97021 Navodilo za službo mestne policijske straže ljubljanske. Odobreno v seji občinskega sveta dne 16. novembra 1898. leta. V LJUBLJANI. Založil mestni magistrat. — Natisnil A. Klein & Comp. 1S9S, 97021 Navodilo za službo mestne policijske straže ljubljanske odobreno v seji občinskega sveta dne 16. novembra 1898. leta. § 1. Vredba službe. Uradni načelnik vreja službo v dnevnem povelji ali v po¬ sebnem služabnem predpisu. Privredbi službe je gledati na sledeče: 1. Vsa mestna policijska straža deli se v dva oddelka. Vsak oddelek opravlja službo 24 ur. 2. V vsakem okrožji opravljata službo po dva stražnika, ki se vrstita v službi. 3. Okrožni obhod traja neprenehoma 2, oziroma 3 ure; potem more stražnik dve uri prebiti na stražnici. 4. Plačane službe opravljajo stražniki, ki so službe prosti. 5. Službe prosti stražniki morajo imeti vsak dan šolo. 6. Ako nedostaje stražnikov vsled bolezni i. t. d., mora se vrediti služba tako, da se razdele opravila med razpoložno moštvo. V takem slučaju ima moštvo pravico le do toliko prostega časa, kolikor ga neobhodno potrebuje za počitek. Vsak stražnik je dolžan pred nastopom službe pregledati dnevni služabni predpis in si spisati patrole, katere ima opraviti. § 2. Prigled. Prigled izvršujejo: 1. Stražniški vodje, 2. policijski nadzornik, 3. uradni načelnik ali njegov namestnik. 1* 4 Na vsaki stražnici je prigledna knjiga, v katero mora pri- glednik vpisati dan, uro in kraj prigledovanja in se svojeročno podpisati. Stražniški vodja mora prigledovati okrožja, stojišča in stražnice po dvakrat predpoldne in popoldne ter predpolnočjo in popolnoči. § 3. Dolžnosti stražniškega vodje. Dolžnosti stražniškega vodje so določene v organizacijskem ustanovilu in v tem služabnem navodilu. Stražniški vodje morajo biti zvedeni v službi, da lahko poučujejo podrejeno moštvo. Stražniški vodja vodi moštvo, službo opravljajoče, in je dolžan v svojem področji skrbeti, da se izvršuje služba v smislu obsto¬ ječih zakonov in naredeb in tega navodila. Vsi v službi stoječi stražniki so podrejeni v prvi vrsti straž- niškemu vodji in morajo izvrševati njegova povelja brez odpora in brez izgovora. Stražniški vodja mora izvrševati naročila, katera mu dajo njegovi predstojniki. On je odgovoren za to, da so stražniki po predpisu snažno in čedno opravljeni, in jih mora večkrat, posebno pred odhodom iz stražnice in nastopom službe, ogledati. Stražniški vodja sestavlja jutranje poročilo (raport) in ga predloži uradnemu načelniku. Nerodnosti v vedenji njemu podrejenega moštva in vsako najmanjšo zanikernost v službi mora naznaniti uradnemu na¬ čelniku. Vsako dano priliko mora porabiti, da temeljito pouči moštvo. Pri vseh važnejših dogodkih mora takoj iti na lice mesta in pričeti pozvedbe. O važnih, nujnih ali o takih dogodkih, ki vzbujajo pozor¬ nost, mora vedno takoj poročati uradnemu načelniku. Za časa menjavanja službe mora vedno biti na stražnici in odpravljati stražnike v službo. Stražniški vodja ne sme dopuščati, da bi v stražnici po mizah in stolih stali kozarci, ležala obleka i. t. d. 5 Akoravno smejo stražniki na stražnici v skromni meri za- vživati opojne pijače, se vendar ne more dopuščati, da bi se to godilo na nedostojen in nespodoben način. Stražniški vodja je odgovoren za to, da se po stražnicah tla ne onesnažijo in ne poškoduje pohištvo. Stražniški vodja mora skrbeti za to, da se tla stražnice vsaj enkrat na mesec osnažijo. (»lavna vodila pri izvrševanju službe. § 4. Vedenje straže in občevanje z občinstvom. Vedenje stražnikovo mora biti resno, dostojno in priljudno. Stražnik ne sme nikdar pozabiti, da je odbran za vzdržavanje javnega reda in javne varnosti in za varstvo svojih soobčanov, in da je njegova naloga, zasledovati in odstranjevati z mesta vse nevarne osebe. Vsako prekoračenje svojih pravic in vsaka surovost v besedi in dejanju pri službenih opravilih ponižuje njega in ves zavod in obtežuje službeno postopanje. To velja sosebno, ako je stražnik pri slavnostih, večjih ljudskih shodih i. t. d. navzoč, kjer zamore vsaka nepremišljenost, ošabnost in nepotrebna sitnoba provzročiti neprijetne in nevarne prizore. Sploh mora vsak stražnik v službi vedno pred očmi imeti, da mu je priljudno vedenje nasproti občinstvu po zakonu zapovedano in da se, voljno sprejemajoč ovadbe, želje in prošnje, ne izogne samo mnogim sitnostim, nego da je tudi manj zamudno, kakor pozneje postopanje zaradi takih odklonjenih zahtev. Stražnikom mora v navado priti, da bodo, ponosni na dobro ime straže, drug druzega nadzorovali, ker le na ta način je moči slabe navade zatreti takoj v začetku. Osorno, zapovedovalno in koj v začetku ostro postopanje provzroči ravno nasprotje tega, kar se namerava doseči. Posvar- jajo in opominjajo naj stražniki na neočividen način; vpitje, žuganje, mahanje z rokami, prijemanje za obleko i. t. d. ni do¬ puščeno. Takšno vedenje osmeši najprej stražnika in provzroči na¬ dalje odpor, ki se konča z razžaljenjem straže in javnim 6 nasilstvom. Občinstvo se v obče ne pritožuje o tem, kar se odredi, nego o tem, kako se odredi in izvrši. Eden stražnik pokvari večkrat s svojim nepriljudnim vedenjem več, nego li morejo vsi drugi s svojim požrtvovalnim in lepim vedenjem popraviti. Ako je stražnik na neočividen način koga posvaril in ni vzbudil pozornosti drugih pasantov, pokori se mu opomi- njanec voljno. Ako stražnik proti občinstvu prizanesljivo ravna in ako se resno, mirno, dostojno in nestrastno vede, spoštovalo bode občinstvo v njegovi osebi zakone. Ravno tako mora biti vedenje proti jetnikom, naj so še tako nemirni, vedno trezno in nestrastno. Jetnike pretepavati je strogo prepovedano. Tako rav¬ nanje je surovo in preprosto že zaradi tega, ker jetnik ni v stanu braniti se. Nasilstvo proti človeku, ki se ne more braniti, pa je ravno tako zaničevalno in nečastno, kakor strahopetnost pred oboroženim človekom. Stražniki ne smejo nikdar pozabiti, da so pod kontrolo jav¬ nosti. Stražnik se ne sme pri nobeni priliki vznemirjati. Res, da je to večkrat težavno, ali vsak, ki se je posvetil policijski službi, mora imeti to zatajevanje samega sebe in ne sme nikdar pozabiti, da mu beseda surovega človeka ne more škoditi na časti. Stražniki morajo vedno misliti, da so poklicani: zakonitim potom odvračati nevarnosti, katere prete vladarju, ce¬ sarski rodovini, zakonitemu redu, pravnosti in blaginji države in posameznikov; skrbeti za vzdržavanje javnega pokoja in reda v svojem področju in preprečiti vsako motenje; zabranjevati napade in poškodbe oseb in imetja, naj iste prihajajo iz naključbe ali iz človeške delavnosti, naj si bodo premišljeno provzročene ali ne; pri storjenem motenju reda in varnosti ustaviti razširjenje škode, nastale kvarne nasledke pa odpraviti; konečno zasledovati, aretovati in izročevati pristojnim oblastvom prestopnike zakonov. § 5. Oprava in vedenje. Stražnik bodi vedno, kedarkoli javno nastopa, lepo in čedno opravljen. V službi mora nositi polumesec. 7 Vedenje njegovo bodi vedno moško, njegova hoja mirna in tako zmerna, da ima časa vse opazovati, kar se godi v njegovi bližini. Stražnik mora biti vsak čas pripravljen za pomoč svojini tovarišem, za odvrnitev prestopkov zakona in za varstvo oseb in imovine ter mora vedno pričakovati, da bode treba posredovanja. § 6. Kako naj daje stražnik pojasnila? Ako kdorkoli naprosi stražnika kakega pojasnila ali kake prijaznosti, naj ustreže prošnji z dostojnostjo in priljudnostjo ali, ako bi tega ne mogel storiti,, naj da kratek in uljuden odgovor. Nikdar se ne sme stražnik nevoljno in osorno obnašati. V daljnje in zaupne pogovore se stražnik ne sme spuščati. Ako se prigodi, da kaka oseba, ki je bila v gostilni n. pr. razžaljena, naprosi stražnika intervencije v svrho, da se dožene identiteta razžaljivca, tedaj naj stražnik ugodi tej prošnji § 7- Obiskovanje gostiln in drugih javnih lokalov. Vsakemu stražniku je strogo prepovedano, med službo iti v gostilno, krčmo ali kavarno, da bi jel in pil ali se zabaval. Tudi izven službe morajo se stražniki ogibati pivnic, ki so na slabem glasu. Ge se nahaja stražnik izven službe v gostilni, ki je na do¬ brem glasu, ali na kakem drugem zabavišču, in kedar nastanejo v njegovi navzočnosti neredi, pretepi i. t. d., tedaj je njegova dolžnost, pomirljivo posredovati; ako ostane njegovo posredovanje brez¬ uspešno, potem mora službeno postopati in poklicati najbližjega stražnika na pomoč. § 8. Pijančevanje, igranje in zadolževanje. Daši je od vsakega .stražnika pričakovati, da se nikdar ne uda pijančevanju, se vendar že zaradi nasledkov še posebej in s povdarkom svari pred pijanostjo. Crezmerno uživanje opojnih 8 pijač, igranje za denar, ponočevanje in zadolževanje so napake, ki se ne smejo nahajati pri stražnikih in se morajo vsled tega z neprizanesljivo strogostjo odpravljati. Ce bi se pa kateri stražnik le tako daleč spozabil, da bi se opijanil in javno nastopil, potem je dolžnost njegovih tovarišev, da ga odstranijo in to naznanijo, da se bode primerno kaznoval ali, po okolnostih, dal iz službe. § 9- Nepodkupnost in resnicoljubnost. Nepodkupnost in resnicoljubnost sta najpotrebnejši kreposti stražnikovi. To se ne razumeva samo tako, da mora biti stražnik nepristopen podkupnosti v denarju in v denarni vrednosti, marveč, da se tudi po sorodstvu in prijateljstvu in po osebni naklonje¬ nosti in mrzkosti, sploh po nobenih postranskih ozirih ne da odvračati od svojih dolžnosti. Službene ovadbe morajo biti vedno resnične. Sosebno je stražniku strogo prepovedano, da bi od stranke vsled službenega opravka vzel kako darilo, nagrado, podporo ali si dal plačati napitek. Tudi mu je prepovedano, da bi izpolnitev svoje službene dolžnosti navezal na kako obljubo. § 10- Pozdravljanje. Ker so mestni policijski stražniki uniformovani in oboro¬ ženi, morajo vojaški pozdravljati (salutirati). Stražnik se mora ravno vojaški držati in salutirati brez ustnega pozdrava. Ustna naznanila morajo stražniki napovedovati kratko in razločno z uvodnimi besedami: »Naznanjam pokorno". Pri službenih revizijah in če nadzorujejo predstojniki, mora stražnik vsakokrat nadzorovalen tudi brez posebnega vprašanja priti nasproti z naznanilom: »Naznanjam pokorno, da sem v službi na stojišču, (na obhodu, na kolodvoru i. t. d.) in da se ni ničesar znamenitega pripetilo ali da se je to in to pripetilo.“ Nasproti občinstvu mora biti stražnik prijazen, uljuden in spoštljiv in mora vsakega vikat). 9 § 11- Poznanje krajevnih in osebnih razmer. Stražnik mora poznati svoj službeni okraj in v istem ležeče urade, stanovanja zdravnikov in babic, javne zavode, gostilne in krčme, prenočišča za pomočnike in posle; on mora vedeti nadalje številke, napise, lastnike, stanovalce, vhode in prehode,, notranjo lego in kakovost hiš ter sosebno skrivališča sumnihi oseb; ravno tako potrebno pa mu je obširno poznanje prebivalstva, sosebno iz istih slojev, s katerimi pride vsled svojega službenega poklica večkrat v ožjo dotiko. Poznanje krajev in oseb si lahko stražnik pridobi že po načinu svoje službe, če jo opravlja vedno s posebno pazljivostjo. § 12- Vedenje pri obolenju. Stražniki morajo svoje obolenje naznaniti ali ustno ali pismeno uradnemu načelniku. Stražniški vodja ukrene, da se oboleli stražnik predstavi mestnemu zdravniku, ali da le-ta obišče bolnika. Zdravnik mora obolenje potrditi v knjigo za bolne stražnike. Ozdravljenje je pri raportu naznaniti. § 13. Službeno sporazumljenje s e. kr. orožniStvom in drugimi stražili mi organi. Mestni policijski stražniki, kateri imajo z drugimi stražnimi organi službeno opraviti, morajo biti ž njimi uljudni in jih morajo po potrebi podpirati. Ali tudi v zasebnem občevanju z orožniki in s stražniki drugih mest morajo biti mestni policijski stražniki prijazni in priljudni. § 14. Sestava pismenih naznanil in ovadb. Pismene ovadbe o opazovanih prestopkih zakona, o zname¬ nitih govoricah in o posebnih dogodkih mora stražnik, če je nujno, takoj, sicer pa do osmih zjutraj vsakega dne izročiti strežniškemu vodji. 10 Takšna poročila morajo biti kratka in jedrnata in se je pri sestavi bolj držati uspehov pozvedb, kakor pa domnevanj in praznih besed. Po označenju prestopka (hudodelstva) naj se govori o pozvedbi storilčeve osebe. Najpoprej je pripovedovati o načinu, kako se je do¬ bil prvi pravi sled, na to pa je imenovati storilca. Ako je več storilcev, je vsakega posebej obravnavati. Ker ustavljene osebe večkrat lažnjivo napovedo ime in stanovanje, se je vedno, ako je le mogoče, prepričati, ali so na- povedbe resnične, da ni treba poznejših pozvedb. Pri sestavi ovadb o prestopkih krajno-policijskih predpisov posluževati se je tiskanih vzorcev. Vsaka ovadba, o kateri je pričakovati, da bo provzročila kazensko poslovanje, naj se najpoprej vpiše v naznanilno knjigo, potem pa sestavi v taki obliki, da se brez zadržka lahko predloži vsakemu oblastvu. Vsaka taka ovadba mora obsegati: ime, pristojnost (okraj), starost, značaj (posel, delo), bivališče ovajenca in pravi predmet ovadbe. § 15. Vedenje pri Izvrševanju službe javne varnosti. Zakonodajstvo je naložilo policijskim organom dolžnost, ozi¬ roma njim dalo pravico, v gotovih, v tem navodilu natančneje označenih slučajih zasledovati hudodelnike in zločince ter izvrše¬ vati aretovanje, hišne in osebne raziskave. V ta namen morajo stražniki natančno vedeti, kedaj so dolžni in upravičeni posredovati; sosebno morajo poznati ona zakonita sredstva, ki so njim, izvršujočim svojo dolžnost, na raz¬ polaganje. Bazun primerjevalne sposobnosti, katera mora biti vsakemu stražniku lastna, da lahko iz majhnih očrtov in podatkov najde pravi sled, mora imeti stražnik tudi tisto znajdljivost in preka¬ njenost, ki mu daje premoč nasproti zločincem. V prvi vrsti jestražnikomkakorizvrševalnim organom opravljati informovalno službo. Oni morajo torej, občujoči s prebi¬ valstvom, pozvedovati nenavadne dogodke, ki so se pripetili, 11 in te pozvedbe, opazovano prekršenje zakonov, naredb in pred¬ pisov o vzdrževanju javnega reda in pokoja in javne varnosti, vse poizvedene govorice o storjenih ali pripravljalnih kaznjivih dejanjih in motitvah javnega reda, slednjič vse opazbe o napakah in nedostatkih naznanjati policijskemu uradu. Izvršujoči nadzorovalno službo morajo stražniki nad¬ zorovati vse tiste osebe, ki so po svojem mišljenju ali po svojem dosedanjem življenju nevarne javnemu redu in pokoju ter javni varnosti. Opravljajoč zasledovalno službo si mora stražnik priza¬ devati, da pozve okolnosti, ki ustanavljajo učin, začetnika, storilca in vdeležence, kraj, kjer se nahaja odvzeto blago, in vsa druga dokazila, oziroma mora podpirati uradne organe, ki sami po- zvedujejo in preiskujejo. V prid službe, za javno varnost je, krčme, skupna prenočišča in zavetišča, kjer se shajajo občeznani tatovi, po¬ stopači in druge dvomljive osebe, neprestano na skrivnem opazovati. Vsak stražnik je torej upravičen, pozvati tujce v takih staniščih, ako se mu iz kakega zakonitega vzroka zde sumljivi, da se izkažejo, kdo in odkod so, jih po potrebi ustaviti in predstaviti varnostnemu oblastvu. Tudi je pa¬ ziti, da se knjiga za tujce natančno vodi in da se ljudje, ki se nastanijo v mestu, pravočasno zglase. Zanemarjenje zglaševalnih predpisov je takoj naznaniti. Sosebno mora stražnik paziti na zakotna prenočišča, v katera se redoma skrivaj sprejemajo sumne osebe, ki se tako odtegujejo javnemu nadziranju. Vsak stražnik bi naj poznal osebe, ki pridejo večkrat s po¬ licijskim oblastvom v dotiko, ki so bile že kaznovane ali ki so že same po sebi sumne. V ta namen naj se občenevarne osebe pri raportu predstavijo stražnikom. Ponovčenje ukradenih reči napravi tatu mnogokrat več skrbi, nego li sama izvršitev tatvine. Kakor skušnja uči, prodajajo ta¬ tovi in njih tovariši vkradene reči najraje starinarjem in kroš¬ njarjem ali jih pa zastavljajo. Vsled tega je potreba najpoprej na primeren način pri teh obrtnikih zasledovati vkradeno blago, 12 Pozvedovanja pa je razširiti tudi v zgoraj omenjena stanišča in druge javne prostore, kjer se nahajajo sumne osebe, kakor: tatovi, vlomitelji, žeporezci, postopači in druge ničvredne osebe, njih prikrivalci in stanodajalci. Stražniku je strogo prepovedano na ta način pridobivati dokazov zoper osumljence, da jih zapeljuje k početju, nadaljevanju in dovršitvi kaznjivega dejanja ali da po skrivaj najetih ljudeh izvablja priznavanja, ki se potem ovajajo sodišču. Pri poškodbah tuje imovine, sosebno pri vlomih je potreba, da stražnik takoj gre na lice mesta, da se • sam prepriča, ali je hudodelstvo po svojem bistvu zapustilo viden sled. Ako se to zgodi, potem mora skrbeti, da se sled zaradi možnega večkratnega ogleda ohrani in ne zbriše. Predmete, na katerih ali s katerimi seje storilo kaznjivo dejanje ali katere je storilec na kraju storjenega dejanja zapustil, sploh stvari, katere morejo storilci ali priče pripoznati, ali ■ ki morejo biti v dokaz, mora stražnik ob nevarnosti v odlaganji brez poprejšnjega naročila prevzeti v shrambo in varnost. Ob storjenem hudodelstvu se je ozirati na sledeče: 1. Ako hudodelnik stvari odnese, treba jih je natančno popisati. 2. Natančno je konstatovati, kar je hudodelnik zapustil na kraju storjenega dejanja. Včasih najde se orodje, s katerim seje hudodelstvo storilo, in pogostokrat izgubi storilec pokrivalo, žepno ruto ali druge pred¬ mete. Malenkosti, na katere se sicer ne pazi, so včasih najvaž¬ nejše opore za zasledbo storilca. 3. Osebni popis storilca je pozvedeti. Kolikor je možno, je dognati, je li bil samo jeden storilec ali jih je bilo več. Posebne važnosti so pri tem stopinje; tudi iz teže odnešenih reči se da sklepati število storilcev. 4. Zasledba storilca pospešuje se tudi s tem, da se pozve- duje nagib, ki je provzročil dejanje. Pri umoru mora stražnik povpraševati po razmerah umor¬ jenca in pozvedovati, ali je bil umor premišljen, ali se je izvršil iz dobičkarije, ljubosumnosti ali iz maščevanja, ali če ni samo uboj. 13 Eazun tega je uvaževati, ako se je storilec pri dejanju okrvavil, ponesnažil si obleko ali samega sebe ranil. Iz kakovosti rane se da včasih sklepati kakovost orodja, s katerim se je de¬ janje storilo. Kedar gre sum na detomor, tedaj je poleg drugih pozvedb tudi dognati, ali je bil otrok živ porojen. Truplo otroka je poiskati. Pri telesnih poškodbah mora stražnik naznaniti, so li iste same ob sebi ali v zvezi med seboj lahke, težke in za življenje nevarne in s kakim orodjem in na kak način so bile prizadete. Pri roparskem umoru, tatvini ali kakem drugem večjem hudodelstvu mora stražnik natančno pozvedovati v zastavnicah, pri bankirjih, zlatarjih in urarjih. Trgovce mora opozoriti na vkradene in s silo odvzete reči, jih svariti pred nakupom in jih naprositi, da prodajalca takih reči pridrže in obvestijo policijo. Kedar se zaslede ponarejalci in prenarejalci javnih upnih listov in denarja, mora stražnik pozvedovati po falzifikatih, po orodju, s katerim se je ponarejalo, in po materijalu, iz katerega se je ponarejalo. Pri zažigu je sosebno pozvedeti, na kateri način je bilo zažgano, če se je pri tem rabilo posebno netilo in katero; nadalje je pozvedeti, kje in kedaj je začelo goreti, potem je dognati, če je bil ogenj v takih okolnostih podtaknen, da je dejanjski nastal požar, ali če je bila nevarnost, da bi nastal, in če bi se ogenj po vnetju bil lahko razširil; slednjič je pozvedeti visokost pro- vzročene škode in eventuvalno zavarovanje. § 16. Saniostalni nastop straže. Podstava za vsako policijsko postopanje so obstoječi zakoni sploh i i posebej zakona z dne 27 oktobra 1867 št. 87 in 88 drž. zak. v varstvo osebne prostosti in v varstvo hišne pravice. § n- Nastop pri prestopnikih zakona. Stražnik more prestopnike zakonov na dvojen način privesti V kazen ; 14 1. z ovadbo. 2. z aretovanjem. Aretovanje je le takrat opravičeno, če bi se s samo ovadbo ne doseglo poprej omenjenega namena. s Aretovanje se mora izvršiti „v imenu zakona (postave) “. § 18. Kedaj je aretovati zaradi v kazenskem zakonu določenega dejanja ali opuščenja? Aretovati sme stražnik le v nastopnih slučajih: I. Na posebno povelje. Kedar mu je aretovanje zaukazal uradni načelnik ali drugi v to upravičeni policijski uradnik, naj se gre za hudodelstvo, pregrešek ali prestopek. II. Sam od sebe. a) Pri hudodelstvih in prestopkih, če se ustavljenee zasači na samem dejanju ali če se takoj po dejanju po uradni potiri ali po javni govorici imenuje ali če se ga zaloti, da ima orodje in druge reči, ki izhajajo iz hudodelstva ali pregreška ali ki kažejo, da se ga je vdeležil, ali če se je po okolnostih slučaja bati, da bi osumljenec z zatorom sledov in znakov kaznjivega dejanja, z dogovarjanjem s svojimi sokrivci ali na drug način preprečil ah otežil preiskavo. h) Pri prestopkih, kaznjivih po kazenskem zakonu, sme aretovati stražnik v nastophih slučajih: 1. Ako sc ustavljenee, napovedši ime, ne more izkazati in je sumljiv, da je napovedal izmišljeno ime; 2>. ako sploh noče napovedati svojega imena; 3. ako je ustavljenee begosumen; 4. ako je prestopek bil v javno pohujšanje in 5. ako se neredi ne morejo drugače odpraviti, kakor da se provzročitelji takoj aretujejo. V vseh drugih slučajih pa je, ko se poistinijo ustavljen- čeve napovedbe o njegovi osebi, napraviti zgol ovadbo. 15 Ovadba mora obsegati usta vij enčevo ime, opravilo in sta- novališče. Identiteta osebe se določi lahko po ljudeh, ki so stražnikom znani, po potnih listih, pismih in izkaznicah, po dekretih, po davčnih polah, po zglasilnici, po dovolilnici, po voznih listkih, po dopustnih listkih in dopustnicah, po pismih s poštnim pe¬ čatom, po vizitnicah i. t. d. Ce se zaradi nevarnosti v odlaganji ne more izprositi sod¬ niškega povelja, sme se privod in začasni pripor osumljenca ka¬ kega hudodelstva ali pregreška izvršiti v nastopnih slučajih: a) Ako se osumljenec pripravlja, da pobegne, ali čejesumen, da bi utegnil pobegniti zaradi velike kazni, katera ga čaka, ali ker se okoli potepa, ali ker je v občini nepoznan človek, brezdomoven in brez izkazov; b) ako je skušal na zvedence, priče ali soobdolžence vplivati, da bi se zabranila pozvedba resnice, ali ako je skušal z zatorom sledov hudodelstva ali pregreška ovirati preiskavo, ali če se je bati, da bi se to zgodilo; c) kedar se je zaradi posebnih okolnosti po pravici bati, da obdolženec dejanje ponovi ali poskušeno, oziroma zažugano dejanje izvrši. Ako pri vstaji ali puntu, pri javnih nasilstvih in pri drugih kaznjivih dejanjih, katerih se udeleži več ljudi, ni moči takoj zaslediti krivcev, smeti je vse, ki so pri dogodku bili pričujoči in so sumn' vdeležbe, začasno pripreti. Ako se ustavljenec iz početka ni hotel izkazati, pa se je pozneje na nedvomen način izkazal, ali ako vsled zanesljivih izpovedb prič ni več privodnega povoda, tedaj je ustavljenca izpustiti; če se je pa pri privodn pokazal povod za zapor, je to izvršiti. Ustavljenec se ne sme vkleniti in v slučaju bega se proti njemu ne sme rabiti orožja; tudi mu je dovoliti, da se ob svojih stroških vozi. Stražniki ne smejo od ustavljencev zahtevati polaganja varščine in ustavljenca je, če se identiteta osebe ni mogla zanes¬ ljivo konstatovati, na urad privesti. 16 § 19. Postopanje pri prestopkih političnih in policijskih naredb; Prestopniki političnih in policijskih naredb naj se le opo¬ minjajo in posvare, če ni kaj druzega posebej določenega. Ako je pa glede teh prestopkov zaukazana in predpisana ovadba ali aretovanje, postopati je potem ravno tako, kakor pri prestopkih kazenskega zakona. Pri ovadbi lastnikov in voznikov s številkami zaznamovanih voz zadostuje napoved številke. § 20. Odstop od izvršenega aretovanja. Od izvršenega aretovanja je odstopiti, če odpade povod aretovanju n. pr. če ustavljenee, ki se je branil napovedati svoje ime, pozneje isto pove in istinitost svoje napovedi dokaže. § 21. Priče. Pri vsakem kaznjivem dejanju je nujno potreba, da poizve stražnik priče dogodku in si zapiše njihovo ime, opravilo in stanovanje, da se zagotovi poistinitev učina za slučaj, če bi ob¬ dolženec pozneje tajil. Stražnik ne sme nikogar siliti v pričevanje in torej tudi ni dopuščen prisilen privod v svrho pričevanja. Tudi se ne sme obdolženca, z obljubami, pretvezami, s pretnjami ali z drugimi prisilnimi sredstvi nagibati k priznanju ali k drugim določenim napovedbam. § 22. Predmeti, ki so se dobili pri kaznjivem dejanju. Ravno tako si mora stražnik predmete, ki se nanašajo na dejanje, in vse znake na njih zagotoviti. § 23. Zapiski o podrobnostih takih dogodkov, ki so provzročili aretovanje ali ovadbo. V podporo spomina in da ne bi stražniki pri razpravi na sodišču izpovedali drugače, kakor v prvotnem naznanilu, morajo 17 si stražniki v slučaju aretovanja ali ovadbe, katera se utegne konečno rešiti pred sodiščem, napraviti natančne zapiske o vseh podrobnostih, da si na dan razprave s prečitanjem istih oživijo spomin na dogodek z vsemi postranskimi okolnostimi. Stražniški vodje moiajo se prepričati, ali se podrejeno moštvo pokorava temu ukazu, oziroma skrbeti, da se ukaz iz¬ polnjuje. Tudi morajo stražniški vodje zapiske pregledati in po po¬ trebi vkreniti dopolnitev. § 24. Hišne raziskave. Hišna raziskava, t. j. raziskava stanovanja in drugih k hišnemu gospodarstvu spadajočih prostorov se sme vršiti pra¬ viloma le vsled sodniškega, z razlogi podprtega povelja, sploh le tedaj, če je utrjen sum, da se v njih skriva človek, hudodelstva ali pregreška sumen, ali da se tam nahajajo take reči, katere v roke dobiti ali ogledati utegne biti važno za preiskavo. Takim, o katerih je zelo verjetno, da imajo takšne reči, ali kateri so kakega hudodelstva ali pregreška sumni ali sicer na slabem glasu, se lahko razišče tudi oseba in obleka. Raziskavanje je praviloma dopuščeno še-le po zaslišanju tistega, pri katerem ali kdor naj se raziskuje, in samo tedaj, kedar se z zaslišanjem ne doseže ne prostovoljna izročitev tega, kar se išče, in ne odstranitev razlogov, raziskavo provzročivših. To zasliševanje se ne sme opustiti pri ljudeh, ki so na slabem glasu, in pa tedaj, kedar je nevarnost v odlaganji ali če se raz¬ iskujejo prostori, občinstvu pristopni na pr. gostilne, kolodvori in dr. V svrho kazenskega pravosodja smejo, kedar je nevarnost v odlaganji, varnostni organi tudi brez sodniškega povelja po svoji lastni oblasti raziskavah hišo, kedar se gre za človeka, zoper katerega je že izdano privodno ali zaporno povelje ali če je človek pri samem dejanju zasačen ali če ga javna potira ali go¬ vorica stavi v sum kaznivega dejanja ali če ga zasačijo, da ima take reči, ki kažejo na deležnost takega dejanja. Vsako brez sodniškega povelja izvršeno hišno ali osebno raziskavo in nje vspeh je nemudoma naznaniti načelniku poli- 3 18 cijskega urada. Na zahtevanje je tistemu, kogar se raziskava tiče, takoj ali vsaj v prvih štiriindvajsetih urah vročiti pismeno potrdilo o opravljeni raziskavi s pristavljenimi razlogi, zakaj se je to zgodilo. Imetelja prostorov, katere se hoče raziskavati, je povabiti, da je pri raziskavanju; če mu kaka ovira brani ali če ga ni doma, je k temu povabiti odraslega uda njegove rodbine, ali če takega ni, koga domačih ali kakega soseda. Eazun tega je k raziskavanju redoma privzeti dve priči. Hiše ali osebe naj se vselej tako raziskujejo, da ne bode nobenega nepotrebnega hrupa, da se dotični ljudje ne nadle¬ gujejo ali motijo čez neogibno potrebo; tudi jim je kolikor moči varovati dobro ime in posebne skrivnosti, ki niso v nikaki zvezi s predmetom raziskavanja, in z največjo skrbjo paziti, da se ravna ž njimi v vsem spodobno in dostojno, Zapisnik, ki se naredi o raziskavi, morajo vsi prisotni podpisati, in zasežene stvari, ki bi zamogle biti važne za pre¬ iskavo, je posebej zaznamovati in izročiti policijskemu uradu. Opravljanje hišne raziskave zahteva v mnogih slučajih vaje in skušnje. Sosebno se pri hišni raziskavi zahteva: 1. Da se, kar se da natančno, pozna prostor, ki ga je raziskavati, in da se ve za vse vhode in izhode; 2. da se opazujejo okna in vrata,' da se sumne stvari med raziskavo ne odstranijo; 3. da se po močeh zabrani prihajanje in odhajanje oseb med raziskavanjem. Tuje osebe, ki nimajo v stanovanju ničesar opraviti, je naprositi, da se odstranijo; 4. da se natančno opazuje vedenje sumljivih oseb. Pri raziskavanju pisem je skrbeti za to, da njih vsebine ne zvedo ljudje, kateri nimajo nobene pravice do tega. Ako ta, kateri ima pisma, ne dopušča, da bi se raziskavah, jih je za¬ pečatene shraniti in vdeleženeu dopustiti, da pritisne svoj pečat na zavitek. Telegramov, pisem in drugih pošiljatev ne smejo varnostni organi v nobenem slučaju pri poštnih in brzojavnih uradih ali pri drugih odpravljalnih zavodih zaseči ali zahtevati, da se njim 19 izroče, ker imata to pravico 1 le državni pravdnih in preiskovalni sodnik. Ako je stražnik izvedel, da kaka zaradi hudodelstva ali pregreška zasledovana oseba odpošilja ali dobiva telegrame ali pisma, dolžan je to nemudoma naznaniti policijskemu uradu v svrho nadaljnje odredbe. Brez posebnega naročila sme stražnik po noči v privatno' hišo le iti v slučaju potire ali takrat, če sliši iz hiše klice na pomoč ali če se gre za odvrnitev kake preteče nevarnosti, na pr. ognja. Za izvedbo hišne in osebne raziskave ni moči postaviti stalnih pravil. V nastopnem so nekatera približna navodila. Večinoma se gre za to, da se poiščejo skriti predmeti, ki izhajajo od kakega hudodelstva. Napačno je te predmete iskati le po predalih, posteljah, omarah in po pečeh. Ni ga prostora — in naj bi bil še tako majhen in neznaten, — kjer bi ne bili lahko važni predmeti skriti. Nasprotno, ravno neočividna in neznatna skrivališča rabijo se prerado na pr. stari časniki, tičniki, sodi, ovoji za očala, ure, pesnjaki, lonci na zakurjenem ognjišču itd. Na katera skrivališča je posebej paziti, je odvisno od ve¬ likosti oblike in kakovosti predmetov, tako, da so koj v začetku nekateri kraji izključeni, kjer bi se bili predmeti skrili. Ako je misliti, da so predmeti, katere se išče, zazidani, potrka naj se na stene za podobami, omarami in ogledali, — sploh za predmeti, ki zakrivajo steno, in naj se pazi na nov, nejednakomeren omet ali popravljeno slikarijo, na vložene svitleje kose tapet itd. Ako se opazi kako sumno mesto na steni ali ako se pri trkanju sliši votel glas, sklepa se lahko, da je tu kaj skritega. Ako se domneva, da so predmeti skriti pod podnicaini, naj se ogleda les okrog žebljev. Če ima les na tem mestu zareze, utise ali poškodbe, se lahko domneva, da je pod podnicami kaj skritega. Ako se po kleteh iščejo skriti predmeti, polijejo naj se tla< če tudi so pokrita z opeko ali s kamenitimi ploščami, z vodo in naj se opazuje, kje se delajo mehurčki in kje se voda hitreje izgublja. 2* 20 Ako se izpolnijo pogoji § 139 kaz. pr. r., naj se natančno preišče tudi osumljenec in naj se med raziskavanjem opazujejo njegove oči in obraz. Ako se najde kak predmet, naj se ne pretrga raziskavanje, nego naj se nadaljuje, ker se lahko najdejo še druge reči, več¬ krat tudi „eorpora delicti" iz poprejšnjih tatvin. § 25. Raba orožja. Da se stražam vsake vrste zagotovi potrebno spoštovanje, imajo pravico, poslužiti se orožja proti osebam, ki jih šiloma poškodujejo ali jim z napadom nevarno prete in se ne mo¬ rejo prijeti. Stražnik sme svoje orožje rabiti le, če so druga sredstva bila brezvspešna, in tudi takrat le z možno prizanesljivostjo. Zatorej je najpoprej, če to dopuščajo okolnosti, posluževati se manj nevarnega orožja (sablje); pri tem je velikega pomena, ima li prestopnik zakona tudi orožje in kakšno. K manj nevarnemu orožju spada sablja že radi tega, ker jo ima stražnik popolnoma v svoji oblasti in lahko torej pri rabi že naprej prevdari izid, dočim je revolver kot strelno orožje vedno nevarnejši, ker je izid odvisen od stražnikove ročnosti, na katero se pa v razburjenosti ni zanašati. Pri upornosti ali pri napadu na stražnika mora biti pred vsem stražnikov namen, dotično osebo nesposobno storiti za upor, oziroma za pobeg. Po tem je tudi rabo in smer orožja, kar se da, prevdariti, da se kolikor je moči varuje življenje prestopnika in drugih oseb ne pripravlja v nevarnost. Za vsako rabo orožja, ki prestopi meje te pravice, je stražnik odgovoren. Stražnik sme s sabljo samo vdariti, a le izjemoma suniti. Z revolverjem sme le streljati. Stražnik sme, kakor se je že poprej povedalo, le s pri¬ mernimi opreznostimi, to je, kolikor je moči prizanesljivo in še-le takrat se posluževati orožja, če so druga milejša sredstva bila brezuspešna. 21 Taka sredstva so: L Pri upornosti: a) opomin z zapovedujočim glasom, b) aretovanje in c) vklepanje v spone. II. Pri nameravanem pobegu: a) opomin, b) preganjanje begunca s potiro, c) poziv slučajno navzočim osebam, naj pripomorejo k zasačenju. Kolikor moči prizanesljivo postopa stražnik takrat, če ima pri napadu, upornosti ali pobegu namen, hudodelnika le nesposobnega storiti za upor ali za pobeg. Službo opravljajoči, stražnik sme se s primernimi oprez¬ nostim! posluževati orožja: 1. V silobranu, da odvrne od sebe ali druzih dejanjski napad na življenje. V silobranu pa je stražnik tedaj, kedar ga ena ali več oseb de¬ jansko napade, to je, če se ga namerava za roke prijeti, vdariti ali ga na telesu poškodovati, ga razorožiti ali umoriti, in se tako mora on poslužiti orožja, da odvrne napad na svojo osebo ali da varuje življenje druzih oseb. Silobran je le tedaj opravičen, kedar se da iz kakovosti oseb, časa, kraja, napada ali drugih okolnosti za trdno sklepati, da se je storilec (tukaj stražnik) le potrebne brambe poslužil, da bi odvrnil od sebe ali druzih krivičen napad na življenje, slobodo ali imovino. Prestop silobrana je po okolnostih pregrešek zoper telesno varnost in se kaznuje. Vrhu tega je tudi pogoj, da se dejanjski napad na stražnika z nobenim drugim sredstvom ni dal odvrniti, kakor z orožjem. K pojmu pravičnega silobrana spada tudi, da stražnik ni sam provzročil dejanjskega napada. Skušnja uči, da provzročujejo stražniki dejanjske napade s tem, da se, če jim kdo surovo odgovori ali če jim nihče noče odgovoriti ali pojasnila dati, hoteči pokazati moč, s potegnjeno sabljo zaženejo v ljudi, dasiravno v takem položaju ne smejo s sabljo vdariti. Tako vedenje da vzrok uporu in je tudi razumevno, 22 da človek, če pride stražnik s sabljo bliže njega, po naravnem nagibu seže po sablji, da bi jo odvrnil od sebe, ne da bi hotel silo delati stražniku, kar pa stražnik smatra za nameravano raz- oroženje in mu da povod, da brez nadaljnjega pomisleka rabi orožje. 2. Da se ukroti upor, ki meri na brezuspešbo straž- nikoveka službenega opravka, torej takega upora, ki namerava stražniku ubraniti izvršitev že početega ali napovedanega služ¬ benega opravka. Pri rabi orožja mora stražnik uvaževati, če je napadalec ali upornik neoborožen, ali če ima orožje in kako ter na kak način je hoče rabiti proti stražniku; od tega je tudi odvisno, s kakim orožjem se bode stražnik uspešno branil napadalca. V smislu teh zakonitih določil je, da mora stražnik ravno izvrševati kak službeni opravek in da se tudi takoj upor ne da drugače odvrniti, kakor z orožjem. Ako bi stražnik na pr. pri izvedbi aretovanja ali hišne raziskave, v katero ni upravičen, naletel na upor in v ukrotenje upora rabil orožje, bil bi odgovoren za to prekoračenje svojih pravic in za rabo orožja, ker je le on s tem dal vzrok upornosti. Trenotek zakonite rabe orožja nastopi, kedar upor, mereč na brezuspešbo stražniku predpisanega opravka, obstoji v žuganji z napadom ali v dejanski poškodbi stražnika. 3. Vsako brezuspešbo poskušenega pobega nevarnih hudo- delnikov, če se ne dajo z nobenimi drugimi sredstvi ustaviti. Da je stražnik svest si zakonite rabe orožja, mora imeti ne¬ dvomno prepričanje: 1. Da je hudodelnik resnično nevaren, t. j. da je v višji meri nevaren za varnost države ali življenja ali imovine držav¬ ljanov, to so veleizdajniki, morilci, roparji, večkrat kaznovani tatovi, zažigalci, ponarejalci denarja itd. 2. Da se bežeči hudodelnik ne da z drugimi sredstvi prijeti n. pr. po ljudeh, ki so v obližji. 3. Da večkraten poziv hudodelniku, naj počaka, ostane brezuspešen. Pravica rabe orožja raztega se v tem slučaju proti takim ne¬ varnim hudodelnikom, kateri se izroče v čuvanje ali spremljanje ali 23 kateri se na samem dejanju zasačijo ali zoper katere se je izdalo zaporno povelje in kateri pobegnejo. Življenje ljudi je varo¬ vati in orožje le tako rabiti, da se dotičnega liudodelnika nespo¬ sobnega stori za nadaljevanje bega. Neopravičena bi bila raba orožja proti osebam, ki se brez važnega vzroka le sumničijo kakega kaznjivega dejanja, ali ki so zakrivile le navadno kaznjivo dejanje n. pr. neznatne tatvine itd. in ki zbeže, če stražnika le zagledajo in se tudi na večkratni poziv ne ustavijo. Pri spremljanju ali pri aretovanju vsled sodniškega po¬ velja mora stražnik pozvedeti, ali je hudodelnik nevaren, ker se še-le potem da presoditi, kako daleč gredo pravice, če aretovanec pobegne. Vsakokrat, kedar se rabi orožje, je poprej, če to okol- nosti dopuščajo, rabo orožja na razumljiv način zapretiti. Nasproti otrokom ali nasproti popolnoma pijanim ali blaznim osebam naj stražnik ne rabi orožja; le če bi ga kaka popolnoma pijana ali blazna.oseba napadla in bi ne imel druzega pripomočka, ubraniti se je, sme svoje življenje z orožjem braniti. Dasiravno je zaukazano, da se pri vsaki rabi orožja pri¬ zanesljivo ravna, mora se vendar orožje tako rabiti, da se na¬ sprotnika nesposobnega stori za nadaljnji upor, oziroma, da se pri poskušenem pobegu onemogoči nadaljevanje bega. Pri vsaki rabi orožja je paziti na to, da nevdeleženci ne trpe škode. § 26. Vedenje straže pri rabuki in pri večjem motenji javnega pokoja. Če je rabuka ali motenje pokoja, katero je provzročila večja množica ljudi, mora stražnik prevdariti, ali more sam ustaviti nered in razpoditi nabrane ljudi, sploh napraviti red. Ako ni trdno prepričan, da bo sam imel vspeh, mora takoj ob¬ vestiti policijski urad, kateri odpošlje na lice mesta primeren oddelek straže ali alarmuje vso stražo in odredi moštvo pod po¬ veljstvom kakega policijskega uradnika na lice mesta in jo po¬ stavi nasproti množici ljudstva v primerni oddaljenosti. Množico je opozoriti na nasledke upora in na eventuvalno rabo orožja in 24 pozvati „v imenu zakona (postave)", da se razide. Poveljnik straže določi ob jednem nekatere spretne in krepke stražnike, kateri naj, ako se množica ne pokori pozivu, primejo kolovodje in naj¬ hujše kričače. Ako je večkratni poziv množici, naj se razide, brez¬ uspešen, potem naj straža s potegnjeno sabljo ljudi s prostora sežene in kolovodje, podpihovalce in najglasneje razgrajalce aretuje. Ako bi pa množica z orožjem ali z drugim, telesni varnosti nevarnim orodjem napadla stražo in bi le-ta prišla v skrajno stisko, sme straža po poprejšnji napovedi, da se bo rabilo orožje, pod poveljstvom kakega policijskega uradnika upotrebiti sablje ali strelno orožje. V vseh takih slučajih pa ne smejo stražniki nepremišljeno in divje naskočiti množice, nego morajo biti vedno v zvezi s tovariši, da se morejo eventuvalno drug drugega podpirati in braniti. Za vsak slučaj mora uradni načelnik za nepričakovane prigodbe priskrbeti primerno rezervo. O vsakem alarmu je obvestiti župana in deželno 'predsedstvo. § 27. Vedenje pri aretovanju. Aretovanje mora stražnik izvrševati mirno in odločno ter z besedami: „V imenu zakona (postave) vas aretujem“. Surovo vesti, razgovarjati in pričkati se ter grdo rav¬ nati z aretovanci je strogo prepovedano. Ako bi se bilo bati, da bi se občinstvo uprlo aretovanju, naj stražnik s pomirljivo besedo pouči občinstvo o povodu aretovanja in o dolžnem spo¬ štovanju zakonov; s tem doseže, da se bodo posamezniki oglasili zanj in ga tudi podpirali, kar bi se pa ne zgodilo, če bi stražnik pri aretovanju silno in strastno postopal. Areto- vanca je predstaviti uradnemu načelniku v daljnje postopanje. Aretovance je takoj preiskati. Odvzete reči se morajo zaznamovati v zapisniku o aretovanih osebah in v poročilu o zaporu. Previdno je, da aretovanec da v zapisniku protipotrdilo, Aretovane ženske morajo ženske preiskavah, 25 § 28. Aretovanje vojakov. Ker imajo stražniki v službi pravice vojaške straže, so tudi vojaki dolžni jih nepogojno vbogati. Ako se aretuje vojak v aktivni službi, tedaj ga je postaviti v magistralno stražnico in potem oddati poklicani vojaški patroli. Ako bi vojak pri kakem izgredu ali pri drugi priliki rabil ali hotel rabiti orožje, mora skušati stražnik, da mu pred vsem odvzame orožje in je' spravi, potem pa je tam odda, kamor se izroči vojak. V teh slučajih in pa če bi vojak proti stražniku rabil orožje, sme le-ta v obrambo svoje osebe ali drugih ljudi poslu¬ ževati se orožja. S časno odpuščenimi vojaki, z neaktivnimi reservniki in brambovcije v slučaju aretovanja postopati, kakor s civilnimi osebami. Vsak vojak od kadetnega častniškega namestnika navzdol, ki ima dovoljenje čez retreto izostati, mora imeti dovolilnico, odpuščenec pa dopustnico. Vojaško moštvo je poučeno, da pri morebitnem ustavljenju po policijskih organih pokaže dovolilnico. Ako torej aretovanje ni absolutno potrebno in v smislu tega navodila utemeljeno, zadostuje le legitimovanje ustavljencev in ovadba. Dovolilnice in dopustnice zadostujejo za določevanje osebne identitete pri prestopkih kazenskega zakona in političnih in po¬ licijskih naredb. Ako se mora tako ustavljenje zgoditi, je ustavljeni vojak dolžan takoj zapustiti kraj storjenega dejanja, ker bi se sicer pri nadaljnjem izgredu aretoval. Dovolilnice, se ne smejo odvzeti vojaku. Vojake je smeti aretovati le, kedar je največja sila, in ž njimi je ravno tako človekoljubno in taktno postopati, kakor s civilnimi osebami, sploh se je vsega ogibati, kar bi moglo motiti dobro in službo pospeševalno sporazumljenje med vojaštvom in stražo in kar bi moglo vzbujati sum, da hoče straža proti vo¬ jakom strože postopati, kakor proti civilnim osebam. 26 Straža mora torej vojaka, ki razgraja, po smislu navodila najpoprej opominjati in mu prigovarjati, naj bode miren, sploh mora bolj pomirjevalno postopati. Vsaka občutljivost in razdražljivost straže nasproti vojaštvu bi bila neumestna, kajti obadva služita državi in sta poklicana skupno varovati mir in red ter braniti svoje someščane, ne pa drug drugega napadati. Pri ustavljenju častnikov je posebno taktno in mirno postopati. V takih slučajih je vedno, če tudi se častnik kakega hudodelstva obdolžuje, določiti samo osebno identiteto. Aretovanje pa je izvršiti, ako je učin hudodelstva nedvomen in je zaradi velikosti kaznji- vega dejanja ali drugih posebnih okolnosti isto v zakonu ne samo opravičeno, nego tudi zaukazano. častnika ni nikdar razorožiti, razun če bi potegnil sabljo in hotel koga napasti. Ali tudi v tem slučaji je častniku z lepa prigovarjati, da spravi sabljo. § 29. Poziv k aretovanju. Ako stražniku njegovi predstojniki zaukažejo aretovanje kake osebe, mora aretovanje takoj izvršiti. Ako pa kaka druga oseba zahteva aretovanje, mora stražnik najpoprej povprašati po uzroku za aretovanje in le, če bi bil dotičnik, ki ga je aretovati, na verojeten način obdolžen hudodelstva ali večjega pregreška in je nevarnost v odlaganji in če sicer ni pomisleka proti aretovanju, se mora stražnik pozivu odzvati, a le pod pogojem, da ga oseba, ki je zahtevala aretovanje, spremi k oblastvu. Ako pa obdolžitev ni verjetna, kar je posebno takrat, če stražniku znane in zaupne osebe označijo ustavljenca za ne- sumno osebo, ali ako ni nevarnosti v odlaganji ali ako so po¬ misleki proti aretovanju, si mora stražnik, kakor pri manj važnih obdolžitvah, zapisati obojestransko ime in stanovanje in prigodek naznaniti. Pri spremljanju aretovancev se more stražnik strogo ravnati po predpisih. Ako se stražnik, ki ni v službi, pač pa v službeni obleki, pokliče, naj posreduje, ne sme tega odkloniti, češ, da ni v službi, ker vsak stražnik mora, kakor hitro je v službeni obleki, v nujnih slučajih posredovati, četudi nima službe, 37 § 30. Spremljevanje in straženje aretovancev. Pri spremljevanju mora stražnik hoditi za aretovancem v ne¬ posredni bližini in sicer mora aretovanec iti pred njim na desni strani, da ima levo stran, na kateri nosi sabljo, prosto. Ako se je bati, da bi aretovanec pobegnil, ga sme stražnik držati za roko, kar je posebno potrebno pri mladih fantih. Aretovancu odvzeti je takoj orodje, s katerim bi lahko spremljevalca napadel. Vkleniti se smejo le take osebe, ki so: 1. zelo nevarne in o katerih je znano, da so silovite; 2. ki so se prijele zaradi strogo kaznjivega dejanja in pri katerih se je bati, da pobegnejo, in 3. osebe, glede katerih se to posebej ukrene. Pri spremljevanju mora paziti stražnik, da aretovanec ničesar proč ne vrže, ne uniči ali drugim osebam ne da, da se ne po¬ govarja z drugimi ljudmi, njim ne daje skrivnih znamenj in od njih ničesar ne prejme. Stražnik mora tudi sosebno pri spremljevanju čez mostove ali tik železnice paziti, da aretovanec ne poskusi usmrtiti se. Pri spremljevanju čez mostove mora stražnik aretovanca tako peljati, da se nahaja med aretovancem in mostno ograjo. Ako se aretovanec v vozu spremlja, mora stražnik tako sedeti, da ima aretovanca vedno pred očmi. Stražnik ne sme trpeti, da bi se aretovanec med potjo za¬ smehoval ali dejansko razžalil. Stražnik se ne sme pogovarjati z aretovancem ali ž njim hoditi v gostilno, kavarno ali v zasebno hišo. Oblastvo, kateremu se aretovanec, njegova gotovina in nje¬ govi efekti oddajo, mora prejem pismeno potrditi. Pri straženju aretovancev v uradnih prostorih ali v zaporih, se mora stražnik tako postaviti, da ima aretovanca vedno pred očmi, 28 § 31. Pripomoč. Ako stražnik zasliši klice na pomoč, mora takoj iti na kraj, od koder ti klici prihajajo, pozvedovati po njihovih vzrokih in biti v pomoč. Stražnik mora vsakomur pomagati, ki ga prosi pomoči. § 32. Pogoni. V interesu javne varnosti in v svrho izsledovanja kakega hudodelnika odredi se pogon, katerega se morajo vdeležiti vsi stražniki. Stražniki morajo take pogone z veliko pozornostjo izvesti; na vsak hrup, na vsako kričanje ali klicanje na pomoč morajo paziti in, po okolnostih, oditi v dotični kraj. Gozde, klance, jame in druga skrivališča je pregledati; pri takih prilikah je hoditi po stranskih stezah in po neobhojenih krajih, ne pa po cestah in navadnih potih. Pri pogonih ob periferiji mesta mora stražnik sosebno paziti na hiše, na samem stoječe in na krčme, ki so na slabem glasu. V njih se nahajajoče tujce in neznane osebe sme, ako se mu iz kakega zakonitega vzroka sumne zde, pozvati, da se legi- timujejo, in jih po okolnostih tudi aretovati. V gostilnah in v prenočiščih se mora stražnik prepričati o pravilnem vodstvu knjige za tujce. Ako stražnik kaj sumljivega zapazi in še svoje stvari ni gotov, mora najpoprej iti v bližino, se skriti in to, kar se godi, opazovati, dokler si ne zadobi prepričanja o stvarnem položaju. Umevno je, da mora stražnik, kedar je nevarnost v odlaganji, takoj posredovati, da odvrne ali vsaj zmanjša pretečo škodo. Sploh je dolžnost stražnikov, da v vsakem slučaji z največjo previdnostjo postopajo; oni morajo z ene strani se ogibati vsa¬ kega prenagljenja, z druge strani pa izprevideti pravi trenotek za posredovanje, Osebe, pri katerih ni zakonitega vzroka za aretovanje, ki pa se vendar stražniku na podlagi potiralnic ali sploh sumne 29 zde, staviti se morajo k uradu in se izkazati o svoji identiteti. Med stavljenjem k uradu in med aretovanjem je strogo razločevati. Potniki, naj si bodo katerega koli stanu, se brez vtrjenega suma ne smejo prisiliti v legitimo vanje. Vedenje pri službovanju v okrožju na stojiščih in pri patrolah. § 33. Razsežaj okrožja. Meje posameznega okrožja je tako določiti, da more stražnik svoje okrožje v 15 — 20 minutah obhoditi. § 34. Stojišča. Stojišča so na mostih in križpotih, kjer je važnejši promet. § 35. Prosti čas. Glede prostega časa velja načelo, da se dovoli stražnikom le v navadnih razmerah. Pri posebnih dogodkih morejo se tudi službe prosti straž¬ niki poklicati v službo in jim je tedaj privoliti le toliko prostega časa, kolikor ga je neobhodno potreba za odpočitek. § 36. Stalna služba. Za službo v okrožjih odrejeni stražniki ostanejo v določenem okrožju in se smejo le iz važnih vzrokov zamenjati, ker le na ta način jim je mogoče prisvojiti si natančno poznanje kraja in oseb in pridobiti si zaupanje prebivalstva svojega okrožja. § 37. Prihod v službo in menjava službe. Stražniki se morajo pri odhodu v službo vsakokrat zglasiti pri vodji straže in sprejeti njegova zaukazila. Bavno tako se 30 morajo pri odhodu iz službe zglasiti pri vodji in poročati o službovanju. Vodje straže morajo nadzorovati, da se menjava službe v okrožjih in na stojiščih vrši po določenih krajih mesta. § 38. Vedenje v službi. V okrožju službujoči stražniki in patrole morajo svoje okrožje neprenehoma obhajati in se ne smejo spuščati v zasebne pogovore ali obiskavati gostiln in kavarn. Ako stražniki v službi pridejo v kake javne lokale, morajo to pri odhodu iz službe naznaniti vodji. Ako se patrole in v okrožju službujoči stražniki srečajo, povedati si morajo drug drugemu le to, kar se tiče službe, v zasebne pogovore pa se nimajo spuščati. Stražniku je prepovedano kaditi pri službenih opravkih ali pa pri vstopu v urad in zasebna stanovanja, postajati in šaliti se z ženskami na ulicah, zaupno pohajati z roko v roki bodisi s komurkoli, sploh je prepovedano vsako nenaravno smešno kretanje, kajti stražnik se mora vsega ogibati, kar bi ga izpo¬ stavljalo opravljanju in zasmehovanju občinstva. Posebne dogodke je takoj naznaniti policijskemu uradu. § 39. Medsebojna podpora. Ako potrebuje stražnik pomoči, mora dati z žvižgalko znamenje. V bližini službujoči stražnik mora na znamenje hiteti na pomoč. Pri večjih izgredih je poprositi pomoči na bližnji stražnici. § 40. Znamenja. Znamenja dajejo stražniki z žvižgalkami. Ista morajo se včasih menjati, kar določi načelnik policijskega urada. 31 § 41. Obolenje v službi. Ako stražnik v službi tako oboli, da ne more službe dalje opravljati, mora se ali sam zglasiti na stražnici ali pa naprositi svojega bližnjega tovariša ali kako drugo osebo, da naznani njegovo obolenje na stražnici. § 42. Cestna policija. Na vse, kar je proti snažnosti, kar žali spodobnost, nravnost in verski čut, moti javni pokoj, vzbuja nevoljo, stud in po¬ hujšanje, in na vse, kar omejuje prosto in varno gibanje oseb, živine, voz in drugih vozil, morajo paziti stražniki in to po predpisih odvračevati. Vse takšne opazbe dajo povod za posredovanje in straž¬ nikom mora biti načelo, da je vsak nenavaden dogodek, če ne vzrok za neposredno postopanje, vendar povod za naznanitev. Naloga stražnikov je torej vse odstraniti, kar ruši red in varnost. V prvi vrsti morajo skrbeti stražniki za snažnost in od¬ stranitev vseh prometnih ovir na cesti. Kedar je gosta megla, gledati morajo stražniki na to, da se ne vozi prehitro. Na križpotih in v ozkih ulicah je nagla vožnja strogo prepovedana. § 43. Patrolna služba. Patrolno službo je ne glede na vreme opravljati o dolo¬ čenem času in v določenem okrožju po posebej danih navodilih. Hoja med patrolovanjem mora biti zmerna, toda ne lena. Stražnik mora paziti na vse, kar se v njegovem obližju godi; on se mora natančno držati predpisanega pota in ga sme zapustiti le, če se kaj prigodi, kar zahteva službeno postopanje, aretovanje ali nujno ovadbo., Premembe predpisanega pota je pri prihodu na stražnico takoj javiti vodji ali vpisati v knjigo. Stražnik mora pri patrolni 32 službi vedno misliti, da je to eno najvažnejših službenih opravil in da mora v ti službi zapaziti in zabraniti vse, v tem službenem navodilu omenjene prestopke, povode za motenje pokoja, rabuke in izgrede, sosebno pa paziti na sumne in ne¬ varne osebe. Sumne so lahko osebe že po svoji zunajnosti in po svojem vedenju, nadalje zaradi tega, ker se skrivajo, ker po¬ sedujejo kako orodje in druge reči, vsled svojega dosedanjega življenja ali ker postopajo ali lenuharijo. Vse take osebe se morajo legitimovati in jih je po okol- nostih predstaviti k uradu. Na ulicah in cestah opažene nedostatke je takoj odpra¬ viti in po okolnostih, sosebno, če bi opomin bil brezvspešen, naznaniti. Patrole je opravljati brez šuma, mirno in tiho, posebno po noči in kadar se bližajo skrivališčem in shajališčem zloglasnih oseb in kedar se sliši kak ropot ali šepetanje ali se vidi kako osebo, da kako stvar nese ali kako žival žene. Patrola mora se tiho bližati kraju ali osebi in opazovati, kaj se godi; nosilca ali gonjača pa je povprašati, odkod ima stvar, in ga v slučaju naj¬ manjšega suma spremiti do stanovanja, če je v bližini, in se prepričati o istinitosti njegovih napovedb, sicer pa, ali če se pomisleki niso odstranili, ga je privesti k oblastvu. Na cestah, trgih, v javnih nasadih ali skrivališčih speče osebe je staviti k uradu. Ako kdo stražnika po noči naprosi, da ga spremi, mu on tega v slučaju resnične ali verjetne nevarnosti ne sme odreči, pač pa mora pozvedeti njegovo ime, njegov poklic in njegovo stanovanje in to po predpisu naznaniti. Pijanci, ki so sami, in je nevarnost, da bi obležali na ulici, naj se spremijo domov ali na stražnico ali pa spravijo v drugo varstvo in se naznanijo. Posebno je po noči paziti na to, da niso vežna in pro- dajalniška vrata in nezamrežena pritlična okna odprta. V takem slučaju mora stražnik takoj z zvenenjem ali trkanjem poklicati lastnika hiše ali hišnika in ga obvestiti, ob jednem pa paziti, da nihče ne pobegne, ki bi se bil že v hišo ali prodajalnico vtihotapil. 33 Tudi je paziti po noči na vsak sumen ropot in na vsako sumno razsvetljenje v prodajalnicah in v hišah in se prepričati o vzrokih. .Ravno tako je paziti, da se ne hodi z ognjeni in z golo lučjo po podstrešjih, v hlevih in v šupah. Prestopnike je na¬ znaniti. Ako nastane ogenj, je takoj alarmovati požarno stražo in prebivalstvo. Nadalje je paziti, da se gostilne, kavarne in žganjarije o predpisani policijski uri zapro. Stražniki morajo resno in mirno opozoriti gostilničarje, oziroma kavarnarje, na pretek zaporne ure in jih pozvati, naj odpravijo goste in zapro obrtne prostore. Pozneje se je prepričati, če se je pozivu odzvalo in če so se prostori izpraznili in zaprli. Ako se to ni zgodilo in se go¬ spodar opravičuje s tem, da se gosti za njegov poziv niso zme¬ nili, potem mora stražnik neposredno, resno in dostojno pozvati goste, da zapuste prostore. Ako bi se gostje za to ne zmenili, mora stražnik po okolnostih in z ozirom na stan in domovanje dotičnikov iste samo ovaditi ali pri posebno razžaljivem naspro¬ tovanju in pri upornosti tudi aretovati. Na ta način opominjanega gostilničarja ali kavarnarja je ovaditi. Sosebno je paziti, da se policijska ura ne prestopi na ta način, da se gostje pri zaprtih vratih in oknih zadržavajo v obrtnih prostorih. § 44. Služba v okrožju. Med službovanjem v okrožju naj si prizadeva stražnik, da zabrani vse, kar nasprotuje obstoječemu eestno-policijskemu redu, kazenskemu zakonu ali drugim obstoječim predpisom in ukazom, oziroma, da isto odpravi ali ovadi. Sosebno je paziti, da so ceste, trgi in hodniki snažni. Vrhu tega mora na vse paziti, kar se je pri patrolni službi omenilo. Na krajih, koder se večkrat ovira promet in se večkrat tudi pripete nesreče, mora stražnik posebno paziti na vozni red in na varnost prometnikov. .. Stražnik je dolžan odpraviti vsako zastajanje vozov in pešcev. Nagajivi ali zlobni povzročitelji zastajanja naj se, ustavijo in. privedejo k uradu. 3 34 Posebno ovirajo vozni promet ročni vozički in samokolnice, ki se poljubno vozijo sedaj po levi, sedaj po desni strani, sedaj po sredi tira. Prigodi se tudi, da se več voz vzpored vozi, da -se voz¬ niki lahko pogovarjajo. Take vzporedne vožnje ni dopuščati. Stražniki si pri ustavljanju zaradi prestopkov cestno- ali zdravstveno-policijskih predpisov ne smejo samo zagotoviti iden¬ titete prestopnikov, nego morajo tudi vkreniti, da se vsak pre¬ stopek takoj odpravi. Ako se po zanemarjanju cestno-policijskih predpisov pri¬ godi nezgoda, mora stražnik krivca ustaviti, si zapisati ime, po¬ klic in stanovanje poškodovanca in priče ter napraviti ovadbo. Iz okrožja sme se stražnik oddaljiti le pri aretovanjih in ob drugih važnih vzrokih; oddaljenje iz okrožja mora pri pri¬ hodu iz službe naznaniti strežniškemu vodji in vpisati v služ¬ beno knjigo. Aretovanje sme se izvršiti le v slučajih, določenih po za¬ konu, in je aretovanca po možnosti takoj predstaviti uradnemu načelniku. Pri skladiščih lesa ali pri drugih gonivih predmetih paziti mora stražnik, da nihče v bližini ne kadi ali z netili tako ne ravna, da lahko ogenj nastane. Kdor to vzlic opominu še stori, naj se aretuje. Stražnik se mora strogo držati pota, ki mu je predpisan. Izvenslužbeno občevanje z občinstvom ali z drugimi slu¬ žabniki je stražniku, ki ima službo na ulici, strogo prepovedano. Postajanje in pogovarjanje stražnikov z drugimi osebami je na kvar službi, ker odvrača stražnika od njegove službene dolžnosti in daje občinstvu povod za nepovoljne opazke. Tudi ni dopuščeno, da bi se stražniki, ki so v službi, na cesti nedostojno in lefio vedli in, mesto da bi svoje okrožje ne¬ prenehoma in pazljivo prehajali, se kje naslanjali ali brez skrbi pred se zrli. Vsak le nekoliko pozoren opazovalec bode iz načina, kako posamezni stražnik stoji, hodi in se sploh vede na cesti, lahko opazoval, kateri stražnik se briga za službo in kateri jo le me¬ hanično opravlja. 35 § 45. Tržno-polieljska služba. Ob tržnih dneh službujoči stražniki so dolžni ogledovati živila in skrbeti za mir in red na tržišču. Sosebno je paziti, da se ne prodajajo: slabo, z vodo pomešano ali celo ponarejeno mleko ? nezrelo ali gnjilo sadje in sočivje, smrdljivo meso, mrtvi raki, smrdljive ribe, bolna perutnina, ne¬ godna teleta, strupene gobe, močeno žito in druga prepovedana, ponarejena, ostudna ali zdravju škodljiva živila. Živila se ne smejo v nesnažnih in zdravju škodljivih po¬ sodah shranjevati ali v popisan papir zavijati. Vsi prodajalci morajo imeti cimentovano mero, uteže in tehtnice. Obešanje mesa na vrata in okna prodajalnic in pokrivanje mesa z nesnažnimi rjuhami je prepovedano in se mora takoj odpraviti. Meso onih živali, katerih ogled je po zakonu predpisan, se brez ogleda-ne sme prinašati na prodaj, V smislu tržnega reda je pri prodaji vsaka naprava in postopanje, po katerem bi zamogel biti kupec pri meri posode ali pri vrednosti blaga prikrajšan, ostro prepovedano. Ob tržnih dnevih je pridržan tržni promet do 10. ure do¬ poldne kupovanju na drobno. Do te ure je torej na vsem mestnem ozemlju pod kaznijo prepovedano sleharno prekupovanje vsakdanjih živil, kakor zelenjadi, sadja, perutnine, maščobe, jajc itd. Izvzeto od te prepovedi je žito, prašiči, drobnica in tržna roba, kakor med, suhe češplje na vozeh itd. Tržni čas traja od ranega jutra do treh popoldne. Prodaja živeža po hišaji med tržnim časom in prodaja obrtniških predmetov brez posebnega, po dotičnih zakonih po¬ trebnega dovoljenja ni pripuščena. Blago, katero se zdi nevarno za zdravje, ali prepovedano blago, se prodajalcu odvzame in izroči v poslovanje tržnemu uradu. Prodajalci morajo skfbeti, da se tržni prostori po nepo¬ trebnem ne onesnažujejo. 3* 36 S tem, da se za prodajo namenjeno blago razloži, se ne smejo zapirati dohodi k tržnim prostorom in pota med njimi, tudi ne splošni prehodi. Pristranski tlak mora biti povsod prost. Nagla vožnja in ježa po tržnih prostorih sta prepovedani. (Glej tudi predpise v §§ 197—205, 478. 461 kaz. zak. in §§ 53, 131 in 62—71 obrt, reda.) § 46. Nravstveno - policijska služba. To službo opravljati je dolžan vsak stražnik. Ista obsega: 1. Izsledovanje sorodnikov in gpvodnie; 2. vodstvo razpreglednega zapisnika v javnih hišah, v go¬ stilnah, v krčmah, v kavarnah itd. službujočih žensk; 3. zasledovanje zanikernih žensk, ki s svojim telesom vršijo nečisti obrt; 4. vporabo vseh zakonito dovoljenih sredstev za odpravo beračenja, pijanosti in prepovedanih iger; 5. nadzorovanje o pravočasnem zapiranju gostiln in sosebno žganj arij; 6. nadzorovanje krošnjarjev s podobami in tiskovinami in kolporterjev; 7. nadzorovanje in odpravo pohujšljivih in nesramnih na¬ pisov in risarij po vratih, stenah, ograjah itd. 8. preprečevanje trpinčenja živali. Glede javnih žensk velja, da jim ni dopuščeno, stanovati v obljudenih ulicah in trgih ali blizo šol in uradov. Nespodobno vedenje na javnih prostorih, pri vežnih vratih in na oknih in vabljenje pasantov s kretanjem in klicanjem je javnim ženskam prepovedano. Tudi jim ni dopuščeno postopati po mestu. Vsako tako žensko, ki se ne pokori tem predpisom je staviti k uradu, da se da zdravniško preiskati in da se konsta- tujejo pristojnost, pridobitne razmere, poprejšnje kazni in zveze. 37 Strogo je paziti na ponočno postopanje brezshižbenih poslov in drugih žensk; vsako hudo in pohujševalno žalitev nravnosti je odpraviti in ovaditi. Ravno tako je odpraviti razvado, da bi se v gostilnah po preteku zaporne ure gostom streglo in bi se tamkaj eventu- valno dajala prilika nesramnosti. Odpraviti je tudi vsako pohuj¬ ševalno početje oseb obojnega spola pri vežnih vratih in po vežah. Tu sem spada tudi preprečevanje vsake nespodobnosti, izgredov, pijanosti, s katero se da javno pohujšanje, opravljanja potrebe na javnem prostoru itd. V smislu § 5 zakona z dne 24. maja 1885, št. 89 drž. zak. je prepuščeno varnostnemu oblastvu kaznovati ženske, katere s svojini telesom nečisti obrt vršijo. Sodišče je še-le tedaj pri¬ stojno, kedar te ženske navzlic policijskemu kaznovanju svoj nečisti obrt nadaljujejo ali pri tem, če tudi so dana policijska ukazila, zoper ta ukazila delajo ali svoj nečisti obrt vršijo, dasi so ve¬ dele, da imajo sramno bolezen, ali če z očitno nečistostjo veliko pohujšanje dajo ali mladostne ljudi zapeljujejo. Priležništvo (konkubinat), t. j. javno nravnost žaleče in torej splošno pohujšanje provzročujoče trajno skupno življenje dveh oseb različnega spola ni dopuščeno, toda je še-le potem kaznjivo, če se je dognalo, da se žali javna nravnost in daje splošno pohujšanje, ali če se ni vstreglo pravomočnemu pod zapre- tilom kazni danemu naročilu, da je ločiti skupno stanovanje. Plesne veselice sme se prirediti le z dovoljenjem policijskega oblastva. Trajanje veselice določuje isto oblastvo. (Dvorni pis. dekret z dne 12. majnika 1827.) Zaporno uro določuje predsednik deželne vlade. Nadzorovanje prestopkov policijske ure pristoja policijskemu oblastvu. (Izjava drž. ministerstva z dne 24. januvarja 1865 št. 20689.) Trpinčenje živali je prestopek zoper nravnost in je kaznuje policijsko oblastvo. § 47. Nadzorovanje na kolodvoru. Na kolodvoru službujoči stražnik mora v prvi vrsti skrbeti za mir in red pri blagajnici in na peronu. 38 Pri blagajniei mora stražnik sosebno paziti na žepne tatove, na peronu in na bližnjem železniškem tiru pa gledati na to, da se občinstvo ravna po dotičnih predpisih obratnega reda. Železniško osobje je v tem oziru podpirati. Pred odhodom in pri prihodu vlaka opazovati mora stražnik potovalne in sme takšne, ki se mu zde sumni, pozvati, da se iz¬ kažejo, kdo in odkod so. Osebe, ki nočejo povedati, kdo in odkod so, ali ki imajo ponarejene, izstrugane izkaznice, ali ki so v policijskih listih zasledovane, staviti, je k uradu. § 48. Nadzorovanje na stražnici. Stražnik, ki ima nadzorovanje na stražnici, se ne sme svoje¬ voljno odstraniti. On opravlja ordonančno službo. Načeloma morata biti vedno po dva stražnika na magistratni stražnici. § 49. Asistenca. Stražnik, ki se pošlje v asistenco javnim oblastvom, mora skrbeti le za odstranitev vsakega motenja, nereda in vsake upor¬ nosti proti izvrševalnemu organu, a se ne sme vtikati v službeno opravilo. § 50. Zdravstveno - policijska služba. Vsak stražnik je dolžan zasledovati nedostatke, kateri z okuženjem zraka, tal in vode škodujejo zdravju, in izvršiti dana uradna naročila ter po mestnih zdravnikih začasa kake epidemije zaukazane navedbe. Mestne zdravstvene paznike mora stražnik v vsakem oziru podpirati. Sosebno mora stražnik paziti na snažnost cest in javnih potov, javnih vodnjakov in stranišč ter pozvedovati za vse ne¬ dostatke, ki so v straniščih nevarni za zdravje in telesno varnost Stanovnikov. Prenapolnjena in nezdrava stanovanja in prenočišča je naznaniti. 39 Hiše, ki so prenapolnjene ali v katerih se izvršuje obrt, provzročujoč večje ponesnaženje dvorišč (n. pr. mesarski obrt itd.), ali obrt, ki vsled večje možnosti razširjanja epidemičnih bolezni opravičuje natančneje zdravstveno-policijsko nadzorovanje (n. pr. krčme, prenočišča) je večkrat pregledati. Pri zdravstvenih pregledih morajo stražniki paziti na red in snažnost pregledanih prostorov in sploh na vse okolnosti, ki se po obstoječih predpisih, zahtevajo. Sosebno je paziti, če se nahajajo v stanovanjih bolniki z nalezljivimi boleznimi ali če so stanovanja prenapolnjena z ljudmi. Opažene nedostatke je takoj naznaniti. Nadalje morajo stražniki intervenovati pri nastalih epide¬ mijah in pomagati pri nezgodah ter pri naglih obolenjih. § 51. Splošna navodila pri samostojnem nadzorovanju. Stražniki morajo opravljati tudi samostojna nadzorovanja pri plesnih veselicah v javnih lokalih, pri raznih produkcijah i. t. d., h katerim se ne odredi kak uradnik. Na nadzorovanje poslani stražnik mora si biti v svesti, da je poklican skrbeti za javni red in dostojnost ter zabranjevati vsako motenje zabave. Ta služba je izmed najtežavnejših, ker naj- ložje spravi stražnika v kak konflikt. Stražnik je tamkaj sam nasproti večji množici, njegovo vedenje mora biti torej previdneje, odločneje in tudi taktneje ter uljudneje, nego li pri drugih službenih opravkih. Vsako prekoračenje svojega področja in vsako osorno vedenje podere njegov nastop in morda še provzroči izgrede ali še celo njega pripravi v nevarnost. Sploh naj se stražnik preveč ne vtika v malenkostne zadeve in naj z neprestano hojo po lokalu ne moti zabave. Ce je potreben službeni nastop, opozoriti mora stražnik motilca reda in zabave mirno in dostojno in, če je mogoče, na neočividen način na njegovo nespodobno vedenje. Ako stražnik motilca me more pomiriti s samim opominom, naj ga še opozori, da ga bode, če ne odneha od nespodobnega vedenja, odstranil z lokala in ga ovadil, oziroma tudi aretoval. 40 Odstranjenje izgrednika z lokala, če se po opominu na nasledke izgrednega vedenja ne pomiri, izvršiti je brez strasti in na način, ki ne žali dotičnika. Aretovanje pa je v takem slučaju opravičeno le, če se iz¬ grednik upira odstranjenju z lokala. Ako se stražnik pri nastopu vede uljudno, mirno in do¬ stojno, podpirali ga bodo tudi razsodni gostje. Pijane osebe, ki s svojim vedenjem vzbujajo občo pozornost in dajejo pohujšanje, odpraviti je domov in naj se za spremstvo naprosijo eventuvalno navzoči znanci njihovi. Ako bi ta sredstva ne pomagala, potem naj se pijanec odda v policijski zapor. Pri nastalih tepežih se morajo odstraniti z lokala glavni provzročitelji in le, če bi se odstranjenju upirali, jih je aretovati; druge vdeležence pa je z lepa pomiriti. Če se zabava čez določen čas nadaljuje, opozoriti mora stražnik imetelja dotičnih prostorov in prireditelja veselice ali dirigenta godbe na to, da bo moral to uradno naznaniti. Ako vzlic temu zabavo nadaljuje, mora stražnik to pozneje naznaniti policijskemu uradu, zabave same pa ne sme zabraniti. Stražniku je strogo prepovedano pri takih službenih opravkih vdeležiti se zabave ali si dati plačati pijače ali česar koli si bodi. § 52. Plesne veselice. Glede nadzorovanja pri plesnih veselicah dodaje se gorenjim splošnim predpisom, ki veljajo tudi tukaj, še naslednje: Ob nespodobnem in pohujševalnem načinu plesa je najpo- prej prireditelja ali voditelja takih zabav ali imetelja lokala po¬ zvati, da tako početje ustavi in le, če ti ničesar ne store ali ničesar ne odpravijo, sme stražnik nastopiti in najpoprej dotičnike opo¬ minjati ter, če bi opomin bil brezvspešen, zagotoviti si identiteto osebe in potem isto odstraniti z lokala. Ako zve stražnik za kako drugo vedenje, ki žali javno nrav¬ nost, katero pa še ni vzbudilo obče pozornosti, mora isto na neočividen način odpraviti. 41 Ako se je pa z nemarnim vedenjem dalo pohujšanje, potem mora stražnik dotičnike odstraniti, oziroma jih aretovati. Sploh mora stražnik povsod svoje vedenje in način svojega nastopa in posredovanja uravnati po občinstvu, s katerim mu je občevati. Ako je pri katerem koli si bodi nadzorovanju navzoč uradnik, tedaj mora stražnik v prvi vrsti skrbeti za vzdržavanje voznega reda, v ostalem pa se mora ravnati po uradnikovih ukazih. § 53. Nadzorovanje v gledišču. Stražnik, ki ima v gledišču nadzorovanje, mora skrbeti za red pri blagajniei in paziti pri vhodih na prihod in odhod voz, sploh vzdržavati vozni red. § 54. Vedenje stražnikov pri nastalem požaru. Kakor hitro opazi stražnik smod ali kake druge znake na¬ stalega ognja, mora po noči, če Stanovniki tega niso opazili, iste z zvenenjem, trkanjem na vrata in okna ali na drug način poklicati. Ko Stanovnike obvesti o nastalem ognju, hiteti mora na stražnico in požarni straži naznaniti ogenj. Ako patrola dveh mož zapazi ogenj, mora eden mož ostati na licu mesta za prvo pomoč, drugi pa mora naznaniti ogenj na stražnici. V okrožju službujoči stražniki ostanejo na svojem mestu in morajo le stražnike, v njihovem okrožju stanujoče, obvestiti o ognju. Le-ti morajo takoj oditi na požarišče in se zglasiti pri najvišjem navzočem predstojniku ter sprejemati njegove ukaze. Najbližjo okolico požarišča je takoj zapreti, da se dobi po¬ trebni prostor za gasilna dela še preči prihodom požarne straže. Službo na požarišču vodi najvišji navzoči policijski uradnik. O nastalem požaru je takoj obvestiti deželno predsedstvo, župana, načelnika policijskega urada in požarne straže. Trobentači in šarže požarne straže je po možnosti takoj poklicati. 4 42 Stražniški vodja pelje razpoložno moštvo na požarišče. Tukaj imajo stražniki skrbeti za red, za prosti prehod in za varstvo rešenega imetja. Radovedneži naj se odstranijo z mesta, kjer so v nevar¬ nosti in kjer ovirajo prosto kretanje požarne straže. Pri večjem požaru morajo stražniki skrbeti, da se stranke, katerim preti nevarnost, deložnjejo, da se bolniki, otroci in noseče ženske spravijo v varnost in da se imetje reši in varuje pred tatovi. Ponesrečence morajo stražniki spraviti s požarišča na varen prostor in jim do prihoda zdravnika dati prvo pomoč. Osebe, ki niso gasilci, se smejo le v veliki sili in le na po¬ seben ukaz službujočega uradnika pozvati, da se udeleže gašenja. Sile nikakor ni rabiti. Stražniški vodja mora pozvedovati, na kak način in po čegavi krivdi je ogenj nastal. če se storilec zasledi, ga je prijeti in začasno pripreti. § Vedenje pri samomorih. Ako najde stražnik na javnem prostoru mrtvo truplo, mora pri njem ostati, da se morda ne oropa, in kako navzočo osebo naprositi, da to naznani na stražnici. Mrliča pred prihodom oblastvene komisije ni smeti od¬ straniti ali drugače položiti. Ako najde stražnik obešenca, mora ga previdno rešiti zanjke, poskušati oživljenje in poklicati po kaki osebi zdravnika in uradnika. Ravnotako mora poskušati oživiti in poklicati zdravnika in uradnika pri mrličih, ki se izvlečejo iz vode. Ako najde stražnik krvavo orožje ali kaj druzega, kar kaže na kako kaznjivo dejanje, mora isto natančno popisati in najdene predmete, če to ni v kvar poznejšim sodnim pozvedbam, v ne- izpremenjenem stanu izročiti oblastvu. Sledove in znake hudo¬ delstva je, če je le možno, v istem stanu ohraniti do sodnega ogleda. 43 § 56. Vedenje pri roparskih napadih. Pri roparskih napadih postaviti se mora stražnik, če bi tudi žrtvoval samega sebe, za napadenca, prijeti napadalca in, po okolnostih, posebno po noči, z žvižgalko poklicati pomoči. Pri težkih telesnih poškodbah je poklicati zdravnika in uradnika na lice mesta. Pri lahkih poškodbah naj se napadenca spremi na magi¬ strat, da se tamkaj zasliši, eventuvalno obveže. Napadalca je prijeti in pripreti. § 57. Odvračanje prestopkov zakona. Stražnik odvrača prestopke zakona s tem: 1. da berače, postopače in druge snmne osebe natančno nadzoruje, oziroma jih ustavlja; 2. da vse opažene razmere in naprave, ki merijo na kak prestopek zakona, ubrani, oziroma naznani svojim predstojnikom; 3. da izvrševanje in dovršitev nezakonitega dejanja po mož¬ nosti s svojim posredovanjem onemogoči. § 58. Nadzorovanje prestopkov zakona zoper javni pokoj in red ter javno varnost. Ako kdo na javnem prostoru cesarja psuje ali mu krati spoštovanje; obstoječe zakone in naprave zasramuje, z besedami ali z dejanji k nepokorščini, k uporu zoper zakone, ukaze, raz¬ sodbe in naredbe sodišč in drugih javnih oblastev, zoper po¬ samezne oblastvene organe glede na njih uradovanje ali k sovraštvu zoper razne narode, verske družbe, posamske vrste ali stanove državljanske družbe ali zoper zakonito priznane skupščine nago¬ varja, izpodbada ali zapeljati skuša: k napadom na tujo imovino in k zakonito prepovedanim dejanjem izpodbada, ali lažnjive, javno varnost vznemirjajoče govorice razširja, ali na to mereče spise ražnaša, — mora ga stražnik takoj naznaniti in v nujnih slučajih ga tudi aretovati, spise pa konfiskovati. 4* 44 Stražniki m »rajo neprenehoma paziti na vse, kar utegne biti posredno ali neposredno nevarno za varnost življenja, zdravja, imovine, časti in za javni pokoj in red ter javno varnost ali kar bi utegnilo žaliti spodobnost in nravnost. § 59. Nadzorovanje prestopkov zakona zoper varnost življenja in zdravja. Stražniki morajo sosebno paziti na strelne in pokalne pri¬ prave, na neupravičeno nošnjo orožja, na prepovedano orožje, na mazače, na neupravičeno prodajo zdravil, na prepovedano prodajo in neprevidno shranjevanje strupov in drugih škodljivih snovij na ponesnaženje vodnjakov, na prenapolnjenje stanovanj in na raz¬ našanje kužnih bolezni po obleku, na kopanje na prepovedanih krajih, na naglo in neprevidno vožnjo in ježo, na vozove in konje brez varstva i. t. d § 60. Nadzorovanje prestopkov zakona zoper varnost imovine. Vse tuji imovini nevarne osebe, kakor tatove, goljufe i. t. d. in zaradi poškodbe tuje lastnine že kaznovane, sosebno pod po¬ licijskim nadzorstvom že stoječe osebe je neprenehoma nadzoro¬ vati, kaj delajo, kako žive in s kom občujejo. Na kup in prodajo sumnih reči je paziti. Neprevidno streljanje pri poslopjih in blizo takih predmetov, ki se lahko vnamejo, in kadenje na prostorih za ogenj nevarnih je prepovedano. § 61. Nadzorovanje prestopkov tiskovnega zakona. Tiskovine se smejo prodajati le v prodajalnicah in v za to pravilno namenjenih prostorih, a je prepovedano krošnjar iti s tiskovinami, razdajati in prodajati jih izven prodajalničnega pro¬ stora, sosebno na ulicah in trgih, v gostilnah in drugih javnih lokalih brez oblastvenega dovoljenja. Ravno tako je prepovedano, brez posebnega dovoljenja varnostnega oblastva tiskovine obešati ali pribijati na cestah ali drugih javnih prostorih. 45 Ta prepoved pa ne zadeva razglasov čisto krajevnega ali obrtnega pomena, kakršni so: glediški listi, naznanila javnih ve¬ selic, najemov, prodaj i. t. d. A tudi taka naznanila smejo se pribijati samo na mestih, od oblastva v to določenih, in le po osebah v to vpravičenih. § 62. Shodi in g-ovorice. O nenavadnih shodih mora stražnik nemudoma poročati in sploh paziti na vsako večje zbiranje ljudi. Opazovanje javnega mišljenja in ljudskega gibanja je važna stražnikova naloga. Stražniki se morajo seznanjati s potrebami in željami prebi¬ valstva in upravičene pritožbe naznanjati.