Svet mestne občine Velenje Mestna zastava in grb nič več kar tako Danes ob 8.00 se bodo v sejni dvorani mestne občine Velenje na sedmi seji sestali velenjski svetniki. Potem, ko so na eni prejšnjih sej že podaljšali mandat članom upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč občine Velenje do konca letošnjega leta, bodo tokrat odločali o statusnem preobolikovanju sklada, ki naj bi nadaljeval delo kot sklad občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. V nadaljevanju seje bodo svetniki obravnavali kar nekaj predlogov sklepov o prodaji ISSN 0350-5561 Taborniški Z.D.R.A.V.O. r Taborniki iz Šaleške doline, ki jih je resnično veliko, tudi to poletje preizkušajo svoje znanje in si ob zabavi in kopanju pridobivajo tudi novo, v Kajuhovem taboru v Ribnem pri Bledu. V teh dneh je tam že druga skupina tabornikov iz Velenja. Kako se imajo, kaj vse počnejo, pa vam bomo razkrili v reportaži, ki jo pripravljamo za naslednjo številko Našega časa. Ob koncu tedna bo sončno in vroče poletno vreme. Mandag 10 juti 1995 ŠPORT orun i sportrkd: 0470-77 06 60 (Mrekttvfeftm«:-: Xte;i MsfjrsuMKKi Ne!;cte r-kk xh gfr- 'kdnit&rt&ts; 9*3at <*x>t» Sknkvnc ar čv«r$peW oeh bariton &et $>b veetor h.:. Spranget som kan fora 11 Oster vidare ut i Europa Efter en fersta hmt\- k« »ti Yix&»m sat ser b ust stmerMim t.iitsm i? fjfe Ha&s ? sn«i nekaterih nepremičnin in izbrisu nepremičnin v splošni rabi v različnih koncih občine Velenje. Obravnavali bodo tudi osnutek odloka o tržnem redu na območju občine in osnutek odloka o grbu in zastavi mestne občine Velenje. S predlaganim odlokom se ne bodo spreminja- la likovna, geometrijska in barvna pravila izdelave grba ali zastave občine, ampak bo natančno opredeljeval protokolarna pravila o njihovi uporabi, vključno s kaznimi za nedovoljeno ali nepravilno uporabo grba in zastave mesta. ■ bš I l^^Jj^2 H ' S Cesta Ljubno - Luče Še kdo verjame Ko se prebudi jutro, taborniki dvignejo zastavo. Ta v Ribnem plapola že od začetka meseca. ■ foto: Leši Res. V Gornjem Gradu so v torek zvečer udeleženci okrogle mize o "problematiki cestne infrastrukture v Zgornji Savinjski dolini in širše" slišali napoved nekega dogodka, ki meji na čudež. Dosedanjo zgodbo poznamo. Za nadaljevanje gradnje ceste Ljubno - Luče v državnem proračuna najprej nič tolarjev, potem 200, pa 47, pa 100, na koncu spet nič. Razpis za teh 100 milijonov je že bil objavljen v Uradnem listu in bil v ponedeljek umaknjen. Zakaj? Predstavnik Direkcije za ceste RS je v torek na okrogli mizi mirno poslušal vse pripombe in ostre kritike na račun mačehovskega in še kakšnega odnosa države, mirno odgovoril na vsa vprašanja, za tem pa mirno poskrbel za čudežno novico: razpis je bil umaknjen zato, ker cestarji ne bodo pokrivali vodar ske ga dela pri nadaljnji gradnji; zdaj se bodo uskladili in v dobrem mesecu objavili nov razpis z dveletno pogodbo za celotno traso do Luč.Še več. Za Podvolovljek so namenili 10 milijonov, do začetka gradnje pa bodo odpravili vsa življensko nevarna mesta na sedanji cesti. Skoraj prelepo se sliši. Siti vseh obljub in zagotovil se ljudje ob cesti bojijo, da bodo cestarji zakrpali staro obleko in ob tem ugotovili, da je spet (še kar) dobra. Počakajmo torej na čudež■ * Angleži, Švedi - v soboto Nemci V sredo ob enih ponoči so se nogometaši Rudarja vrnili domov z gostovanja na Švedskem, kjer so proti tamkašnji ekipi Osters, ki je prav sedaj v polnem tekmovalnem ritmu, izgubili srečanje z 1:3. Domači so potrdili sloves kluba dežele, ki sodi med najboljše evropske ekipe. Vseeno je lahko bil zadovoljen tudi trener Bojan Prašnikar, saj se forma njegovih igralcev iz dneva v dan stopnjuje. Nenazadnje so na Švedskem klonili šele v zadnjih dvajsetih minutah, pred tem pa imeli kar tri velike priložnosti za morebitno presenečenje. Toda danes in jutri mora trener pripraviti igralce na novega nasprotnika, ki ima spet svojstveno igro. Velen-jčanom se samozavest dviguje in v soboto proti Koelnu želijo točko; to pa ne bo odvisno samo od njih. Tudi Nemci imajo svojo računico - želijo biti vsaj drugi- Začetek tekme bo ob 16.30. Vstopnice so veliko cenejše kot so bile za tekmo z Angleži, še posebej se jih splača kupiti v predprodaji. Levo: Naslovnica iz tamkajšnjega Sport-a 9770350556014 12 MS CjIS DOGODKI 13. julija 19! Velenje^ Šoštanj,^Šmartno ob Paki Zupani so za medobčinski sklad za okolje V petek so se na četrti seji sestali člani Upravnega odbora sklada za okolje. Seja je bila kar kmalu po tretji tudi zato, ker so se na njej odločili, da župani vseh treh iz Velenja nastalih občin do konca meseca junija pisno odgovorijo, ali so za to, da se ustanovi medobčinski sklad za okolje, v odgovor pa so zapisali tudi, kje želijo, da bi bil sedež sklada. V dogovorjenem roku so se vsi trije župani pisno izrekli za ustanovitev Medobčinskega sklada za okolje. Občini Velenje in Šoštanj sta ob tem ponudili tudi sedež sklada; ker pa župan Šoštanja Bogdan Menih ni mogel odgovoriti, ali lahko poleg prostorov zagotovi, da sklad ne bo imel dodatnih stroškov (kar je ponudila občina Velenje), brez da bi se o tem prej pogovoril z občinskimi svetniki, so v predlogu odloka o ustanovitvi Medobčinskega sklada pustili odprto opcijo, kje Certifikat ISO 9001 Konec avgusta tudi za Gorenje Gospodinjski aparati Po pregledu izbranih delov poslovnega procesa in njihovi primerjavi z zahtevami standarda ISO 9001 so presojevalci nemškega certifikacijskega organa TUV CERT poslali priporočilo in sistemsko dokumentacijo na sedež omenjenega certifikacijskega organa, kjer bodo opravili potrebno registracijo. Pričakovati je mogoče, da bo Gorenju Gospodinjski aparati izročen certifikat ISO 9001 konec avgusta. Presojevalci nemškega ceti-fikacijskega organa TUV CERT so tudi med zadnjo tridnevno presojo ugotovili, da ima Gorenje visoko postavljene kakovostne cilje, izvajanje in uporaba standardov vodenja pa postaja spričo velike vpetosti podjetja v izvoz vsakodnevna naloga. Sicer pa so v Gorenju Gospodinjski aparati sistem ISO 9001/92 opisali v Poslovniku kakovosti, organizacijskih predpisih, standardih, navodilih in drugih soveljavnih predpisih. Dodati je treba, da so v Gorenju Gospodinjski aparati že pred leti določili in uporabljali sistem kakovosti Gorenja, ki pa resda ni bil tako opisan, kot zahteva standard serije ISO 9001 oziroma usklajen z vsemi njegovimi zahtevami. U(ek) ZŠAM Z^ornje Savinjske dojme V soboto regijska proslava V Gornjem Gradu bodo v soboto popoldne slavili šoferji in avtomehaniki. Slavje ob 40-letnici ZŠAM Zgornje Savinjske doline bodo združili z regijsko proslavo šoferjev in avtome-hanikov, praznovanje pa bodo pričeli ob 15.uri. ■ j P /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje S POTROŠNIŠKIMI KREDITI LB SPLOŠNE BANKE VELENJE D.D. HITRO IN POCENI DO ZASTAVUENIH CILJEV. KAKO? - KREDIT SE ODOBRI TAKOJ, - Z GOTOVINO PRI POTROŠNIŠKIH KREDITIH DO TREH LET SE LAHKO UVELJAVI POPUST PRI NAKUPU BLAGA AU STORITEV PRI PRODAJALCIH, • POTROŠNIŠKI KREDITI DO ŠTIRIH LET SE LAHKO NAJAMEJO ZA VSE NAMENE, - MINIMALNA PROVIZIJA PRI NAJEMANJU KREDITOV. KOMITENTI BANKE lahko najamejo kredite z odplačilom do štirih let, UPOKOJENCI IN USLUŽBENCI V DRŽAVNIH SLUŽBAH, ki niso komitenti banke, pa do dveh let po enakih pogojih. Telefonske informacije: 063/854-251, interna 249, 303 in 289. bo ta imel svoj sedež. Predlog spremembe odloka bodo sedaj obravnavali sveti vseh treh občin in če se bodo strinjali z njim, bodo dani vsi pogoji, da se Medobčinski sklad tudi uradno ustanovi. V nadaljevanju so člani odbora obravnavali predlog statuta sklada; podlaga jim je bil že obstoječi, vanj pa so vnesli le manjše spremembe. Dogovorili pa so se, da bodo še nekaj časa sprejemali pisne pripombe na predlog statuta. Delna odločba višine ekološke takse za letošnje leto, v višini 120 milijonov tolarjev, ki jo je sklad izdal največjemu onesnaževalcu okolja v dolini, šoštanjski termoelektrarni, je postala pravnomočna, elektrarna pa nanjo ni podala pripomb. Ob koncu leta bodo glede na dejansko količino pokurjenega premoga izračunali letošnjo točno vrednost ekološke takse. Imenovali pa so tudi ožjo skupino, ki bo pripravila spremembo odloka o ekološki taksi; v njej so Franc Ojsteršek, Zdenka Berložnik, predstavnik TEŠa in Premogovnika Velenje, ki se jim bo verjetno pridružil še Peter Rezman, saj je s prvima dvema sodeloval že pri pripravi prvega tovrstnega odloka. Ob koncu seje so člani odbora imenovali namestnika predsednice sklada Vilme Fece. Soglasno so se odločili za ekonomista Srečka Praznika. Predsednico sklada pa so pooblastili, da glede na to, da so se župani odločili za ustanovitev Medobčinskega sklada za okolje, zaprosi Republiško ministrstvo za okolje in prosto! za pravno razlago za taksiranje vseh področij varstva okolja in ga hkrati obvesti, da sklad zahteva, da Šaleško dolino upoštevajo v sistemu financiranja s strani svetovne banke za razvoj, s pomočjo katere bodo v Sloveniji financirali plinifikacijo in toplifikacijo. ■ bš Gornil Grad ■ ■ v ■ ■ m Prvi občinski praznik Že v soboto so v gornjegrajski občini pričeli prireditve ob prvem prazniku te nove občine, sklenili pa jih bodo v nedeljo. Lepo so jih porazdelili med Gornji Grad, Novo Štifto in Bočno. Prav v Bočni bo jutri, v petek, osrednja proslava, pričeli pa jo bodo ob 20.uri. Ujp Občina Mozirje Veliki negospodarski naložbi Predstavniki mozirske občine so v ponedeljek javnosti predstavili delovanje občine v prvem polletju. Župan Jakob Presečnik, predsednik sveta dr.Anton Jezernik in za najpomembnejša področja odgovorni svetniki so ob tem posebno pozornost namenili dvem velikim negospodarskim naložbam - to sta popolna osemletka na Rečici ob Savinji (vrednost 4 milijone DEM) in športni objekt pri osnovni šoli Mozirje (2 milijona DEM). I Ip OGZ Mozirje ••••••••• Občni zbor in novo ime V dvorani nazarskega gasilskega doma bo v soboto redni letni občni zbor Občinske gasilske zveze Mozirje. Udeleženci se bodo seveda seznanili s poročili o preteklem delovanju na vseh področjih in sprejeli delovni ter finančni načrt. Ob tej priliki bodo OGZ Mozirje preimenovali v Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline in seveda sprejeli njen statut. Občni zbor bodo pričeli ob 17.uri. MJP Šoferji praznovali Združenje šoferjev in avtome-hanikov Žalec je v soboto na avtopoligonu v Ločici pri Polzeli praznovalo 13. julij, praznik šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Slovesnost so združili z razvitjem novega prapora. Po paradi je zbranim spregovoril predsednik ZŠAM Žalec Ivo Serdoner, ki je najprej govoril o praznovanju, nato pa se je zah- valil vsem, ki so kakor koli pomagali pri nakupu novega prapora. Novi prapor je razvil Slavko Šketa, sekretar za prostor in okolje občine Žalec, v programu pa so nastopili pevslci zbor ZŠAM Žalec in godbeniki iz Prebolda. Slovesnosti so se udeležili predstavniki sosednjih združenj in republiške zveze ZŠAM Slovenije. V nedeljo bo na Goricah komemoracija V nedeljo, 16. julija, bo v Šoštanju v spomin žrtev povojnih pobojev, ki so se zgodili po koncu druge svetovne vojne, na Goricah nad Šoštanjem komemoracija in blagoslov križa na Goricah. Ob 10. uri bo v cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata v Šoštanju maša za vse žrtve povojnih pobojev in spravo, ob 10.45 telovska procesija do Marijinega spomenika v Šoštanju, ob 12. uri pa komemoracija in blagoslov križa na Goricah nad Šoštanjem. ■ mkp ■Vsi smo še željni kakšne osvežitve I Ne privede nas le poletna I vročina do tega, da si zaželimo kakšne osvežitve. Ob navadni I vročini pomaga prha ali skok ■ v vodo, za osvežitve na I drugih področjih pa so dobro-* došle nove pobude in rešitve. I Vse kaže, da kljub različnim " novim pogledom vseeno lažje I najdemo osvežitev za vročino, kot za vse drugo, kar nas še I vedno tare. Pa čeprav je tudi res, da vseh možnosti vodenih | osvežitev menda še sploh nismo izrabili. Na to so prej-| šnji teden pokazali tudi v Velenju, ki je za en dan postalo | državno središče objezerskih I krajev. Kajti pri nas imamo morske obale le toliko, da jo I lahko kar prepešačimo, veliko več pa imamo jezerskih obre-_ žij. Saj smo kar prava dežela I jezer v malem. Le da vseh teh ^brežij še nismo uredili, pa jih zato tudi še ne moremo turistično tržiti, pa čeprav bi bilo to zelo dobrodošlo. Ko smo izgubili tako velik del "našega" morja se je veliko Slovencev odločilo za tuja morja, ali za naša zdravilišča z umetnimi bazeni. A se je hitro izkazalo, da so ta zdravilišča zelo nezdrava za naše žepe. zato si vse več ljudi išče razhladitve po rekah in potokih in pri tem niti ne gledajo veliko, ali je v njih voda čista ali ne. Seveda tudi za nekatera jezera velja, da je v njih oporečna voda, v večini pa so le taka, da omogočajo kar dobro rekreacijo. In glas z zadnjega posvetovanja v Velenju pravi, da je treba to bolj izrabiti. Da je potrebna osvežitev druge vrste, so pokazali vodilni slovenskih mestnih občin, ki so se tudi zbrali v Velenju. Na veselem delu ob skoku čez kožo jih je bilo sicer malo več kot kasneje na posvetu, pa vendar dovolj, da so porekli nekaj kritičnih čez državo. Za nekatere pa je bilo najpomembnejše, da so sklenili, da se bodo še dobili, saj predvidevajo, da stvari še zleta ne bodo stekle tako, kot si želijo, pa bodo zato še morali tarnati in opozarjati. Nekateri si osvežitve želijo tudi v poslanskih klopeh. Pa naj bo v državnih ali občinskih. Je že res, da je s prisotnostjo poslancev več barv v teh telesih prišlo do večjega prepiha, žal pa marsikje ugotavljajo, da prepih povsod še ne prinaša prave svežine. Vsaj tiste ustvarjalne ne. če je kje prepih le zaradi prepiha, od tega v večini še ni nič koristnega. Pa vendar je res, da marsikje še nis(m)o preboleli teh "otroških" bolezni, rezultati pa se kažejo v premajhnih rezultatih, kakor namreč ni dobro, da vsi trobimo v en rog, ni dobro, da v parlamentarnem orkestru igra vsak svojo vižo. Ampak za te vroče dni so to Že kar prevroče teme, saj tudi bralci pričakujejo v poletnem času osvežujože teme. A kaj, ko še vedno živimo v času, ko nekateri pravijo, da si pravega dopusta ne smemo privoščiti. Eni ne zato, da jim v tem času drugi kaj ne zakuhajo, drugi zato, da bi vendarle izrabili manjšo poletno pozornost, in bi izrabili svoj trenutek. In tako se nam verjetno res obeta tudi letos vroče poletje. P ne le zaradi vremena - zaradi bližajočih se volitev. ■ Mj 13. julija 1995 AKTUALNO MS CAS 3 Med soustanovitelji Erica Institut Jožef Štefan Erico postal inštitut V Velenju so prejšnji teden, v sredo, 5. julija, slovesno podpisali pogodbo o pristopu Inštituta Jožefa Štefana med soustanovitelje Erica, Zavoda za ekološke raziskave Velenje. S podpisom te pogodbe je Erico postal inštitut za ekološke raziskave, prvi inštitut v Velenju. Inštitut Jožefa Štefana, eden od štirih soustanoviteljev, ob Termoelektrarni Šoštanj, Premogovniku Velenje in ESO Opremi Velenje je v Erico s pristopom vložil za okoli 7 milijonov tolarjev nove opreme, s čimer si je Erico še povečal možnosti na področju raziskovalnega dela. Porajanje Erica, Zavoda za ekološke raziskave Velenje, je lesno povezano s projektom 2000 mladih raziskovalcev do leta 2000 in ima dva očeta, kot so ob podpisu pogodbe večkrat | poudarili: mag. Franca Avberška in prof. Stegnerja z Inštituta Jožefa Štefana, ima pa tudi nekaj botrov: vse tri dosedanje ustanovitelje in po strokovni plati Institut Jožef Štefan sam, ki je vsa ta leta nastajanja in delovanja Erica strokovno sodeloval pri njihovih programih. "Nekaj normalnega se nam je zato zdelo, da tudi pri tem odločilnem koraku, nastanku inštituta iz zavoda, prispevamo svoj delež," je ob tem dogodku rekel direktor Inštituta Jožefa Štefana dr. Danilo Zavrtanik. S tem pristopom, je menil direktor Termoelektrarne Šoštanj Jaroslav Vrtačnik, največ dobiva Erico, saj s tem dobiva novo vlogo pri razvoju tega okolja in sodelovanju z znanostjo. "Ekološka sanacija stopa v novo fazo, v fazo ugotavljanja učinkovitosti sanacije. In pri tem se vloga Erica spreminja iz tiste osnovne, ugotavljanja stanja in prispevka k sanaciji, v spremljanje in razvoj." Direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin je podpis pristopa ocenil za izjemno pomemben, ker se inštitut Erico s svojo dejavnostjo zdaj premika iz H , : • ' ' * ^Hb f^mPISM ,4' J^^HHgr / S pristopom Inštituta Jožefa Štefana med ustanovitelje Erica je Velenje dobilo prvi inštitut, (foto: vos) ozko-energetskega področja na katerem je zdaj deloval, tudi na druga področja. "Predvsem pa vidim s tem pristopom zelo velike možnosti za izobraževanje mladih ljudi na novih področjih in s tem za prenos znanja od drugod v Dolino. In ta podpis to v veliko večji meri omogoča kot doslej." Tudi ESO Oprema z Ericom sodeluje od samega začetka, mag. Vinko Grm pa vidi pomen podpisa zlasti v drugi fazi dejavnosti, v nadaljevanju ekoloških raziskav. "Mi danes še nimamo ustrezno rešenih lakir-niških odpadkov in shranjevanja industrijskih olj in računamo, da bomo skupaj z Ericom tudi to uspešno rešili." Najbolj zadovoljen pa je bil v sredo direktor Erica dr. Boris "Stropnik, ki je pristop ugledne institucije v Erico sprejel kot veliko priznanje. "Raven raziskovalnega dela bomo lahko dvignili na raven inštituta, s tem bomo v našem okolju veliko bolj priznani in pri ponudbah se ne bo več potrebno opremljati s tem, kaj vse zmoremo, imamo in znamo. To bo jasno že iz same povezave s Štefanom." ■ Milena Krstič - Planine V. Poslovodna šola Gorenje Obogateno znanje, nove izkušnje za delo Predsednik Poslovodnega odbora Gorenje Jože Stanič je v ponedeljek opoldne izročil diplome absolventom V. Poslovodne šole Gorenje. Slušatelji, skupaj jih je bilo 21, so najprej na Ribnem pri Bledu spoznavali osnove podjetništva, marketinga in ustvarjalne-tima. Tako jim je doc. dr. Boris Šuštar predaval o mednarodnem trženjskem managementu, prof. dr. Bogomir Kovač je predstavil sodoben podjetniški zasuk, dr. Marko Jaklič pa je govoril o sodobnih tezah iz marketinga. Skrivnost managerskega tima je | predstavil doc. dr. Janet Mayer, Brane Grubar je govoril o odnosih z javnostjo, Borut Meh, član . poslovodnega odbora Gorenje, pa jim je predstavil usmeritve lastninskega preoblikovanja poslovnega sistema. Mag. Drago Bahun in dr. Emil Roje sta predstavila kadrovsko dejavnost Gorenja, Milan Jager pa je spregovoril o temi finance, kapital in trg. Zaključno omizje V. Poslovodne šole je vodil predsednik poslovodnega odbora Gorenje Jože Stanič. Slušatelji so po končanih predavanjih s pomočjo mentorjev izdelali poslovne načrte in jih predstavili vodstvu Gorenja. Pred dnevi pa so bili na strokovni ekskurziji na Dunaju, kjer so si znanje obogatili z izkušnjami in prakso Gorenja Beteiligung, Gorenja Austria in koncema Henkel. Ivan Vitežnik, direktor Gorenja Beteiligung, je posebej opozoril na vlogo tega holdinga, ki združuje Gorenjeva podjetja na tujem. Mag. Ciril Paluc je podrobno predstavil Gorenje Austria, edino podjetje na tujem, vsaj za zdaj, ki ima organizirano tudi proizvodnjo. Zanimivo je bilo tudi predavanje mag. Cirila Paluca o značilnostih ekonomske Slušatelji V. Poslovodne šole Gorenje so si med strokovno ekskurzijo na Dunaju ogledali tudi proizvodnjo v tovarni Henkel. propagadne ponudnikov izdelkov bele tehnike v sosednji Avstriji. Manfred Thum pa je spregovoril o sk.bi za razvoj kadrov v kon-cernu Henkel. ■ Besedilo in slika: (ek) Arheologi na trasi avtoceste Poslovne novice INFOLINK - poslovno informacijsko središče Gospodarske zbornice Slovenije in Območna gospodarska zbornica vas vabita, da oglašujete v borzi ponudb in povpraševanj ter BCC-ju pri Evropski skupnosti. Infolink nudi tudi poslovne bonitete podjetij, naslove podjetij doma in v tujini, tuje tržne analize ter v zadnjem času tudi elektronsko oglasno tablo GZS (BBS). Gea College razpisuje usposabljanje svetovalcev za področje malega gospodarstva, PODJETNIŠKO AKADEMIJO na ravni NBA, za kar se zahteva visokošolska diploma in eno leto izkušenj ter nov ciklus VEČERNE ŠOLE PODJETNIŠTVA, ki je namenjen usposabljanju podjetnikov in managerjev. Na razpolago imamo ponudbe Južno Afriške Republike ter ponudbe in povpraševanja iz BC centra v Bruslju. Od 19. - 23. oktobra bo v Barju MEDNARODNI MEDITERANSKI SEJEM prehrane s posebnim poudarkom na mediteranskih prehrambenih izdelkih, kot so: sadje, zelenjava, vložena hrana, olivno olje, testenine durum, mlečni proizvodi, ribe in" vino. Sejma se udeležujejo predstavniki evropskih dežel, ZDA ter Kanade. Uprava sejma nudi slovenskim razstavljalcem brezplačen prostor 30 m2 z vso opremo. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, Velenje, telefon: 063/856-920. Pri raziskavi terena na trasi avto ceste Arja vas - Vransko so naleteli na več lokacij, kjer so možne arheološke najdbe. Trenutno raziskujejo delavci pristojnih institucij, študentje in drugi, na štirih lokacijah, in sicer na Vranskem, kjer naj bi bili ostanki rimske arhitekture, v Trnavi, kjer naj bi bilo keltsko naselje, kar je po besedah Matjaža Novška, ki vodi skupino v Trnavi in od koder je tudi naš posnetek, dokaj nenavadno, saj Zupanova beseda Prof. Milan Dobnik, Žalec Pol leta je minilo od uveljavitve zakona o lokalni samoupravi, mimo je tudi dobrega pol leta mojega županskega mandata. Kot po navadi se bom držal reka, da je treba najprej pomesti pred svojim pragom. Zato ne bom zabavljal čez državo, kako me omejuje in si jemlje vse več pravic, kot tudi ne bom razpravljal s tistimi, ki zaradi nepoznavanja nove ureditve še vedno sipajo na župana pepel in žveplo zaradi stvari, za katere nista več pristojna ne občina ne župan. Konec koncev človeku celo dobro dene, ko vidi, da se drugi jezijo nanj zgolj zaradi nevednosti. Reči želim nekaj besed o vlogi moderne občine in seveda o obnašanju ljudi v njej. Za delo moderne občine se mi zdi največja ovira pomanjkanje demokratične zavesti. Bistvo demokracije je namreč v tem, da se zavedamo svojih pravic in odgovornosti. Če to ugotovitev prevedemo na občinsko raven, to pomeni, na primer, da se človek zaveda, da s tem, ko dobi pravico do pitne vode, ima tudi dolžnost poskrbeti za odplake, ki nastanejo pri uporabi tekoče vode. Pri nas večina misli, da so problem odplak rešili s tem, ko so jih izpeljali v bližnji potok ali na sosedov travnik oziroma v gozd. Enako je z odpadki. Malokdo si beli glavo s tem, kam z njimi. Saj je na slovenskem dovolj globač, kamor lahko odvr-žemo tisto, česar ne potrebujemo. Da je takšno početje okolju nevarno? Že mogoče, saj imamo občino in župana, bodo že rešili problem. Kaj nas briga, mi potrebujemo še asfalt do one hiše na hribu. Malokdo razmišlja, da je naloga občine zagotavljati dobre pogoje za gospodarjenje. Z ustvarjanjem dobrih pogojev bomo pritegnili podjetnike, da bodo pri nas ustanavljali podjetja, pri nas zaposlovali in seveda pri nas plačevali davek. Če hočemo to doseči, se moramo danes odreči delu proračunskega denarja in ga nameniti za ureditev zemljišč, kamor želimo privabiti nova podjetja. Nuditi jim moramo ugodne kredite in pomoč pri delu. Ampak, kaj nas to briga, mi hočemo asfalt pa nov gasilni avto pa... Za tisto bo že poskrbela občina in župan. Za kaj mora poskrbeti župan? ■ Milan Dobnik, prof. župan »■M na tem področju poznajo le nekaj primerov keltskih grobišč, medtem ko nobeni najdeni ostanki naselbin niso primerljivi s temi v Trnavi. Tretje raziskovanje je nad Gotovljami, tudi prazgodovinsko najdbišče iz bronaste dobe, četfto pa je v Šmatežu. Dela bodo potekala kakih 30 dni, glede na pomembnost najdb se lahko tudi za kakšen dan zavlečejo, razuskuejo pa predvsem s sondiranjem terena. m-er Ukrep, da bi te kap Če iščemo pot v Evropo, je ne iščimo najprej v ukrepih, ki ljudi mrcvarijo. Med take sodi tudi zahteva, da odslej potrjuje vse kopije, prepise in podobne listine izključno le notar. V redu, če je tako, toda pod kakimi pogoji se ta procedura opravi, je pa drugo vprašanje. Če izhajamo iz tega, da vsi ljudje (Slovenci) ne živijo v Ljubljani, velja opisati primer iz Solčave. Pred dnevi mi je kmet, ki kmetuje skoraj na državni meji, torej visoko v hribih, potar-nal, kako je urejal prodajo avtomobila. Človeka kar mrazi, ko posluša zgodbo, ki meji že na grozljivko! Do glavne ceste Solčava - Mozirje ima 10 km slabe gozdne ceste. Potem sledi rizična vožnja po "cesti" od Luč do Ljubnega. Cesta po poplavi ne zasluži svojega imena. Do Mozirja je 35 km. Ko je tam opravljal prepis vozila, so mu povedali, da brez potrdila notarja pogodba ni veljavna. Včasih je občan stopil le vrata naprej in je za okoli 185 SIT potrditev opravil v nekaj minutah. Kar spreletelo ga je, ko so mu povedali, da notar dela le v Velenju. Toda, če je hotel zadevo urediti, je pač vzel pot pod kolesa, tja v glavno mesto Šaleške doline. Spraševal se je, kaj pa tisti, ki nimajo svojega prevoza, ali pa stari ljudje. Od Mozirja do Velenja je spet 21 km. Ko je pristal v Velenju, je prevozil že 66 km. In minil je skoraj že ves dopoldan. Čakanja ni vštel v zapravljeni čas. Za "hudo zahtevno potrditev" je plačal okoli 600 SIT in se vrnil v Mozirje, kjer je lahko postopek nadaljeval. Tako, sedaj pa stroški. Če bi računali le uradno kilometrino, bi ta znašala 3.036 SIT. Izgubljeni čas gre tako v njegovo breme, pa vendar je tudi ta nekaj vreden. Tako bi smeli trditi, da ga je potrdilo stalo preko 8.000 SIT. Da ne govorimo o živčnosti, kiji je človek, žrtev birokracije, izpostavljen! Ko si predstavljamo, da morajo podobna potrdila iskati vsi, ki vlagajo fotokopije svojih listin za službo, šolanje in podobno, je slika precej popolna, ne pa še povsem. Ljudje brez lastnega prevoza morajo torej zaprositi za dopust, če so zaposleni, da zadovoljijo neumnemu predpisu. Ta ni življenjski, to pa je lahko le posledica brezbrižnosti politikov, poslancev in ministrskih uradnikov, ki ne vidijo Slovenije kot celote, ampak le Ljubljano. Pa Slovenci živijo tudi zunaj "belega mesta"! Celo na deželi! Zato odgovornim predlagam ekskurzijo po domovini, da jo spoznajo, saj bodo hodili tudi po Evropi. Svet seveda dobro poznajo iz različnih državno-turističnih potovanj, žal bolje kot svojo državo, za katero pišejo predpise. M A. Videčnik 4 KAK CilS REPORTAŽA •> ■ - — * * • - . 13. julija 1995 Dr u go^ srjejcanjl e ^ob jeze r skiji^ mest^S Ijejo vje rii^e Velenjčani pobudniki in dobri gostitelji Pod pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije in Ministrstva za gospodarske dejavnosti in v vzorni organizaciji Mestne občine in Turističnega društva Velenje so se v soboto v Velenju zbrali predstavniki devetih slovenskih objez-erskih krajev. Manjkali so sicer predstavniki največjih, kot sta Bled in Bohinj, vendar je to njihov problem, ostali so se namreč pogovorili o prenekateri pomembni zadevi. Že v zgodnjih dopoldanskih urah so se na Cankarjevi ulici sodelujoči kraji predstavili s svojo ponudbo, eni bolj in drugi manj domiselno, ob 10.uri pa so v občinski dvorani pričeli okroglo mizo, ki so jo namenili razvoju in oblikovanju turistične ponudbe slovenskih jezer. Med številnimi udeleženci so bili tudi ugledni gostje ter strokovnjaki, ki so veliko prispevali k vsebini in kakovosti tega posveta. Prvi je spregovorili župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Posebej je poudaril, da jih je v Sloveniji vse preveč, ki Velenje in Šaleško dolino premalo poznajo in na njene napore na področju turizma gledajo celo s posmehom, zato je bila sobota prilika, da se mesto in okolica predstavita v pravi luči, z vsemi slabostmi ter prednostmi in velenje je to izkoristilo v pravi meri. Omenil je lepe dosežke pri reševanju ekoloških problemov in izrazil prepričanje, da Velenje bo turistični kraj. Naslednji razpravljalec je bil državni sekretar za turizem v Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Peter Vesenjak. Poudarek njegove razprave je bil na dejstvu, da turizem že dolgo ni nekakšna romantika in ljubiteljstvo, ampak ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti v svetu. Med drugim je izrazil tudi željo, da bi se objezerski kraji bolj povezali, denimo v obliki skupnosti po zgledu skupnosti slovenskih gradov in njej sorodnih. Predsednik Turistične zveze Slovenije dr.Marjan Rožič je za njim poudaril predvsem izjemno bogatsvo različnosti na malem slovenskem prostoru, ki je naša največja vrednota in prednost, ki pa se je premalo zavedamo. Dodal je tudi nekaj konkretnih pobud in napotkov za hitrejši razvoj turistične in ostalih dejavnosti ob jezerih. Spregovorili so še predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, priznani strokovnjaki in drugi gostje, gostitelji so predstavili dosežke pri čiščenju velenjskega jezera, načrte glede Turistično rekreacijskega centra Jezero, bili pa so deležni enotnega priznanja za uspehe na ekološkem področju. Po okrogli mizi so udeležence pozdravili šoštanjski godbeniki z maržoretkami, nato pa so se s turističnim vlakom popeljali do Turistično rekreacijskega centra Jezero, kjer so se razvedrili na družabnem srečanju. mjp S ponudbo so se eni izkazali, drugih pa sploh ni bilo Udeležence so pozdravili šoštanjski godbeniki z mažoretkaml (foto L.O.) Izvirni In veseli so bili predstavniki Dobrovnlkt Raziskovalni tabor Bele Vode 95 Letošnji raziskovalni tabor bo potekal v Belih Vodah v organizaciji Inštituta za ekološke raziskave ERICo Velenje Čas počitnic je tudi čas aktivnosti mladih na različnih raziskovalnih taborih sirom Slovenije. Raziskovalni tabori imajo tudi v Šaleški dolini že lepo tradicijo. Šest let jih je pripravljal velenjski kulturni center. V letošnjem letu, letu varstva narave, je organizacijo sedmega raziskovalnega tabora sprejel ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave. Tudi letos bo tabor potekal ob koncu letnih šolskih počitnic, točneje od 20. do 27. avgusta. Do sedaj so raziskovalni tabori potekali v Zavodnjah, na Paškem Kozjaku in v Škalah, v vsakem od teh krajev dve leti zapored. Udeleženci tabora so sistematično spremljali in raziskovali okolico območij, kjer so raziskovali. Letos so se organizatorji odločili, da bo tabor potekal v skrajnem zahodnem delu Šaleške doline, v Belih Vodah nad Šoštanjem. Terensko delo in raziskave bodo potekale v tej hribovski vasici pod Smrekovcem, udeleženci tabora pa bodo opravljali kabinetno delo, se prehranjevali, prenočevali, preživljali proste trenutke in se zabavali na Andrejevem domu na Slemenu. Vzrok za bivanje na Slemenu so predvsem izredno slabi pogoji za bivanje in delo na podružnični osnovni šoli v Belih Vodah. Zato pa si bo mogoče na šoli ogledati zaključno razstavo in prve rezul- tate dela mladih raziskovalcev na sam dan zaključka Raziskovalnega tabora Bele Vode 95. Vodja letošnjega raziskovalnega tabora v Belih Vodah, mag. Marta Svetina, nam je povedala, da je bil interes dijakov in študentov za raziskovalno delo tudi letos velik ter da so morali odkloniti kar nekaj dijakov, ki so se prijavili prepozno. Na letošnjem taboru bo, za razliko od preteklih let, tudi precej več Zoisovih štipendistov iz cele Slovenije, pričakujejo pa tudi dijake celovške gimnazije. Vseh raziskovalcev bo z mag. Marta Svetina: "Financiranje tabora je v bodoče nujno potrebno urediti!" mentorji vred preko 70. Ob letošnjem evropskem letu varstva narave bo temu primerno obarvano tudi raziskovanje na taboru. Povečalo se bo število raziskovalnih skupin, predvsem naravoslovno-ekolo-ških. Zaradi boljše učinkovitosti in mobilnosti raziskoval- nih skupin bo v letošnjem raziskovalnem taboru oblikovali več manjših skupin, v katerih bo delo bolj pestro in intenzivno. Na taboru bodo delovale tudi družboslovno-humanistične skupine, ki delujejo že od vsega začetka tabora. Letos bo na taboru nekaj novih skupin. Tako bo prvič delovala skupina, ki bo raziskovala in proučevala naravne spomenike, nova bo tudi gozdarska skupina, po letu premora bo letos zopet zaživela skupina za ljudsko glasbo in ples. Novinarska skupina bo, kot ponavadi, skrbela za video in novinarsko dokumentacijo tabora v Belih Vodah. Skupno število skupin se je povzpelo na štirinajst. V minulih letih je ob podpori občine in Zavoda za zaposlovanje postal raziskovalni tabor vse odmevnejši in je zaslovel kot eden najbolje organiziranih taborov v Sloveniji. Raziskovalni tabor tudi letos promovira raziskovalno dejavnost Šaleške doline in Velenja v Sloveniji. Žal financiranje tabora tudi letos ni proračunsko urejeno. Tabor s sponzorstvom poleg Zavoda zaposlovanje Velenje in občine podpirajo samo manjše delovne organizacije. Ker je investicija v znanje in mladost najboljša investicija, na Inštitutu za ekološke raziskave ERICo Velenje verjamejo, da jim bo domače okolje s sponzorstvom in donatorstvom omogočilo kvalitetno izpeljati tudi letošnje druženje mladih raziskovalcev ter njihovih mentorjev. ■ M. Š. Premogovnik Velenje podpira raziskovalno delo mladih Predsednik poslovodnega odbora Premogovnika Velenje, dr. Franc Žerdin, je sprejel avtorja raziskovalne naloge "Ornitofavna šaleških jezer in bližnje okolice" Denisa Veng-usta in njegovo mentorico Lilijano Lihtineker. Denis Ve-ngust v svoji nalogi opisuje svoje raziskovanje življenjskih območij ptic okoli jezer v šaleški dolini, prelet, zimovanje, gnezdenje in letovanje ptic. Umetna jezera v naši dolini, ki so nastala kot posledica izkopavanja premoga, so z leti postala nenadomestljiva bivališča za rastlinske in živalske vrste. Posebej vzpodbudno je dejstvo, da je mladi Denis začel sistematično zbirati podatke oktobra 1993, ko je bil AMD Avto šola ••••••••••••• Prijetno V petek so skromno in prijetno obeležili 35 let poučevanja kandidatov za voznike vseh kategorij in drugo obletnico samostojnega podjetja AMD Avto šola. Podjetje seveda nadaljuje bogato izročilo kakovostnega poučevanja bodočih voznikov, skrbi za visoko raven prometne kulture, skupaj z ostalimi dejavnostmi pa krepi ugled šole, tudi z uspešnostjo nad republiškim povprečjem. V petek so predstavili vsa vozila in novosti, to sta povratni radijski sprejemnik za poučevanje motoristov in video kamero, ki snema učno uro kandidata v avtomobilu. Po uvodnem delu pred sedežem šole so slavje nadaljevali v prijetnem še petošolec. V prijetnem pogovoru je dr. Žerdin čestital Denisu in njegovi mentorici. Mlademu raziskovalcu je poklonil darilo -fotoaparat. Denis je bil darila zelo vesel in ga bo s pridom uporabljal pri nadaljnjetf raziskovanju. za praznik okolju Trebeliškega. (foto: brnj KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, LJUBIJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... IGEORGE MICHAEL Britanski tabloid Daily Ex-press je sporočil, da bo znani britanski glasbenik, nekdanja polovica dueta Wham, George Michael, septembra pripravil samostojni koncert v počastitev svoje "osvoboditve" iz primeža založbe Sony. Michael je bil v sporu z založbo več kot tri leta in vem času ni izdal niti ene skladbe. Prav tako že od leta 1991 ni nastopil na samostojnem koncertu. V času, ko ni snemal, je kljub vsemu napisal nekaj pesmi, ki bodo izšle na novem albumu. George se trenutno na svojem domu na jugu Francije pripravlja za omenjeni koncert, ki bo predvidoma na stadionu Wembley v Londonu. EAGLES Ameriška superskupina The Eagles si je prislužila laskavi BLACK CROWS Skupina Black Crows je pa je bil že takrat zelo zelo čeden", je še dodala Crowova. GREEN DAY Ameriška skupina Green day trenutno pripravlja izid svojega novega albuma. V te prispevala eno skladbo za kompilacijski album, s katerim nekatere ročk skupine podpirajo tako imenovano "Ameriško nacionalno organizacijo za reformo marihuane". Black Crovvs sodelujejo na albumu, ki nosi naslov Hempilation s priredbo Dylanove Rainy day woman. Poleg njih sodelujejo na plošči še Blues travellers s skladbo I vvanna take you high-er, katere avtor je sicer znameniti Sly Stone, skupina Cypres Hill in še mnogi drugi. SHERYLCROW dije "Angus". DAVID BOWIE Legenda svetovne pop in ročk glasbe David Bowie, ki se je poleg svoje glasbene kariere rad loteval tudi filmov, se je sedaj lotil prav posebnega namene so se fantje za nekaj tednov zaprli v studio v svojem domačem mestu Berkeleyu, kjer lahko v miru skladajo in snemajo nove skladbe. Album, ki naj bi zšel oktobra, za zdaj še nima imena, končan pa je že single z naslovom J.A.R., ki naj bi v septembru izšel na soundtracku najstniške kome- IRENA VRČKOVNIK filmskega projekta. Gre za film v katerem bo Bowie igral leta 1987 v Nevv Yorku umrlega genija in utemeljitelja pop art kulture Andya Warhola. V filmu katerega producent bo prav tako Bovvie naj bi nastočila tudi Gary Oldman in Dennis Hopper. ■ Mitja Čretnik naziv najpopularnejše "live" skupine v ZDA v tem letu. Samo letos so namreč prodali za več kot 61 milionov dolarjev vstopnic, več kot dvakrat več, kot njihovi rivali, skupina Grateful dead. Skupno to pomeni za več kot 140 milionov dolarjev prodanih vstopnic od začetka njihove turneje, na katero so se podali po njihovi ponovni združitvi leta 1994. Skupaj z zaslužkom od prodaje albuma Hell freezes over, so orli tako zaslužili blizu 300 milionov dolarjev. 33 letna ameriška pevka Sheryl Crow je pred kratkim razkrila, da je v svojih študentskih letih odšla na tako imenovani "blind date" (zmenek z neznancem) z Bradom Pittom. Ta je obiskoval isto univerzo kot Sheryl, saj oba prihajata iz Missourija. Kot pravi Sheryl, je bil Brad Pitt takrat precej drugačen kot danes. Predvsem je bil plah in sramežljiv, dajal pa je tudi vtis, da je precej veren. "Vsekakor Minulo soboto je svoj usodni da dahnila tudi znana slovenska pevka in vodilteljlca oddaje Lestvica slovenskih S na Radiu Velenje, Irena vrčkovnik. Njen izbranec je njen dolgoletni spremljevalec in oče njunega sina Žana, Vlado Dobnik, sicer klarinetist in vodja ansambla Vesna. Želimo jima veliko sreče. Kanadski folkloristi v Petrovčah LESTVICA DOMAČE GLASBE ^ Vsako nedeljo na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 9. julija, ste glasovali takole: 1. AS: "Športna".....................................................8 glasov 2. SLOV. MUZIKANTJE: "Vsak se z nami veseli"..........................................6 glasov 3. AVSENIKI: "Nobena ni lepša kot moja"...........5 glasov 3. PODKRAJSKI: "Stara polka, mlada polka".......5 glasov 5. SVETLIN: "Gasilska veselica"..........................4 glasovi Predlogi za nedeljo, 16. julija: 1. DOBRI ZNANCI: "Urška" 2. PETRIČ: "Že tri večere" 3. PLANIKA: "V dobri družbi" 4. SLAKI: "Ljubezen, to je greh" 5. TRIM: "Iz dneva v dan" ■ Vili Grabner _A XI. Poletne kulturne prireditve Veronika Deseniška Jenček, Janez Bermež, Stane Potisk, Jana Šmid, Jože Pri-stov, Aleksandra Balmarovič. Odhod avtobusa bo ob 18.30 izpred Rdeče dvorane. Po prihodu v Celje je organiziran prevoz na celjski grad in prav tako povratek po končani predstavi. Predstava se prične ob 21.00, konča pa nekaj pred polnočjo. Takoj po prihodu na grad bo organiziran ogled celjskega gradu pod vodstvom dr. Ivana Stoparja, na voljo pa je tudi prijetno grajsko gostišče. Cena aranžmaja je 2.000,00 SIT, v kar je zajet prevoz v Celje in na grad ter vstopnica. Vabimo vas, da si v avtentičnem okolju ogledate eno najlepših ljubezenskih zgodb iz zgodovine celjskih mogočni-kov. Prijave: 853-574. I Razstavišče^ Premogovnika Velenje Ujeta lepota Tomaža Kunsta Od 15. junija do danes je I bila v razstavišču Premogovnika Velenje na ogled zanimiva razstava mladega fotografa dr. Matjaža Kunsta iz Ljubljane, ki je po I končani osnovni šoli in gimnaziji doštudiral medicino, danes pa je zaposlen na ljubljanskem Kliničnem centru. S fotografijo se je začel ukvarjati že v osnovni šoli, na fakulteti pa se je pridružil fotoklubu "Medicus", ki deluje na Kliničnem centru. Tomaž aktivno sodeluje na mednarodnih in domačih natečajih, kjer je prejel številna priznanja in nagrade, leta 91 pa je v Nemčiji osvojil naziv mojstra fotografije. Razstava, ki jo morda danes še "ulovite" in je prava poslastica za ljubitelje fotografije, je njegova enajsta samostojna. "Fotografije Tomaža Kunsta bi lahko razdelili na več stilno -razvojnih stopenj. Vendar le-te ne potekajo po nekem kronološkem zaporedju, temveč se med seboj pre- pletajo. Zdaj prevlada ena, nato zopet druga, kar je zane-sljiv znak avtorjevega zelo intenzivnega iskanja lastnega izraza." je o njegovem fotogr-afovem delu zapisal dr. Cene Avguštin. Tudi v Velenju se je predstavil z fotografijami, ki imajo bolj realističen predznak in prikazujejo izjemne pojave v pokrajinski motiviki, pa tudi take, na katerih so prisotni določeni simbolni elementi, s katerimi predstavi gledalcu več kot le krajinski izsek... ■ bš V petek, 14. julija ob 18.30, bo poletna kravana krenila na celjski grad, kjer bo zadnja predstava Veronike Deseniške, ki jo to poletje uprizarjajo na tem gradu. Igro je režiral Franci Križaj, igrajo pa: Darja Reichman, Miro Podjed, Peter Boštjančič, Milada Kalezič, Bojan Umek, Mirjana Šain-ovič, Juna Ornik, Drago Kas-telic, Zvone Agrež, Renato fo julija 1995_107,8 KAK CAS 5 Mlade plesalce je v Petrovčah pred nastopom pozdravil v imenu Zavoda za kulturo Žalec domačega kulturnega društva in v imenu gasilskega društva Ivan Arzenšek. V eno in polurnem programu so plesali slovenske in kanadske plese, predstavili pa tudi nekaj plesov v lastni koreografiji. Skupin šteje 20 članov, ustanovljena pa je bila leta 1973. SANK ROČK v ZDA Minuli konec tedna so na prireditvi, posvečeni petdesetletnici Gasilskega društva Dobriša vas - Petrovče, nastopili tudi folkloristi Mladi glas iz Toronta v Kanadi. To so slovenski fantje in dekleta, ki so na enotedenskem obisku v Sloveniji. Ta čas bodo kar sedemkrat nastopili po raznih krajih Slovenije, priložnost pa bodo izkoristili tudi za spoznavanje domovine svojih staršev. Mladi folkloristi iz Kanade Po izidu prvega albuma domače ročk skupine ŠANK ROČK v tujini, so se fantom ponudile zelo obetavne priložnosti. Njihov CD, ki jeizšel pri nemški založbi Long Island pod naslovom Crime tirne, je namreC prišel v roke ljudem, ki se s podobno glasbo ukvarjajo onkraj velike luže, v ZDA, ki sicer slovijo kot domovina ravno take in podobne glasbe, kakršno igra skupina Šank ročk. Nad posnetki so bili naravnost navdušeni in v skladu s pregovorno ameriško poslovnostjo niso izgubljali časa, ampak takoj stopili v stik s člani skupine. Po nekaj na hitro izmenjanih telefonskih pogovorih in faksiranih sporočilih so trije člani skupine prejšnji teden že odletetli v Nevv York na prve pogovore, katerih rezultati pa so bi|i naravnost fantastični. Producenti in predstavniki neke znane ameriške založbe so bili nad njimi in njihovim novim materialom navdušeni in presenečeni. Menda so se celo odpovedali nekaterim vnaprej načrtovanim projektom in fante takoj povabili v nek snemalni studio, v New Jerseyu. Studio so rezervirali za mesec dni in ob tem fantom ponudili odlične pogoje, od izbora najboljših inštrumentov, do bivanja v ustreznih apartmjih In drugih reči, ki gredo tu zraven. Pravi profesion-alizem pač, kakršnega tukaj nismo vajeni. Vsi ti pogovori, načrti in odhod članov skupine ZDA, ki bi morali v New Jersey prispeti že jutri (v petek, 14. 7.), vse to je potekalo z bliskovito naglico, tako da vse stvari pravzaprav še niso popolnoma razjasnjene, saj je člane skupine v teh dneh zelo težko dobiti. So namreč sredi mrzličnih priprav na odhod, večino časa pa namenjajo še zadnjim piljenjem novih skladb, nad katerimi so menda v ZDA še posebej navdušeni. Po več kot desetletju trdega in napornega dela se, kot kaže, članom skupine Šank Ročk torej le odpirajo vrata v pravi svet popularnosti in svetovne ročk scene. Glede na vložen trud in napore, kakršnih si tisti, ki mu ta svet ni blizu, ne zna niti približno predstavljati, so si to gotovo zaslužili. Vsekakor bolj kot kdorkoli drug na domači glasbeni sceni. Zaželimo jim zato dober let v Ameriko, uspešno delo v tamkajšnjih študijih in srečen, čimbolj zvezdniški povratek v domovino. Srečno! P.S.: Bolj podrobno, s konkretnimi podatki in imeni, povezanimi z odhodom Šank rock-a v ZDA vas bomo seznanili v eni od prihodnjih številk, ko bomo lahko stopili v stik z njihovimi člani med samim snemanjem v Nevv Jerseyu. | Mitja čretnik MNENJA, ZA RAZVEDRILO enkrat tedensko prihajajo v dom k upokojencem in jim pomagajo po svojih močeh. In tudi ti mladeniči in mladenke so sama poosebljena dobrota in ljubezen do sočloveka. In po kratki predstavitvi se je spet oglasila skupna pesem iz vseh prisotnih grl, nekateri pa so tudi zaplesali, pa je bilo radosti za vse. Škoda le, da so se gostje morali kmalu vrniti. Da ne bom predolg: lepo je spoznanje, da so še dobri ljudje na svetu, ti rejenci, ki nimajo svojega pravega doma, so pravi dom dobili pri svojih rejnikih. Ne samo oskrbo, hrano in streho, ampak pravo družinsko vzdušje ter starševsko ljubezen. In naše spremljevalke: Lidija, Tatjana, Živa, Irena so bile zelo razumevajoče in skrbne. Pa naj ne zamerijo tisti, ki jih nisem omenil. Smo pač bili premalo časa skupaj, pa še to razbiti po skupinah. Pridnim Korošicam v kuhinji tudi vsa zahvala in pohvala. Žal poznam samo ime g. Ivana, ki je bdel nad vsem dogajanjem in skrbel za red, in go. Tončko, upokojeno medicinsko sestro, ki je z vso strokovnostjo in ljubeznijo skrbela za dobro zdravstveno počutje. Pa mamice rejnice in očetje rejniki - sama čudovita združba dobrih ljudi. Jedro tabora pa so vendarle rejenke in rejenci, predvsem je bil tabor zaradi njih. In vam povem, tako lepo vzgojenih in prijaznih ter vljudnih, ljubeznivih in ustrežljivih otrok in mladeničev še nisem videl. Kako spretno so se vrteli s pladnji po jedilnici, kako hitro so opazili prazno košarico ali roko, ki se je stegovala po šolniku,; pa ga ni dosegla. Le tako nadaljujte, ne bo vam žal. Izražam željo tudi vseh drugih udeležencev, da bi podoben tabor prihodnje leto ponovili v isti sestavi. Za letošnjega pa vsem organizatorjem najlepša hvala! Na srečno snidenje v Fiesi! ■ Ivan Vodušek delo kot po olju." Nasmehneva se oba, kot da čutiva, kako je res premalo sonca v razredih in preveč same resnosti, brez sodelovanja z mladimi, brez nenehnih pomenkov o snovi, ki ji razgaljujemo obraz. Mislim si: "Učitelj mora biti resnično pravi umetnik in strokovnjak v razredu! Otroke mora imeti rad. Mora se znati nasmejati tudi takrat, kadar je ob strokovnih ugankah v razredu najtežje." Odvrzimo obleko strahu, samozaverovanosti in še česa, ko smo med mladimi! Laže nam bo in še tisočkrat laže mladim. Pouk bomo zato sklenili z boljšim uspehom. Spomin nanj bo vedrina! ■ Viš temu pripomogla tudi novinarja, a članek je skoraj gotovo avtor-iziran in bi to intervjuvanec moral opaziti). Če se motim gospod Stanič, me prosim popravite! Pa brez zamere in lep pozdrav iz Velenja! ■ Damijan Kljajič, Velenje triotizem", ampak preprosto za dejstvo, da moraš imeti rad kraj, kjer si doma ali kraj kjer živiš in ustvarjaš. Kraj je namreč majhen le toliko, kolikor je majhen v naših glavah in nič več in nič manj! Vsi Velenjčani smo (ali pa bi vsaj morali biti) ponosni na svoj kraj, svoje tovarne in svoje ljudi in vsi bi morali za svoj kraj vsaj nekaj malega tudi narediti. V zadnjem času se veliko ljudi trudi s promocijo Velenja v slovenskem prostoru, največ in tudi najlažje pa bi tozadevno lahko naredili vodilni ljudje, vodilnih slovenskih podjetij iz naših krajev. Treba je reči, da vodilni predstavniki velenjskega premogovnika to ves čas počno, zato je premogovnik s krajem tudi tesno povezan in povsod prisoten, kar bi za Gorenje le težko rekli. Včasih ima človek občutek, da bi nekateri najraje tovarno zavili v papir in jo prestavili kam drugam. Na srečo se to ne da, in Gorenje ostaja "naša velenjska fabrika" in zagotovo bo prišel čas, ko bodo tudi njeni vodilni možje zopet dihali s krajem in zanj tudi kaj naredili. Saj je končno večina delavcev vendarle le Velenjčanov, ki tu živijo in ki bi jim tovarna razen kruha morala nuditi še kaj več. Intervju v "Magu" ta moja razmišljanja samo še podkrepljuje, saj zares skoraj ne morem verjeti, da v tekstu ni niti enkrat omenjen kraj, kjer stoji tovarna (morda sta k Razmišljanje ob intervjuju Ko sem v deseti številki tedenskega magazina "Mag" zagledal intervju z generalnim direktorjem Gorenja iz Velenja gospodom Jožetom Staničem, in ko sem pod tekstom videl še podpis novinarja Vinka Vasleta (Velenjčana), sem se razveselil, misleč, končno intervju z vodilnim človekom velenjske tovarne, ki je ena najuspešnejših slovenskih izvoznic. Vsi namreč vemo, da se Velenje v slovenskih medijih v glavnem pojavlja le, če gre za kakšno afero, onesnaženost okolja ali kakšno drugo negativno zadevo. Tokrat pa bi ta članek lahko bil tudi zelo dobra propaganda ali promocija za Velenje, Šaleško dolino in vse kraje v naši okolici. Ko pa sem članek prebral, sem bil zares presenečen, saj na štirih straneh ali bolje v celotnem intervjuju ni niti enkrat omenjeno Velenje, še manj je v članku govora o povezanosti podjetja s krajem in ljudmi, ki so v tovarni zaposleni (lep primer in vzgled za povezanost tovarne s svojim krajem je znano in uspešno slovensko podjetje, ki je iz Laškega, od koder prihaja tudi gospod Stanič). Že res, da je Gorenje mednarodno orientirano, a mislim, da je prav, da se vedno in povsod poudari, da je sedež podjetja v Velenju in pri tem sploh ne gre za noben "lokalpa- Kmetijska zadruga Šaleška dolina" rr.sKuv DATEU (ANTONIO) BREZAIK PUAČA IZUMON NOVI MAH TVSLO/. ŠTAKUl SUMERSKI BOG NEBA MAJHNA MERA ANTON AŠKERC MESARSKJ -IZDELEK NOVA VRSTA. ODSTAVEK RIBIŠKA JADRNICA STRIKOT. JADROM POLOPICA ZMADA-GASKARJA BALETNIK OTRIN MARKO ELSNER IGOR TORKAR ZDRAVILO ODTUJITEV ZNAK ZA PREPLAH ST..MEZA MALAV1 £ f°S",en kot pomočjo FAVN Sasne kure in revi™van'u fe'esne svoj oraanbpm UM K0N^NTRatS ^"° or^izma s sšspsgsr- CENTRATA iJ ' 7 zel°Mne krče pZ de' zm^jšuje tek in tudi žep. hltn napitke, pS^IZT Z bočnim vetrobranom bo poletna vožnja prijetnejša! Bočni vetrobrani za osebna vozila se odlikujejo po izredni kakovosti, enostavni montaži in imajo evropsko homologacijo.Prav tako omogočajo prezračevanje avtomobila in onemogočajo rosenje stekla.Bočne vetro-brane lahko montirate na vse tipe vozil. Lahko pa se odločite tudi za sončno streho, ki vam bo v poletni pripeki prav tako omogočila prijetnejšo vožnjo.Preden se odpravite na kakšno daljšo pot, preverite vaše vozilo. Če potrebujete rezervne dele so tudi s temi bogato založeni. AVTOSHOP PODGORŠEK, Cesta talcev 3, Šoštanj, tel.: 063/882-283, mobitel 0609/628-277. 8 KAK VAS NASI KRAJI IN UUDJE _ 13- julija 1995 Ob prazniku Krajevne skupnosti Podkraj • Kavče pri Velenju Od kresa in tekov do kmečkih iger Ko so pred leti krajani Kavč in Podkraja pri Velenju uredili ceste, poskrbeli za toplovodno ogrevanje, telefonske in kabelske povezave in ko s skupnimi deli za posodobitve nadaljujejo tudi letos, so se v krajevni skupnosti odločili tudi za skupno praznovanje. Tako so letos od 24. junija do 1. julija v počastitev praznika državnosti in krajevnega praznika pripravili vrsto športnih in družabnih srečanj, začelo pa se je z otvoritvijo javne razsvetljave pri cerkvi sv. Jakoba v Podkraju in ko so na predvečer praznika zakurili kres na Cvenkovem vrhu. Letos so na športne igre povabili tudi krajane iz sosednje krajevne skupnosti Šentilj pri Velenju in že 26. junija so pričeli z dvobojem v šahu, ki so ga tesno z 41 : 40 oločili v svojo korist gostitelji. Med posamezniki je bil najboljši Janez Pod-krajšek iz Šentilja, Janko Pogor-elčnik iz KS Podkraj - Kavče pa je bil drugi. Torkovo popoldne so namenili balinanju in tudi v tej disciplini so bili boljši domačini; gostje so se tolažili s tem, da v svoji krajevni skupnosti balinišča še nimajo. Pač pa so se gostje izkazali dan pozneje na kmečkih igrah; najboljši so bili v košnji, ki je štela za skupni rezultat. Zmagovalec v košnji je postal Janko Jevšnik (Šentilj), Alojz Obu (Podkraj) pa je bil drugi. Pomerili so se tudi v razstavljanju in sestavljanju lojtrskega voza (prednost domačega okolja so domačini znali izkoristiti), pri nalaganju sena pa so bili spet boljši gostje iz Šentilja, ki so bili izvirni tudi pri prikazu še nekaterih kmečkih opravil, med drugim tudi kmečke erotike. Četrtkovo popoldne so namenili štafetnim tekom, kjer so strmine Kavč najhitreje premagali spet domačini. Tekmovalni del srečanj so sklenili s tekmami v malem nogometu in s tesnimi izidi je zmagovalec turnirja postala KS Šentilj, domača ekipa in Prevozništvo Berlot pa sta si drugo mesto delili. Rezultat ob koncu je bil 8:4 za KS Podkraj - Kavče, več kot rezultat pa pomeni zadovoljstvo, druženje in tudi razvedrilo, ki ga v teh praznčnih dneh ni manjkalo. m Hinko Jerčič Ribiški tabor mladih ob Skalskem jezeru W kk Kje so črvi? Čas počitnic je. Mladi jih preživljajo na različne načine. Nekateri od njih, tudi na kakšnem taboru. Eden od teh je prejšnji teden, tri dni potekal ob Škalskem jezeru, bil pa namenjen ribiškemu podmladku. Tabor je organizirala Ribiška družina Velenje, udeležilo pa se ga je 19 mladih ribičev od 7. do 12. leta in mladinci, stari 14 ali 15 let. To so tisti, ki sami in samostojno še ne smejo loviti, ker tega pravila ne dovoljujejo. Zato pa jih je včasih videti ob jezeru ali kakšni reki v družbi s svojimi starejšimi kolegi, največkrat so to očetje ali dedki, njihovi mentorji. Tokrat so se v skupini, na taboru tri dni Učili ribiških veščin. Ob jezeru so spoznavali tisto, kar morajo ribiči poznati, eno noč pa so ob jezeru tudi prenočili in imeli priložnost opazovati pri "delu" svoje starejše kolege, ki vsak petek zvečer tekmujejo v lovu na soma. So pa tekmovali tudi sami, v petek popoldne. Najbrž so ocenili, da bo šlo najbolje, če bodo za vabo uporabili črve, a kaj, ko so pred Nenavadna ljubljenca Obiskovalcu se zdi, kot da bi stopil v naravni park. Njihova hiša, pri Pogorevčevih, kraljuje na hribu, od koder je krasen pogled na dobršen del Mislinje in povsod veliko cvetja ter zelenja. Pogled pa se ti seveda nehote ustavi ob posebni namenski ogradi, lovci ji pravijo tudi "obora", ki stoji le streljej stran od hiše. In v njej veselo tekata njihova ljubljenca kot smo to napisali v naslovu. Ljubka srnica in srnjaček sta to, vsak s svojim imenom in skupno usodo. Zgodilo se je pred dvema letoma, v času košnje, ko je v njuno gnezdo zadela kosilnica in imela sta to srečo, da sta bila le zelo močno porezana po telesu in nogah. Jože ter njegova žena Jožica Jeromelj sta ju odnesla domov, kjer ju je Jožica obvezala in negovala. Pa tudi na dudko soju vzgajali. Kim in Kaja, takšno ime sta dobila, sta počasi okrevala in odraščala. Ker pa pri Jeromlovih nimajo izkušenj z vzrejo divjadi, so ju raje poklonili znanemu lovcu Dragotu Pogorevcu. Tako sta on ter njegov sin Primož, ki stopa po očetovih stopinjah lovstva. Šentvidom Zavodnjah Pujskov, da je kaj Tokrat smo obiskali kmetijo s šestnajstimi hektarji obdelovalne zemlje v Šentvidu pri Zavodnjah, ki jo skrbno obdelujeta Marija in Alojz Terbovšek, po domače Žle-bnik, skupaj z mamo Frančiško in nenazadnje z štirimesečnim Jurčkom. Povabili so nas na ogled posebnosti, ki vsekakor ni vsakdanja. Znano je, da je na pragu njihove domačije padel Karel -Destovnik Kajuh, tokrat pa smo z Alojzom govorili o povsem drugi stvari. Pred dobrimi 14 dnevi je pri njih svinja skotila kar poskrbela, da sta se mladiča v novo okolje kar najbolj vživela in znašla. Tako imata za ograjo poseben bazen z vodo, pa domiselno stajo s krmiščem, poleg hrane pa dobivata še veliko priboljškov. Tega v naravi zagotovo ne bi bilo, kajti onadva se zaradi nesamostojnos-ti tjakaj zagotovo ne moreta vrniti. Drago je v pogovoru še posebej poudaril, da lovci ravno sedaj v času košnje prosijo, naj bodo zlasti kmetovalci in ostali kosci na mladiče srnjadi še posebej pozorni, kajti njihova "mama" se bo zagotovo vrnila ponje. Povsem drugače pa je navadno takrat, ko kosilnica že naredi svoje. Kim in Kaja sta imela srečo, saj sta sedaj atrakcija številnih otrok, ki ju hodijo obiskovat. Drago in Primož pa sta obljubila, da bosta še naprej skrbela za parčk ravno zaradi najmlajših oboževalcev divjadi. In prav je tako. ■ S. Jas sedemnajst pujskov, kar je zato živalsko vrsto prava redkost, saj imajo svinje le dvanajst seskov. Res, da je eden od pujskov podlegel, vendar vsi ostali lepo napredujejo. Mama pujskov tehta kar 250 kilogramov in je nekaj tekmovanjem nekateri nanje pozabili. Pa se je potem slišalo: "Kje so črvi? Imaš črve?" Vojko Krajnc, vodja ribiškega tabora nam je povedal, ko smo mlade zmotili v petek popoldne, da so se mladi naučili veliko o ribištvu. "Učili so se vezanje muh, imeli različna predavanja, in tisto kar so se naučili, preverili na kviz tekmovanju, ki smo ga pripravili ob zaključku, spoznali so zgodovino ribiške družine Velenje, pripravili smo jim tekmovanje v lovu rib s plovcem. Naučili so se, kako se pripravi ribiška palica, spoznavali so ribe," je povedal vodja tabora. Matej Simončič, eden od udeležencev tabora, tisti, že malo starejši, star je 15 let, pa že veliko ve, saj je ribič že dolgo. Pa tudi tekmovalec, tekmuje v skupini mladincev in to kar uspešno. Lani je bil na izbirnem državnem tekmovanju. "Star Natalija Klemenčič V Krajevni skupnosti Kavče, ki ima sedem zaselkov, so v zaselku Tajna sanirali veliko zemeljsko plazišče, ki je že pet let ogrožalo stanovanjsko hišo in del cestišča Podkraj - Koparče v Završe •••••• sem bil štiri ali pet let, ko sem začel spoznavati ribištvo. Ob jezero pa me je pripeljal ati. Rad sem tukaj." Med ribiči pa so tudi dekleta. Ena od njih Natalija Klemenčič, je med njimi že šesto leto. Ob jezero in med ribiče jo je prvič pripeljal dedek in tudi kasneje sta bila ob jezeru večkrat skupaj. "Všeč mi je, ker so ribiči veseli ljudje in ker se veliko hecajo. Smo pa v lovljenju rib Sanirali veliko plazišče v Tajni zaselku Tajna. Sam hrib so znižali za pet metrov in pri tem z buldožerji prerili okoli 41.000 m3 zemlje, s čimer je kmet Alojz Obu pridobil nov pašnik. Pri tej naložbi so pomagali Mestna občina Velenje, Kmetijska zadruga Šoštanj, KS Kavče - Podkraj, kmet Alojz Obu in seveda TE Šoštanj iz sklada za sanacijo okolja. ■ L. Ojsteršek Postala je družinski član Pred dnevi smo se potepali po Završah nad Mislinjo, pri domu mislinjskih lovcev pa smo naleteli na zanimiv prizor. Tone Šertel. ki je sicer upravnik doma ter znani lovec ima poleg psa še kuno belico. Pred dvema mesecema je namreč dobil mladička na Tisnikarjevi kmetiji v Završah. Samček je iz skednja padel sedem metrov v globino in na srečo ostal nepoš- kodovan. Tone je potem 34 dni starega mladička (tako dolgo so namreč ti še povsem slepi) odnesel domov. Vzgajal ga je z vztrajnostjo, mlekom in dudko. Danes je samček že povsem udomačen, postal je družinski član, ki ga je v lovskem domu povsod polno. Najraje pa ima zvrhano skodelico čokolešnika z mlekom. Razvajen? ■ Silvo Jaš Tone z novim družinskim članom Katastrofa v kokošnjak posebnega, saj ima 16 seskov. Večino pujskov bodo Terbovški prodali, nekaj pa jih bodo obdržali za nadaljno vzrejo. ■ B. Mugerle V času poletne sopare in vročine, ki nas je že nekoliko načela pred nedavnim nalivom, se je ujel y nenavadno past čudovit temen pes, ki ga je vanjo gnala lakota ali pač nevidni, pasji gon za divjadjo. Sredi Velenja, sredi belega dne in na nenavaden način je bil zatem ustreljen zares lep nemki ovčar. Ob navalu lakote ali kakšnih bolezenskih nagibov se je splazil nad poldrugi meter visoko streho, spodlezel komaj za ped privzdignjeno zaščitno mrežo ter se znašel med jato kokoši. Kaj se je zgodilo potem, ne ve nihče, toda lovski uplen je bil le prehud. Lastniki kokoši, ki so odkrili "morilskega" psa, so ogorčeni ter zaradi nevarnosti, ki je še vedno grozila izza mreže, poklicali policiste in ker le-ti niso ukrenili nič, še lovca. Ta je zadevo vzel v svoje roke, "presodil" skozi puškino cev in zadeva je bila končana. Velika škoda ter žalost hkrati. Ob tem 13. junija 1995 ZANIMIVO KAS CAS 9 RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK j Poletnih 13 nocoj v Fiesi "Ja, zdaj se pa ne zgovar-jajte," je zadnjič rekla ena od poslušalk, "da je treba čez poletje ukiniti vse stalne rubrike v programu Radia Velenje. Kdo od vas pa menda ja še ostane v Velenju?" Seveda ostane, seveda. Eden od njih je Simon Kla-mfer, ki vsak četrtek vrti v programu DJ news. Vmes kaj zanimivega zavrti še v kakšni diskoteki in tako mimogrede izpod čela pogleda še Simono Weiss, če ta slučajno pride v Velenje, in je določen, da jo napove. Zakaj prav on? Zato, ker je najbolj primerno, da Simono pač napove Simon, ne? Niko Rabič pa odhaja. Že ta ponedeljek ga ne boste več slišali. "Ne povem, kam grem," je rekel, "ker je bolje, da ne veste, da me ne bi iskali." Naj vseeno povemo, kje bo, če robtinice iz velemesta p New York je mesto nasprotij. Tukaj človek sreča vse svetovne rase, pripadnike najrazličnejših narodov, ki se med seboj ločijo ne le po videzu, ampak tudi po kulturi, obnašanju in včasih tudi jeziku. Na samem Manhattnu je tudi nekaj četrti s precej homogenim prebivalstvom. Taka je na primer kitajska China-town, kjer mnogo ljudi sploh ne govori angleško, Little Italy z italijanskimi restavracijami in pogosto italijanskim jezikom, pa še na primer Hell-s kitchen ali po naše Hudičeva kuhinja, kjer so nekoč, danes pa vedno manj živeli predvsem Irci. Seveda pa je kar nekaj četrti s pretežno črnskim in pa špansko govorečim prebivalstvom. Ena teh je Harlem na severnem delu Manhattna z začetkom na koncu centralnega parka. Obisk Harlema so mi vsi odsvetovali, saj so tam umori zaradi zlate verižice ali pa nekaj dolarjev precej običajna stvar. Časopisi so polni novic o takšnem kriminalu. Nasprotja so vidna tudi na ulicah, v parkih. Povsod je namreč polno brezdomcev in njihovih kartonastih hišic ter vozičkov. Povsod pa so tudi velike črne limuzine s šoferji, v katerih se po nakupih ali kod drugod vozijo dame s psički, poslovneži v kravatah in s poslovnimi kovčki ali pa bogati turisti. Ljudje, ki živijo v New Yorku so verjetno eni najbolj osamljenih na svetu. Ujeti so v naglici vsakdana, v gostem prometu in hrupu ulic, ki ne pojenja niti v zgodnjih jutranjih urah. Na ulicah, po katerih pogosto tudi ob sončnem vremenu zaradi senc visokih nebotičnikov piha hladen veter, je treba biti ves čas nekoliko previden. Človek mora vedeti, kam je namenjen in kaj se dogaja okrog njega. Neumni turisti, ki gledajo po zraku in občudujejo nebotičnike, pogosto ostanejo brez denarnic, ne da bi karkoli opazili. bi ga slučajno vi potrebovali: v kampu Straško pri Novalji bo taboril, uh, cel mesec. Mi pa se zdaj sprašujemo, kako dolgo bo on zdržal brez mikrofona in nas. "Halo, Dare tukaj. Pri Ljubljani sem že. V petek ne morem na oddajo. Najdite zamenjavo. Sem se odločil, da grem zdajle malo na počitnice." Tako na hitro je zadnjič v telefon zdrdral, kar je imel, Dare Hriberšek. Zamenjave v petek dopoldne ni bilo treba iskati, ker je Mitja Čretnik sam opravil vse, od tehnike, reklam, pa še poročila je bral vmes. In sploh mu ni šlo slabo. Razočarane so bile samo tiste poslušalke, ki so čakale na "2x12 umazanih", te je Čretnik v petek začasno ukinil. Bodo pa že jutri spet, če si Dare ne bo podaljšal počitnic in poklical iz kakšne Francije, kamor menda tudi namerava. Danes (četrtek, 13. julija) pa bo živahno v Fiesi, pred Domom rudarjev. Tam se bo ta večer zbrala karavana Poletnih 13 Radia Velenje in tednika Kaj. To bo zadnja prireditev pred tisto zaključno, ki bo 21. julija na Titovem trgu v Velenju, kjer bo najbolj všečna melodija tega poletja po izboru poslušalcev Radia Velenje, bralcev tednika Kaj in seveda obiskovalcev prireditev Poletnih 13, prejela Zlato sonce. ■ mkp Simon Klamfer: "Kaj naj vprašam Simono?" (D Ko sem hodil po teh ulicah, ki so si med seboj zelo podobne, pa vendar skriva vsaka nekaj posebnega, se nisem mogel znebiti občutka, da me ljudje z nezaupanjem ocenjujejo. Verjetno sem tudi sam na podoben način gledal mimoidoče ter ves čas razmišljal, v katero smer bi v primeru nuje pobegnil. Vse skupaj pa le ni tako grozno. New York je poln zelo prijetnih kotičkov, kot so na primer nekatere izmed naštetih restavracij z zelo zanimivo hrano, parki s študenti, sprehajalci s psi, tekači, brezdomci, prodajalci tipičnih newyorških prest in hotdogov. Zanimive so galerije v Sohu s slikami najrazličnejših zvrsti in slikarjev, ki so veseli vsakega obiskovalca in se radi pogovarjajo - predvsem o njihovih slikah seveda. Trgovine, kjer prodajajo stare knjige in plošče, CD-je, rabljene rollerje za 20 USD, trgovine z vojaško opremo in ribarnice v kitajski četrti tudi zahtevajo precej časa. Še posebno nekaj delov Manhattna je polno ulic s trgovinicami in gostinskimi lokali, katerih lastniki so prišli v New York iz vseh mogočih in nemogočih držav. Ena teh četrti je West village, kjer se nebotičniki znižajo za nekaj nadstropij in kjer na ulice pogosto posije sonce. Orientacija pa je v tej betonski džungli presenetljivo enostavna. Ulice so oštevilčene, številke pa naraščajo od juga proti severu. Pravokotno na te ulice poteka približno 12 avenij, ki so tudi oštevilčene. Malce pa se orientacija zaplete čisto na jugu, v finančni četrti Wall streeta, ki je tudi najstarejši del New Yorka. Danes je tukaj največja koncentracija finančnega kapitala na svetu, saj je tu moč najti sedeže skoraj vseh bank, pa tudi drugih podjetij svetovnega pomena. Na samem jugu otoka so se izkrcali prvi Evropejci, ki so potem pomagali zgraditi velemesto, kakršnega poznamo danes. Od tu so mnogi odšli na dolgo in nevarno pot proti zahodu, polni upanja in sanj o novem življenju. Seveda pa New York niso le ulice, gneča in brezdomci. Tukaj so še turistične znamenitosti, kakršna je na primer velikanski in zelo sodoben "Ameriški muzej naravne zgodovine" z maketami živali iz preteklosti in nagačenimi iz sedanjosti. V njem so našli svoj prostor tudi severnoameriški Indijanci, ljudstva Pacifika, Afrike in druga, okostje dinozavra, čisto posebna zbirka mineralov in še množica stvari, ki zadržijo obiskovalca v muzeju ves dan. ■ Damjan Jevšnik Zgodilo se je ... 13. malega srpana Leta 1889 V Slovenskem gospodarju so objavili kratko, a zelo pomembno vest še zlasti za krajane oziroma farane Šentilja pri Velenju: "(Novi zvonovi.) V Šentilji pri Velenji dobili so 3 nove zvonove. Vlil jih je Albert Samassa v Ljubljani. Na praznik sv. apostolov Petra in Pavla (29. junija, op.DK) so jih slovesno v zvonik obešali. Mil. g. ravnatelj Ogradi je pri tej svečanosti imel ginljiv nagovor in je slovesno Božjo službo opravljal. Zvonovi so lepi ter prav krasno pojejo." Žal je v naših cerkvah ostalo le malo starih zvonov, saj jih je bila večina v času 1. svetovne vojne pretopljena v material iz katerega so izdelovali topove. S tem pa je bila storjena nepopisna škoda naši kulturni dediščini, ki se je ne da popraviti. Vsak zvon namreč poje, s samo njemu lastnim zvokom. Leta 1904 V Slovenskem narodu so objavljali tudi takšne reklame, kot je naslednja: "Prijatelj, kam gremo pa v soboto večer? - Kam neki! Na restavracijski vrt k "Novem svetu", kjer se bomo gotovo dobro zabavali. V soboto bo tam koncert društvene godbe; vrt je, kakor veš, prav lep in zračen, cvička pa nikjer takega! - Saj veš, da cvička ne pijem. - Boš pa kaj drugega pil, saj imajo tudi druga pristna vina, carsko pivo pa tako dobro, kakor malokje, za prigrizek pa tudi dobiš vedno različnih mrzlih in gorkih jedil - torej, dušica: Kaj pa še hočeš več? Začetek koncerta ob 1/2 8. uri zvečer. Vstopnina 20h. K obilni udeležbi vabi vljudno Franc Remic, restavrater." Tudi takšnih in podobnih koncertov je v naših gostilnah vse manj. Danes je namreč važen in pomemben predvsem zaslužek, zato naš znani pevec povsem upravičeno poje: "Vse manj je dobrih gostiln..." Morda pa se motim in bo gostilna zopet postala najpomembnejši in najpriljubljenejši družaben prostor Slovencev, kot je nekoč že bila. Današnjo rubriko končajmo s šalo iz Slovenskega naroda, ki je ubrana na obe današnji temi in skriva v sebi veliko resnice: "Več kmetov sedi v krčmi okoli dolge mize. Že se dela mrak in od župnijske cerkve zapoje zvon. Vsak si sname klobuk z glave ter malo pomoli, dobro ali slabo, kakor pač kateri premore. Samo eden ne sname klobuka in tudi pipe ne dene iz ust. "No" vpraša ga tedaj sosed, "Kaj še za te ni večna luč?" "Je", odvrne mož, "je že, toda jaz ne molim večne luči v krčmi." "Zakaj pa ne?" vpraša sosed. "Moj oče so kedaj radi djali: Fant, slab gospodar, ki moli večno luč v krčmi."" ■ Damijan Kljajič Grbi nekaterih pomembnejših srednjeveških rodbin Šaleške doline l so Helfenberški v sorodu z Ranšperškimi, kar nam kasneje pokaže tudi njihov "novi" grb, ko združijo svoj grb, škarnico, z Ranšperškim vranom. ga je kasneje zamenjala nazobčana ploskev srebrne barve. I EGGENSTEIN grb 23 Bolj vzhodno, torej na področju današnje Vinske Gore ne I poznamo srednjeveškega gradu. Področje je bilo krška posest, ki Iso ga upravljale različne minis-terialne rodbine. V 17. stoletju I pa na področju Črnove zraste graščina Gutenhard (Dobrova), i ki stoji še danes. To področje Dobrove je bilo naseljeno že v 13. stoletju. 29. marca 1224 sta namreč Engelbert iz Strassburga in njegova soproga Elizabeta I prodala Ortolfu iz Ranšperka posest v Dobrovi. Strassburški I(Strassburg na Koroškem) so za nas manj zanimivi, drgače pa je Iz Ranšperškimi. Ranšperk (Rab-ensberg) je namreč eden starejših gradov na slovenskem ■ Štajerskem. Zgrajen je bil najverjetneje v drugi polovici 12. sto- Iletja. Rod Ranšperških je bil številčen ter pomemben. Ti I vitezi so npr. zgradili konec 12. stoletja grad Dobrno. V svojem I grbu so imeli, kot nakazuje tudi njihovo ime (Rabe= Krokar, Vran), črnega vzletajočega I vrana na srebrni podlagi, stoječega na zelenem, "petdel- Inem" hribu. grb 24 RABENSPERG Ta vran se kasneje pojavi tudi v večih drugih grbih. Za nas najzanimivejši je grb rodbine Helfenberških. Helfenberg je grad, ki je stal na robu meje današnje občine Velenje. Prvi grad Helfenberg iz okoli 1200 je stal veijetno nad križiščem cest Velenje - Pirešica in Dobrna, novi grad Helfenberg pa je bil zgrajen v 15. stoletju nad Vod-ostečem in se da še danes videti nekaj ostankov njegovih ruševin. Grb Helfenberških je bila zlata škarnica (špirovec) na rdeče črni podlagi. HELFENBERG grb 25 V 13. stoletju pa izvemo, da g HELFENBERG grb 26 Barve tega novega grba so nekoliko spremenjene, kot se vidi tudi na sami upodobitvi, vendar to ni nič nenavadnega, saj so posamezne veje rodbin lahko uporabljale isti grb z različnimi barvnimi kombinacijami. Za konec našega prispevka bi želel predstaviti le še en grb rodbine, ki se je imenovala po gradu, ki je stal v neposredni bližini občine Velenje. To je grb družine Valdeških. Grad Val-dek, oziroma njegove ruševine so še danes vidne v bližini Hude luknje, nad Doličem. Čeprav je pri proučevanju te rodbine prišlo dostikrat do mešanja s spod-njeavstrijskim Valdekom, pa vendarle poznamo grb "naše" rodbine. Grb je nazobčano rezan v stranskem rezu (levo ali desno). Barve pa so srebrna in črna. Veijetno je, da imamo pri tem grbu opraviti z grbom, ki je originalno imel na "zgornji" polovici veveričje krzno, ki pa VALDEK grb 27 S tem smo končali naš, nujno nepopolni sprehod skozi grbo-vne pomnike Šaleške doline. Čeprav nam heraldika včasih olajša (včasih pa tudi zakompli-cira) poznavanje slike razvoja nekega gradu, pa je danes gotovo njena največja vrednost v spoznavanju estetskih meril in pravil srednjega veka, takratnega razmišljanja in čustvovanja. Prepričan sem, da je pričujoči sprehod skozi grbe naše doline lahko tudi dandanašnji nudil blagohotnemu bralcu estetski užitek. Ne nazadnje je to ravno tisto, kar sem avtor sam čutil ob proučevanju grbov in pisanju tega sestavka in če sem lahko lastno veselje vsaj do neke mere delil še z drugimi, je cilj tega prispevka dosežen. Vsi zainteresirani bralci pa bodo lahko dobili nekoliko modificirani tekst s spremljajočimi upodobitvami grbov v Muzeju Velenje, kjer smo ga izdali v samozaložbi. ■ Tone Ravnikar 10 KAS VAS _ ZA RAZVEDRILO 13. julija 1995 BOROSKOP |Kako se >,„• poleti? rOven od 21. marca do 20. aprila Nekdo, ki vas že dolgo tiho občuduje, se bo opogumil in vam povedal marsikaj lepega. V denarnih zadevah boste sprva zaskrbljeni, potem pa pretirano brezbrižni. Čaka vas doživetje, ki ga zlepa ne boste mogli pozabiti. Kar lahko storite danes, ponovite tudi jutri in pojutrišnjem. Lepo vam bo. Bik od 21. aprila do 20. maja Zbegani ste zaradi dogodkov, ki se zdijo nekaterim prijetni, nekaterim pa neobičajni. Prisrčno vas bodo povabili tja, kjer vam je bilo že nekajkrat lepo. Zaradi ljubezenske izjave boste v zadregi. Če se vam mudi, ne zavračajte prijazne ponudbe za pomoč in sodelovanje. Odpotovali boste k nekomu, ki vas vabi. Dvojčka od 21. maja do 21. junija •fc Neki dogovor vas bo navdušil in ogrel za sodelovanje. Začeli boste razmišljati čisto drugače kot doselj. Sprijaznite se z mislijo na neko spremembo, navsezadnje vas čakajo mnoge prijetne stvari. Partner bo bolj ljubosumen kot je bil doselj, vendar mu tega ne smete zameriti - navsezadnje ima majhen vzrok. Rak od 22. junija do 22. julija Zaradi nagle odlpčitve bo ogenj v strehi. Nekateri ne razumejo, zakaj ste tako požrtvovalni in prizadevni, ko bi lahko držali roke križem in čakali, kaj bo prinesel čas. Spletajo se vezi, od katerih si lahko obetate vse najboljše in najlepše. Čustva boste krotili do petka, potem pa jim boste dali duška. šTk Lev od 23. julija do 23. avgusta W Nič vam ni pretežko, kadar vidite svoj cilj jasno pred seboj. Partner se vede milorečeno nenavadno, vi pa si zaradi ljubega miru zatiskate oči in ušesa. Komaj boste sledili dogodkom, nato pa boste z odločno potezo spravili vse skupaj v red. Nekdo vam bo laskal in dvoril, vi pa ga boste z veseljem poslušali. 1YQ Devica od 24. avgusta do 23. septembra Če imate kake načrte, jih čimprej uresničite, kajti bliža se obdobje, ko boste imeli le malo časa zase in za svoje potrebe. V mikavni družbi boste govorili o stvareh, ki so sicer zanimive, a bi jih bilo pametno obdržati zase. Komaj čakate, da naredi partner prvi korak, kajti naslednja poteza bo vaša. ^Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Čas je, da se končno odločite, ali bi radi imeli obilo prostega časa ali pa veliko denarja. Nekdo vam bo svetoval in pomagal pri odločanju, vi pa mu ne boste zato prav nič hvaležni. Misli, ki vam hodijo po glavi, so povezane z določenimi spremembami, ki pa jih zaenkrat še ne morete uresničiti. Poljub vas bo vznemiril. Jj^f Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra "W Zaradi prenagljene izjave boste v zadregi. Težko je nadaljevati po poti, ki je na začetku mikavna, nato pa posejana z ovirami. Srčne težave vam ne bodo dale spati, posebno, ker jih ne morete zaupati nikomur, niti najboljšemu prijatelju ne. ^tStrelec od 23. novembra do 21. decembra Razjezili se boste zaradi malenkosti, ki je kdo drug niti opazil ne bi. Čakajo vas trenutki preizkušenj in težavnih odločitev, vendar se bo nazadnje vse dobro izteklo. Tisti, ki mu posvečate veliko misli in tudi časa, se bo pokazal v nekam nenavadni luči. Prijeten večer v dvoje. 5J* Kozorog od 22. decembra do 20. januarja Nekdo, ki hrepeni po vaši bližini, čaka, da mu pokažete, ali vam je kaj do njega ali ne. Priznanje vam bo šlo težko z jezika, toda potem vam bo nenadoma odleglo. Veliko bremen ste si naložili z neko nepremišljeno obljubo. Prisluhnite govoricam v soseski, niso vse tako površne, kot je videti na prvi pogled. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja V prepiru se bo pokazalo, kje so vzroki za vsa nedavna nesoglasja. Odleglo vam bo, ko boste položili karte na mizo in pojasnili sogovorniku, kaj si v resnici najbolj želite. Obetajo se vam nova doživetja, takšna, ki vas prijetno vznemirjajo. Tokrat ste storili prav, vendar se lahko naslednjič zmotite. Ribe od 21. februarja do 20. marca Bodite samozavestnejši, kajti časi so vam neverjetno naklonjeni in sreča vas spremlja prav na vsakem koraku. Čakajte do sobote, potem pa ukrepajte. Ni vam do tega, da bi vas hvalili vsi, želite pa si, da bi vas hvalil nekdo, ki ga iskreno občudujete. Če še niste zaljubljeni, se bo vaše srce kmalu vnelo. Poleti se dišavimo drugače kot pozimi, bolj zadržano, bolj previdno, da ne hodimo naokrog ujeti v oblak premočnega vonja. Poleg tega vemo, da pušča parfum na oblačilih in koži madeže - če se odišavimo in gremo potem na sonce, ostanejo na koži grde lise. Kaj torej lahko storimo, da bomo prijetno dišali? Po kopeli ali prhanju nama-žemo telo z nevtralnim mlekom ali s kremo brez olja. Parfum napršimo na kožo. Zaradi maščobne podlage na koži se vonj enakomerno porazdeli in ni premočan. Tudi madežev na svetlih in občutljivih tkaninah potem ni. Še bolje je, da damo na dlan kanček kreme ali lotiona brez vonja. Na maščobo napršimo malo parfuma. Zatem se namažemo po telesu. Tako enakomerno po-zadelimo vonj svojega parfuma. Kuharski namigi - Kuha Bazilikin sir Operite dva velika šopa sveže bazilike in potrgajte lističe. Pripravite 200 g svežega kozjega sira. Tretjino ga nadevajte v > -srnam i? & ; t ** : I : W * steklen kozarec in povrhu naložite bazilikine liste, malce popoprajte in poškropite z dvema žličkama olivnega olja. Tako naredite še dvakrat, da porabite ves sir. Kozarec dobro zaprite in ga pustite stati v hladilniku en dan. Sevirate ga lahko s svežim kruhom in zelenjavo (paradižnikom, kumaricami...). Rok uporabe: v hladilniku en teden. Pikanten krompir s stročjim fižolom Potrebujemo: (za 4 osebe po pribl. 455 kcal.) 6 srednje debelih krompirjev, olje, po 2 žlički kumine, timijana, maj-arona in sesekljanega rožmarina, morsko sol, 1 kg zelenega stročjega fižola, 2 čebuli, 2 žlici šetraja, 75 g masla, 1/8 I zelenjavne juhe iz vrečke, poper, 1 kozarec sladke ali kisle smetane. Krompir temeljito oščetkamo pod tekočo vodo, nato ga podolžno razpolovimo da nastanejo ploske polovice. Na-mastimo pekač. Zelišča zmešamo s soljo in stresemo v pekač. Krompir naložimo z prerezanimi ploskvami navzdol na pekač ter pečemo pribl. 35 minut pri 180 stopinjah. Medtem očistimo fižol in ga operemo. Olupimo čebulo, jo sesekljamo skupaj s šetrajem ter segrevamo 1 minuto na raztopljenem maslu. Dodamo fižol, juho in poper, posodo pokrijemo in dušimo 20 minut. Nazadnje dodamo smetano in dušimo še 5 minut. Krompir postrežemo skupaj s fižolom, po želji ga potresemo s ■ sirom. StTI V=i^iJy Ali juha redi? Nekateri ljudje ne marajo juhe samo zato, ker po njihovem prepričanju redi. Seveda pa so redilne le nekatere juhe; mnoge so naravnost idealne, da jih uvrstimo na shujševalni jedilnik, saj nasitijo in vsebujejo zelo malo kalorij. Pa še to: kupljene juhe iz vrečke ali konzerve so zvečine manj redilne od juh, ki jih kuhamo doma. Pa se seznanimo s kalorijami: čista goveja juha z jajcem vsebuje 150 kalorij, čista juha iz kocke 15, goveja juha z rezanci 100, zelenjavna juha iz kocke 20, domača zelenjavna juha 200, golaževa juha 350, kokošja juha z rižem in rezanci 60, gobova juha iz vrečke 90, čebulna juha 300. Kakor ljudje, tako tudi psi: če se ne gibljejo dovolj in če poleg tega radi izdatno jedo, so predebeli. Mnogi lastniki menijo, da ni nič narobe, če je pes nekoliko obilnejši. To ne bo čisto držalo. Tak je še občutljivejši za bolezni, kot so sladkorna, ekc-emi, motnje krvnega obtoka, okvare jeter. Zaradi teh bolezni je tudi življenska doba debelega psa krajša. Psa, ki mora shu jšati (o tem se pogovorite tudi z veterinarjem), hranite le s 60 % običajnega dnevnega obroka. In nikar ne popustite dieta prosečim pasjim očem. Ne dajajte mu nobenih prigrizkov. Seveda pa mu ne sme manjkati vode'. Posodica z njo naj bo vedno polna. Enkrat tedensko ga stehtajte in spremljajte njegovo Hujšanje bo res malce dolgotrajno, toda po več tednih bo vaš ljubljenček le do-segel svojo nj^v normalno težo- y Psička vodite ■F na sprehode ali ^ pa se igrajte z njim na prostem. Gibanje in svež zrak mu bosta dobra dela in kar je najvažnejše, pripomogla k hitrejšemu hujšanju. 0 8 i i I I 1 I i 1 1 S i i i 1 I i ■ i 1 I i i 1 1 i i ,1 1 i I 1 il i i I 0 MaMBEMBMBIBMi^fBMBJBMBIBMBIBMBMgElBIBMBl Kako nevarni so solariji? V zadnjem času so se solariji močno razpasli med ljudmi, posebno ženskami. Te v predpoletnem času rade stopijo tja in si za nekaj tisočakov privoščijo umetno sonce. Okoli solarijev je že bilo precej zapisanega, toda še vedno ni dokončnega dejstva, kako nevarni so, če so. Nekateri so namreč še vedno prepričani, da ne poškodujejo kože in puščajo posledic, spet drugi "grozijo" s kožnim rakom. Kako je v resnici s solariji? Na to vprašanje bomo poskušali odgovoriti v naslednjih vrsticah. Umetno sončenje poteka na podoben način kot naravno. Razlika je le v moči ultravijoličnih žarkov, ki so pri umetnem dva do trikrat močnejši, kar pomeni temnejšo in hitreje potemnelo kožo in na žalost tudi večjo možnost za kožnega raka. Zakaj? Dolgi solarični žarki prodirajo v globlje plasti kože; ker so močnejši, vplivajo na elastičnost in obliko kože, od tod tudi hitrejše staranje in pojavljanje gubic. Seveda vse ni tako črno, drugače bi bili solariji po zdravstvenih zakonih že zdavnaj prepovedani. Zavedati pa se morate, da dolgotrajno in enkratno umetno sončanje, pri katerem hočete čimprej porjaveti, nikakor ne bo balzam za nežno in občutljivo kožo. Držite se pravila: vse v svoji meji in izberite kvaliteten sončni studio s priznanimi solariji. Opozorimo vas naj še na nekaj stvari. Otrokom je vstop prepovedan. To sicer ne piše na vratih solarija, naj pa se vam vtisne v spomin. Otrokova koža je namreč izredno občutljiva, zato močne umetne ultravijolične žarke slabo prenaša. Solarija se izogibajte tudi tisti, ki ste že nasploh občutljivi na sonce: svetlopolti, pegasti, rdečelasi, svetlolasi..., nasprotno pa lahko tisti s problematično kožo: akne, mozolji, drobne lise..., brez skrbi zavijete v najbližji solarij. In če se še vedno niste odločili, ali bi ali ne, potem raje kar na naravno sonce, ki bo vplivalo na ustvarjanje kalcija, vitamina D3 in vašo dobro voljo. Seveda zaščiteni z ustreznim zaščitnim faktorjem, kajti tudi naše sonce na žalost ni več to, kar je bilo. Pa vesele počitnice! [jMMtLfBIBlElIBIt^^ #* i * * K * Z VEZ *#* = D N ifc* # # # * « 1 * * K *«* * * v ^ A Z 1 P * ##* # O T * * # **#i *** * * i © © © dobro srednje slabo Oven ■t Dvojčka lak in Devica Tehtnica Šlisrp^i® Strelec Kozorog Mar Ribi delo © © © © © © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © © denar © © © © © © © © © © © © zdravje © © © © © © © p) © © i © 13. julija 1995 MODRO KRONIKA NAS VAS 11 Policijska postaja Velenje Izogibanje ni pomagalo V torek, 4. julija, ob 18.25, se je na lokalni cesti v Florjanu pripetila huda prometna nesreča. Iz Florjana proti Belim Vodam je s tovornim avtomobilom vozil 30-letni Robert T. iz Mozirja. V bližini hiše Florjan 35 mu je nasproti po sredini vozišča pripeljal 17-letni voznik motornega kolesa Boštjan S. iz Mozirja. Voznik tovornega avtomobila se mu je izogibal na levo, ker je mislil, da ga bo voznik motornega kolesa obvozil po desni strani. Na svojo desno stran pa se je začel umikati tudi voznik motornega kolesa. Kljub umikanju obeh, je prišlo do trčenja, v katerem se je voznik motornega kolesa Boštjan S. hudo poškodoval. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Vozilo se je na travniku prevrnilo V petek, 7. julija, ob 18.30 je iz Polzele proti Rečici ob Paki vozil osebni avto 56-letni Vinko L. iz Podgore. Ko je pripeljal v oster levi nepregledni ovinek, je zapeljal na bankino, nato pa na travnik, kjer se je vozilo prevrnilo in obstalo na kolesih. V nesreči se je voznik lažje poškodoval, sopotnik 39-letni Alojz K. iz Skornega pa huje. Vozilo premetavalo po cesti in zraku 21-letni Ervin P. iz Velenja je v soboto, 8. julija, okoli 1.15, vozil neregistriran osebni avtomobil iz celjske smeri proti Koželjskega ulici. 200 metrov pred križiščem je zapeljal na desno bankino, nato pa nazaj na vozišče, kjer je začelo vozilo zanašati. Med zanašanjem se je prevrnilo na bok in streho ter drselo proti cesti Sončni grič, kjer je trčilo v betonske robnike pločnika. Od tu je vozilo odbilo v zrak, kjer je pretrgalo žico stabilizatorja semaforjev, nato pa trčilo v ograjo iz brun, jo podrlo in obstalo na vrtu. V nesreči sta se voznik in sopotnik 15-letni Uroš F. iz Velenja hudo poškodovala. Drzna tatvina V četrtek, 6. julija, okoli 17.45, sta neznanca v prodajalni Zlatarne na Šaleški cesti v Velenju na drzen način ukradla 10 verižic iz rumenega zlata. Po dejanju sta pobegnila. Oba osumljenca sta bila stara med 20 in 25 leti, visoka okoli 170 cm. Prvi je bil svetlolas, oblečen v zgornji del trenerke belo zelene barve, jeans hlače in obut v športne copate. Drugi je bil oblečen v jakno zelenkaste barve in obut v čevlje. Z dejanjem sta Zlatarno Celje oškodovala za okoli 180.000 tolarjev. Vse, ki bi karkoli vedeli o drznih tatovih, prosijo, da pokličejo po telefonu številka 92. Vlomili v juga Ponoči 8. julija, je neznanec vlomil v osebni avto jugo parkiran na Kardeljevem trgu v Velenju. Demontiral in odnesel je avtoradiokasetofon. Boštjan J. iz Velenja je oškodovan za okoli 30.000 tolarjev. Policijska postaja Mozirje Trčil v hišo V sredo, 5. julija, ob 22.10 je 40-letni Emil L. iz Nazarij vozil osebi avtomobil iz Radmirja proti Mozirju. Ko je v Nizki pripeljal na ravni del ceste v bližino stanovanjske hiše Nizka 3, je zapeljal na desno bankino in vožnjo približno 19 metrov nadaljeval po travniku in zapeljal čez dovozno pot. Pri tem je s prednjim delom vozila trčil v steno hiše in se v nesreči hudo poškodoval. Materialno škodo, ki je nastala v nesreči, so ocenili na okoli 350.000 tolarjev. Zabodel ga je v prsi V soboto, 8. julija, je ob 21. uri 17-letni Franjo K. iz Solčave v Domu planincev v Logarski dolini žalil in izzival 27-letnega Franca H. iz Migojnic. To je Franca tako razjezilo, da je z žepnim nožem zabodel Franja v prsi. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima hude poškodbe. Zoper Franca bodo policisti napisali kazensko ovadbo. Policijska postaja Žalec Vozil brez prižganih luči V torek, 4. julija, ob 21.35 je iz Prebolda proti Latkovi vasi s terenskim avtomobilom vozila 22-letna Alenka K. iz Latkove vasi. Ko je pripeljala v bližino bifeja Kapus, je zavijala v levo v trenutku, ko je iz smeri Latkove vasi proti Preboldu pripeljal brez luči na kolesu z motorjem 26-letni Boris S. iz Prebolda. V trčenju se je voznik kolesa z motorjem hudo poškodoval in se zdravi v celjski bolnišnici. Na mokrem vozišču ni uspel ustaviti V četrtek, 6. julija, ob 5.55 je iz Gomilskega proti Šempetru vozil tovorni avto 43-letni Alojz V. iz Domžal. Ko je pripeljal v bližino odcepa za naselje Šentrupert, je zmanjšal hitrost in vozilo ustavil, ker je voznik pred njim zavijal levo na lokalno cesto. V tistem trenutku je za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila 34-letni Anton Š. iz Grajske vasi, ki na mokrem cestišču ni uspel pravočasno ustaviti in je trčil v zadnji del tovornega avtomobila. V trčenju seje Anton Š. hudo poškodoval in se zdravi v celjski bolnišnici. Na vozlih je nastalo za okoli 500.000 tolarjev gmotne škode. Izgubil oblast nad kolesom z motorjem V nedeljo, 9. julija, ob 18.05 je 17-letni Albin P. iz Dobriča vozil kolo z motorjem iz Andraža proti Dobriču. Ko je v Andražu pripeljal v ostri nepregledni desni ovinek, je izgubil oblast nad vozilom in skupaj s sopotnikom 14-letnim Evgenom iz Dobriča padel po vozišču. V tistem je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtomobilom 55-letni Ivan D. iz Brega pri Polzeli, ki trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči sta se je voznik kolesa z motorjem in njegov sopotnik hudo telesno poškodovala. Vlom v vitrino urarstva V torek, 4. julija, okoli 1.30 je neznanec vlomil v vitrino urarstva Polajžer v Žalcu in iz vitrine ukradel več ročnih moških ur. Z dejanjem je lastnika Marjana P. iz Arje vasi oškodoval za okoli 550.000 tolarjev. Policisti policijske postaje Žalec so še istega dne prijeli osumljenca Franca A. iz Hrastnika, pri katerem so našli še vse ure. Zoper osumljenca, ki so ga pridržali. Franca A. so naslednji dan skupaj s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku, ki je za osumljenca odredil pripor. Vlom v avtomobil V četrtek, 6. julija, je neznanec vlomil v osebni avto golf parkiran pred zgradbo na Aškerčevi cesti v Žalcu. Iz avtomobila je demontiral digitalni avtoradio znamke Samsung in oškodoval lastnika Zdravka S. za okoli 30.000 tolarjev. Požar v stanovanju V petek, 7. julija, okoli 13.15 je zgorelo v prostoru stanovanja Nikolaja M. v Grižah. Do požara v katerem je zgorela lesena predelna stena, je prišlo zaradi neprevidno odvrženih cigaretnih ogorkov, ki niso bili povsem ugasnjeni, v smetnjak. Ogenj so pogasili domačini ob pomoči gasilcev. Zaradi hitrega posredovanja je nastalo le za okoli 100.000 tolarjev gmotne škode. Iz hiše ukradel devize Med 6. in 7. julijem je neznanec v Dobriši vasi 53/e izkoristil odsotnost Dušana G. in iz predsobe stanovanjske hiše ukradel hranilno knjižico, 2500 nemških mark in 183.000 italijanskih lir. Z dejanjem je zlikovec oškodoval Dušana G. za 210.000 tolarjev. Poletje, vročina, dopusti, počitnice, sproščenost, žeja, veselic e, prireditve... Naj to ne vpliva na vašo zbranost med vožnjo, da bo takih prizorov in črnih statistik čim manj. ■ foto: J. Miklavc Žejne so tudi živali! Društvo proti mučenju živali Celje naproša vse lastnike psov, predvsem psov čuvajev, priklenjenih na verigo, da v tej vročini poskrbijo, da bodo psi imeli svežo pitno vodo in senco. Isto velja za najdene pse in ostale živali. Hvaležne vam bodo! Spodnja Rečica 14, 63332 Rečica ob Savinji, tel. &fax.: 063/831 -810 tel.: 063/832-727 in 832-032 d.o.o. IN STORITVI 12"032 .c^prodM* OKNA: 60x60 8.606,00 SIT 80X60 9.821,00 SIT 60X90 9.662,00 SIT 100X120 15.365,00 SIT 140X120 18.322,00 SIT 80X140 15.154,00 SIT 140X140 20.486,00 SIT 140X90 15.682,00 SIT 80X120 13.358,00 SIT 180X120 26.664,00 SIT OKNA DK: 100X120 23.654,00 SIT 120X120 24.605,00 SIT 140X120 26.770,00 SIT 100X140 27.139,00 SIT BALKONSKA VRATA: 80X220 24.341,00 SIT 80X210 23.813,00 SIT 140X220 46.253,00 SIT STREŠNA OKNA: 65X112 25.710,00 SIT 74X112 27.390,00 SIT 85X112 28.490,00 SIT 64 X 80 23.780,00 SIT CENE SO VELEPRODAJNE BREZ P.D. POPUST 1 O % Podjetje Vtis pričakuje vaš obisk in nakup! Na zalogi tudi ostale dimenzije iz programa Glin! AER0KLUB VELENJE prireja LETALSKI Nedelja, MITING Program: 16.7.1995 - otvoritev mitinga ob 15.00 - letalstvo slovenske vojske - PILATUS PC9, vojaško letalo prvič predstavljeno javnosti - vrhunsko akrobatsko rusko letalo JAK 52 - padalci - akrobacije jadralnih letal - ultralahka letala in zmaji - letalska in avtomobilska razstava - modelarji, aerotaxi ves dan ... Po mitingu velika letalska veselica z ansamblom MIRA KUNCA in bogatim sreželovom ! -— V S P O R E~D 11181® ~— ——— —— julija 1995 ČETRTEK, 13. JULIJA SLOVENIJA 1 10.30 Videostrani 10.55 Mladenič in vila 11.05 Snorčki, ameriška risana nanizanka, 1/13 11.30 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija, 9/26 12.00 Po domaČe 13.00 Poročila 17.05 M. Von Rosen: Ljubezen na preizkušnji, ponovitev 2. dela švedske drame 18.00 TV dnevniki 18.05 Živžav 18.40 Fallerjevi, 16. del nemške serije 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Strta srca II: Helenine oči, 4. del francoske nadaljevanke 21.05 Tednik 22.05 TV dnevnik 3, vreme 22.15 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA: Večen sanjač, ameriška nanizanka 27/28 Gangster, ameriška nanizanka 10/22 SLOVENIJA 2 13.00 Euronews 15.55 V vrtincu 16.40 Sova, ponovitev 18.00 TV dnevniki 18.05 Regionalni studio Maribor 18.45 Že veste 19.15 Korziški škof, švedska nadaljevanka 2/4 20.05 Moški, ženske 21.10 Umetniški večer: portret Lojzeta Rozmana - Faca na film 22.20 Koncert ob 50. letnici Združenih narodov 23.30 Kolesarska dirka Tour de France - posnetek VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 NAJ SPOT-kontaktna oddaja o dance in pop glasbi 10.30 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka 12.00 Videostrani 20.00 Otroški program 20.25 EPP 20.30 BRLOG, Dovršen rop; humoristična nanizanka 21.00 Celovečerni film 22.30 HOROSKOP 22.35 Videostrani do 24.00 REGIONALNI STUDIO m I Vaša televizija - kanal 52 VELENJE. Stontetova 2 tel.: 063/864 405. Iok 063/854 268 PETEK, 14. JULIJA SLOVENIJA 1 11.10 Pet otrok in škrat, an-gleška nanizanka 5/6 11.35 Moja enciklopedija živali, 5. oddaja: krokodil 11.45 "MTVUnplugged": 10000 Maniacs 12.30 Že veste 13.00 Poročila 15.55 Rim tedna: Avstralija, ponovitev evropskega kopro-dukcijskega filma 18.00 TV dnevniki 18.05 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 28. oddaja 18.20 Pasje mesto, kanadska risana nanizanka 24/31 18.40 Fallerjevi, 17. del nemške serije 19.13 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2, vreme 20.0S Baraba, francoski film 22.00 Turistična oddaja 22.20 TV dnevnik 3, vreme 22.35 Žarišče 23.00 SOVA: Brooklynski most, ameriška nanizanka 15/22 Gangster, ameriška nanizanka 11/22 0.20 Brane Rončel izza odra, ponovitev SLOVENIJA 2 12.35 Forum 12.50 Strta srca II: Helenine oči, 3. del francoske nadaljevanke 13.40 Omizje 15.40 Osmi dan 16.35 Sova, ponovitev 18.00 TV dnevniki 18.05 Regionalni studio Koper 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Hewittje pa drugačen, angleška oddaja 20.05 Malibujska cesta 2000, ameriška nadaljevanka 5/6 21.00 Podmornice: jekleni morski psi, avstralska dokumentarna nadaljevanka 1/4 21.55 (Ne)znani oder 22.55 Anton Tomaž Linhart: Županova Micka, posnetek gledališke predstave SLG Celje 23.30 Gospodar muh, angleški film (čB) VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 BRLOG, humoristična nanizanka 10.00 Rim 12.00 Videostrani 19.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ -kontaktna oddaja zanimivi gosti, igranje video igrice, glasbeni spoti, itd. 20.00 Otroški program 20.25 EPP 20.30 AVTODROM, oddaja za ljubitelje avtomobilizma 21.30 HOROSKOP 21.35 Videostrani do 24.00 SOBOTA, 15. JULIJA SLOVENIJA 1 10.30 Radovedni Taček: gosenica 10.45 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 28. oddaja 11.00 Prgišče priljubljenih pravljic, lutkovna igrica 8/13 11.15 Pravljičar, 9. zadnji del ameriške nanizanke 11.40 Korziški škof, švedska nadaljevanka 2/4 12.30 Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Moški, ženske 14.05 Malo angleščine, prosim 14.30 Tednik 15.15 Baraba, ponovitev francoskega filma 17.00 Ostržkove prigode, 3. del italijanske nadaljevanke 18.00 TV dnevniki 18.05 Mladi Picasso, španska nadaljevanka 3/8 18.40 Fallerjevi, 18. del nemške serije 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.52 Utrip 20.10 Strta srca II: Helenine oči, 5. del francoske nadaljevanke 21.05 Za TV kamero 21.20 Ognjena noč, ameriška dokumentarna serija 3/10 21.50 Ozare 22.00 TV dnevnik 3, vreme 22.30 SOVA: Gangster, ameriška nanizanka 12/22 Dolly Dearest, ameriški film SLOVENIJA 2 08.00 Euronews 10.00 Miles Daviš in prijatelji 11.00 Strta srca II: Helenine oči, 4. del franc. nadaljevanke 11.55 Turistična oddaja 12.10 Sova, ponovitev 15.55 Prosto plezanje Ma-sters, posn. iz Kranja 16.25 Velenje: nogomet - pokal Intertoto - Rudar: Koeln, prenos 18.30 Alpe-Donava-Jadran 19.05 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper-Capodistria 20.10 Obraz leta, posnetek 21.30 Melodije morja in sonca, prenos 22.40 Sobotna noč: Live Aid, koncert ob 10-letnici VTV 09.00 Testni signal 09.30 Otroški MiŠ Maš - pon. 10.30 AVTODROM, oddaja za ljubitelje avtomobilizma 12.00 Videostrani 20.00 Otroški program 21.00 EPP 21.05 391. VTV MAGAZIN 21.35 MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba 22.20 HOROSKOP 22.25 Videostrani do 24.00 NEDELJA, 16. JULIJA SLOVENIJA 1 08.35 Živ žav, ponovitev 09.10 Arabela se vrača, češka nadaljevanka 13/26 09.40 Za TV kamero, ponovitev 09.55 Nedeljska maša, prenos iz Celja 11.00 Koroška poje, 2. del 11.30 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 2/16 12.00 Obzorja duha 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Malibujska cesta 2000, ponovitev ameriške nadaljevanke 5/6 15.15 Shall we dance, ameriški film (ČB) 17.00 L'Alerte Rouge, francoska nadaljevanka 1/4 18.00 TV dnevniki 18.05 Po domače 19.05 Risanka 19.18 Loto 19.30 Tv dnevnik 2, vreme 19.52 Zrcalo tedna 20.10 Zakladi sveta: Mehika, francoski pustolovski kviz, 3. oddaja 21.50 National Geographic, ameriška dokumentarna serija 15/16 22.40 Tv dnevnik 3, vreme 23.00 SOVA: The secrets of Lake Success, ameriška nadaljevanka 1/3 SLOVENIJA 2 08.00 Euronews 10.00 Anton Tomaž Linhart: Županova Micka, posnetek gledališke predstave SLG Celje 10.50 Strta srca II: Helenine oči 11.40 Sova, ponovitev 13.30 Melodije morja in sonca, ponovitev 14.40 Kolesarska dirka Maraton Francija, reportaža 14.50 Silverstone: F-lza VN Velike Britanije, prenos 17.10 Igra ljudskih množic, športni film 18.05 Obraz leta, ponovitev 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.52 Zrcalo tedna 20.10 Penderecki: Pasijon po luki, koncert 21.40 Evropsko leto glasbe, kronika 22.30 športni pregled VTV_ 08.00 Videostrani 08.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda: Otroški program; OTROŠKI MIŠ MAŠ ; 390. VTV MAGAZIN; ŠPORTNI TOREK; ŠPORTNI GOST; EPP; 391. VTV MAGAZIN; MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba; ALBUM SHOW; NAJ SPOT; TV PRODAJA; HOROSKOP ........ Videostrani do 24.00 PONEDELJEK, 17. JULIJA SLOVENIJA 1 09.35 Malo angleščine, prosim 10.00 Ne pohodi ga, ponovitev 10.30 Kapitan Povver, ameriška nanizanka 4/22 10.55 Znanje za znanje, učite se z nami 11.20 šampion Rodea, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 športni pregled, ponovitev 15.45 Umetniški večer: portret Lojzeta Rozmana - Faca za film 16.50 Obzorja duha 17.20 Dober dan, Koroška 18.00 TV dnevniki 18.05 Radovedni Taček: platno 18.20 Prgišče priljubljenih pravljic, lutkovna igrica 9/13 18.35 Fallerjevi, 19. del nemške serije 19.05 Risanka 19.18 Žrebanje4x4 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Stranski učinki, kanadska nanizanka 3/13 21.00 Gospodarska oddaja: Made in Slovenia 22.00 TV dnevnik 3, vreme 2.15 Žarišče 22.40 SOVA: Seinfeld, ameriška nanizanka 3/18 Gangster, ameriška nanizanka 13/22 SLOVENIJA 2 13.00 Euronews 13:45 Utrip 14.00 Zrcalo tedna 14.15 Zakladi sveta: Mehika, francoski pustolovski kviz, 3. oddaja 15.45 Hewittje pa drugačen, angleška oddaja 16.25 Sova, ponovitev 18.00 TV dnevniki 18.05 Regionalni studio Maribor 18.45 TV Avtomagazin 19.15 Atletika DP za člane, posnetek 20.05 Po Et Contra 20.55 Odmevi, angleška nadaljevanka 3/4 21.45 Studio City 23.00 Brane Rončel izza odra: David Murray & Octofunk, 1. del VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 391. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 12.00 Videostrani 20.00 Otroški program 20.25 EPP 20.30 ALBUM SHOVV -zabavno glasbena oddaja 21.25 HOROSKOP 21.30 Videostrani do 24.00 TOREK, 18. JULIJA SLOVENIJA 1 10.25 O. J. - Končna prireditev 11.10 čistilna mašina, kanadski film 12.35 TV Avtomagazin 13.00 Poročila 13.05 DP v atletiki za člane, ponovitev 14.25 Sobotna noč, ponovitev 17.20 Mostovi 18.00 TV dnevniki 18.05 Arabela se vrača, češka nadaljevanka 14/26 18.40 Fallerjevi, 20. del nemške serije 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Strta srca II: Helenine oči, 6. del francoske nadaljevanke 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3, vreme 22.15 Žarišče 22.35 Poslovna borza 22.50 SOVA: Skrajnosti, angleška nadaljevanka 2/7 Gangster, ameriška nanizanka 14/22 SLOVENIJA 2 10.45 Sobotna noč 14.25 Malo angleščine, prosim 14.50 National Geographic, ameriška dokumentarna serija 15/16 15.0 Karaoke, ponovitev 16.40 Sova, ponovitev 18.00 TV dnevniki 18.05 Regionalni studio Koper 18.45 Iz življenja za življenje 19.15 Videošpon 20.05 Gore in ljudje 21.00 "MTV Unplugged": Mid-night Oil 21.45 M. Von Rosen: Ljubezen na preizkušnji, 3. zadnji del švedske drame 22.30 Svet poroča 23.00 Kolesarska dirka Tour d'France VTV__ 09.00 Testni signal 09.30 ALBUM SHOVV-zabavno glasbena oddaja 12.00 Videostrani 20.00 Otroški program 21.00 EPP 21.05 392. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 21.25 ŠPORTNI TOREK 21.45 ŠPORTNI GOST 22.15 HOROSKOP 22.20 Videostrani do 24.00 SREDA, 19. JULIJA SLOVENIJA 1 10.35 Hroščosned, ameriška risana serija 14/21 10.55 Podmornice: jekleni morski psi, avstralska dokumentarna nadaljevanka 1/4 11.40 Iz življenja za življenje 12.00 Ognjena moč, ameriška dokumentarna serija 3/10 12.30 Alpe-Donava-Jadran 13.00 Poročila 15.30 (Ne)znani oder 16.30 Odmevi, ponovitev angleške nadaljevanke 3/4 17.20 Slovenci v zamejstvu 18.00 TV dnevniki 18.05 Na smrt prestrašeni, agnleška nadajevanka 1/6 18.40 Fallerjevi, 21. del nemške serije 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Forum 20.25 FILM TEDNA: Tema v Tallinu, finsko-estonsko-šved-sklfllm 22.10 TV dnevnik 3, vreme 22.25 Žarišče 22.50 SOVA: Princ z Bel-Aira, ameriška nanizanka 15/24 Gangster, ameriška nanizanka 15/22 SLOVENIJA 2 13.00 Euronevvs 14.35 Zgodbe iz školjke 15.10 Stranski učinki, kanadska nanizanka 3/13 15.55 Videošpon 16.40 Sova, ponovitev 18.00 TV dnevniki 18.05 RPL - Studio Luwigana 18.45 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija 10/26 19.15 V vrtincu 20.05 športna sreda: Olimpijsko stoletje, športni film, 2. del Kolesarska dirka Tour de France, posnetek 21.10 Omizje VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 392. VTV magazin - informativni regionalni program 09.50 ŠPORTNI TOREK 10.10 ŠPORTNI GOST 12.00 Videostrani 20.00 Otroški program 21.00 EPP 21.05 VIDEO TOP-oddaja o ročk glasbi 22.10 TROPSKA VROČICA, Smrtnonosni udarec, l.del, ameriška detektivska nanizanka 23.00 HOROSKOP 23.05 TV PRODAJA 23.10 Videostrani do 24.00 PETEK, 14. julij TVS 120.05_ Baraba, francoski barvni film Režija: Jose Giovanni Igrajo: Uno Ventura, Bernard Glradeaux, Claudla Cardlnale,... Glavni junak pustolovskega filma je nekdanji dirkač, ki zdaj išče srečo po zlatih rudnikih. Ko ga napadejo in uničijo njegov ne preveč donosni rudnik, odkrije pravi zlati zaklad, za katerega pa potrebuje sodobno tehnologijo, saj se skriva na dnu reke pod deročimi slapovi. Vrne se v civilizacijo in obišče mlajšega prijatelja, ki pa noče nič slišati o tem, da Gospodar muh, angleški črno beli film Režija: Peter Brook Igrajo: James Aubrey, Tom Chapin, Roger Elvln,... Režiserje film posnel po istoimenskem znamenitem romanu VVilliama Goldinga. Zgodba nam predstavi dečke, ki se znajdejo sami na nenaseljenem tropskem otoku. Ali bodo zmogli dovolj pameti za usklajeno delovanje, organizirano sodelovanje pod izbranim oziroma izvoljenim vodstvom na-jagresivnejšega, najmočnejšega posameznika; ali bodo zmogli ali pa se docela razčlovečili in podivjali ter se medsebojno iztrebljali? SOVA: Doly Dearest, ameriški barvni film Režija: Marla Lease Igrajo: Rlp Tom, Sam Bot-toms, Denise Crosby Gre za grozljivko, v kateri ameriška družina vzame v najem propadajočo trgovinico otroških igrač. V bližini pa arheologi raziskujejo in kopljejo rove v stape inkovske naselbine. Izkaže se, da gre za neko drugo pleme - Sanzijce, ki so se zapisali hudiču. Ko se zli duhovi pri izkopavanju rešijo, se naselijo v otroških igračah... NEDELJA, 16. julij TVS 117.00_ Rdeči alarm, francoska barvna nadaljevanka Režija: Gilles Katz Igrajo: Bernard Pierre Don-nadleu, Sylvain Joubert, Phl-llppe Puchain,... Junaki nadaljevanke so prostovoljni gasilci. Prihajajo iz različnih slojev oziroma opravljajo tako različne poklice kot so zidar, gospodinja, kuhar, duhovnik, vendar nastopijo kot eno, ko to zahteva nevarna situacija. Ko se zberejo na tradicionalnem srečanju, radožive trenutke prekine alarma - bližnji gozd je zajel požar, ki se naglo širi. Praznična noč se v trenutku spremeni v noč boja zoper podivjani ogenj, v boj na življenje in smrt... TVS 123.00 SOVA: Skrivnosti mesteca Lake Success, ameriška barvna nadaljevanka Režija: Peter Ellls Igrajo: John Bradley, Rebec-cah Bush, Samantha Eggar In drugi Nadaljevanka se vpisuje v tradicijo žajfastih, saj bo pritegnila ljubiteljice in ljubitelje tega žanra - v njej ne manjka niti spletk niti neverjetnih ljubezenskih zgodb. Zgoščeno pripoveduje o svetu moči, ljubezni, izdanih prijateljstvih in junakinjini volji, da ohrani imperij, ki gaje ustvaril njen oče... SREDA, 19. julij TVS 120.25_ Tema v Talinu, eston-sko-finsko-švedska ko-produkcija, črno beli in barvni film Režija: Ikka Jarvulaturl Igrajo: Ivo Uukkivl, Milena Gulbe,... Po osamosvojitvi, odcepitvi od nekdanje Sovjetske zveze, seje mala baltiška država Estonija predstavila svetu z izredno zanimivim, pravzaprav nenavadnim poosamosvojitve-nim filmom. Namesto promocijsko naravnanega filma so se odločili za izzivajočo krimi-nalko, ki pa seveda je, na poseben način, povezana z osamosvojitvijo in z njo povezanimi nevarnostmi za majhno državo, ki se sooča z notranjimi in zunanjimi nasprotniki, ki izkoriščajo morebitne vrzeli v varnostnem in pravnem sistemu na novo vzpostavljene države. Film je dobil nagrado za najboljši skandinavski film, nagrado Fassbinder in nagrado festivala v Solunu. bi se mu pridružil na pustolovski poti. Toda druščina končno krene na nevarno pot... TVS 2 23.30 SOBOTA, 15. julij TVS 122.30 13. julija 1995 _ ŠPORT KAK VAS 13 Rudarji na ŠvedskemJUonili šele v^zadnji^dvajsetih minutah V soboto Koein VAKSJO -Za nogometaši velenjskega Rudarja Je nova velika mednarodna Izkušnja. V nedeljo popoldne so se v mestu Vaxjd na Švedskem v tretjem krogu pokala Intertoto In v svoji drugI tekmi tega tekmovanja srečali s tam-kašnjim Ostersom. Švedi, ki Imajo tudi dva reprezentanta, Iz njihovih mt pa Je Izšel tudi reprezentančni vratar Ravelll, so tmagall s 3:1. V soboto ob 16.30 pa v Velenju nemški koeln. Za nogometaše velenjskega Rudarja je nedvomno letošnje poletje najzahtevnejše doslej. Zaradi pokala Intertoto so tako-rekoč v nenehni napetosti. Njihove misli pa niso usmerjene predvsem in samo na to zanimivo tekmovanje, saj se tudi nova prvenstvena sezona hitro bliža. Včeraj zjutraj krepko čez polnoč so se vmili s Švedske, kjer so v mestu Vaxjo proti tamkšanje-mu prvoligašu doživeli tudi svoj prvi mednarodni krst na tujem igrišču. Rudarji so s peščico spremljevalcev odpotovali na to dolgo pot v soboto v zgodnjih jutranjih urah in po desetih urah potovanja - vožnje z avtobusom iz Velenja do ljubljanskega letališča, nato z letalom do glavnega danskega mesta in naprej spet z avtobusom, po približno desetih urah potovanja prispeli v to švedsko mesto s približno 75.000 prebivalci. Gostitelji so bili zelo gostoljubni, o nekakšni švedski hladnokrvnosti ni bilo nikjer nobene sledi. Res pa je, da v tem času za nogomet niso preveč ogreti, saj se je na tekmi zbralo samo 522 (kakšna natančnost) gledalcev. Da ljudi ne bo več, nam je že prejšnji dan povedal predstavnik kluba, ko je dejal, da je to zelo slab čas za nogomet. Konec tedna so skorajda povsod zaprli tovarne in ljudje so odšli na poletni oddih. Če hočeš biti dober Šved, moraš živeti za tri v-je: hiša, vikend in volvo, in ljudje so vzeli vse potrebno ter odhiteli v te svoje skromne hišice. Mesto je bilo resnično kot izumrlo. Igralcev prazne tribune, mislimo na Švede, sploh niso motile, kajti vseeno je bila med njimi skupina organiziranih navijačev s klubskimi pripomočki in vseh devetdeset minut vroče navijala za svoje rdeče-modre. V peščici velenjskega spremstva pa so imeli podporo tudi naši nogometaši. Čsters ima v Švedskem prvenstvu nadvse vidno vlogo, saj je bil v minulem prvenstvu peti. Gre za zelo močno ekipo, ki ima trenutno dva reprezentanta. V tem času je v polni formi, saj so 3. julija odigrali 12. redno prvenstvo tekmo, že 30. bodo prvenstvo nadaljevali, ta vmesni čas pa so "prosti" za pokalno tekmovanje. Skratka, so spoštovanja vreden nasprotnik. So telesno precej močnejši in tudi višji od Rudarjevih igralcev. Le nekaj jih je nižjih od 180 cm, njihov rezervni vratar ima kar 193 cm, eden izmed igralcev - strelec tretjega zadetka, pa kar 190. V prvem polčasu so prisilili v spoštovanje tudi "rudarje", ki so začeli zelo previdno. Takoj, ko je estonski sodnik dal znak za začetek tekme, in ko sta si domači in naš kapetan (Slavko Javornik) izmenjali klubski zastavici, so domači pritisnili na vso moč. Tekmo so želeli čim prej odločiti, zato so že v prvih minutah ponudili "rudarjem" vse značilnosti svoje igre: napadalnost, hitrost in sijajen skok. Na kakšnih mukah so bili v prvem delu igralci Bojana Prašnikarja najbolje pove podatek o kotih: gostitelji so jih v prvem delu izvajali kar devet, gostje le enega, sicer pa je bilo končno razmerje v kotih 15: 4. V drugem polčasu torej samo 5:3. Vse to pove, da gostje igrali (morali so) nekako bolj zaprto in na nasprotni napad le bolj redko mislili, ne dobesedno, mislili gotovo so, ampak domači nogometaši so jim (pre)hitro odvzemali žogo, tako da so Velenjčani le redko prihajali v bližino domačega šestnajstmetrskega prostora, vanj pa sploh redko. Toda... po 23. minutah igre je domača obramba Karate kjub Tj|er Zelo uspešna sezona Spomnimo se rezultatov v Postojni, dne 25. februarja, kjer so se izkazali najmlajši in s pokalne tekme odnesli kar nekaj medalj: eno prvo mesto, ki ga je dosegel Omer Tabakovič, in dve drugi mesti, ki sta ju zasedla Alisa Redžid in Bego Avdič, vsak v svoji kategoriji. Sledilo je državno prvenstvo za člane in članice v Mariboru 19. marca, kjer je Mirsada Tabakovid zasedla tretje mestov v borbah v absolutni kategoriji in četrto mesto v težki kategoriji. Nalednja tekma je bila v Sevnici 20. maja, kjer so se spet izkazali najmlajši in odnesli pet pokalov in sedem medalj, od tega tri prva mesta: Omer Tabakovid pri malčkih v kalah posamezno, Alisa Redžid pri malčicah v katah posamezno in Denis Musid v borbah v svoji kategoriji; drugo mesto je zasedla ekipa starejših dečkov (Gashi, Avdid, Musid), tretje spoznala, da "rudarji" prihajajo k sebi, da začetna trema vendarle plahni, predvsem pa, da se niso prišli le branit. Ničkolikokrat se je že zgodilo, da je moral nasprotnik kljub veliki premoči na koncu sklonjenih glav zapuščati igrišče. V tej minuti so naši navijači na tribuni gotovo prvič začeli moliti, da bi se to "nenapisano nogometno" pravilo zgodilo tudi v nedeljo popoldne. Ismet Ekmečič je končno ušel svojemu nasprotniku, znašel se je v izvrstnem položaju. Žogo smo že videli v mreži, od navdušenja smo skupaj z navijači že hoteli eksplodirati, pa je eden izmed švedskih branilcev s skrajnim naporom spravil žogo v kot. Do konca prvega dela igre se kljub nadljnji premoči Švedov na srečo ni nič zgodilo pred velenjskim vratarjem Stankovičem, ki je bil nadvse zaslužen, daje bilo tako. Brez napake pa so igrali seveda tudi Rudarjevi branilci. Verjetno zeleno-črni še nikoli doslej niso tako živčno pogledovali na velik semafor na stadionu ( na katerem se je kmalu pojavil tudi uradni podatek o številu gledalcev - 522), kot prav tokrat. Petnajstminutni odmor so zelo potrebovali. O prvih 45. minutah je trener Bojan Prašnikar Povedal: "Glede na to, da nismo nasprotnika poznali, smo se odločili za previdnejšo igro, domači pa so hoteli kar najhitreje streti naš odpor in si priigrati zade-tkovno prednost. Nasprotnik nas je dobesedno prisilil na zaprto igro. Ker pa naši napadalci nekako niso znali zadržati žoge dalj časa v nogah, so se napadi domačih vrstili eden za drugim in obramba je bila na precejšnjih mukah. Tu sta glavno breme nosila Stankovič in Sillo z veliko pomočjo Hudarina, ki so bili nekako stebri naše obrambe. Sicer pa je bilo važno, da smo prvih 45. minut kljub takšnemu razpletu na igriščiu, vzdržali." Nasprotnika je trener že malce prečital in v odmoru so se dogovorili, da "moramo igrati napadalneje." Takoj na začetku drugega polčasa je gostujoči trener poslal v igro namesto Slavka Javornika in Stjepana Pranjiča Ervina Polovšaka in Zorana Pav-loviča, približno petnasjst minut pred koncem pa še Jerneja Javornika namesto Milana Žurmana. Sledilo je obodbje zelo dobre igre igralcev Rudarja, obdobje, v katerem so bili celo bližje vodstvu kot gostitelji. V 47. minuti smo znova že videli žogo v domači mreži. Žal, je strel Slavka Komarja zadržala desna vratnica; to se je zgodilo že 47. minuti. Točno deset minut za tem se je Komar znašel v novi veliki priložnosti. Spet je ušel svojim čuvajem, spet smo že videli žogo v mreži, a jo je je domači vratar zadnji hip in nekako po čudežno zbil v kot. Skratka, tri velike Rudarjeve priložnosti... Pravilo, če ne daš, dobiš, je bilo značilno tudi za to tekmo, vendar ne v velenjsko korist. V 71. minuti je končno "počila" Rudarjeva obramba -1:0, Erntsson, samo štiri minute za tem že 2 : 0 (isti igralec), tretji zadetek pa je za domačine dosegel visoki Andreas Bild s strelom z enajstih metrov. V tretji veliki priložnosti je Komar vendarle uspel in tri minute pred koncem ublažil poraz. O nedeljski tekmi so igralci verjetno razmišljali še včeraj, ko jim je trener Bojan Prašnikar odmeril dan počitka po naporni tekmi, treniranju in potovanju. Gostitelji so jim namreč omogočili, da so lahko soboto, ponedeljek in v torek trenirali na enem izmed njihovih igrišč, tako da zaradi štiridnevne poti niso izgubili niti urice načrtovanih priprav. Danes jih čakata spet dve trdi vaji, tudi jutri. mesto pa je dosegel Arsen Gashi pri starejših dečkih v borbah v težki kategoriji. V Ravnah na Koroškem se je 23. aprila na tumiiju kata izkazala Alisa Redžid, ki je zasedla prvo mesto v katah posamezno pri malčicah. Mir-sadi Tabakovid je prvo mesto ušlo, ko jo je v finalu premagala tekmovalka iz Črnuč pri dekletih v katah posamezno. Na koncu naj omenimo še državno prvenstvo v borbah ekipno za mladince in mladinke v Žalcu 24. junija, kjer se je izkazala ekipa mlajših mladincev in zasedla četrto mesto (Tabakovič, Gashi, Trumid, Glotid). Z dosedanjim delom in trudom je naš mladi klub dosegel veliko uspehov. Upamo, da bomo v novi sezoni v jesenskem delu tekmovanj dosegli še boljše rezultate. ■ Bego Tabakovič priprav, nov predsednik Šmarski nogometaši so priprave na nove sezono v drugi ligi pričeli sredi prejšnjega tedna. Na domačem igrišču trenirajo trikrat dnevno, treninge pa vodita Drago Kostanjšek in Franc Oblak. Kluba ni zapustil noben igralec, novi so Pire (Papir Radeče) ter Češnovar in Jurčec (Slovenj gradeč), vodstvo pa se pogovarja še s tremi igralci, ki naj bi se v priprave vključili konec tega tedna. Do začetka prvenstva bodo nogometaši ERE Šmartno odigrali deset prijateljskih tekem. Klub ima tudi novega predsednika. Bojan Kladnik je namreč zaradi preobremenjenosti prepustil predsedniško mesto Stanetu Polovšaku. ■ J. G. Mali nogomet Liga "Šmartno 95" Z 11.krogom so končali prvi del letne lige malega nogometa Šmartno 95. Rezultati - Podgora:Adriatic 0:1, Andraž:Adsalute 0:3, Little RiverJastrebi 6:2, RBM Commerce:Abstinenti 6:2, Letuš:Lajše 4:0 in Roje:Beni 1:3. Po prvem delu vodi RBM Commerce z 22 točkami, sledijo pa Little River 16, Adsalute in Lajše po 15, Beni 14, Adriatic 13, Podgora 9, Jastrebi 7, Andraž 6, Abstinenti, Letuš in Roje po 4 točke. Pri strelcih je prvi Lukner s 17, za njim pa sta Majhen s 16 in Malus s 13 zadetki. ■ A.P. v soboto pa že nov nasprotnik -tipičen (tokrat) predstavnik nemškega nogometa - Koeln, ki bo zahteval seveda drugačen način igre. "Spet bomo na težki preizkušnji, kako ubraniti svoj ugled in ugled slovenskega nogometa. Toda prepričan sem v dobro igro naših igralcev, saj imajo sedaj v nogah že dve trdi preizkušnji, ki sta pokazali, da formo stopnjujemo. Konec koncev nas je v tekmi s Švedi ločilo od velikega uspeha le slabih dvajset minut. Vsekakor pa si zelo želimo, da bi v tem tekmovanju osvojili vsaj točko. Vabimo gledalce, da pojutrišnjem napolnijo tribuno, morda pa bomo le uspeli," nam je dejal Rudarjev trener tik pred pristankom letala na ljubljanskem letališču. ■S. Vovk Katarina Srebotnik •••••••••••••••• Evropa je osvojena Po izjemnih uspehih slovenskih mladinskih teniških reprezentanc v zimskem obdobju, ko so se na končnih lestvicah uvrstile v sam evropski vrh, je napočilo še lepše poletje. Posebej to velja za deklice do 14 let, ki navdušujejo našo in evropsko, torej tudi svetovno teniško javnost. Pod vodstvom zvezne kapeta-nke, proslavljene Mime Jaušovec in trenerja Siniše Večiča so v nedeljo dosegle doslej največji uspeh slovenskega tenisa, vsaj v tej starostni kategoriji. Gotovo tako nadarjene generacije ni bilo vse od časov Mime Jaušovec. Slovenske deklice so namreč na ekipnem evropskem prvenstvu v Angliji osvojile zlato kolajno in naslov evropskih prvakinj. V četrtfinalu so premagale Rusijo s 4:1, v polfi-nalu Madžarsko kar s 5:0 in v nedeljskem finalu še Slovaško s 4:1. Steber te ekipe je ob Mariborčanki Tini Pisnik Ve- lenjčanka Katarina Srebotnik. Obe sta dobili vse posamične partije in vse igre dvojic, v katerih seveda igrata skupaj. S tem uspehom so si med drugim zagotovile nastop na ekipnem svetovnem prvenstvu, ki bo od 30.avgusta do 3.septembra na Japonskem, Tina in Katarina bosta igrali vidno vlogo tudi na evropskem posamičnem prvenstvu avgusta v italijanski Genovi, Katarina pa si je z dosežki v Angliji še utrdila vodilno mesto na evropski jakostni lestvici. Po teh dveh velikih tekmovanjih bosta obe imeli priložnost za novo svetovno uveljavitev na znamenitem Orange Bovvlu decembra v Miamiju. Njun trener in ostali strokovnjaki ocenjujejo, da je ta ge-neracaija izredno talentirana, Tina in Katarina pa v njej zunajserijski igralki, vendar bo tudi njun nadaljnji razvoj odvisen predvsem od v vlaganj v slovenske teniške upe. mjp Konjeniški šport •••••••••••••• Novi državni prvaki Konjeniški klub Celje praznuje letos 50. obletnico delovanja in je na lepem travnatem parkurju v Škof j i vasi priredil tridnevno državno prvenstvo v preskakovanju ovir. To je najpomembnejši dogodek konjeniške sezone, ki je prav zdaj v največjem razmahu. V treh dneh smo gledali osem tekem. Tekmovali so mlajši mladinci (jahači do 14. leta), mladi konji na zaprekah višine 1.10 m, mladinci na 1.20 m in člani na zaprekah višine 1.30 m. V vseh kategorijah so bili tekmovalci zelo izenačeni, prvaki so bili znani šele po zadnjih parkuijih. Med mlajšimi mladinci naš klub nima tekmovalcev, državni prvak je postal Jure Grubačevič iz KK Novo Mesto, ki je v dveh parkuijih naredil samo eno napako. Sledilo je tekmovanje mladih konj, ki je potekalo v dveh parkuijih. To je predvsem tekmovanje konj, nastopajo konji do petih let. Naš Lovro Blatnik je s Saturnom dobil skupaj 11 kazenskih točk in osvojil 12. mesto. To je uspeh, saj so v konkurenci nastopili tudi zelo izkušeni starejši tekmovalci. Zmagal je Laufer z Lyro iz Piramide Maribor. V skupni razvrstitvi mladincev je zmagala Kapetanova iz Celja, ki je že lani le malo zaostajala za našo Novakovo, ki pa je letos nastopila v članski konkurenci. Najbolj so bile zanimive odločitve za članskega državnega prvaka. Po prvem dnevu je vodil naš Aleš Pevec z Atlasom, le malo pa je za njim zaostajal lanskoletni prvak Kučer. Do zadnjega parkurja, ki je bil visok 1,40 m, sta bila oba izenačena. Tu pa je Pevec naredil drobno napako in Andrej Klučer je z Leokadijo ubranil lanskoletni naslov. Tretji je bil Smolnikar iz Krumperka. Dobili smo tudi nove ekipne prvake, ki so v mladinski konkurenci Celjani, v članski pa sta naslov osvojila naša najboljša tekmovalca Maja Novak z Oxer Gitanom in Aleš Pevec z Atlasom. plavale Odlični v Ljubljani Plavalni klub Ljubljana je pred nedavnim organiziral že 20. tradicionalni mednarodni plavalni miting za "Pokal mesta Ljubljana". Tekmovanje je potekalo v kadetski in mladinski konkurenci. Na obnovljenem bazenu na Koleziji se je zbralo 287 plavalcev iz Italije, Madžarske, Slovaške in vseh slovenskih klubov. Med njimi je tekmovalo tudi 13 najboljših plavalcev Plavalnega kluba Velenje. Njihovi dosežki so bili tudi tokrat odlični, kar je značilno za vso letošnjo sezono. Dosegli so 6 prvih, 4 druga in 3 tretja mesta. Najuspešnejši je bil Andraž Valcl s štirimi zmagami in Ajca Valcl z dvema zmagama. Presenečenje je bila trojna zmaga velenjskih kadetov v disciplini 200 m in 400 m prosto. Dosegli so jih Andraž Valcl, Mario Petras in Jure Primožič. Andraž Valcl je tudi v disciplini 200 m delfin po mednarodnih točkah dosegel najboljši rezultat med kadeti. Vsi omenjeni plavalci so za svoje rezultate prejeli denarne in praktične nagrade. Rezultati najbolje uvrščenih velenjskih plavalcev: Kadeti - 100 m prosto: 2. Mario Petras 58.48; 200 m prosto: 1. Andraž Valcl 2:07.28, 2. Mario Petras 2:10.75, 3. Jure Primočič 2:11.22; 400 m prosto: 1. Andraž Valcl 4:23.30, 2. Jure Primožič 4:27.69, 3. Mario Petras 4:28.46; 100 m delfin: 1. Andraž Valcl 1:02.07; 200 m delfin: 1. Andraž Valcl 1:14.17, 4. Jure Primožič 2:33.93; 100 m prsno: 7. Jure Majhen 1:20.17; 200 m prsno: 7. Jure Majhen 2:54.04. Mladinke - 100 m prosto: 3. Ajda Valcl 1:02.59; 100 m hrbtno: 1. Ajda Valcl 1:09.05; 200 m hrbtno: 1. Ajda Valcl 2:27.55; 100 m prsno: 4. Mateja Udovičič 1:24.31; 200 m prsno: 2. Mateja Udovičič 3:01.36. Ta teden najboljši velenjski plavalec Andraž Valcl tekmuje na 3. evropskih olimpijskih dnevih mladih v Angliji. Na tem tekmovanju nastopa več kot 2000 mladih športnikov iz 46 držav, med njimi 26 iz Slovenije. ■ Marko Primožič Modelarstvo •••••••••• Klaus in Melanšek zmagala Na mednarodnem tekmovanju daljinsko vodenin modelov čolnov so velenjski modelarji dosegli lepe uvrstitve. V kategoriji FSR junior so se od prvega do tretjega mesta zvrstili Klaus, Škoflek in Žiga Melanšek; v kategoriji FSR-V 3,5 sta bila Vodončnik peti in Šentjurc sedmi, v kategoriji FSR-V 6,5 je bil Janez Melanšek šesti, ki pa je zmagal v kategoriji FSR V 15, tretji je bil Vodončnik in sedmi Klaus. pikado Pokal v Maribor V nedeljo zjutraj se je v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki končal veliki poletni turnir Alfa v elektronskem pikadu. V finalu je nastopilo 32 tekmovalcev, ki so se v finale uvrstili po doseženih točkah. Te so več kot dva meseca zbirali na 15. kvalifikacijskih turnirjih, ki so potekali po savinjsko-štajerskem območju. Na finalnem turnirju so igrali disciplino 501 Master Out, tekmovalci pa so se poleg pokalov potegovali za nagradni sklad 160.000 tolaijev. Finalni turnir je odprl podžupan Šmartnega ob Paki, gospod Martin Hrastnik. Končni rezultati: 1. mesto: Brane Fiačko (ekipa Kamnica Maribor), 2. mesto: Robert Crnjac (ekipa Pod lipo Šmartno ob Paki), 3. mesto: Primož Jelen (ekipa Čuk Velenje). B.J. OBVESCEVALEC ............ 3. julija 15 EDINI SKLAD ZA PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE S 40 LET NENEHNEGA DELOVANJA Stf^ ŠTEVILO ČLANOV NAŠEGA ^^g SKLADA SE STALNO , Zada soštevilne, zato zahtevajte dodatne informacije od naših zastopnikov ali neposredno pri Skladu v Ljubljani. Želimo vas opozoriti samo na nekatere: H - Štiri desetletja izkušenj, - Sklad ima prek 23.000 članov, - Skladovo pokojnino prejema 3.800 članov, - Prisotni smo v vsaki občini, - Sklad ni namenjen le obrtnikom, temveč vsem državljanom starim nad 18 let, - Sklad ima trdne finančne temelje, - Sredstva Sklada so varno naložena, - Redno izpolnjevanje vseh obveznosti do članov Sklada, - Veliko število zavarovalnih razredov, ki jih lahko poljubno spreminjate DA BI SI NA STAROST ZAGOTOVILI ČLOVEKA VREDNO ŽIVLJENJE, OBSTAJA REŠITEV - PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE PRI NAŠEM SKLADU. 1 SKLAD ZA VZAJEMNO POMOČ SAMOSTOJIH OBRTNIKOV SLOVENIJE Zastopnik za velenjsko območje: 063/712-384 Zastopnik za mozirsko območje: 063/713 645 Ljubljana, Vošnjakova 6, tel. 061/13-19-170,13-19-299 _ — - d.o.o. Spodnja Rečica 14 ffEietRCOVINA IN STORITVE 63332 Rečica ob Savinji tel. & fax.: 063 / 831 - 810; tel.: 063 / 832 - 727 in 832 - 032 ZELO UGODNA AKCIJSKA PRODAJA OMEJENEGA ŠTEVILA TERMO OKEN PROIZVAJALCA GLIN NAZARJE OKNA: BALKONSKA VRATA: 60x60 8.606,00 SIT 80X220 24.341,00 SIT 80X60 9.821,00 SIT 80X210 23.813,00 SIT 60X90 9.662,00 SIT 140X220 46.253,00 SIT 100X120 15.365,00 SIT 140X120 18.322,00 SIT STREŠNA OKNA: 80X140 15.154,00 SIT 65X112 25.710,00 SIT 140X140 20.486,00 SIT 74X112 27.390,00 SIT 140X90 15.682,00 SIT 85X112 28.490,00 SIT 80X120 13.358,00 SIT 64X80 23.780,00 SIT 180X120 26.664,00 SIT OKNA DK: 100X120 23.654,00 SIT 120X120 24.605,00 SIT 140X120 26.770,00 SIT 100X140 27.139,00 SIT CENE SO VELEPRODAJNE BREZ P.D. POPUST 1 O % Podjetje Vtis pričakuje vaš obisk in nakup! Na zalogi tudi ostale dimenzije iz programa Glin! AVTO CELJE PARTIZANSKA 3, VELENJE, TEL.: 855-828 ČAS DOPUSTOV JE ČAS PRESENEČENJ IN DA BO PRIJETNEJŠI, PRAVOČASNO POSKRBITE ZA VAŠ AVTOMOBIL ! BOGATA IZBIRA: • SENČIL • STREŠNIH OKEN • AVTORADIJEV BLAUPUNKT (Z GARANCIJO) ~ • PROGRAM BOSCH (SVEČKE, BRISALCI) • TOVORNE PRIKOLICE ZA OSEBNA VOZILA • PRITLJAŽNIKI ZA VSE TIPE OSEBNIH VOZIL (ZA KOLESA, SURFE ...) MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV! DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je telefonska številka 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. ZDRAVNIKI: Četrtek 13.julija od 7. do 20. ure dr. V. Renko, nočna dežurna dr. Lazar in dr. Rus. Petek, 14. julija od 7. do 20. ure dr. O.Renko, nočna dr. Kozorog in dr. Friškovec Sobota in nedelja 15.in 16. julij od 7. do 20. ure dr. V.Renko nočna dr. V.Renko in de. Kočevar Ponedeljek še ni razporeda ZOBOZDRAVSTVO: V dežurni zobni ambulanti v Velenju od 8. do 12. ure v nedeljo 16.julija dr. Zvonka Petek. LEKARNA V VELENJU: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ: Od 14. julija do 21. julija Ivo Zagožen, dr. vet. med. Jeri-hova 38, mobitel št. 0609-618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: Od 10. julija do 16. julija, Drago Zagožen dr. vet. med. Ljubno, telefon 0609-633-418 in od 17.julija do 23. julija , Ciril Kralj dr. vet. med. Ljubno telefon 0609-633417. vin štor d.o.o., Efenkova 61,63320 Velenje, p.p. 117 Podjetje zo notranjo in zunanjo trgovino tel.: 063/851-141,853-417,853-250 k: 063/851-141 tel. skiodii£e; 063/852-781 Graditelji - POZOR! Za Vas smo pripravili SUPER ponudbo gradbenega materiala po cenah, ki jih še ni bilo!!! 1.) Cement 539,00 SIT 2.) Apno 25/1 316,00 3.) Mivka 374,00 4.) Modul opeka - ristovec 62,00 5.) Keramika talna iz uvoza po ceni 792,00 6.) Parket lamelni od 1.595,00 dalje 7.) Žičniki od 118,00 naprej 8.) Salonitna kritina 820,00 9.) Prizma steklena bela 274,00 10.) Pocinkano koleno 65,40 11.) in še in še... Cene veljajo za gotovinsko plačilo in so s PD! Poleg naštetega Vam nudimo na 4.000 m* skladiščno-prodajnih površinah ves ostali instalacijski material. Obiščite nas v SPCSelo Velenje, vsak dan med 7. -18. uro, ali pa nas pokličite na tel.: 852-781 ali 853-250! vse za Gradnjo ha enem mestu - vinstor velenie * * * KAIM0 V i; 11: Lili ČETRTEK, 13.JUUJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 14.45 Horoskop; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press ambulanta; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 14JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 15.JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 16. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP ; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 17. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 Poletnih 13 Radia Velenje in tednika Kaj; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 18. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 19. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokrovitelj ERA Velenje; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA A OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE ER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 3. julija do 9. julija 1995 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. ■ MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA 350 360 2S> 1» 1W 50 i Igf (83. 7. 34 r. OR7. m :. ?■ L'ž ? m ?.j GIBANJE PREBIVALSTVA OBČINA VELENJE POROKE: Andrej Prevalnik, Velenje, Zidanškova 2 in Draginja Dra-gičevič SMRTI: Gabrijel Marinič, rojen 1937, Vrbje 69; Jožef Kaker, rojen 1920, Primož pri Ljubnem 39; Mirko Kozole, rojen 1927, Prekopa 38; Vilhelmina Pirtovšek, rojena 1911, Celje, Miklošičeva 3; Virant Leopold, rojen 1927, Griže 68; Uratnik Terezija, rojena 1919, Gav-ce 62; Ferme Alojzij, rojen 1914, Velenje, Župančučeva 1; Meh Frančišek, rojen 1931, Kavče 13 a; Kaspret Marija, rojena 1909, Buče 35; Mikola Alojz, rojen 1928, Mala Pristava; Škorc Milan, rojen 1936, Slovenske Konjice, Kletna 9 OBČINA ŽALEC ROJSTEV NI BILO POROKE: Boris Piki, Tešova in Metka Karo, Tešova UMRU SO:Jožef Podgoršek, 67 let, upokojenec, Robanov kot 30; Kristina pintarič, stara 81 let, upokojenka Gornji Ključarevci 22 OBČINA MOZIRJE tiasaaaaaaaaaaaaaaaiaa POROKE: Alojz Nerat, 1972, Rad-mirje 63 in Barbari Ograda, 1972, Bočna 18 SMRTI: Jožef Štiglic, 1911, Rad-mirje 10 ; Nives Rak, 1989, Ljubno ob Savinji, Foršt 6; Franc Detmar, 1920, Poljane 37; Jožef Mlinar, 1904, Podvolovjek 7; Franc Pančur, 1942, Krnica 23 DOM KULTURE VELENJE iiiasiisflKiiisstiin Ponedeljek, 17. 7. ob 20. url -Filmsko gledališče DEKLICA IN SMRT - drama Režija: Roman Polanski Vloge: Sigoumey Weaver, Ben Kingsley... Bivša politična zapornica po mnogih letih sreča moškega, v katerem prepozna svojega nekdanjega sadističnega mučitelja... Naslednji filmi: Čas deklištva, Ed Wood, Hudobneži, Bradyjeva klapa, Kaznilnica odrešitve, Tommy Boy, Rob Roy. Rezervacije vstopnic: Vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Vetere št. 85&384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo in da ne rezervirate vstopnic na telefonsko številko 853-574 Kulturnega centra, ker to ni pravi naslov za rezervacije kino vstopnic. Če je Bog z menoj in me varuje in skrbi zame in me varno pripelje v Očetovo hišo, potem bo Gospod Bog moj Bog. ZAHVALA Ob boleči praznini, ki jo občutimo ob smrti ljube mame, babice, prababice, tašče in sestre TEREZIJE URATNIK 15.10.1919 -7.7.1995 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Posebna zahvala velja dr. Stuparju, patronažni sestri Faniki, sestri Tiliki, sosedama Lenčki in Dori za lajšanje bolečin in pomoč v najtežjih trenutkih. Najlepša hvala obema duhovnikoma gospodoma Ivanu Napretu in nečaku Mirku Škofleku ter pevcem in govornici Marti Klinar. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, ter ji darovali cvetje in sveče. Njeni domači MALI OGLASI VIDEOTEKA "ALF' na Kersnikovi 1 v Velenju sporoča, da že od 30.6.1994 ne posluje več. GOSTINCI - zelo ugodno prodam naslednjo gostinsko opremo: kuhinjsko napo, esspreso aparat za kavo, plinski štedilnik IGO Grosuplje, hladilnik LTH 18001, pomivalni stroj. Telefon 852-942 ali 854-486. PARCELO V GOTOVUAH PRODAM. Telefon 854-359 po 20 uri. TEUCO SIVE BARVE, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 893-231. DVOSOBNO ALI VEČJE STANOVANJE v Velenju, najame mlada družina. Telefon 0608-22-050. TOVORNI AVTO TAM 075, nosilnosti 2,5 tone, letnik 83, reg. do 95/12 prodam. Telefon 715-077. SALONITKE, čokoladne barve (nove), 70 X40 cm prodam. Telefon 063-854-250. FRAJTONARICO H-E, A, Martin Kač, prodam. Telefon 856-219, zvečer. ŽAREK d.o.o., Janka Vrabiča 10 a, Velenje, omogoča najcenejšo pot do avtomobila - novega ali starega. SUPER KREDITI -NIZKI OBROKI! Telefon 063-856-537 ali 856-286. ŠKODO FAVORIT 136 LS, letnik 1990, 27.000 km, garažiran, prodam. Telefon 846-649. APN 6 S, moško kolo na 10 presa-tav, žensko kolo na tri prestave ter sintesizer PSR 27 s stojalom Kors prodam. Telefon 892-193. ŠKODO 105 L, letnik 79, reg. do 7/96 prodam za 1000 DEM. Telefon 858-573. JUGO 45 AX, letnik 87, reg. do avgusta 95. Telefon 850-703. MOTORNO KOSILNICO STIHL in salonitne plošče nizkovalne, pro-dam. Telefon 858-884._ DVA PRAŠIČA cca 130 kg težka prodam. Telefon 721-436. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE spo roča, da bo v nedeljo 16.7. od 8. do 8.30 ure prodajala mlade kokoši nesnice, stare 6 mesecev v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. ISKUŠENI PICOPEK išče delo in svetuje. Telefon 858-678. NUDIMO ZIDARSKE IN FASA-DERSKE STORITVE. Telefon 832-728. NOVO GRAJENO HIŠO ob glavni cesti, 1 km iz Vitanja, prodam za 65.000 DEM ali po dogovoru. Infor- macije po telefonu 855-321 int. 374 dopoldan Bračič. JEDILNICO Z REGALOM 4 m X 2,40 X 60 in stilno raztegljivo mizo 2,10 m s šestimi tapeciranimi stoli prodam. Telefon 851-241 po 15. uri. GOLF BENCIN, letnik 86, 60.000 km, lepo ohranjen reg. do 11.7.96 prodam. Telefon 851-508. TEUCO 180 kg težko, sivo rujavo, prodam. Telefon 852-032. STANOVANJE 40 do 50 m2 kupim v Velenju. Telefon 856-933. JUGO 55, bele barve in avto radio Sounstar, reg. do 96/2, letnik 1989, prodam za 4000 DEM. Telefon 851-313. VVARTBURG 1,3 z golfovim motorjem, letnik 11/89 prodam. Telefon 857-679. KIOSK ZA RAZNE NAMENE prodam na 4 letni kredit Telefon 850-742. IŠČEMO DEKLE ZA DELO V Bl-STROJU. Nudimo tudi stanovanje. Telefon 893-381. DVA KOM. OKEN GUN, termo zasteklitev 140 X120, betonski mešalec LIV nerabljen in leseno uto cca. 20 m2 prodam. Telefon 885-214. DVE LETI STAR APN-4, zelo ugodno prodam. Telefon 852-553. ZAMENJAM TROSOBNO STANOVANJE 110 m2 za manjše ali prodam. Telefon 856-864. GOSTINSKI LOKAL PRODAM. Telefon 856-899. ŠIVALNI STROJ UNION. SPECIAL, industrijski 4 nitni z nožem, prodam. Telefon 831-945 dopoldan ali 832-201 popoldan. PRODAMO GOSTINSKI LOKAL. Telefon 856-899. HIŠO V VELENJU PRODAMO. Telefon 856-899. ANDRAGOSKI ZAVOD VELENJE Ljudska univerza Velenje razpisuje 15-urno ustvarjalno delavnico za otroke in mladino od 31. julija - 6. avgusta: - slikanje na svilo, steklo, bombaž, - oblikovanje v Fimo masi. Prijave: Ljudska univerza Velenje, tel, 854-539, do 26. julija. ^jjl PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEHI Žiro račun: S0101 -654-41037. ^bijoo0 Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok In družina._Hvalal POGREBNE STORITVE USAR Vinska Gora 8, 63320 Velenje, Telefon: 063 / 858-226 postavitev mrliškega odra na domu nabava cvetja ureditev dokumentacije MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POGKEBNA SLUŽBA A% CVETLIČARNA MORMA D.O.O. PARIŽLJE 1 1 / C 6331 4 Braslovče CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO O NOVIH TELEFONSKIH ŠTEVILKAH! Tel. & F»xj 720 - 003, 720 - 660 - kompletne pogrebne storitve - izdelava vencev in ostalih cvetličnih aranžmajev ter dostava na dom - ureditev dokumentov - odštejemo pogrebnino POSLUJEMO 24 UR NA DAN Nisi rekel niti zbogom, niti roke nisi dal, neusmiljena te smrt je vzeta, a v srcu mojem boš živel. ZAHVALA Mirno in tiho si se poslovil od mene dragi sin TONE LE S JAK rojen 13.9.1944 - umrl 28.06.1995 Zahvaljujem se vsem, godbi, pevcem, izvajalcu odigrane Tišine, gospodoma govornikoma iz Gorenja za lepe besede ob slovesu in tudi govorniku gospodu Planincu za občuten poslovilni govor. Posebej se zahvaljujem gospodu dr. Lazarju in vsem patronažnim sestram za lajšanje bolečin. Enako zahvalo izrekam gospodu župniku za opravljen obred in svete maše. Vsem pa najlepša hvala za toliko lepega cvetja, sveč ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem Florjanskim fantom, družini Mežnar pa za zvonenje. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala! Njegova mama, ki ga zelo pogreša in ostali sorodniki. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpi, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice ELIZABETE STOPAR rojene SIMONIČ 1915 -1995 se z bolečino v srcu zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako številno pospremili k počitku. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu dr.Juvanu Stuparju in osebju Zdravstvenega doma Šmartno ob Paki. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govorniku, pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči sin Franc z družino, sin Ferdo, hči Terezija z družino ter ostali sorodniki. Niti zbogom nisi rekel, niti roke stisnil nam, smrt te vzela je prerano, v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in otaja FRANCA ZAGORCA 17.10.1926-2.7.1995 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebna zahvala velja družini Jevšenak za pomoč ob težkih trenutkih, gospodu duhovniku za opravljen obred, govornikoma za lepe poslovilne besede, kolektivu RLV, sodelavcem TEŠ a, pevcem in rudarski godbi. Žalujoči: Žena Marija, sinovi Danilo, Cveto, Tone z družinami in ostalo sorodstvo. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija ALOJZA ZELEZNIKA 1927 -1995 iz Šmartnega ob Paki se iskreno zahvaljujemo za pomoč in zdravljenje dr. Stuparju. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in prisrčna hvala njegovim prijateljem pevcem za poslednje slovo. Zahvaljujemo se vsem prijateljem, sosedom in znancem iz Šoštanja in domačega kraja, ki ste darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje ter ga pospremili v poslednji dom. Posebna hvala tudi patronažni sestri Faniki za njeno iskreno, nesebično pomoč v stiski. Zahvala vsem, ki ste nam pomagali v tej žalosti. Za njim žalujejo vsi njegovi, ki ga bodo neizmerno pogrešali. "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Sedež uredništva In uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. Rač. prelom in oblikovanje: ■!■ nmvamwm,\ NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, 89, telefon (063) 853-451,854-761, 856-955. in LUMINA Izhaja ob četrtkih. Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Po mnenju Ministrstva za informiranje St. 23/26-92 je "Nas čas" Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špe- Cena posameznega izvoda je 130,00 tolarjev, trimesečna naročnina Maribor. S: n^eST^^r,6'terift,a gel (gfaflCna Oblikovalca). 143o. polletna naročnina 2860, lema najina 5200 toNev. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Rečica ob Savinji •••••••••••••r« Bilo je lepo, raznoliko čih je pridno spodbujalo nekajkrat več gledalcev, ki so kljub pripeki veselo uživali. Vlečenje vrvi je stalnica te prireditve, prav toliko tekmovalne vneme so ekipe namenile tudi ostalim igram - sestavljanju kmečkega voza, lovljenju jabolk v kadi, sestavljanju slike Rečice, lovljenju vode, zabijanju žebljev v hlod z obeh strani (hlod je bilo treba za tem še prežagati) in tekmovanju s samokolnico. Največkrat doslej so zmagali tekmovalci in tekmovalke Pobrežij in tudi tokrat so bili najbolje pripravljeni in najbolj zavzeti. Za njimi so se uvrstile ekipe Rečice, Spodnje Rečice, Poljan in Dol Suhe, prijetno popoldne pa se je nadaljevalo v prijeten večer in lepo noč. Mjp Ob planinski in lovski razstavi so posebej uživali najmlajši (foto: J. Miklavc) V pripeki je bilo "lovljenje" vode še najbolj dobrodošlo V Škalah tekmovalci kar iz desetih krajevnih skupnosti in veselo V nedeljo popoldne so na športnem igrišču na Rečici ob Savinji sklenili enotedenski spored letošnje že 16.po vrsti turistične prireditve "od lipe do prangerja." V šaljivih in razvedrilnih igrah, pred leti je bila to znana vaška olimpiada, so z veliko do- bre volje in športnega duha zagrizeno merjle moči in spretnosti ekipe petih zaselkov te krajevne skupnosti. Stotnijo nastopajo- "Vaška olimpiada", kot imenujejo športno-zabavno srečanje v Škalah, se je že zdavnaj "prijela" tako med gledalci kot med tekmovalci. Herman Arlič, predsednik tamkajšnjega športnega društva je bil v nedeljo opoldne kot na trnih, ko je pogledoval v nebo. Po nekajdnevni pripeki so se prav nad Škalami zgrnili temni oblaki in grozili. Pa so vztrajali prireditelji, tekmovalci, pa tudi krajani se oblakov niso prestrašili. Na prostoru, kjer je nekoč stal stari škalski gasilski dom, se jih je zbralo kar preko 1.500. Spretnostna vožnja s traktorjem seje že prijela. Za najmlajše so pripravili športno delavnico. Gre za akcijo slovenske športne unije, s h želijo v različne športne dejavnosti pritegniti čim več predšolskih < sedno vkopali v zemljo. Kljub dežju je postalo nekoliko vroče, pa so si Belovojčani za športno gesto zaslužili aplavz, saj so dereze sneli, ker pač to vendarle ni bila "kakršnakoli" obutev. Ugled v tej paradni disciplini so si znova pridobili silaki Škal - Hrastovca, toda preden so izločili hruste iz Voličine je že kazalo, da vrv ne bo vzdržala, na oder za zmagovalce pa so se povzpeli kot tretji tudi tekmovalci iz Belih Vod. Vodo so najhitreje prenašale tekmovalke iz Ponikve, pred Mislinjo in Ravenčankami. Najbolj varčno pa so jo nalivali Cirkovčani (2. Voličina, 3. Bele Vode). Kot nova disciplina pa je bila letos v Škalah spretnostna vožnja s traktoijem. Zdi se, da se je že prijela, saj je vzbudila veliko zanimanja, mnogi so želeli nastopiti tudi izven konkurence, predsednik društva pa že razmišlja, da bi v prihodnje pripravil kar državno tekmovanje s tem pri kmečkem delu nepogrešljivim strojem. Med moškimi je najbolj spretno vozil med keglji naprej in nazaj traktorist iz Andraža pred Škalčanom in Cirkovčanom, med ženskami pa tekmovalka iz Belih Vod, pred Škalčanko in Cirkov-čanko. ■ vos Voz res ni bil velik, "delov" pa je imel veliko Cirkovc in Belih Vod. Zlasti "močna" je bila zasedba iz Radovcev iz občine Kuzma na Goričkem, saj so s sabo pripeljali tudi svojega župana. Močni, najmočnejši (po kilogramih) so bili znova tekmovalci iz Voličine. Je že tako, da je vsakokrat najuglednejša disciplina "olimpiade" vlečenje vrvi in nanjo se v krajevnih skupnostih pošteno pripravljajo. Hrusti iz Voličine, ki so lani vzeli primat domačinom, so imeli svojega jokerja v nekaj več kot 150 kg težkem tekmovalcu. "Bil sem še težji, pa se za olimpiado malce shujšal," je povedal. Tekmovalci iz Belih Vod pa v krampižarjih, ki so si jih navezali na čevlje. Iznenada so postali glavni favoriti, saj so se med vlečenjem dobe- Nekaj časa je močno lilo. Tekmovalci pa bi bili tako ali tako mokri zaradi velike zagrizenosti, s katero so se lotevali vsake igre. Končno so skupaj z vetrom le pregnali oblake in začelo se je. Gledalci so najprej uživali in bučno navijali za svoje med tekmovanjem, nato pa je to srečanje trajalo še pozno noč tudi po "krivdi" ansambla Slapovi, vmes pa so harmonikarji obudili tudi spomin na domačina iz Hrastovca Franca Delčnjaka, nekdanjega odličnega harmonikarja z igranjem njegovih skladb. Na nedeljski "olimpiadi" so se zbrali krajani kar iz desetih krajevnih skupnosti, če štejemo še domačo. Prišli so iz Andraža, Voličine, Ravn pri Šoštanju, Pertoče, Radovcev, Ponikve, Mislinje,