostni govornik je bil predsednik Izvršnega sveta SB Slovenije. Njegov govor Je bil v celoti objavljen v glasilu Iskra 11. Julija letos. Proslave se Je udeležilo kar precej Zmajevih delavcev. V programskem delu so bile podeljene tudi Iskrine nagrade. Eno od teh Je dobila tudi naša sodelavka Vera Balantič. 0 tem posebej pišemo na drugem mestu. Po zaključku slavnosti se je nadaljevalo tovariško srečanje ob glasbi, okusnem vojaškem golažu in dobri kapljici. Vsepovsod je bilo čutiti praznično vzdušje. Naslednja proslava dneva borca in dneva Iskre bo v Semiču. Predstavnika Iskre Kondenzatorji sta že prejela prehodno zastavo. rtj Gibanje članstva T juniju so bili sprejeti v delovno razmerje: KOTAČU Nataša, pomožna kuharica za nedoločen čas v delovni skupnosti skupnih služb dne 8.6.1981, HATZE Bojan, ključavničar v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 11.6.1981, BITIC Franc, voznik v delovni skupnosti skupnih služb za nedoločen čas dne 12.6.1981. T juniju je prenehalo delovno razmerje: OBEENOTIČ Eadihka, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 3.6.1981, SMREKAR Marta, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 14.6 1981, PANTIČ Andja, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 24.5. 1981 (invalidska upokojitev), PAČEMSKA Tesela, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 5.6.1981 LDŠTBIK Marija, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 17.4. 1981. T juliju je bil sprejet v delovno razmerje: BEGO Žarko, ključavničar v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 27.7.1981. T juliju so prenehali delovno razmerje: PETHOTIČ Milivoje, skladiščni delavec v TOZD Baterije dne 31.7.1981, KATAŠ Marija, pomožna kuharica v delovni skupnosti skupnih služb dne 3..7.1981 (starostna upokojitev), JUVAN Stanko, vodja splošno kadrovskega področja v delovni skupnosti skupnih služb dne 31.7.1981, TARGA Edit, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 2o.7. 1981. Umrl je Ivan Kocjančič iz Bašanije Kdorkoli od nas se je razen v zadnjih dveh, treh letih napotil v naš počitniški dom v Bašanijo, se je že v prvih urah srečal s Ivanom Kocjančičem. Oskrboval in čuval je počitniški dom izven sezone, v poletju pa je gostu izdal ključ sobe, posteljnino, mu pokazal sobo in podobno. Zato ni čudno, da ga je včasih marsikdo smatral za upravnika doma. Večkrat mi je dejal, da se vedno veseli poletja, čeprav se je zavedal, da bo zaposlen od zore do poznega večera. Z veseljem je opravljal svoje delo kot gospodar v počitniškem domu, na prostoru, kjer je bila nekoč njiva - je rad poudarjal. Ivana Kocjančiča, ki je umrl pred meseci, se bomo še spominjali. My Število zaposlenih TOZD Baterije Ljubljana moških 77 žensk 138 Skupaj 215 TOZD Specialne baterije moških 34 žensk 87 Skupaj 121 Delovna skupnost skupnih služb moških 48 žensk 48 Skupaj 96 Dne 31. julija 1981 je bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupno 432 zaposlenih, od tega 16o moških in 272 žensk. Posnetek naših šoferjev ob njihovem prazniku. Z leve proti desni so Bivic Franc, Grabnar Lojze, Hasanagič Ahmed, Resnik Renato, Juhant Milan, Grojzdek Peter in Jakomin Milan kot vodja transporta. pa Lipovec Janez in Pretnar Lado, dočin sta dva voznika Križ Pavle in Dimič Stevan stalno locirana v Pančevom. ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ Nepozabni trenutki Marije Kavaš Srečala sva se v avgustu, ko je prišla v Zmaja po svojo sadnjo "plačo". Čeprav je poteklo če več kot mesec dni od tistega petka, ko je Kavaš Marija še sadnjič oblekla belo haljo v naši jedilnici, v kateri se ji je po 22 letih iztekel zadnji delovni dan, je bila Se polna presenečenj in neposabnih vtisov kot je dejala, od čudovitega slovesa, ki so ji ga pripravili sodelavci. Tisto zadnjo uro, bilo je cvetja, darila, nagovor in prisrčni stiski rok in med prvimi je bil direktor, jo je stisnilo v grlu in solzne oči, tokrat od presenečenja in sreče, so ji izražale nenadejane resničnosti intimnega in prisrčnega slovesa. Ki našla besed in še danes ne ve, kako bi se lahko najlepše zahvalila za nepozabne zadnje trenutke, ki jih je v Zmaju preživela z delavci iz skupnih služb in obrata. Tsem najlepša hvala za vse, kar sem prejela in doživela. To je treba zapisati v našem glasilu. Pa še to je treba dodati: ne bom vas pozabila...I Mi pa dodajamo: Kašo Marijo Kavaš bomo še videvali in če drugače ne, na srečanjih s upokojenci, želimo le, da ji bo naklonjeno še dovolj zdravja, da si bomo lažje podali roke ob ponovnih snidenjih. Urednik i $ | dopisujte v j I GLAS ZMAJA ! i i * * Tako poslujmo povsod leta je že Večkrat beremo v dnevnih časopisih o negodovanju kupcev pri poslovanju oziroma servisiranju naših izdelkov; tokrat pa moram izreči DO Zmaj vso zahvalo za hitro in ugodno rešitev moje pritožbe. Kupila sem namreč bakterije te delovne organizacije za pogon otroške igračke, ki pa so že v enem dnevu prenehale delovati. Klicala sem ZMAJ -tov. Kopačevo, ki je s vso pozornostjo in smislom za dobro poslovanje ugodno rešila mojo pritožbo in mi takoj poslala nove baterije. Iskreno se ji zahvaljujem in jo dajem za zgled, kako je treba poslovati oziroma prisluhniti pritožbam kupcev, s tem pa dajati dober ugled delovni organizaciji. Zdenka Vidmar (Ponatis iz rubrike "Pisma bralcev" v glasilu ISKRA s dne 15. avgusta 1981). Letos 1. septembra bo poteklo tri leta, odkar smo se preselili oziroma začeli delati v novozgrajeni tovarni. Hitro se odmika čas velikega preseljevanja. Ostaja pa še vedno živ spomin generaciji oziroma zaposlemim še na stari lokaciji ob Šmartinski cesti, kjer se ustvarjali temelje za naš današnji, že triletni obstoj Zmaja v Stegnah. Ne pozabite!!! Zadnji rok za oddajo člankov uredniku za septembrsko glasilo "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Fadil Alibegovič, Pavla Grabljevec, Marija Kocman in Stane Savič. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/73