STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRV LETO 1978 • LETNIK XXXVI· šTEVILKA 5 p. 201-248 Ljubljana, maj 1978 VSEBINA- INHALT- CONTENTS mag. Dušan Robič 201 Snovanje novega gozda s pionirskim nasadom Establishment of new forest by means of advance planting mag. Sonja 211 Kakovost in izbor sadik gozdnega Horvat-Marolt drevja v Sloveniji Qualitat und Auswahl von Forstpflanzen in Slowenien Quality and selection of forest tree plants in Slovenia Franc Perko 222 Pripravljalna dela pri snovanju novega gozdnega nasada - načrtovalni in izvedbeni del Vorbereitungsarbeiten bei der Grundung einer neuen Forstkultur - Planung und Durchfl.ihrung Preparatory works for the establishment of a new forest plantation - planning and realization dr. Franjo Kordiš 230 Nega- odločilen dejavnik pri snovanju novega gozdnega nasada Die Waldpflege als entscheidener Faktor bei NeubegrOndung von Wald Tending as a decisive factor in establishing a new forest plantation dr. Ivo Puncer 237 Tiskan je prvi list vegetacijske karte Jugoslavije za območje SR Slovenije Marko Kmecl 239 Golosek razuma Tisk ČGP Delo 242 Gozdarska spominska obeležja Josipu Resslu 244 Jesenkovo priznanje 1978 245 Iz domače in tuje prakse 246 Zapis na bukvi Gozdarski vestnik IzdaJa Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Breznik Branko Janez černač Rozka Debevc Hubert Dolinšek Garmuš Vilijem dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vid Mikuletič mgr. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. [nž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61 ODO Ljubljana Erjavčeva cesta 15 žiro račun - Cur. acc. 501 01-678-48428 Letno izide 10 številk 1 O issues per year Letna naročnina je 120 din Za ustanove in podjetja 360 din za študente 80 din in za inozemstvo 180 din Subscription 180 din Za izhajanje prispevajo tudi gozdnogospodarske organizacije prek samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slo- venije in Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974} za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 634.0.235.2 SNOVANJE NOVEGA GOZDA S PIONIRSKIM NASADOM mag. Dušan Ro b i č (Ljubljana}* Ro b i č • D.: Snovanje novega gozda s pionirskim nasadom. Gozdar- ski vestnik, 36, 1978, 5, str. 201-210. V slovenščini, povzetek v angleščini. Avtor nakazuje možnosti uporabe dognanj s področja raziskovanja dinamike vegetacije, in sicer pri pospešeni obnovi gozdov na razgozdenih zemljiščih. Pionirski nasad prikazuje kot zavestno pospeševanje sukcesiv- nega razvoja, ki poteka pri obnavljanju gozdne vegetacije. Kriterij za izbiro pionirske drevesne vrste niso le njene biotske značilnosti, temveč predvsem vloga. ki smo jo njej namenili v pionirskem nasadu. R o b i č , D.: Establishment of New Forest by Means of Advance Planting. Gozdarski vestnik, 36, 1978, 5, pag. 201-210. ln Slovene with summary in English. Author considers the possibility of application of research findings in vegetation dynamics for the purpose of accelerated forest re·eslablishment on deforested lands. He considers advance planting as purposeful accele- ration of natural successional development !hat lakes place in the resto- ration of forest vegetation. The criterion for the pioneer tree species selection does not include its biotic characteristics alone but rather also its designated role in the advance plantalion. Osnove sukcesivnega razvoja vegetacije Razvojna dinamika vegetacije se v funkciji časa izraža v postopnem, vendar bistvenem spreminjanju rastlinske skupnosti. Dogajanja v posameznih sestavinah rastlinske združbe namreč lahko privedejo do tako dramatičnih sprememb, da rastline, graditeljice združbe ne žive več na način, ki bi ustrezal okolju. V živ- ljenju posameznih osebkov, ki ne morejo več živeti skladno z okoljem, je rešitev hitra in preprosta: organizem, ki ni prilagojen na način življenja ustrezajoč okolju, preprosto pogine. Za življenjsko skupnost pa vemo, da ni organizem in zato tudi odmreti ne more kot celota, temveč se postopoma spreminja v neko novo skup- nost, ki bo danim življenjskim razmeram bolje ustrezala. Eno skupnost je nado- mestila druga, ki bo obstajala tako dolgo, dokler podobno kot njena predhodnica ne bo prišla v razkorak z okoljem. Takšnemu procesu postopnega nadomeščanja in zamenjevanja cenoz pravimo su k ce sij a. Poleg zaporednosti spreminjanja cenoz v času pa sukcesije izražajo tudi smer, v kateri potekajo spremembe. Kadar teče sukcesija od preprostejših skupnosti proti bolj zapletenim govorimo o pr og re sij i ali o pr og re si vnem ra z v oj u. O reg re sij i ali o reg re si vnem ra z v oj u pa govorimo, kadar teče sukcesija od bolj za- '* mag. D. R., dipL inž. gozd., VTOZD za gozdarstvo pri biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, 61000 Ljubljana, YU. 20'1 pleteno zgrajenih skupnosti k primitivnejšim in preprosteje zgrajenim. S tem v zvezi je treba povedati, da je takšna razlaga in poimenovanje smeri sukces;vnega razvoja ustaljeno v srednji in vzhodni Evropi in se bistveno razlikuje od izvirnega poimenovanja in pojmovanja, ki so ga uvedli CLEMENTS (1916, 1928, 1936) in njegovi somišljeniki. CLEMENTS je namreč pojmoval rastlinsko združbo kot organizem (organizmično pojmovanje vegetacije) in je imel sukcesijo za onto- genezo klimaksne formacije. če tako gledamo, pa je sukcesija kot napredovanje lahko samo progresivna. Napredovanje v obrnjeni smeri je namreč v tem kon- tekstu nesmiselno, saj ni več napredovanje, temveč nazadovanje. Kljub temu da dandanes tudi na zahodu menijo, da so zaporedne spremembe ali sukcesije pojavi, ki vključujejo tako progresivni kot regresivni razvoj in čeprav med nj!mi ni več zagovornikov organizmičnega pojmovanja vegetacije, se je poprej omenje- na terminološka posebnost ohranila do današnjih dni. Tako najdemo v angleško napisanih virih termin »succession((, ki vselej izraža le progresivno sukcesijo, medtem ko z izrazom »retrogression« označujejo regresivno sukcesijo. Sukcesije so tedaj bolj ali manj zakonit proces spreminjanja cenoze v funkciji časa. Spremembe, ki nastajajo razmeroma najlaže ugotavljamo v spreminjanju vrstnega sestava in zgradbe, v tako imenovani morfološki strukturi cenoz. Tako je vselej mogoče iz množice bolj ali manj zvezno ali kontinuirano potekajočih sprememb izločiti posamezne etape sukcesivnega razvoja, to je tako imeno- vane sukcesij s ke en ote, med katerimi sta pomembni su k ce s ij s ki sta d ij in su k ce sij s ka serija. če izberemo pri razpoznavanju zapo- rednih etap sukcesivnega razvoja za kriterij znake kot so: vrstni sestav, zastira- nje, prevladovanje in podobno, lahko izločimo stadije, ki so floristično definirana enote sukcesivnega razvoja. Stadije navadno prepoznavama in poimenujemo po rastlinskih vrstah, ki v danem trenutku prevladujejo, na primer: »stadij z lesko« ali tudi »stadij Corylus avellana« pri zaraščanju košenic, ~>stadij z brezo«, »stadij z ivo« na posekah, >>stadij z gabrovcem«, »stadij Ostrya<< itd. Zaporedja po na- stanku povezanih in časovno ter krajevno ločenih stadijev tvori serijo sukcesij, sukcesijsko serijo ali sukcesijski niz. Položaj stadija v sukcesiji navadno po- drobneje opredeljujemo s časovno označitvijo in razlikujemo: začet n e ali i n i cia 1 ne ali tudi pi oni rs ke sta d ije, ki se pojavljajo na začetku, v zgodnjih etapah sukcesijske serije; s k 1 ep ne, k on čne ali tudi k 1 ima k s- ne sta d ije, ki se pojavljajo na drugem koncu, to je v poznih etapah suk- cesijske serije, in p r e h o d n e s t a d i j e, ki zavzemajo vmesni Položaj med začetnimi in sklepnimi. Posebnosti stadialnega razvoja vegetacije Osebki neke rastlinske vrste se lahko pojavijo >•Stadialno«, kot pravimo, v različnih okoliščinah. Breza lahko na primer gradi stadije pri zaraščanju košenic in pašnikov, najdemo jo v steljnikih, lahko pa se pojavi tudi v stadijih na posekah nekaterih gozdnih fitocenoz. Druga posebnost stadialnega razvoja vegetacije je v tem, da srečujemo v analognih rastiščnih (zlasti še podnebnih) razmerah vzpo- redne sukcesijske stadije s podobnim florističnim sestavom. Alpska velesa (Dryas octopetala L.) gradi stadije na kamnitem drobirju visokogorskih predelov od Pirinejev, preko Alp, tja do Kavkaza, hkrati pa so podobni stadiji z veleso raz- prostranjeni tudi daleč na severu, v coni redkolesja gozdne tundre, pa tudi v pravi tundri jih ne manjka. Trajanje posameznih stadijev je lahko zelo različno. V splošnem velja, da se v ugodnih življenjskih razmerah stadiji hitreje zamenjujejo in da so začetni ali 202 V zavetju pionirskega gozda trepetlike nastaja novo smrekovje južne tajge (Sovjetska zveza, Leningrajska oblast). Foto D. Robič. pionirski stadiji neke sukcesijske serije vselej kratkotrajnejši od tistih, ki jim sledijo. Z napredujočo progresivno sukcesijo se tedaj tudi trajanje stadijev po- daljšuje. V neugodnih življenjskih razmerah pa so primeri, da je zaradi motečih in zaviralnih dejavnikov (npr.: redno poplavljanje, plazine, velike strmine idr.) progresivni razvoj vegetacije tako počasen, da ga niti ne zaznamo. Sukcesijska serija v takšnih primerih ni popolna, saj je razvoj vegetacije obtičal v nekem stadiju, ki ga moteči in zaviralni dejavniki trajno zadržujejo na stopnji, ki je zelo podobna začetni ali inicialni. Primarne in sekundarne sukcesije Sukcesije lahko klasificiramo in razvrščamo na različne načine. Ce jih raz- delimo po lastnostih prostora, v katerem začenja nastajati rastlinska odeja, razlikujemo pri marn e i n se ku n da r ne su k ce sij e. Primarne sukce- sije se začenjajo na primarno nezasedenih ozemljih, na primer na aluvialnih nanosih, na ozemljih, s katerih so se umaknili ledeniki, na novo nastalih ozemljih, ki so posledica ognjeniškega delovanja idr. Primarne sukcesije so vselej precej dolgotrajne, ker so povezane s sočasnim nastajanjem taJ. Sekundarne sukcesije se začenjajo na sekundarno nezasedenih ozemljih in potekajo v pretežni večini primerov na že formiranih tleh ter se prav po tem bistveno razlikujejo od primar- nih. Najpogosteje se začenjajo na opuščenih pašnikih, travnikih in drugih površi- nah, ki niso več v kmetijski rabi, srečujemo jih tudi na gozdnih posekah, pogo- riščih itd. Posebnost sekundarnih sukcesij so številne serijske rastlinske skupno- sti, ki se pojavljajo kot etape v sukcesivnem razvoju vegetacije. Zaradi tega, ker potekajo na že formiranih, bolj ali manj ohranjenih tleh, je tudi njihova pot do 203 sklepnega ali klimaksnega stadija bistveno krajša kot pri primarnih sukcesijah. To pomeni, da serijske skupnosti sekundarne sukcesije razmeroma hitro dosežejo relativno stabilno in uravnovešene stanje dinamičnega ravnovesja. Upoštevaje razvojne težnje smeri vegetacije, govorimo o p rog re s iv n ih in reg re s iv- nih sukcesijah, ki sem jih že omenil, vendar pa naj na tem mestu naštejem nekatere znake progresivnega in regresivnega razvoja, s katerimi bo laže ugo- toviti razvojne trende v konkretnem Primeru. Znaki, ki jih opazimo pri progresivnem razvoju vegetacije: - struktura in splošna organiziranost združbe je vedno bolj zapletena; - povečuje se skupna množina žive snovi (biomase) in energije; - povečuje se množina snovi in energije, ki jo vključujejo komponente fito- cenoze v biološki obtok snovi; - izraba prostora, tal in sredstev za življenje je vedno bolj vsestranska in popolna; - transformacija dejavnikov zunanjega okolja je vedno bolj učinkovita, ustvarja se vedno bolj izrazito notranje okolje (fitoklima) cenoze; - v splošnem napreduje mezofitizacija skupnosti, kar pomeni, da se rastiščne razmere vedno bolj izenačujejo, nihanja ekstremnih vrednosti pa so vedno manjša. Pri regresivnem razvoju opazimo nasprotne težnje: poenostavljanje strukture in splošne organiziranosti skupnosti; - zmanjšuje se biomasa in z njo povezana količina energije; - vedno manj snovi je vključenih v biološko kroženje; - izraba prostorov, tal in drugih sredstev za življenje je nepopolna in vedno bolj enostranska; - transformacija dejavnikov zunanjega okolja je neučinkovita, notranje okolje fitocenoze je vedno šibkejše; - v splošnem napreduje bodisi kserofitizacija ali pa higrofitizacija združbe. Fitocenoze postajajo torej vedno bolj sušne ali pa vedno bolj vlažne (mokre). Mesto pionirskega nasada in pionirskega gozda v sukcesivnem razvoju vegetacije Pi on i rs k i na sad , p rej š nj i na sad ali >~pred kultura« (nem.: die Vorkultur, der Voranbau; angl.: preliminary culture, advance planting; franc.: la culture anticipee; rus.: predvaritel'naja kul'tura) je umetno zasnovan sestoj, ki ga napravimo na razgozdenem zemljišču s tako imenovanimi pi oni rskim i (dre- vesnimi, redkeje tudi grmovnimi) vrstam i ra st 1 i n. Umetna zasnova je tedaj tista bistvena značilnost, po kateri razlikujemo pionirski nasad od pi oni r- s kega gozda (nem.: der Vorwald, das Vorholz; angl.: nurse crop, pioneer crop; franc.: le boisement transitoire; rus.: vremennyj tip lesa, vremennik), ki ga tvorijo začetni ali inicialni ali tudi pionirski stadiji v sekundarnih sukcesijskih serijah progresivnega razvoja gozdne vegetacije. če torej tako gledamo na pionirski gozd, pa tudi na pionirski nasad, tedaj vidimo, da imamo opravka s procesom postopnega obnavljanja gozdne vegetacije na ozemlju, kjer je nekoč že bila, vendar so jo uničili ljudje ali pa kakšni un:če­ valni dejavniki (npr.: požari, plazovi idr.). Pionirski nasad je torej zavestno in načrtno pospeševanje sukcesivnega raz- voja, ki poteka pri obnavljanju gozdnega rastlinja na tistih rastiščih, iz katerih je bil gozd izrinjen in odstranjen. Poglejmo na kratko, v čem je bistvo dogajanj in kakšne so glavne posledice poteka tovrstnih sukcesij? V prvem približku odmislimo zunanjo podobo (zgradbo 204 Zaraščanje opuščenih koše" nic z brezo in rdečim borom (Notranjska, Bloke). Foto D. Robič. in sestav) rastlinskih skupnosti, ki se vključujejo v sukcesijske serije in poskusimo najti njihove skupne poteze. Med znaki progresivnega razvoja vegetacije je treba poudariti zlasti transformacijo zunanjega okolja. V skupnostih živeče rastline namreč preoblikujejo ali modificirajo posamezne dejavnike zunanjega okolja, s čimer ustvarjajo posebno fit og en o o k o 1 je, to je notranje okolje v sami fitocenozi, ki kot kvalitativne nov element odločilno vpliva na dogajanja v celotni življenjski skupnosti. Ce se je notranje okolje tako korenito spremenilo, da mu obstoječa vegetacija slabše ustreza, se je sprožil proces tako imenovane end o- ek og ene ze (SUKCEV, 1950). Prvotna vegetacija je s svojim soustvarjanjem (spreminjevalni učinek vegetacije) v toliki meri spremenila prvotno okolje, da je nastalo novo rastišče, na katerem se seveda pojavi tudi nova, ustreznejša kombi- nacija cenobiontov organizmov, ki žive v skupnosti. Poglejmo nekaj zgledov za to. Naraščanje šotišča na primer tako temeljito predrugači procese v tleh (spre- minja se mikrorelief, hidrološki režim idr.), da pride do sprememb v rastlinski odej i. Na posekah različnih gozdov, največkrat smrekovij in borovij, pogosto nale- timo na inicialne stadije z brezo in trepetliko. Obe drevesni vrsti imata lahko 205 anemohorno seme, obilno in redno rodita, imata pa tudi dokaj široko ekološko amplitudo, skratka vse potrebno za hitro in učinkovito zavojevanje in naselitev izpraznjenega prostora. Razvije se brezovje in trepetlikovje, ki ob popolni str- njenosti krošenj že začne ustvarjati posebno notranjo fitoklimo. Proces endo- ekogeneze se je sprožil. Svetlobni, toplotni in vodni režimi se začno spreminjati in nastajati začne nova, rastišču ustreznejša kombinacija rastlin. Pod zastorom breze in trepetlike se pojavi smrekovo mladovje, ki napreduje in začne posto- poma preraščati brezovje in ga končno tudi preraste. Breze in trepetl·ike pola- goma v smrekovju utonejo in se posuše ter odmro. Tako nastala gozdna vege- tacija je podobna prvotni, kakršna je bila pred posekom. Pri nas srečujemo zelo zanimiv primer sukcesivnega spreminjanja gozdne vegetacije v bukovju z gabrovcem. Na poseki doraščenega bukovega gozda se v mladju obilno pojavi gabrovec (Ostrya carpinifolia SCOP.). Manj izkušen opazovalec bi tako nastalo vegetacijo kaj lahko uvrstil med gabrovčevje (Ostryetum), saj gabrovec večkrat, zlasti še v gošči in letvenjaku, popolnoma prevladuje med lesnatimi rastlinami. Vendar pa imamo tudi v tem primeru le inicialni stadij v sukcesijski seriji. Str- njeno gabrovčevje izzove proces endoekogeneze, notranje okolje združbe se kvalitativno spremeni in obstoječa kombinacija rastlin ne ustreza več rastišču. Pod zastorom pionirskega gozda gabrovca se začne razvijati skiofilnejše in mezofilnejše bukvino mladje, ki napreduje in v nekaj desetletjih, najpogosteje v letvenjaku, dohiti in prehiti gabrovec. Zaradi nižje rasti v višino gabrovec ne vzdrži tekmovanja z bukvijo, odmre in se izgubi v novonastalem bukovem gozdu. Samo posamezna suha debla, ki jih kaj lahko opazimo in prepoznamo, saj ga- brovec raste pravokotno na površino tal, so neme priče sukcesivnega razvoja gozdne vegetacije v minulem obdobju. Vsaka fitocenoza šibkeje ali močneje modificira ekotop in se prav zaradi tako nastalih sprememb začne tudi sama spreminjati. Tovrstne spremembe gozd- ne vegetacije opisujejo različni avtorji z različnimi imeni, na primer: avtogene sukcesije (TANSLEY, 1929), endodinamske spremembe (RAMENSKIJ, 1938), en- doekogenetske sukcesije (SUKAčEV, 1942) biogeocenotske spremembe (SUKA- čEV, 1954), cenogenetske spremembe (BYKOV, 1957), obnovilne spremembe (ŠENNIKOV, 1964). V novejših klasifikacijskih shemah sprememb rastlinske odeje, na primer MIRKIN (1974), uvrščajo tovrstno spreminjanje vegetacije takole: raz- red sprememb rastlinske odeje - sukcesije; skupina tipov sprememb - avto- gene sukcesije; tipi sprememb endoekogenetske spremembe; podtip spre- memb - antopogena endoekogeneza. Seveda je odveč poudarjati, da so prav endoekogenetske avtogene sukcesije za gozdarje najbolj zanimive, saj se prav v njih oblikuje podoba bodočega gozda. V kolikor uničenje ali pa poškodovanje prvotne vegetacije ni bistveno prizadelo in nepovratna uničilo ekoloških režimov, tedaj lahko pričakujemo, da se bo na mestu poškodovane ali pa uničene gozdne vegetacije v progresivni sukcesiji izoblikovala nova, ki bo prvotni bolj ali manj podobna. Poleg tega, da so v ugodnejših rastiščnih razmerah pionirski stadiji kratkotrajnejši od onih v neugod- nih, je v ugodnejših razmerah tudi raznolikost pionirskih gozdov večja, saj vemo, da je v takšnih primerih v inicialnih etapah progresivne sukcesije vselej večje tudi število med seboj različnih inicialnih stadijev. Ker so v pasu gričevja in podgorja v splošnem ugodnejše hidrotermne razmere, se prav tam gozdna vege- tacija zelo živahno obnavlja. Obnova sama pa teče prek različnih stadijev, ki se časovno in prostorsko nizajo v številnih in različnih serijah sekundarne sukcesije. Te sukcesijske serije potekajo bodisi vzporedno, še pogosteje pa se stekajo ali 206 V podgorskem pasu so na Kočevskem prostrane grm1sca, ki predstavljajo komplekse začetnih in prehodnih štadijev v različnih serijah progresivnih gozdnih sukcesij {Kočevsko, Stara cerkev). Foto D. Robič. konvergirajo in razhajajo ali divergirajo. Tako se lahko različni izhodiščni ali pionirski stadij stekajo v skupnih vmesnih ali prehodnih stadijih, nakar pa spet divergirajo proti različnim sklepnim stadijem. Refativnost pionirskih vrst V pionirskem gozdu se pionirske drevesne vrste - pionirji sami naselijo v začet­ nih ali inicialnih stadij ih obnovilnih sukcesijskih serij. V pionirskem nasadu pa pio- nirske vrste umetno vnašamo, ker želimo pospešiti naravno obnovo gozdne rast- linske odeje. Doseči želimo hitrejšo fitogeno transformacijo negozdnega okolja v gozdno in s tem ustvariti pogoje za zanesljivejše in uspešnejše rast gospodar~ sko zanimivejših drevesnih vrst. Za oba pojava, tako za pionirski gozd kot za pionirski nasad, velja, da sta prehodnega značaja in zato relativno kratkotrajna. Ta poudarjena relativnost je pomembna, saj je absolutna dolgost trajanja odvisna od vrste pionirskega gozda ali nasada in od splošnih rastiščnih razmer. Tako traja pionirski gozd, ki ga gradi dežnikovec (Musanga cecropioides BR.) v obnovilni sukcesiji vlažnega tropskega gozda, dve do štiri desetletja, medtem ko lahko traja brezovje kot pionirski gozd v obnovilni sukcesiji tajge tudi sto in več let. Lastnosti pionirskih vrst rastlin lahko na kratko takole opredelimo: 1. Pionirske vrste zelo hitro zavzamejo ne na se 1 jen pr o st or. To jim omogočajo naslednje lastnosti: zgodaj začno semen iti, semen ijo obilno, redno in pogosto; imajo lahko, anemohorno seme; imajo široko ekološko amplitudo, kar pomeni, da lahko uspevajo v širokem razponu ekotopskih razmer in niso 207 preveč občutljive na spremembe v ekoloških režimih; hitro rastejo in potrebujejo za uspevanje veliko svetlobe. 2. V pionirskem gozdu kot skupnosti pionirske drevesne vrste bolj ali manj u č i n k o v i t o m o d i f i c i r aj o e k o t o p , ga pretvarjajo v biotop, pri čemer nastaja posebno fitogeno notranje okolje cenoze, ki se kvalitativne bistveno razlikuje od zunanjega okolja. 3. Pionirske vrste osvojenega p r o s t o r a n e m o rej o t r aj n e j e z a d rž at 'i. Nadomestijo jih druge vrste, katerih način življenja bolje ustreza no- tranjemu okolju pionirskega gozda. Pri tem je odločilnega pomena pojav, da se pionirske vrste v sestojih, ki so jih zgradile, ne obnavljajo, ali pa se obnavljajo le v omejenem obsegu. Dodatni dejavnik, ki pospešuje eliminacijo pionirskih dreves, je tudi njihova krajša življenjska doba. če sedaj izberemo pionirske vrste po lastnostih iz prve skupine, lahko šteje- mo mednje: breze, topole (zlasti trepetliko), vrbe (zlasti ivo), jelše, morda še jerebiko, nekatere bore, v alpskem svetu pa tudi macesen. Takšna delitev je sicer precej formalna in ima omejeno veljavo. Zato je pravilneje če izhajamo pri izbiranju pionirskih vrst iz v l o g e , k i j o i m a j o , ali natančneje, k i b i j o 1 ah k o i me 1 e v posameznih stadij ih progresivne sekundarne sukcesije. Ker težimo za tem, da bi na razgozdeni površini obnovili gozdno vegetacijo, je nujno, da nas bodo v prvi vrsti zanimali vsi tisti dejavniki, ki spreminjajo in soustvarjajo notranje okolje gozda. Tako postane soustvarjanje in transformacija ekotopa v biotop osnovna naloga pionirskega gozda. Za spreminjevalni učinek posameznih fitocenoz pa vemo, da ni vselej in povsod enak in da je v splošnem tem večji, čim večja je biomasa cenoze in čimbolj je cenoza sklenjena. Tako lahko zavestno, s podeljevanjem pionirske vloge tudi drugim drevesnim vrstam (ne le pionirjem v ožjem, formalnem smislu), znatno povečamo in razširimo krog pionirjev kot soustvarjalcev in edifikatorjev gozdnega okolja. če smo poprej določevali pionirske vrste na dokaj formalen način, bi sedaj lahko govorili o funkcionalnem opredeljevanju pionirskih dreves- nih vrst. Možnost izbire drevesnih vrst, primernih za pionirske nasade, se s tem zelo poveča, saj so teoretično vključene v izbor vse vrste, razen najbolj izrazitih skiofitov. Poudariti pa je treba, da ni prav nobene univerzalne pionirske vrste, ki bi ji lahko na vsakem rastišču in v vsaki sukcesiji pripisovali oziroma podeljevali pionirsko vlogo. Gozdnogospodarski vidiki pionirskega nasada Poleg naravoslovnih vidikov, ki predstavljajo teoretsko izhodišče za gospo- darjenje z gozdovi, pa nas kot gozdarje zanima tudi gospodarski učinek pionir- skega nasada. Pionirski nasad se je že uveljavil kot zelo u či n k o vi t b i om e 1 i orat or deg rad i ran i h g o z d ni h ra st iš č. V takšni vlogi je pionirski nasad neposredno izzvana progresija gozdne vegetacije, zato zahteva temeljito pripravo in skrbno izvedbo. Uspeh poslanstva pionirskega nasada je v znatni meri odvisen od tega, katere drevesne vrste smo izbrali in kako smo jih funkcionalno vključili v konkretne rastiščne razmere. V vsakem primeru pa pionirski nasad z ustvar- janjem krepkejšega notranjega okolja cenoze izenačuje in blaži velika nihanja vrednosti posameznih dejavnikov, povečuje stabilnost gozdnega nasada in mu zaradi večje vrstne raznolikosti zagotavlja tudi boljše zdravstveno stanje. Pionirski nasad je lahko uči n k ovit pri pom oče k pri raci ona 1 n i og o z d it v i. Pri snovanju nasadov lahko štev:ro sadik precej zmanjšamo, saj 208 V vlažnih tropskih gozdovih ustvarja pionirske sta- dije v sekundarnih sukcesijah dežnikar (Musanga cecropioides BR.). To drevo zelo hitro raste, sukce- sijski stadiji pa so kratkotrajni (Banjenga v Central- noafriškem cesarstvu) Foto D. Robič Zelo pomembno pionirsko vegetacijo ustvarja tudi ozko- listno ciprje (Cha- maenerion angusti- folium (L.) SCOP.), ki gradi sestoje na posekah in pogori- ščih. Foto D. Robič Smrekovo mladje v zavetju pionirskega brezovja Foto C. Sem Crna jelša na pogo- riščih v Zgornji Sa- vinjski dolini (novi- ne) je pomemben pionir. Foto Polanec Foto D. Robič Tudi smreka je lah- ko pionir. V tej vlogi jo najdemo pri nas v začetnih stadijih obnavljanja gozdov zlasti v visokogor- skem svetu (Zara- ščanje planinskih pašnikov v Savinj- skih Alpah) Foto C. Sem si zaradi pionirskega nasada lahko brez bojazni privoščimo večji razmak med sadikami. Upravičeno lahko pričakujemo kvalitetnejša drevesa v nasadu, kjer so se mladice razvijale v zaščiti pionirskega gozda ali pa pionirskega nasada. Oseb- ki so lepše obHkovani in imajo drobnejše veje. S pionirskim nasadom navadno tudi zmanjšujemo potrebo po negovalnih ukrepih. čiščenja največkrat niso več tako nujna, pogosto pa odpade zamudno odstranjevanje plevela in obžetje na- sada. Z negovalnimi ukrepi začnemo posegati v sestoje šele pri pozitivni izbiri. Nikakor ne smemo prezreti dejstva, da predelovalna industrija, zlasti še izde- lovalci polizdelkov (npr. različne plošče), potrebujejo vedno večje količine lesa, za katerega ni več potrebna vrhunska kvaliteta, in večje dimenzije. S tem pa lahko postane pionirski nasad v določenem obsegu tudi dodatni vi r 1 esa z a i n d u s t r i j o. Sklep V iskanju čim racionalnejših poti v načrtnem ogozdovanju je zaradi skromno odmerjenih sredstev, zlasti pa še zaradi vedno večjega pomanjkanja delovne sile, nujno vključevanje g o j e n j a p i o n i rs k i h n as a d o v k o t re d n e o b 1 i ke d e 1 a p r i s n o v a n j u n o v eg a g o z d a. Tuje izkušnje, ki ka- žejo, da je mogoče s primerno tehniko in ustrezno izbranimi drevesnimi vrstami vselej uspešno gojiti pionirske nasade, je treba preveriti v naših razmerah in z našimi vrstami. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je zavestno vključevanje, uravnavanje in pospeševanje sukcesivnega razvoja rastlinja zelo zahtevno opravilo, za katerega je potrebno poleg obvladanja tehnike gojenja sadik in presajevanja tudi znanje o razvojni dinamiki rastlinskih združb. Gre torej za •iskanje razvojnih trendov in za preskušanje in preverjanje reakcij rastlinja na naše ukrepe. Zato je v prvi fazi najmanj kar lahko storimo to, da zberem o v se d o- mače do sedanje izkušnje na tem področju in jih posredujemo širši javnosti. V ta namen bi kazalo izbrati posebno delovno skupino, ki bi prevzela to nalogo. Za poglobitev dela, predvsem pa za iskanje operativno učinkovitih načinov in metod funkcionalnega vključevanja pionirskih nasadov v snovanje novih gozdov, pa bi bilo koristno zastaviti pri vsaki gozdnogospodarski organi- zaciji manjše p o i z v e d b e n e ra z i s k a ve , s katerimi bi lahko eksperimen- talno preverjali učinkovitost te ali one oblike dela. Literatura 1. Bykov, B. A. 1957: Geobotanika, izd. 2·e, Alma-Ata. 2. Clements, F. E. 1916: Plant Succession; Carnegie lnst. Washington Publ., No. 242. 3. Clements, F. E. 1928: Plant Succession and lndicators; New York, Wilson. 4. Clements, F. E. 1936: Nature and Structure of the Climax; J. Ecol. Vol. 24 No. 1. 5. Mirkin, B. M. 1974: Zakonomernosti razvitija rastitel'nosti rečnyh pojm; Moskva, Nauka. 6. Ramenskii, L. G. 1938: Vvedenie v kompleksnoe počvenno-geobotaničeskoe issledovanie zeme!'; Moskva. Sel'hozgiz. 7. Sukačev, V. N. 1942: Ideja razvitija v fitocenologii; Sov. bot. No 1-3, s. 5-17. 8. Sukačev, V. N. 1950: O nekotoryh osnovnyh voprosah fitocenologii; Probl. botaniki, T. 1, Izd. AN SSSR, s. 449-464. 9. Sukačev, V. N. 1954: Nekotorye obščie teoretičeskie voprosy fitocenologii; Vopr. botaniki, No. 1, Izd. AN SSSR, s. 291--309. 10. Sennikov, A. P. 1964: Vvedenie v geobotaniku; Izd. LGU. 11. Tans/ey, A. G. 1929: Succession: the concept and its values; Proc. lntern. Congr. Plant Sci. 1926, vol. 1. 209 ESTABLJSHMENT OF NEW FOREST BY MEANS OF ADVANCE PLANTING Summary The advance planting (der Voranbau) represents a purposeful advancing of progressive tendencies in successional development of forest vegetation taking place on the lands deforested in the past. The pioneer tree (and shrub) species used in advance plantation formation can be chosen according to their biotic characteristics (pioneer species in a narrower sense). However, it is even more expedient to select them according to their designated role in the advance plantation. Thus we essentially increase the number of tree species that can be used in advance planting: apart from most marked sciophytes, the choice includes - at least theoretically - all the tree species. The role of advance planting in forest management can be a multifaceted one. An advance plantation can be: an efficient bio-ameliorator of degraded forest sites, an im- portant means in rational forest restoration and forest stand tending, at the same time, however, it can also represent an additional source of wood for the wood-processing industry. Advance plantations should become a regular practice in establishment of new forests in Slovenia. For this purpose all our experiences in this field should be pooled and miner pilot studies started which would render possible experimental evaluation of efficiency of various practices. 210 UDK 634.0.232.411 KAKOVOST IN IZBOR SADIK GOZDNEGA DREVJA V SLOVENIJI Sonja H o r v at- M a ro 1 t (Ljubljana)* Ho r vat- M ar o 1 t , S.: Kakovost in izbor sadik gozdnega drevja v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 36, 1978, 5, str. 211-221. V slovenš~ini, povze- tek v nemščini. V evropskem drevesničarstvu postaja vedno aktualnejši problem ne- zadovoljive kvalitete sadik za snovanje novih gozdnih nasadov. Dejstvo je, da je ocenjevanje kvalitete sadik zgolj po morfoloških znakih nezadovo- ljivo. Pomen izvora semenja in preučevanja na področju fiziologije sadik dajejo ocenjevanju kvalitete sadik nov, pomembnejši, vsebinski pečat. Ugotavljamo, da drevesničarska proizvodnja v Sloveniji po številu sadik zadovoljuje, tudi za bodoče povečane potrebe. Neustrezen pa je izbor sadik po drevesnih vrstah, proveniencah in po načinu vzgoje. V tej smeri bo potreben v drevesničarski proizvodnji določen premik. V Sloveniji bo potrebno zastaviti intenzivnejše preučevanje na področju gozdnega semenarstva in drevesničarstva. H o r v a t - M a r o 1 t , S.: Quality and selection of forest tree plants in Slovenia. Gozdarski vestnik, 36, 1978, 5, pag. 211-221. ln Slovene with summary in German. ln the forest nurseries of Europe, the problem of the unsatisfactory assessment of plants for the establishment of new forest plantations is getting more and more acute. The assessment founded only on morpholo- gical characteristics has proved to be insufficient The significanc& of seed origin and research carried out in the physiology of plants have changed the character of assessment to a great extent. It can be stated that the capacity of the forest nurseries in Slovenia guaranties a sufficient number of plants which is true also for the greater needs in future. However, the chorce of plants in the sense of tree species, provenances and character of breeding is unsuitable. Here, the nursery production will have to make a certain change in orientation. For this purpose, more intensive research will have to be done in forest seed and forest plant production. A. KAKOVOST SADIK GOZDNEGA DREVJA življenje drevesa se prične s semenom. Iz prgišča semenja, ki ga natrosi drevje na gozdna tla, zraste nov gozd. Ta gozd pa lahko obnavlja samo človek, tako da vrže na gozdna tla pest semenja, ali pa pogozduje s sadikami, ki so vzgojene v drevesnici. Tako nastali gozd je po kakovosti lahko enak, boljši ali slabši od naravno zasnovanega gozda. Snovanje novega gozdnega nasada je samo na videz rutinska zadeva. V resnici je to odgovorna in zahtevna naloga, saj je uspeh pogozdovanja oz. za- snovanja novega gozdnega nasada odvisen od: kakovosti sadik, tehnike saditve (pripravljalna dela, način in čas saditve, organizacija dela itd.) in dejavnikov okolja (rastišče, podnebje). Za uspešno in racionalno zasnovanje gozda je treba poznati, upoštevati in uskladiti ves kompleks dejavnikov, kajti veliki izpadi pri pogozdovanju, ali pa * mag. S. H. M., dipL inž. gozd., VTOZD za gozdarstvo biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, 61000 Ljubljana, YU. 211 gozdni nasadi, ki vrsto let zastajajo v rasti ali >,životarijo« zaradi napal< pri snovanju novega gozda, predstavljajo za gozdnogospodarske organizacije veliko breme. Ocenjevanje ali presoja kakovosti sadik za različne drevesne vrste in za različna rastišča je v gozdarstvu že dolgo poglavje, ki muči gozdarje po vsej Evropi. Pri nas se s tem problemom do danes še nismo spoprijeli, gozdarski strokovni javnosti ga doslej tudi nismo ustrezno predstavili. Zato ga odprimo danes. Prvotno so pri pogozdovanju upoštevali samo starost sadik, zato je bil izredno napreden Fluryjev predlog leta 1895, da se sadike klasificirajo po višini, pri čemer je potrebno upoštevati vpliv tal in nadmorske višine drevesnice na razvoj sadik. Od leta 1895 do danes se ocenjevanje sadik bistveno ni spremenilo, dasiravno so številna proučevanja dokazala, da kakovost sadik ni odvisna le od vidnih znakov, kot so višina, višinski prirastki ipd. Danes vemo, da predstavlja višina sadik samo pomožen znak kvalitete sadik, v določenih pogojih pa je upoštevanje samo tega znaka celo škodljivo. Do danes so se izpopolnile pred- vsem metode morfološkega ocenjevanja sadik. Toda tehtni izsledki na področju fiziologije sadik in prepričljivi rezultati provenienčnih poskusov po vsem svetu narekujejo drugačen pristop pri presoji kakovosti sadik. Nesporno je, da na ka- kovost sadik odločilno vplivajo: provenienca, fiziološke in morfološke lastnosti sadik. Provenienca semenja Tudi konzervativno gozdarstvo je končno sprejelo neizpodbitne dokaze o tem, da je vrsta pomembnih fizioloških in morfoloških lastnosti sadik genetskega značaja, npr.: rastni potencial, razvoj in oblikovanje koreninja, debelina vej. vejni koti, oblike krošenj itd. Te lastnosti so pogojene z izvorom semenja, iz katerega so sadike pride~ bljene. Zato je uporaba sadik ustrezne provenience najpomembnejša - je zaščit­ ni znak sadike! Zaradi nepoznavanja, pa tudi neupoštevanja provenience semenja pri pridobivanju sadik, so gozdarji v preteklosti zagrešili nešteto >>dragih« napak, ki so po svoji naravi dolgotrajne in jih je težko popraviti, skriti se jih pa sploh ne dal Primeri uporabe neustreznih provenienc semenja: - pred približno 75 leti so v osrednjem masivu Francije v domačih borovih sestojih, kjer rastejo prav dobre domače borove rase, sejali seme rdečega bora neznane provenience iz Nemčije. Zrasli so sestoji rdečega bora kratkih, ukriv- ljenih debel z debelimi vejami. Tako pridobljena slaba nemška borova rasa je po medsebojnem opraševanju skvarila tudi dobro domačo borove raso; - nekaj podobnega se je zgodilo na švedskem, kjer je leta 1912 Wibeck opozoril na velike gospodarske škode, ki so nastale zaradi uporabe podobnega borovega semenja iz Nemčije. Nasadi borov nemških provenienc, katerim je lastna daljša vegetacijska doba, so bili na švedskem mnogo bolj izpostavljeni pozebam, težkemu snegu, osipu in rji, kot pa borovi sestoji domače, švedske rase. V prvih letih je ))nemški« bor sicer hitreje rastel, toda kaj hitro se je po- kazala kriva rast Sestoji so životarili, mnogi so se posušili. Površino takih »po- kvečenih« borovih sestojev na švedskem so ocenili leta 1910 na okroglo 20 000 ha. Uvoz semenja nemške borove provenience so ustavili; - pri ugotavljanju napak lahko primerjamo tudi visoko odpornost subalpske smreke (Pokljuka, smrekov pragozd Seatle v švici v nadm. v. 1600-1800 m, itd.) z velikimi »polomijamicc v smrekovih gorskih gozdovih, kjer so pogozdovali s smreko neustrezne provenience. 212 2e od začetka stoletja je znano {En- gler, Cieslar), da je visoko odpornost na snežne obtežitve treba plačati s počas­ nejšim priraščanjem in da se razne špe- kulacije s sadikami neustreznih prove- nienc drago maščujejo: Tudi v slovenskem prostoru bi lahko našli dovolj vidnih primerov neupošteva- nja provenience semenja pri gozdnih na- sadih iz preteklosti, marsikje pa se izvor semenja še danes premalo upošteva. Fiziološke lastnosti sadik Za uspeh pogozdovanja so fiziološke lastnosti sadik odločilnejše od morfolo- ških lastnosti. 2al se te lastnosti pri pre- soji kvalitete sadik premalo upoštevajo, predvsem zato, ker je te lastnosti po zu- nanjem videzu težko diagnosticirati, ra- zen tega pa tudi še ni izdelanih ustreznih metod za tovrstne presoje. Od fizioloških lastnosti sadik bom predstavila samo tiste, na katere pri vzgoji sadik lahko pozitivno ali negativno vplivamo: prehranitev sadik, - razvitost koreninja, svežost sadik (količina vlage v sa- dikah), zdravstveno stanje, - mikoriza, razvojna stopnja sadik. Stopnja prehranjenosti sadik je prav gotovo 'eden od odločilnih dejavnikov, ki vplivajo na začetno rast zasnovanega gozdnega nasada. Na prehranjenost sadik v drevesnici lahko vplivamo z gnojenjem v razumnih mejah. Z enostranskim gnojenjem ali premočnimi dozami gnojil v drevesnici učinkujemo na razvoj sadik in s tem na zasnovanje novega gozdnega nasada negativno. Prehranitveno stanje sadik bi lahko ugotavljali npr. z določanjem hranilnih elementov v iglicah ali rezervnih snovi v sadikah. Za preživetje sadik po presaditvi odloča ustrezno razvito koreninje, pri čemer je pomembna teža koreninja v odnosu na težo cele sadike. Za uspeh saditve pa je lahko odločilna globina korenin, kar zavisi od globine za sadika dosegljive talne vode. Relativni utežni delež koreninja je močno odvisen od provenience: tako je odstotni delež koreninja pri mladih smrekah in boru iz goratih predelov večji kot pri smrekah iz nižin. Ista ugotovitev velja tudi za provenience severa (višji odstotek korenin) odn. juga (nižji odstotek korenin). 213 Razvoj korenin je odvisen tudi od rastišča: mlada gozdna drevesa razvijejo na suhih rastiščih in na rastiščih, ki so revna s hranili, večjo težo korenin, kot drevesca na dobrih odn. svežih rastiščih. Očigledno morajo mlada drevesa, da zadovoljijo potrebe po vodi in hranilnih snoveh na suhih in revnih rastiščih, prekoreniniti večji talni prostor. Iz teh ugotovitev sledi, da je v goratih predelih, na suhih in s hranili revnih rastiščih treba saditi manjše sadike z močnejšim koreninjem. Močnejši razvoj koreninja pri sadikah v drevesnic! je mogoče doseči s cep- ljenjem tal z mikorizo, ne da bi pri tem pospešili tudi višinsko rast sadik. Pri saditvi na rastiščih, kjer je za koreninje sadik dosegljiva voda globoko v tleh, ali pa je zgornja taina plast zbita ali zamočena, mora biti koreninski pletež globlji. Tu velja opozorilo: Globoka saditev ni nadomestilo za plitko razvito kore- ninje! Zanimiva je morda tudi ugotovitev, da za uspeh pogozdovanja na normalnih rastiščih ni toliko odločilna količina koreninskih laskov, ki jih od izkopa do saditve gotovo poškodujemo, temveč regeneracijska sposobnost korenin po sa- ditvi, ki pa je odvisna predvsem od stanja vode v sadiki. Delno osušene sadike po sadnji niso sposobne zadovoljivo regenerirati korenin zaradi fizioloških pro- cesov, ki v taki sadiki potekajo. Iz tega razloga je od izkopa do saditve izredno pomembna zaščita sadik pred izhlapevanjem. Razvoj korenin po saditvi je odvisen predvsem od rastišča, vzgoje sadik v drevesnici, od ravnanja s sadiko od izkopa do saditve ter od termina saditve. Pri snovanju novega gozda na površinah, kjer gozda že dolgo ni več, ali pa na rastiščih, ki so revna s hranili, je pomembna mikoriza na koreninah sadik. Glive mikorize namreč izredno povečajo površino, ki sprejema hrano, stopnjujejo sposobnost izkoriščanja hranilnih snovi iz težkotopnih spojin, obenem pa pospe- šujejo rast korenin. V kolikor so glive mikorize v tleh drevesnice sploh prisotne, je mikoriza na koreninah sadik v veliki meri odvisna od gnojenja. Neharmonična prehrana sadik, ki je posledica enostranskega gnojenja, lahko mikorizo na ko- reninah popolnoma zaduši. Glive mikorize lahko cepimo na korenine sadik ali na površino, na kateri bomo zasnovali gozdni nasad. Na področju fiziologije sadik je še mnogo neraziskanih ali le delno pojasnje- nih problemov, ki so še kako pomembni za kakovost sadik odn. za uspeh po- gozdovanja. V kritičnem obdobju vraščanja sadik na pogozdeno površino, ko nastopi presaditveni šok, sta odločilna za uspeh predvsem rast korenin in vodno stanje sadike. Posebna raziskovanja o razvoju korenin, sprejemanju in oddajanju vode, o vodni bilanci gozdnih sadik po saditvi imajo izreden praktičen pomen. Take raz- iskave so redke, enostranske in izvršene le v omejenem dosegu. Nikjer nisem zasledila primerjalnih študij med različnimi morfološkimi in fiziološkimi lastnostmi sadik, ki so lahko odločilne za uspešno zasnovanje novega gozdnega nasada. Zato menim, da je čas, da se tudi v Sloveniji lotimo tovrstnih raziskav. Morfološke lastnosti sadik Pomembnejše morfološke lastnosti sadik so: - višina sadik, premer debla ob koreninskem vratu, 214 - zgradba sadik (Stufigkeit), t. j. medsebojno razmerje delov sadik, npr. raz- merje med vejami in višino sadike, med težo iglic in težo korenin, med preme- rom debla in višino ipd. Ce pri presoji sadik od morfoloških lastnosti upoštevamo samo višino sadik, potem je to zelo pomanjkljiva ocena za kakovost sadike, kajti v drevesnici višinsko rast lahko pospešimo: - z dodajanjem večjih količin dušika, ali pa - z večjim številom presajenih sadik na enoto površine. Zaradi tega se poslabšajo ostale morfološke in fiziološke lastnosti sadik, predvsem razmerja med posameznimi deli sadik. Ker obstaja tesna odvisnost med premerom debla ob koreninskem vratu in težo sadike oz. težo debla in težo korenin, so mnogi strokovnjaki in institucije v Evropi predlagale in sprejele sklep, da se pri ocenjevanju morfoloških lastnosti sadik upošteva poleg višine sadik tudi premer debla ob koreninskem vratu. Mini- malni premer debla za dano višino se izračuna po posebni enostavni formuli. Sadike, ki imajo premer debla pod minimalno vrednostjo, so po tem izračunu za pogozdovanje neprimerne in se izločijo. Zvezo med višino sadik in premerom debla ob koreninskem vratu dobro· predstavlja naslednji primer (po Schmidt-Vogtu). Izkazalo se je, da so izbrane velike sadike dve leti po presaditvi močneje trpele od presaditvenega šoka kot poprečno velike sadike iste starosti. Toda natančnejše analize so pokazale, da močnejši presaditveni šok prizadene le sadike s tankimi debelci, medtem ko sadike z močnejšim deblom vseskozi izkazujejo razvojno prednost. Na morfološke in fiziološke lastnosti sadik nedvomno vpliva tudi selekcija v drevesnici, in sicer od setve do izkopa sadik. Prav gotovo je selekcija pri vzgoji sadik v drevesnici neprimerno manj radikalna od naravne selekcije pri nastajanju mladja v gozdu. V gozdu poteka silovita selekcija zlasti v fazi nasemenitve - in sicer zaradi neustreznih kalilnih pogojev, zmrzali, suše, pomanjkanja svetlobe, toplote, hrane, dedne, ali po rastišču pogojene neodpornosti, pa še vsled številnih direktnih in indirektnih vplivov. Na življenjsko moč oz. ohranjanje rastlin v gozdu vplivata predvsem rastišče in življenjska moč rastline same. V drevesnici te naravne ))selektorja« blažimo. Kalilna greda je skrbno pripravljena, uravnavama. toploto, svetlobo, vlago, odstranjujemo plevel, sadikam dodajamo hranilne elemente itd. Verjetno smo tudi pri presajevanju premalo selektivni. Predpisane zahteve o kakovosti sadik pri nas selekcije tudi ne zaostrujejo preveč. Tako pridejo v drevesnici v izbor za pogozdovanje tudi sadike, ki ·imajo manjšo življenjsko moč, manj ustrezne fiziološke lastnosti, in to zaradi ~,olajševalnih« okoliščin pri vzgoji sadik. Tudi pri tem bodo potrebni ustrezni prijemi. Kakšna naj bo sadika za določeno rastišče, da bo uspeh pogozdovanja boljši, da bo izpad sadik manjši, da bo sadika hitro rasla v višino, v čim krajšem času prerasla kritično višino konkurence s plevelom, prešla mrazno zono in ušla gobcu divjadi? Enotnega kriterija pri izbiri sadik ni! Pač pa že bolje vemo, kolik je spekter parametrov, ki jih je treba pri izboru upoštevati, da bo uspeh pogozdovanja na različnih rastiščih čim večji. 215 B. IZBOR SADIK GOZDNEGA DREVJA Iz okvirne informacije o porabi sadik v slovenskem gozdarstvu za obdobje 1971-1975 po gozdnogospodarskih organizacijah (tabela 1) je razvidno, da je bila (iz podatkov ankete PZ GGO leta 1975) poraba sadik v posameznih letih dokaj izravnana. V tem obdobju smo v slovenskem gospodarskem gozdu po- gozdili letno poprečno 8,5 sadik na ha površine. Tabela 1 v 000 kom Zap. Gozdnogospodarske 1971-1975 št. organizacije skupaj 1. Bled 520,2 458,1 425,6 372,4 475,6 2.251,9 2. Brežice 362,0 428,0 357,0 386,0 446,0 1.979,0 3. Celje 410,2 380,5 304,7 472,0 281,2 1.848,6 4. Kočevje 495,0 555,3 543,3 415,9 490,0 2,499,5 5. Kranj 412,1 405,7 349,0 221,8 327,0 1,715,6 6. Ljubljana 605,8 569,1 530,5 612,0 683,0 3.000,4 7. Maribor 802,0 891,0 760,0 866,0 842,0 4.161,0 8. Nazarje 448,4 511,8 597,4 341,5 375,9 2.275,0 9. Novo mesto 907,0 707,0 647,0 573,0 570,0 3.404,0 10. Postojna 575,8 921,6 1.031,0 1.017,0 1.046,0 4.591,4 11. Sl. Gradec 702,1 604,2 665,9 595,9 680,9 3.249,0 12. Tolmin 536,0 389,0 467,0 351,0 429,0 2.172,0 13. Pomurka, Murska Sobota 332,0 380,0 425,0 396,0 454,0 1.987,0 14. Kras, Sežana 261,2 156,0 150,5 203,5 228,9 1.000,1 15. Snežnik, Koč. Reka 175,0 146,5 141,9 135,0 188,3 786,7 16. Emona, Domžale 12,0 23,0 14,0 17,0 4,0 70,0 17. AK Maribor 61,0 60,0 48,0 51,0 25,0 245,0 18. KK Ptuj 148,5 126,7 188,8 194,3 87,9 746,2 Skupaj 7.766,3 7.713,5 7.646,6 7.221,3 7.634,7 37.982,4 Po gozdnogospodarskih območjih pa je bila poraba sadik na ha gospodar- skega gozda različna, kot sledi na primer: GGO Kras, Celje, Brežice, Ljubljana, Tolmin, Kranj Kočevje, Novo mesto, Nazarje, Maribor, Mursko Sobota, Bled, Slovenj Gradec Postojna št. sadik na ha 3-6 7-12 5 V preteklih letih smo bili v Sloveniji po številu posajenih sadik izredno skrom- ni, čeprav je naravna obnova gozdov pri nas izredno ugodna. Podatki gozdnogospodarskih načrtov nakazujejo za razdobje 1976-1980, da se bo skupna poraba sadik gozdnega drevja v Sloveniji zvišala od sedanjih 7,6 milj. na 12,0 milj. sadik letno. število letno posajenih sadik na ha se bo povečalo od 8,5 na 13,5. 216 V nekaterih evropskih državah je letna poraba sadik na ha površine naslednja (leto 1974): Država Avstrija skupaj Avstrija državni Norveška ~panija Bolgarija Romunija NDR ~vi ca SFRJ Slovenija Tabela 2 Površina gospodar- skih gozdov na ha 3.691.000 481.608 6.500.000 26.465.000 3.700.000 5.868.000 2.949.744 8.745.286 895.515 ~t. sadik na ha gozda 28,4 21,0 12,4 16,6 209,7 31,3 26,3 24 5,4 8,5 Letna poraba sadik v 000 105.000 10.042 81.000 441.000 776.000 184.000 77.378 16.000 46.929 7.596 Pridobivanje sadik gozdnega drevja po vseh drevesnicah Slovenije glede na število zadošča (glej tabelo 3). pač pa je v preteklih letih zaradi neusklajenega pridobivanja in porabe sadik večkrat prišlo do neprijetnih in »dragih<< anomalij, zaradi katerih so v osrednji slovenski drevesnici, v Mengšu, sežigali več let zapored velike količine za pogozdovanje ustreznih sadik. Tabela 3 v 000 1 1966 1974 1975 1976 Površina drevesnic v ha 265 164 164 167 1 starost 1 število sadik srn reka 3 8.001 6.088 11.313 12.108 4 9.920 7.710 9.849 11.888 rdeči bor 2 +več ni podatka 2.397 2.106 1.739 črni bor 2 +več ni podatka BOO 704 794 zeleni bor 2 +več 2.114 520 417 296 macesen 2 +več 801 873 1.152 1.058 duglazija 2 +več 232 910 565 346 ostali iglavci ni podatka 290 1.617 442 skupaj iglavci 19.588 27.723 28.6i1 skupaj listavci 550 274 1.040 742 skupaj iglavci in listavci 19.862 28.763 29.413 Podatki so zbrani iz letnih poročil pridobivanja sadik v posameznih letih. Izbor sadik gozdnega drevja v slovenskih drevesnicah je torej neustrezen a) po drevesnih vrstah, b) po proveniencah ter c} po načinu vzgoje sadik. ad a) Pri drevesnih vrstah odločno vodi pridobivanje sadik smreke. Od skupne količine pridobljenih sadik v posameznih letih je delež smreke oz. listavcev v SRS naslednji: 217 srn reka · tavci 3 + 4 letna % % 1974 70 1,3 1975 74 3,6 1976 82 2,5 Pri tem izredno skromnem deležu sadik listavcev najdemo: jesen, javor, črno jelšo in topol, v manjših količinah rdeči hrast in domači oreh, sadike ostalih listavcev pa so soudeležene le v neznatnih količinah. Delež sadik smreke nezadržno raste, medtem ko se delež listavcev bistveno ne veča, dasiravno že dolgo ugotavljamo, da se pridobivanje sadik listavcev zanemarja. Vsekakor bi morali naše gozdove obogatiti z večjo količino plemenitih listav- cev, saj so naraven sestavni del naših gozdov od nižin do višjih predelov, kjer so primešani bukovim gozdovom. Jesen, gorski javor, brest, dob, graden in črna jelša imajo v slovenskem gozdu tudi svoj maksimum in optimum. Delež rastišč teh drevesnih vrst v Sloveniji je znaten in vendar jih zanemar- jamo. Plemeniti listavci: - kot okrepljena ali vsaj normalna primes na rastiščih plemenitih listavcev, - kot dopolnilo pri nepopolni naravni in umetni obnovi (nagla višinska rast plemenitih listavcev v mladosti predstavlja posebno prednost pri spopolnjevanju nasadov), - kot obogatitev bukovih gozdov in gozdov mešanih listavcev, predvsem na rastiščih, kjer je vnašanje smreke in raznih eksot problematično, bi obogatili naš gozd v biološkem, gospodarskem in estetskem smislu. Od drugih iglavcev je za Slovenijo dovolj zanimiva duglazija. Zahteve po sadikah zelenega bora se manjšajo, kar je razumljivo. Do te drevesne vrste smo postali nezaupljivi. Več pozornosti zaslužijo drevesne vrste, ki se uspešno po- javljajo na Krasu: duglazija, grška jelka, cipresa, zeleni bor, ki zlasti na flišni podlagi dobro uspeva in se tudi že naravno pomlajuje, razne provenience črnega bora, itd. Zanimiv je tudi rdeči hrast Ne kot čista kultura, pač pa kot primes ali zapol- nitev naravnega mladja na ustreznih rastiščih. Rdeči hrast predstavlja tudi este~­ sko obogatitev naših gozdov zlasti jeseni, ko se listje hrasta obarva rdeče. ad b) Tudi pridobivanje sadik po proveniencah ni še usklajeno s potrebami gozdar- ske prakse, saj se je še pred nekaj leti dogajalo, da so gozdnogospodarske organizacije kupovale v drevesnicah večje množine sadik celo ,,katerekolicc pro- venience, če ni bilo na razpolago dovolj sadik iz ustreznega območja. Kakšne so dolgoročne posledice takega ravnanja, nam je znano. Napake so delali in jih še delajo po vsej Evropi. švicarji ugotavljajo, da pred- stavlja provenienčno vprašanje nerazvito področje gozdarske prakse, toda ni potrebno, da se taki oceni pridružimo tudi mi. ad c) če bi pri načrtovanju potreb po sadikah v slovenskem gozdarstvu upoštevali vsaj grobe rastiščne posebnosti ter izreden pomen izvora sadilnega materiala, 218 potem bi se morale pojaviti zahteve po pestrejšem izboru sadik tudi z ozirom na način vzgoje sadik: velike in močne sadike {višine 70-100 cm) za močno zapleveljene površine, ali za zamočena rastišča; - manjše do srednje velike sadike z močnejšim koreninjem za gorske lege, za revna in suha rastišča; - sadike z globlje razvitim koreninjem za površine, kjer je za sadike doseg- ljiva voda globlje v tleh; - paperpot sadike, zlasti za macesen, duglazijo in bore, pri snovanju novega gozda na kultiviranih, ne preveč zapleveljenih površinah ter za pogozdovanje ekstremnih rastišč, kjer je praviloma visok izpad sadik (strmine, prisojne lege na apnencu in dolomitu). Tudi pri paperpot proizvodnji je možno vplivati na razvoj močnejšega odn. globljega koreninjenja; - sadike bora in macesna v loncih iz šote ali drugačnih hranilnih materialov ustrezajo zlasti za pogozdovanje pobočij iz grušča. Pri pridobivanju sadik v našem gozdnem prostoru se ne odločajmo prenaglo za nepreizkušene ))serijske sisteme« proizvodnje sadik, ki ne ustrezajo našim razmeram. Pomembnejši zaključki Pri ocenjevanju kakovosti sadik je potrebno upoštevati izvor semenja, fizio- loške in morfološke lastnosti sadik. Uporaba sadik neustrezne provenience ima dolgotrajne ali trajne negativne posledice, ki jih ni mogoče skriti. Primerov pogozdovanja s sadikami neustreznih provenienc je dovolj po vsej Evropi, pa tudi pri nas v Sloveniji. Na vrsto fizioloških lastnosti, ki. so odločilne za uspeh saditve, npr. na prehranitev sadik, razvoj koreninja, količino vlage v sadikah, zdravstveno stanje, mikoriz itd., v drevesnici ·lahko pozitivno ali negativno vplivamo. Drevesničarska proizvodnja v Sloveniji za današnje in povečane potrebe zadošča. V obdobju od 1976-1980 se bo načrtovana poraba sadik v SRS povečala od 7,6 na 12,0 mio sadik na leto. Letna poraba sadik na ha se bo dvignila od 8,5 na 13,5 sadik. Poraba in pridelovanje sadik v preteklih letih nista bili usklajeni, zaradi česar je prihajalo do neugodnih anomalij (sežiganje sadik). Predvsem zaradi pomanjkljivega načrtovanja gozdarske prakse ter nepoveza- nosti med proizvajalci in porabniki sadik v Sloveniji, zaznamujemo neustrezen izbor sadik po drevesnih vrstah, proveniencah in po vzgoji sadik, predvsem za ekstremna rastišča. Raziskovalna dejavnost na področju semenarstva in dreves- ničarstva je v Sloveniji močno pomanjkljiva in jo bo potrebno aktivirati. Literatura 1. Božič, J.: Razmere v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu v SR Sloveniji ter smernice za razvoj v letih 1976-1980 ljubljana, 1977 - polikopija. 2. Giirth, P.: Forstpflanzen und Kulturerfolg - elne literaturi.ibersicht. Allg. Forst. u. J. - Ztg, 1970, S-S 97-104. 3. Horvat-Marolt, S.: Obnova šuma i rasadnička proizvodnja u Sloveniji (koncepcija i naučno- istraživački rad) Seminarska mapa, Beograd 1975. 4. Horvat-Maroft., S.: Kratka informacija o semenskih sestojih v Sloveniji (Polikopija, ljubljana 1975). S. Jurhar, F.: Naše drevesničarstvo v letu 1966, Gozdarski vestnik, 1966. 6. Jurhar, F.: Pridelovanje in poraba gozdnih sadik v Sloveniji, Gozdarski vestnik 1976/2, S 74-76. 7. Kleinschmit, J.: Fragen der Ptlanzenqualitat tur die Kulturbegri.indung Container-pflanzen, Pflanzengrosse, Forst- u. Holzwirt, Hannover, 1974, 8. 219 8. Kostler, J. N. in sod.: Die Wurzeln der Waldbaume VPP. 1968 Hamburg und Bertin. 9. Leibundgut, H.: Der Wald - eine Lebensgemeinschaft, Verlag Huber u. Comp. Frauenfeld, 1970. 10. Lipovšek, M.: Stanje in problemi gozdne semenarske in drevesničarske službe. 11. Lang, H. P.: Forstpflanzen als Topf- und Ballenpflanzen. Allg. Forst-ztg. Wien 1973, 6. i2. LDpke, B.: Wachstum junger Fichten in Abhangigkeit von ihrem Frischezustand ver der Ptlanzung Allg. Forst. u. Jagdztg. 144 Str. 141-146. 13. Mikuletič, V.: O rdečem hrastu. Gozdarski vestnik 1976/2, S 67-69. 14. Mlin!ek, D.: Gozdarstvo in lesarstvo v tehničnem ozračju. Gozdarski vestnik 1968, S 219-225. 15. Mlinšek, D.: NatOrliche Walderneuerung und Waldentstehung. Allg. Forstztg. Wien 1973, 10. 16. Nather, J.: Rascher und billiger, aber trotzdem besser. Allg. Forstztg. Wien 1973, 10. 17. Nather, J.: Ober die Qualitatsbeurteilung von Forstpflanzen. Allg. Forstztg. (Wien) 75, S 259-260. 18. Ruedi, K.: Die Provenienzfrage - ein enterentwickeltes Gebiet in der Forstpraxis. SZF, 1972, s 44ll-444. 19. Reissinger, G.: Fichten- Grosspflanzen. Allg. Forstztsch. 11. 20. Rohmeder, E.: Das Saatgut in der Forstwirtschaft. VPP 1972. 21. Schmidt·Vogt, H.: Morphologische und physiologische Eigenschaften von Pflanzen. Forstw. Cbl. Hamburg 1975, 1. 22. Schmidf·Vogt, H.: Anforderungen an die Waldpffanze. Allg. Forstztg. 1973, 9. 23. Schmidt-Vogt, H.: Wachstum und Qualitat von Forstpllanzen. BLV, 1966. 24. Schmidt, H.: Die GUtebeurteilung von Forstpflanzen. BLV, Munchen, 1961. 25. Wraber, M.: Gojenje gozdov v luči genetike. Ljubljana, 1950. QUALITAT UND AUSWAHL VON FORSTPFLANZEN IN SLOWENIEN Zusammenfassung Die Grundung einer Forstkultur stellt nach einer fiOchtigen Beurteilung eine Routinear- beit dar. Jedoch ist die GrOndung einer neuen Forstkultur eine verantwortungs« und anspruchsvolle Arbeit, denn der Kulturerfolg hangt von einer Reihe von Faktoren ab, von denen die wichtigsten: Pflanzenqualitat, Kulturtechnik und Umweltfaktoren sind. Die Beurteilung der Gute der Forstpflanzen hat sich seit 1895 (Fiury) bis heute kaum verandert. ln der Forstwirtschaft Europas herrscht noch immer die Beurteilung der GOte der Forstpflanzen nach ihren morphologischen Eigenschaften. Neuere Erkenntnisse auf dem Gebiet der Pflanzenphysiologie und Oberzeugende Resultate der Provenienzversuche wirken allmahlich auf die Anforderungen bei der GOtebeurteilung der Pflanzen ein. Heute ist unbestritten, dass die Qualitat der Forstpflanze von ihrer Herkunft, den physiologischen und den morphologischen Eigenschaften, bestimmt wird. Waldbestande, die aus Samen oder Pflanzen unbekannter bzw. ungeeigneter Herkunft stammen, sind haufig von bedenklicher Qualitat, Widerstandsfahigkeit und Gesundheit. ln der weiteren Entwicklung kann die eingefuhrte fremde Rasse durch Bestaubung die bes- sere einheimische Rasse verderben. Fur die Beachtung einiger der wichtigsten physiolo- gischen Eigenschaften bei der Beurteilung der Gute der Pflanzen, wie zum Beispiel: Ernahrungszustand, Wurzelentwicklung, Pflanzfrische, Mykorriza-Bildung usw. fehlen geergnete praxisreife Bewertungsmethoden. Die Pflanzenqualitat ist auch von der Austese in der Baumschule abhangig. Die Selektion in der Forstbaumschule wird stark gebremst durch mildernde Umstande: optimale Keimungsverhaltnisse, kOnstliche Ucht-, Warme-, Feuchteregulierung usw. Man musste in der Zukunft auch im Pflanzgarten fOr eine starkere Selektion des Pflanzgutes, zugunsten der genetisch besser veranlagten Pflanzen, Sorge tragen. Fur die immer hoheren zahtenmassigen Pflanzenbedurfnisse in Slowenien reicht die Produktion der Baumschulen aus. ln der Zeitspanne von 1976-1980 wird der jahrliche Bedarf an Forstpflanzen in Slowenien von 7,6 aut 12,0 Mio Forstpflanzen ansteigen. Pro Ha und Jahr bedeutet dass einen Sprung von 8,5 auf 13,5 Pflanzen. Weil der Verbrauch und die Gewinnung von Forstpflanzen in den vergangenen Jahren in Slowenien nicht koordiniert wurden, kam es ott zu ungunstigen Anomalien (Hunderttausende von Forst- pflanzen wurden verbrannt). Die Zahlenmassige Produktion der Forstpflanzen in Slowenien ist befriedigend, ungeeignet ist dagegen die Auswahl der Forstpflanzen nach Baumart, Provenienz und 220 Erziehungsart. Der Anteil der Fi~Pflanzen in den slowenischen Forstgarten nimmt aus- serordentlich schnell zu - dagegen bleibt der Anteil der Pflanzen von Buntlaubbaumen fast konstant. Es ist uns klar, dass unsere Walder mit einem grosserem Anteil von Bunt- laubbaumarten bereichert werden mussen, denn die Esche, der Bergahorn, die Spat- und die Sommereiche haben in Sl~lwenien auch ihr Optimum und Maximum. Die Gewinnung der Forstpflanzen nach geeigneten Provenienzen war bis heute mit den Bedurfnissen der forstlichen Praxis nur ungenugend geregelt. ln den Waldern Slo· weniens haben wir eine so starke, gesunde und naturliche Samenbasis, dass dies in der Zukunft kein Problem darstellen dOrfte. Da die standčrtlichen Verhaltnisse in Slowenien sehr verschieden sind, sollte eine grčssere Auswahl der Forstpflanzen nach Erziehungsart zur VerfOgung stehen: grosse starke Forstpflanzen, kleinere Pflanzen mit starkeren Wurzeln, Pflanzen mit tieferen Wurzeln, Paperpot Pflanzen, usw. Auch in Slowenien muss die Forschung in der Richtung: Provenienzversuche, Pflan- zenphysiologie, Pflanzenmorphologie intensiv eingeleitet werden, um Misserfolge bei der Grundung einer Forstkultur zu vermelden. OBVESTILO BRALCEM V št. 4 GV smo objavili del gradiva, ki je bilo posredovano na posvetovanju v Morav- cih (Snovanje novega gozda v Sloveniji). Drugi del tega gradiva objavljamo v tej številki, zadnji del pa bo objavljen v 6. št. GV, junija. 2al smo zaradi pomanjkanja časa pri redakciji 4. št. GV v prispevku dr. D. Mlinška - Cilji in smotri naravne in umetne razmestitve osebkov kot eden izhodiščnih teme- ljev pri snovanju gozda - izpustili skico na katero se članek sklicuje na strani 180 v predzadnjem odstavku, kakor tudi manjše diagrame, ki ponazorujejo kriterije, ki so zapisani na strani 182 in 183. čeprav bo posledice te napake nemogoče popolnoma odpraviti pa bomo v posebni knjižici, v kateri bomo objavili zbrano gradivo iz Moravec, omenjeni prispevek po- novno pripravili upamo brez napak. Knjižice bodo dobile vse temeljne organizacije združenega dela v gozdarstvu in vas vabimo, da takrat ta zanimiv prispevek še enkrat preberete. Urednik 221 UDK 634.0.624.3 PRIPRAVLJALNA DELA PRI SNOVANJU NOVEGA GOZDNEGA NASADA - NAčRTOVALNI IN IZVEDBENI DEL Franc Per k o (Postojna)* Per k o, F.: Pripravljalna C:ela pri snovanju novega gozdnega nasada - načrtovani in izvedbeni del. Gozdarski vestnik, 36, 1978, 5, str. 222-229. V slovenščini, povzetek v nemščini. Prispevek prikazuje potrebo po temeljitejšem načrtovanju melioracij in pogozdovanj. Mnogo večji poudarek je potrebno dati pripravljaln:m delom in sami izvedbi, kjer je možno poleg večje kvalitete doseči tudi velike racionalizacije. Pe rk o , F.: Preparatory works for the establishment of a new forest plantation·planning and realization. Gozdarski vestnik, 36, 1978, 5, pag. 222-229. Jn Slovene with summary in German. The paper presents the necessity of a more solid planning in ameliora· tion and afforestation. An essentially stronger emphasis has to be given as well as to the preparatory works as to the realization where not only a better quality but also an important rationalization can be obtained. 1. Osnovna izhodišča pri načrtovanju Uvod V zadnjih 100 letih se je gozdna površina v Sloveniji povečala za tretjino. Največ sprememb pa je doživljal naš prostor v povojnem obdobju in tudi danes smo jim priča na vsakem koraku. Vse na novo registrirane gozdne površine so še daleč od gospodarskih gozdov in potrebno bo še veliko truda, sredstev in časa, da bodo začele izpolnjevati svojo večnamensko vlogo. Da bi hitreje aktivirali rastiščni potencial na novo zaraslih gozdnih površin, na drugi strani pa tudi degradiranih (malodonosnih) gozdov, gozdarji pogozdujemo opuščena kmetijska zemljišča in melioriramo grmišča in malo donosne gozdove. S samoupravnim sporazumom o temeljih plana razvoja gospodarjenja z gozdovi in o osnovah za usklajevanje razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva v obdobju 1976-1980, ki so ga podpisale TOZD iz področja gozdarstva, lesne in celulozne industrije ter SlS za gozdarstvo območij iz Slovenije, smo si zadali nalogo letno meliorirati in pogozditi 2725 ha. Za izvedbo planiranih del potrebujemo letno okoli 60 milijonov. Vse te zelo pomembne posege pa smo doslej premalo načrtno izvajali; gledanje v naših dosedanjih načrtih je bilo dokaj ozko. Zahteve po širše in temeljiteje načrtovanem in usklajenem delu pri melio- racijah in pogozdovanjih nastopajo zaradi: - pomembnega in dolgoročnega posega v ekosistem (pospešitev sukcesij proti gospodarskemu gozdu v okviru rastišč, oblikovanje krajine. namenske izrabe prostora itd.), - velikih in dolgoročno vloženih finančnih sredstvih, velike porabe delovnega časa za vzdrževanje (organizacija dela, tehnika dela, pripomočki, racionalizacije}. * F. P., dipl. inž. gozd., gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, YU. 222 Nivoji načrtovanja Kot ostalo gozdnogospodarsko načrtovanje, katerega sestavni del je, mora tudi to upoštevati družbenoekonomska, naravna in prostorska izhodišča. Prav tako je potrebno na različnih ravneh (od zveze, republike, območja do konkretnega objekta) opredeliti vsebino in značaj načrtovanja in postaviti ustrezne cilje: Načrtovanje na republiški ravni ima usmerjevalen značaj (politiko namenske izrabe prostora, politiko do oblikovanja sredstev za melioracije in pogozdovanja). Območni gozdnogospodarski načrti morajo vsebovati vse pomembnejše od- ločitve za temeljne dejavnosti znotraj gozdnega gospodarstva in povezavo z najpomembnejšimi robnimi področji. V načrtu gospodarske enote se smernice območnega gozdnogospodarskega načrta konkretizirajo. Z detajlnimi gojitvenimi načrti pa se zadolžitve tudi pravilno in racionalno izpeljejo. Merila za razvrščanje povrs1n za melioracije in pogozdovanja Za pravilno vodenje politike na republiškem in območnem nivoju nam mora biti znan obseg površin, primernih za melioracijo in pogozdovanja. Najprej je potrebno v okviru namenske izrabe prostora določiti ali je površina namenjena: - za večnamenski gozd, - ostale rabe. V okviru kategorije površin, ki so namenjene za gozdove, pa moramo ločiti naslednje kategorije: primerno za melioracijo in pogozdovanja, - pogojno primerno za melioracijo in pogozdovanja, - neprimerno za melioracije in pogozdovanja. Do teh kategorij pridemo, če površine, namenjene za gozdno rabo, opredelimo s kriteriji. Naravni vidiki: 1. rastiščna osnova (plodnost) odlična iO srednja 20 revna 30 2. sestojna zasnova (rastnost) prav dobra 1 zadovoljiva 2 nezadovoljiva 3 V okviru teh kriterijev pa je primerno zaradi določitve prioritetnega reda upoštevati še dostopnost objekta in njegovo kompleksnost (Mlinšek i). Pretežni del teh podatkov (naravne vidike} bomo dobili s popisom in analizo malodonosnih gozdov, grmišč in kmetijskih zemljišč, določenih za gozd, in na njihovi osnovi bomo določili za Slovenijo in gozdnogospodarsko območje obseg in todi priori- tetni vrstni red melioracij in pogozdovanj. šele na tej osnovi lahko ob upoštevanju večnamenske vloge gozdov pristopimo k racionalnemu, strokovnemu in konkret- nemu načrtovanju in nato tudi k izvedbi posameznih objektov. 223 Cilji Načrt za melioracije in pogozdovanje je izdelan po istih osnovah kot ostali detajlni gojitveni načrti, le da je poleg ciljev dan velik poudarek tudi priprav- ljalnim delom in izvedbi sami. V en načrt so lahko vključena samo grmišča in opuščene kmetijske površine, lahko pa so dodani še degradirani gozdovi in tudi normalni gospodarski gozdovi, če je to zaradi smiselnosti in racionalnosti načrto­ vanja in izvajanja načrta umestno. V okviru gojitveno-načrtovalnih enot si najprej, upoštevaje biološke, organi- zacijsko-tehnične, ekonomske dejavnike in večnamensko vlogo gozda, postavimo prilagojene gozdnogojitvene cilje. V tem okviru si po negovalnih enotah postavimo etapne cilje, ki so le stopnice na poti k prilagojenemu gozdnogojitvenemu cilju. Osnovni (začetni) etapni cilj pri sadnji je zasnovni cilj (sadilni cilj), ki je izhodišče in se lahko v večji ali manjši meri razlikuje (ali pa je enak) od končne podobe sestaja, to je od dolgoročnega prilagojenega gozdnogojitvenega cilja. Izvedba načrta Mnogo premalo pa smo doslej gozdarji gojitelji storili za racionalno izvedbo načrtov s področja gojitvenih in varstvenih del. Tu bi se lahko marsikaj naučili pri gozdarjih, ki se ukvarjajo z pridobivanjem lesa. Pri njih nastopajo sicer mnogo večji stroški, vendar moramo skrbeti, da pravilno in racionalno vložimo vsak dinar. Osnova vsemu je pravilno postavljen cilj, v izvedbenem načrtu pa morajo biti predvideni vsi ukrepi, in to z vsemi možnimi organizacijskimi, tehnološkimi in drugimi racionalizacijami za dosego postavljenega cilja. Da bi to dosegli pri gojitvenih delih {sem sodijo tudi melioracije in pogozdovanja), oblikujemo delovne enote.* Te enote imajo namen olajšati in racionalizirati izvedbo gojitvenih del. Delovna enota združuje vse dele neke površine (del negovalne enote ali nego- valna enota v celoti). ki jo je možno z enotnimi ali usklajenimi tehničnimi ali organizacijskimi pripomočki (metoda dela, organizacija dela, orodje, norma) ob- ravnavati in ki predstavlja zaključeno celoto. Na tako oblikovani delovni enoti mora sloneti izvedbeni del načrta melioracij in pogozdovanj, ki zahteva za izvedbo veliko finančnih sredstev in veliko vloženega dela. Prav tako je pomembno, da nove nasade (pri sadnji, pogozdovanjih ali me- lioracijah) oblikujemo tako, da bo možen pregled nad njimi, in sicer na zasno- vanje, nego, varstvo in kasneje tudi na sečnjo in spravilo. V ta namen je potrebno že pred izvedbo načrta predvideti sist~m potrebnih . cest, vlak, proti požarnih pasov, ograj, zidov, oddelčnih oziroma odsečnih mej, ki so osnova za organizacijo in izvedbo vseh zgoraj naštetih del. 2. Navodila za sestavo načrta za melioracije in pogozdovanje Načrt za melioracijo in pogozdovanja se sestoji iz štirih med seboj povezanih delov: - osnovnih kazalcev s cilji, - pripravljalnih del, izvedbenega načrta, - karte, kjer so označeni vsi potrebni podatki. .. Delovna enota = pri melioracijah in pogozdovanjih jo imenujemo pogozdovalna enota. 224 Gozdnogospodarska enota: HRASčE Katastrska občina: Rakulik Sestavi 1: Debevc Datum: Odd., Odsek: 17 Pregledal: Krajevno ime: - A. CILJI POTENCIALNI GOZDNOGOJITVEN! CILJ All PRILAGOJENI GOZDNOGOJITVEN! CILJ S šiFRO PREMEMBENE NUJNOSTI GOJITVENO ŠIFRA NAČRTOVAL. PREMEMBENE CILJ ENOTA NUJNOSTI A 1311 in - 321 1111 - Skupinsko ra:z:nodoben in mešan sestoj gradna ost listavcev: smreke: dugla:z:ije: rdečega bora (50 : 1 O : 20 + 1 O : 1 O) CILJI PO NEGOVALNIH ENOTAH (ETAPNI CILJ, ZASNOVNI CILJ} NEGOVALNA C 1 LJ IN UKREP POVRšiNA ENOTA A1 Cilj: Drogovnjak gradna s primesjo ostalih listavcev 6.25 ha Ukrep: Redčenje A2 Cilj: Smrekovo mladje z upoštevanjem skupin naravnega mladja listavcev (80: 20). 2500 sadik smreke 2/a na ha Ukrep: priprava tal, ohraniti skupine kvalitetnega mladja listavcev; sadnja v jam ice s smreko na razdalji 2.0 m ci 1 ji Na osnovi enotnih meril moramo izločeni objekt, ki je primeren za melioracijo ali pogozdovanje, temeljito proučiti, da lahko izločimo po splošno veljavnih kriterijih gojitveno načrtovalne enote in v njihovem okviru ustrezne potencialne ali prilagojene gozdnogojitvene cilje (tabela 1 ). Cilj je opredeljen s šifro, s katero je poudarjen pomen posameznih vlog gozda (varovalne stotice, socialne desetice in lesne enice}, in z zgradbo, mešanostjo in ciljnim sortimentom. Po negovalnih enotah pa postavimo primerne etapne cilje. Osnovni etapni cilj pri melioracijah (direktnih} in pogozdovanjih je zasnovni cilj, ki je usklajen s prilagojenim gozdno- gojitvenim ciljem in opredeljen z: deležem drevesnih vrst oziroma drevesno vrsto, obliko zmesi, številom sadik na ha, starostjo sadik, - vključitvijo naravnega mladja, vključitvijo starejše drevesne vegetacije. 225 V tem delu načrta so poleg ciljev predvideni tudi potrebni ukrepi za dosego etapnih in prek njih tudi končnega gozdnogojitvenega cilja. Najbolje je, da so vsi ti podatki vneseni v posebne, za to prirejene obrazce (tabela 1). Pripravljalna dela Drugi za strokovno in racionalno izvedbo načrta nujno potrebni del (tabela 2) predstavljajo pripravljalna dela, ki se dele na: načrtovanje pripravljalnih del, izvedbo prapravljalnih del. B. PRIPRAVLJALNA DELA NAčRTOVANJE PRIPRAVLJALNIH DEL - izločitev delovnih (pogozdovalnih) enot {vrisano v karti) - mesta za zakop sadik: količina in vrsta (vrisano v karti) projektirane vlake (vrisano v karti) širina 4 m - vsaka 3 projektirana vlaka se uporablja za protipožarni pas zato je širina 8 m IZVEDBA PRIPRAVLJALNIH DEL - s trakovi rumene barve se omeji delovne enote - z buldožerjem se izdela sistem vlak in očisti protipožarne pasove - priprava tal se vrši s posekom in zlaganjem v kupe (kjer je razdalja sajenja 2.0 m) oziroma se ga požiga (kjer je razdalja sajenja 1.4 m) - v negovalni enoti A2 (delovna enota A2/1) se ohrani kvalitetne skupine mladja listavcev - za dovoz sadik se usposobita traktorski poti Rakulik-objekt - priprava tal se izvrši v zimskem času 1976/77 - sadnja se izvrši spomladi 1977 - delo pri pripravi tal in pogozdovanju vodi delovadja 226 C. IZVEDBENI NAČRT POGOZDOVAL. ..., MATERIAL ORGANIZACIJA DEL. ENOTA NORMA w< DELA, ORODJE, OPRAVILO NA za. -=> DEL. SREDSTVA ST. POVRS. ENOTO z :x:: VRSTA jKOUč. OPOMBE HA O(/) A 2/1 2.22 priprava tal 18/ha 40 1 + 1, z motorno žago, zlaganje v pasove širine do 1.50 m; ohraniti kvalitetne skupine mladja listavcev pogozdovanje v 240/dan 23 sm/2/3 5500 1 + 1, razdalja jami ce 2.0 m; vključitev kvalitetnih skupin mladja listavcev A3 0.45 priprava tal 12/ha 5 ročno in požig pogozdovanje 600/dan 4 r. bor 2200 materiala v zasek 1 +O, razdalja 1.4 m A2 0.85 priprava tal 18/ha 15 1 + 1, z motorno žago, zlaganje v pasove širine do 1.5 m pogozdovanje 200/dan 11 sm/2/3 2100 1 + 1, razdalja v jamice 2.0 m; polaganje in dognojevanje tablet gnojila h koreninam sadike A 4/1 2.04 priprava tal 20/ha 41 1 + 1, z motorno žago, zlaganje v pasove širine do 1.5 m pogozdovanje 260/dan 20 dug 1/2 5100 1 + 1, razdalja v jamice 2.0m Velika pomanjkljivost načrtov melioracij, pogozdovanj, pa tudi drugih iz pod- ročja gojenja gozdov, ki pa zahtevajo znatna in dolgoročno vložena finančna sredstva in veliko vloženega dela, je v tem, da je bilo pripravljenim in izvedbenim delom posvečeno zelo malo pozornosti. Postavljeni so gojitveni cilji, poleg tega pa po negovalnih enotah predvideni ukrepi, ki so grobo ovrednoteni (površina, material}. Vse je vnesena tudi v karto in to je vse. Pri tako pomanjkljivem pr:- pravljalno-izvedbenem delu načrta so izvajalci delali napake. V zadovoljivi meri bi tak načrt realiziral le načrtovalec sam. Verjetno pa si težko zamišljamo, da bo načrtovalec (v našem primeru revirni vodja ob usmeritvi inženirja - vodje sektorja za gojenje in načrtovanje) več dni zapored prek celega dneva prisoten pri realizaciji načrta. Za pravilno in racionalno izvedbo načrta je zato potrebna temeljita priprava: - v okviru negovalnih enot izločiti delovne enote (pogozdovalne enote} in jih označiti v karti in na terenu, - na karti in terenu začrtati mrežo objektov, ki so potrebni za organizacijo in izvedbo: zasnovanja, nege, varstva, sečnje in spravila (ceste, vlake, proti- požarni pasovi, protipožarni zidovi, ograje, oddelčne in odsečne meje, mesto za zakop sadik), 227 • K.o. RAKULIK 1:288o legenda mesta za zakop sadik meja delovne enote vlake (predvidene) vlake (obstoječe) 1 o o o hrastov d~ogovnjak sadnja rdeči bor sadnja smreka sadnja duglazija ~ načrtovalna enota (A) negovalna enota (2) delovna enota (1) Karta v merilu 1 : 2500 do 1 : 5000 je nujni sestavni del vseh načrtov. Nanjo vrišemo obstoječe in načrtovano stanje z vsemi potrebnimi enotami in mrežo objektov. Na karto vrišemo čim več podatkov, ki nam s primerno legendo najbolj nazorno kažejo obseg in mesto, kjer je potrebno določene ukrepe izvesti. že pred sadnjo izdelati vlake in poti, potrebne za dovoz sadik, protipožarne pasove, zidove oziroma ograje in podobno. Za vse ostale objekte, ki jih pred snovanjem nasada nismo izdelali, bomo pa jih pri kasnejših delih potrebovali, pustimo na terenu prostor, - načrtovalec kot najboljši poznavalec razmer v objektu v tem delu načrta predvidi vsa potrebna opravila z ustrezno tehniko in organizacijo. 228 Izvedbeni načrt V dosedanjih delih načrta so bili postavljeni cilji in planirana pripravljalna dela, v tem delu načrta (tabela 3) pa so po pogozdovalnih (delovnih) enotah predvidena vsa dela na ogozditvi objekta (od priprave tal za pogozdovanje, sadnje do nege): površina pogozdovalne (delovne) enote, vrsta del, norme, potrebno število dnin, vrsta in količina materiala, organizacija dela, orodje, delovna sredstva. Tu so za vsako delovno enoto na razpolago vsi potrebni podatki o obsegu, vrsti del, potrebnih pripomočkih, materialu in organizaciji dela. šele tako bo lahko vodja del s skupino delavcev pravilno in racionalno dosegel postavljeni cilj. Literatura 1. Mlinšek, D.: Premena grmišč v Sloveniji, Gozdarski vestnik, Ljubljana št. 5-6 leto 1968. 2. Navodila za izvajanje razširjene gozdnobiološke reprodukcije pri GG Postojna. 3. Gozdnogospodarsko načrtovanje integralni del družbenega načrtovanja (povzetki referatov) Ljub- ljana, Biotehniška fakulteta 1977. VORBEREITUNGSARBEITEN BEl DER GRONDUNG EINER NEUEN FORSTKULTUR - PLANUNG UND DURCHFOHRUNG Zusammenfassung Meliorationen und Aufforstungen bedeuten einen tiefgreifenden und langfristigen Ein- griff in das bkosystem, welcher auch grosse finanzielle lnvestitionen und grossen Bedarf an Arbeitskraft verlangt. Zwecks erfolgreicher DurchfOhrung sollen die Ziele der Meliora- tionen und Aufforstungen auf allen Ebenen definiert werden. Zunachst ist es notwendig, dass im Rahmen der planierten Raumnutzung die Flachen fOr den Mehrzweckwald bestimmt werden. Im Rahmen diesen Flachen werden dann auf Grund der Standorteigenschaften (Fruchtbarkeit), des Bestandesckarakters (Wuchsigkeit) und nach Bedarf auch der Erschlos- senheit und Komplexheit zur Melioration und Afforstung geeignete Flachen und deren Prioritat bestimmt. Zwecks erfolgreicher und rationeller Erreichung der Ziele wird in den Planen auf die Vorbereitungs- und DurchfUhrungsarbeiten ein grasser Nachdruck gelegt. Auf diese Weise werden in Rahmen der Pflegeeinheiten die Aufforstungseinheiten (Arbeits- einheiten) ausgeschieden. Eine Arbeitseinheit vereinigt in sich alle Teile einer Flache, welche mit einheitlichen oder koordinierten technischen oder organisatorischen Mitteln behandelt werden kann und welche eine geschlossene Ganzheit darstellt. Es ist von Bedeutung, dass bei der Projektierung auch das Netz der Schleifwege, Strassen, Pfade, Feuerschutzgurtel, Mauern miteinbezogen wird, welches die Grundlage einer erfolgreichen Organisation und DurchfOhrung sowohl der Forstbegrundung als auch der spateren Pflege, Holzhauerei und Bringung in diesen Objekten darstellt. Alle Objekte, welche zur erfolg- reichen Begrundung, Pflege und zum Schutz notig sind (Schleifwege und Wege zur Heranschaffung der Pflanzen, fUr die Pflege, Feuerschutzgurtl) solJen vor der Begrundung der Anpflanzung fertiggestellt werden. Der Plananfertigen als der beste Kenner der Verhalt- nisse auf dem einzelnen Objekt muss in Rahmen der Arbeitseinheiten den Umfang und die Organisation, die Hilfsmittel, das notige Material und anderes vorsehen, damit der Leiter der Arbeiten mit seiner Arbeitergruppe den Plan richtig und rationell durchfuhren kann. 229 UDK 634.0.241/242 NEGA- ODLOČILEN DEJAVNIK PRI SNOVANJU NOVEGA GOZDNEGA NASADA dr. Franjo K or di š {Tolmin)* K or di š, F.: Nega- odločilen dejavnik pri snovanju novega gozdnega nasada. Gozdarski vestnik, 36, 1978, 5, str. 23D-236. V slovenščini, povzetek v nemščini. Gozdnogojitveni cilji in pogoji za smotrno izvajanje nege narekujejo, kako moramo pogozdovati. Sestoj osnujemo tako, da so negovalna dela (predvsem negativna izbira) skrčena na minimum in ustvarjeni pogoji za čim zgodnejše izbiralno redčenje. K or di š, F.: Tending as a decisive factor in establishing a new forest plantation. Gozdarski vestnik, 36, 1978, 5, pag. 23D-236. ln Slovene with summary in German. The objectives of silviculture and the conditions of a proper tending are the 1actors giving the orientation for the aflorestation works. The stand is established by reducing the tending operations to a minimum - espe- cially the negative selection - and by creating the conditions for a selecti- ve thinning as early as possible. Obravnavamo obnovo gozdov s pomočjo umetno zasnovanih gozdnih nasadov na obsežnih površinah, ki so sicer primerne za vzgajanje visokodonosnih gozdnih sestojev zaradi ugodnih talnih, klimatskih in drugih pogojev. Danes so zelo neustrezno obraščene z gozdnim drevjem in grmovjem. Gre za gozdove z majhnim donosom, za malodane razdejane gozdne sestoje, ki so v dobri meri izgubili svojo proizvodno sposobnost zaradi pretiranih sečenj in steljarjenja. Ti gozdovi so zvečine obrasli z defektnimi, s kakovostno slabimi, z genetsko problematičnimi in z ekonomsko malovrednimi drevesnimi vrstami. Skoraj na vseh področjih se torej kažejo znaki degradacijskih procesov. Dosti imamo tudi površin, poraslih z gozdnim drevjem in grmovjem na nekdanjih kmetijskih zemljiščih, ki imajo pionirsko vlogo, z gozdno proizvodne plati pa so manj primerne ali celo neprimerne. To so gozdovi v nastajanju z vsemi značil­ nostmi razvojno progresivnih procesov. Tu so še kmetijske površine, ki za kme- tijstvo niso več zanimive in jih kmetijci zato opuščajo, vendar se na njih še ne kažejo vidni znaki razvojnih procesov gozdne vegetacije. V vsakem primeru se soočamo s površinami, ki z ozirom na cilje in smotre, ki jih zasledujemo pri gojenju gozdnih sestojev, ne kažejo obetavna prihodnosti. Teh površin ne moremo prepustiti naravnim razvojnim procesom in pričakovati rezultatov, kajti razvojni procesi gozdnih združb so glede na dolžino človekovega življenja in glede na potrebe današnje družbe vse preveč dolgotrajni. Prav zato se na teh površinah lotevamo umetnega snovanja gozdnih nasadov. Tako skušamo na umeten način podpreti naravo pri ustvarjanju biološko čvrstih in ekonomsko vrednih gozdnih sestojev. Da bi dosegli dobre uspehe na teh gozdnih površinah, moramo prisluhniti tako zakonom narave kakor tudi pravilom sodobne nege. Zakonom narave zategadelj. da v naravi ne bi počenjali stvari, ki bi bile vnaprej obsojene na samo delen uspeh ali celo na neuspeh. Pravilom nege pa zato, da bi usmerjali in racionalizirali naravna pota k najboljšemu uspehu. * Dr. F. K., dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospodarstvo Tolmin, 65220 Tnlmin. YI 1 230 Praktična nega se namreč ne opira izključno na naravne zakonitosti, marveč je pogojena tudi z gospodarskimi cilji. Tem pravilom igre se moramo podrediti že pri izboru drevesnih vrst, takrat ko se odločamo za umetno obnovo kakega gozdnega sestoja. še prej moramo razčistiti vlogo ekonomskih dejavnikov, in sicer pri razvijanju razširjene gozdne biološke reprodukcije s pomočjo introdukcije v malodonosnih gozdovih. Nemalo- krat se je namreč očitalo gojiteljem, da so pri svojih stališčih in tudi dejanjih preveč enostranski, češ da v svoji vnemi poudarjanja biološke plati pri gojenju gozdov radi pozabljamo na gospodarske cilje. Očitek ni bil pravilno naslovljen, kajti celotna gojitvena dejavnost se opira predvsem na gospodarske cilje. Pri umetnem zasnovanju gozdnih nasadov namreč najdemo pravo pot le z usklaje- vanjem bioloških in ekonomskih aspektov. Zato kaže le deloma upoštevati tiste drevesne vrste, ki se na nekem rastišču spontano pojavljajo, so pa s stališča porabe in še bolj s stališča ekonomika skoraj nezanimiva. Seveda se tako v dobri meri odpovedujemo pravemu prirodnemu gozdu, ki pa je že sicer zaradi dolgo- trajnega destruktivnega delovanja izgubil svojo prirodno sliko. S takim posegom zaviramo spontan razvoj v malodonosnem gozdu in vnašamo vanj nove elemente, ki v dobri meri le ohranjajo prirodni značaj gozda, hkrati pa ga bogatijo in dajejo osnovo za razvoj bolj smotrne gozdne proizvodnje. Upoštevajoč našteto, se pri izboru drevesnih vrst največkrat odločamo za vrste, ki dajejo največje možne donose. Največkrat so to nespontane drevesne vrste, ki na rastiščih, kamor jih vnašamo, v naravnem gozdu manjkajo. To so pred- vsem domače drevesne vrste, ki sicer nekemu rastišču ustrezajo, toda v prirod- nem sestoju manjkajo bodisi iz migracijskih vzrokov ali pa zaradi njihove slabe konkurenčne sposobnosti. Mednje sodi v prvi vrsti smreka, potem črni in rdeči bor in nekoliko manj alpski in nižinski macesen. Listavcev vnašamo malo, saj že sami tvorijo prirodne gozdne združbe v omenjenih področjih. Izjeme so plemeniti listavci, kjer prednjačita veliki jesen in gorski javor. Pri uvajanju nespontanih drevesnih vrst je umestna temeljita presoja glede vpliva na okolje. Ne smemo jih namreč uvajati v tolikšnem obsegu, da bi njih vpliv na tla in vegetacijo bistveno menjal ekološke pogoje prirodnega gozda. čim bolj je rastišče občutljivo, tem manj se smemo odmikati od prirodnega gozda. Trenutni uspehi lahko tudi zapeljejo. Smreka se v prvi generaciji lahko sijajno izkaže, hkrati pa povzroči globoke rastiščne spremembe, kar lahko njen uspeh že v drugi generaciji močno omaje. Zavedati se moramo, da to niso nasadi agromelioriranih plantaž, temveč nasadi, ki jih gojimo kot gozdne sestoje. Zato jih ni mogoče gojiti čisto po želji, temveč skladno s prirodnimi pogoji gozdnih rastišč in biološko sociološkimi zakonitostmi prirodne vegetacije. Primer, kako ne bi smeli snovati gozdnih nasadov, so enolični čisti gozdovi smreke in bora v nižinskih in sredogorskih predelih srednje Evrope, sad špekulativne teorije o največji zemljiški renti. Tako, skoraj kratkoročno in špekulativne gospodarsko gledanje in računanje pri izbiri drevesnih vrst pelje v maličenje prirodnih gozdov vse do njihovega uničenja. Drevesa posamezne vrste imajo namreč izredno veliko življenjsko moč in sociološko ustvarjalno silo. To sta pomembna in vplivna elementa celotnega gozdnega ekosistema, ki se pod njihovim odločujočim vpli- vom razvija v pozitivni ali negativni smeri. Zato je pri izbiri nespontanih drev~snih vrst treba poleg njih gospodarske in tehnične vrednosti poznati in upoštevati predvsem njihove ekološko-biološke in sociološko-genetske lastnosti. Toda poleg ustrezne izbire je treba pri uvajanju novih vrst vedno računati na domače vrste, ki se navadno naravno pomladijo. Na vsak način je treba težiti k temu, da se elementi prirodnega gozda pri obnovi obdržijo do take mere, da s svojim vplivom še vedno uspešno ohranjajo ekološko in biološko ravnotežje. To ni težko doseči, 231 saj so avtohtone drevesne vrste največkrat prisotne na rastišču in se zaradi svoje občudovanja vredne žilavosti v razvoju vedno znova skušajo celovito uveljaviti. Pri pogozdovanju kaže upoštevati še neki pojav, ko vnašamo nove drevesne vrste na rastišča, kjer so domače drevesne vrste z ozirom na zelo ugodne eko- loške razmere v polni meri uveljavijo. Med take drevesne vrste sodi zlasti bukev. Veliko je primerov, ko pri pogozdovanju smreke na nekaterih bukovih rastiščih ne opazimo ne kalčkov in ne mladic. Vsled zelo ugodnih ekoloških razmer bukovi kalčki in mladice zelo hitro napredujejo in dohitevajo pogozdeno smreko, ki zaradi prilagajanja še precej časa neprimerno počasi raste in zato zlahka postane žrtev spontano zasnovanega mladja. Podobna usoda zadene umetno vnesena smreko na svežih tleh, ki so zelo dovzetna za pomlajanje s plemenitimi listavci, zlasti z velikim jesenom. če taka tla naglo ogolimo, so dani pogoji za pomladitev velikega jesena. Pogosto nastane zasnova že pod zastorom, tako da je niti ne opazimo. Zaradi zelo različnega ritma rasti v mladosti smreka zaostane in tako pogozdovanje je obsojeno na neuspeh. Ostane nam še možnost, da z nego gojimo smreko pod vladajočim slojem velikega jesena. Podoben neuspeh lahko doživimo pri vnašanju macesna v bukovo mladje. Kljub višinski prednosti ma- cesna se le-ta le s težavo razvija v čvrste osebke in prej ali slej postane žrtev vitalne bukve. Stroški neprestane nege v korist tako zasnovanega macesna so brez dvoma previsoki in si jih lahko privoščimo bolj za eksperiment, nikakor pa ne za normalno delo pri obnovah. Podobnih primerov neuspelega vnašanja tujih drevesnih vrst je še veliko. Pojavljajo se pri različnih kombinacijah spontanih pomladitev domačih vrst in vrst, ki jih s pogozdovanji vnašamo. Ko smo se odločili za drevesno vrsto na podlagi ekoloških pogojev tal in klime, odredili način uvajanja, zmes ter razmerje drevesnih vrst, smo opravili tudi že dobršen del nege. S tem smo razrešili vrsto vplivnih dejavnikov na prirastne sposobnosti rastišča in prirastne zmogljivosti sestojnih zasnov, ki jih ima namreč nega za svoj cilj. Toda nego je treba opravljati skozi vse obdobje, ki ustreza življenjski dobi gozdnega sestaja in je prilagojena postopnim ciljem: ti skupno peljejo h končnemu cilju - k največji možni proizvodnji kakovostno visokovred- nega lesa, upoštevajoč pri tem še vrsto drugih proizvodnih in socialnih ciljev. Nega funkcionalno opravlja številne naloge. Uvajamo jo z namenom zavarovati proizvodno zanimive osebke pred številnimi nevšečnostimi, kot so npr. okužba in ujme. Vse to dosegama z zaščito in izbiro, ki krepita zdravje in obstojnost. Z izbiro množično in nato še individualno opredelimo določeno število osebkov, da bi v zaključenem proizvodnem ciklusu lahko dali najboljše rezultate. ln končno moramo z nego vse izbrane osebke vzgajati, da bi pri njih pospeševali vse tiste lastnosti, ki peljejo h končnemu cilju. Nastaja vprašanje, ali je v umetno zasnovanem mladovju potrebno opraviti vse tiste ukrepe nege, ki se zaradi nujnih funkcionalnih momentov morajo opraviti v naravno zasnovanem mladovju. Odgovor bi dobili po primerjalni analizi razvoja umetne in naravne zasnove. Naravno mladovje in iz njega nastala gošča se razvijajo iz nepregledne množice semen, klic in mladic. Ti doživljajo v razvoju ob prehodih iz ene razvojne faze v drugo zelo močna izločanja pod vplivom okolja in dedne zasnove, naključnost pa je povsod in stalno prisotna. Naključen razvoj odpira probleme glede gostote, ki je pogoj stabilnosti in kakovosti. To se manifestira v razmerju med drevesnimi vrstami in pri kakovostno obetajočih osebkih. Vse negativne manifestacije naravnega naključja v prirodno zasnovanem mladovJu skušamo odpraviti in pravilno usmerjati s pomočjo številnih direktnih in indirektnih ukrepov nege, funkcionalno naravnanih v smer zaščite in izbire. 232 Zasnova in razvoj nasada v fazi mladovja se razvija v povsem drugačnih pogojih. Ti so rezultat načrtovanja številnih komponent razvoja, ki so v razvoju naravnega mladovja naključni. Med načrtovane komponente sodi predvsem dobro opravljena izbira sadnega materiala še pred snovanjem gozdnega nasada. Ga- rancija za kakovost sadnega materiala je seme izbranih semenskih sestojev in dvakrat prebran sadni material pred presajanjem v drevesnicah in pred sadnjo v l}asadih. Selekcija je lahko v določenih primerih še bolj stroga, če je seme na[;)rano na vnaprej izbranih drevesih, ki so jim bile kakovostne in druge pozi- tivne lastnosti opredeljene kot dedne. S takšno izbiro sadnega materiala in s sadnjo v določenih razmikih se izogibamo naključnemu, neustreznemu izločanju okolja, ker smo vse selektivne in vzgojne ukrepe opravili že pred sadnjo in med njo. Pogoj je le ustrezno opravljena selekcija, ki mora biti dosledna in mora ustrezati ciljem, ki smo jih s snovanjem nasadov postavili. Vse, kar zasnujemo, in pri tem nalagamo razmeroma visoka sredstva, mora biti primerne kakovosti, tako da je moč pričakovati gozd lepih in čistih debel, ne da bi vlagali veliko truda v tako zasnovan nasad. Ker smo pri umetnih nasadih izključili pojav množičnosti in z njim pojav naključne naravne selekcije pod vplivom okolja, nam v določeni razvojni fazi mladovja ni potrebno opraviti rahljanja zaradi stabilizacije in pozneje množ:čne izbire, ker takega materiala v umetno zasnovanih nasadih praktično ne bi smeli imeti. Zato pa je boj za obstoj pogozdenih sadik zaradi velikih možnosti razvoja plevelov v novo nastalih ekoloških pogojih tako velik, da so glavni ukrepi nege usmerjeni prav v zaščito sadik pred številnimi pleveli. To počnemo z naravnimi pripomočki ali z direktnimi ukrepi. Priporočljivo je, da se naravni pripomočki v obliki zaščite pod zastorom od- raslega drevja uporabljajo povsod tam, kjer so za to dani pogoji. Z njimi namreč močno ublažimo ekološko delovanje okolja na razvoj plevelov in tako bistveno pocenimo drage in dolgotrajne žetve. Toda naravna zaščita ni enostaven ukrep, saj je treba v nasadih dozirati svetlobo do tolikšne mere natančno, da je rast nasadov kolikor toliko normalna, rast plevelov pa ravno toliko zavrta, da ni več potreben poseben ukrep. Sadnjo je umestno izpeljati celo na manjših površinah, ker je poleg zaščite, ki jo opravljajo puščena odrasla drevesa, zaščita roba zelo izdatna. Naslednja možnost indirektne zaščite, l