Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 1 V petek (-5/8 °C), soboto (-1/8 °C) in nedeljo (0/9 °C) bo pretežno oblačno. Četrtek, 22. marca 2018 številka 12 | leto 65 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 1,90 € -VO iu-l ■in =o ■u-t ifo ;o TAKO mislim Podjetje Anecto je pripravilo v velenjski Rdeči dvorani 6. tradicionalni koncert ob dnevu žena. Povsem polno dvorano je prevzel eden najpopularnejših glasbenih ustvarjalcev Gibonni, ki se je med koncertom kar nekajkrat pomešal med publiko in tako še bolj »dvignil razpoloženje«, navdušil je tudi trio Eroika Aromatika. Večer je bil res poln dobrega razpoloženja, pozitivne energije pa je bilo toliko, da so jo obiskovalci zagotovo nekaj odnesli tudi s seboj. Tako kot običajno je imel tudi tokratni koncert solidarnostno noto. Organizatorici sta iz izkupička od prodanih vstopnic namenili tisoč evrov - prav toliko pa je primaknila tudi Velenjka - zelo uspešnemu Društvu za boj proti raku. Donacijo je predsednici Branki Drk izročil župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je ženskam voščil tudi ob njihovem prazniku. Stebrni udar poškodoval šest rudarjev Trije so ostali v bolnišnični oskrbi Velenje, 19. marca - V ponedeljek malo pred 19. uro je na pripravskem delovišču št. 13 na koti -95 v jami Pesje (nekaj manj kot 500 metrov pod površjem zemlje) pri izdelavi odvozne proge bodočega odkopa D prišlo do stebrnega udara. V njem se je poškodovalo šest rudarjev. Vse so prepeljali v zdravniško oskrbo. Kot so sporočili iz Premogovnika, nihče od rudarjev ni bil v smrtni nevarnosti; trije rudarji so v torek še ostali v bolnišnični oskrbi, drugi pa so že doma. Več informacij o poškodbah rudarjev zaradi varovanja osebnih podatkov zdravniki ne dajejo. Takoj je bil o dogodku obveščen republiški rudarski inšpektor. Ta si je že v ponedeljek zvečer ogledal kraj dogodka, dan za tem je podrobna preiskava vzrokov še potekala in bo najbrž še trajala. Kaj je stebrni udar? Hipna sprostitev napetosti v hribini, ki je lokalno omejena in se je vnaprej ne da predvideti. Prevare naše vsakdanje Mira Zakošek Naša sodobna družba naj bi bila družba znanja, ozaveščena, socialna, kulturna, moralna... A prav ob morali se mi dozdeva, da se večina vsega, kar nas morda odlikuje, najbolj zalomi. Naše življenje so namreč vse bolj laži in prevare. O tem smo priča na vsakem koraku. Segajo od hišnih pragov, pa preko vseh sfer življenja do političnih vrhov vsake in seveda tudi naše države. Zato so tudi sankcije zanje največkrat zelo zanemarljive, čeprav pogosto s svojo rušilno močjo uničujejo posameznikom kariere in življenja. Zanimivo, da nas o njih ne poučuje in nas nanje ne pripravlja niti šola, pravzaprav se o njih učimo šele iz življenja ali kakšnih sicer puhlih nadaljevank, v katerih nam jih natresajo iz vseh rokavov. Skratka, o moralni trdnosti te družbe, predvsem pa o lažeh in prevarah bi se morali mnogo bolj pogovarjati in jih tudi ustrezno kaznovati. Kako neodzivni smo pravzaprav postali na številne drobne in velike izmišljotine, kijih potem nehote prenašamo tudi v naše vzorce obnašanja, nam kažejo že številni proizvajalci, ponudniki storitev ali prodajalci izdelkov. Pravzaprav je videti, da se prav norčujejo iz nas. Kako si drugače razlagati afero z izpusti dizelskih motorjev, pri katerih, bodimo pošteni, niso bili toliko ogoljufani kupci teh avtomobilov, ki bodo ponekod celo dobili odškodnino, kot smo bili vsi prebivalci, ki zato živimo v manj zdravem okolju. Ali pa zadnja afera - zloraba podatkov 50 milijonov uporabnikov Facebooka. Vem, to so prevelike številke in preveliki bogovi, da bi vas streslo in spravilo k resnejšemu premisleku. Zato nekaj lažjega in vsem bližjega. Recimo finančne prevare. Ste se kdaj vprašali, zakaj o tej temi, ob vseh brezveznih seminarjih, ki jih veliko podpira celo država, ni za svoje državljane naredila nobenih izobraževanj. Ali pa ponarejanje in goljufanje s hrano. Se kdaj vprašate, kako je mogoče, da kdo prodaja vrhunsko klobaso, ki naj bi vsebovala ustrezno meso, je pa ta precej cenejša od osnovne surovine. Nihče ne protestira, če proizvajalec trdi, da izdelku ni dodan sladkor, med sestavine pa zapiše, da je dodano sintetično sladilo, za katera je vse več dokazov, da na naš organizem delujejo slabo. Da ne govorim o ekstra deviških oljih, ki si s tem nazivom pridobijo znatno višjo ceno, po dolgoletnem uživanju pa izveš, da je določena znamka, na katero staviš, vse prej kot ekstra deviška. Nič drugače ni z bankami, ki vam po novem spet ponujajo kredite na vsakem koraku. Ti pa ob različnih obrestnih merah skrivajo pasti v dolgih pogodbah z zapletenimi členi. Naj vam bodo varčevalci v švicarskih frankih dovolj veliko opozorilo. Tudi na zavarovalnicah vas čakajo pasti, na katere ne računate. Le poglejte po forumih, kaj vse morate vprašati in kaj vse v zavarovanje niste vključili. Vse bolj zanimive postajajo tudi»prevare« z znižanji. Še kdo ve, kaj je prava cena? Včasih smo se čudili barantanju na arabskih tržnicah, pa vam povem, da je prijaznejše od zmešnjave vseh popustov naših trgovcev, ki to sploh niso, ampak gre le za spuščanje prenapihnjenih marž. No, to so le nekatere »prevare« ali domislice ali iznajdljivosti ponudnikov (kot temu pojmu potiho pritrjuje tudi država), ki potrošnika spremljajo skozi življenje. Žal se država ni z ničimer potrudila, da bi državljane ozavestila ob soočanju z njimi. Pa bi bila njena dolžnost, če je seveda še v službi ljudi, da bi že otroke v osnovni šoli dobro poučila, kakšne pasti jih čakajo v potrošniškem svetu in s kakšnimi možnostmi in ukrepi se lahko otepajo z njimi. ■ ■ ■ ^ec Kip Franu Korunu Koželjskemu Letos mineva 150 let od rojstva priznanega velenjskega glasbenika in skladatelja Frana Koruna Koželj-skega, ki se je rodil 26. decembra 1868 v Velenju. Glasbena šola Frana Koruna Ko-željskega Velenje bo zato letos pripravila cikel kulturnih dogodkov, ki bodo posvečeni tej pomembni obletnici velikega umetnika. Prvi dogodek pripravlja glasbena šola skupaj z Mestno občino Velenje in bo v četrtek, 29. marca, ob 16. uri, ko bodo pred vhodom velenjske glasbene šole odkrili kip Frana Koruna Koželjskega. Kip je delo akademske kiparke Katje Majer. Danes Regijski otroški parlament Velenje, 22. marca - Danes ob 10. uri bo v vili Rožle zasedal 28. Regijski otroški parlament. Na parlamentu bo sodelovalo 8 predstavnikov osnovnih šol, imenovanih na medobčinskem otroškem parlamentu v Velenju, 8 predstavnikov, imenovanih na medobčinskem otroškem parlamentu v Preboldu, in 8 predstavnikov, imenovanih na medobčinskem otroškem parla- mentu na Rečici ob Savinji. Mladi parlamentarci bodo razpravljali o šolstvu in šolskem sistemu. Oblikovali bodo sklepe, ki jih bo 6 izbranih predstavnikov regije predstavilo na nacionalnem otroškem parlamentu. Ta bo 9. aprila v dvorani državnega zbora v Ljubljani. ■ ■ Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA ""^JIS 22. marca 2018 LOKALNE novice Klasirnica je predvidena za rušenje Občane vabijo k pripravi akta Velenje - Svetniki Mestne občine Velenje bodo na naslednji seji, 27. marca, med drugim obravnavali tudi akt, ki določa pravila zunanjega oglaševanja. Vse zainteresirane občane vabijo, da sodelujejo pri oblikovanju tega akta. Gradivo je objavljeno na spletni strani občine, na kateri so tudi vsa navadila za pošiljanje pobud in predlogov. Odtenki Ženskega planeta Velenje, 14. marca - V Večgeneracijskem centru Planet generacij na Ljudski univerzi Velenje so v sredo pripravili druženje ob 8. marcu, prazniku žensk. Preureditev v muzej tehnične in prostorske dediščine je prevelik finančni zalogaj Nazdravile so enakopravnosti in borbenosti žensk. Druženje s krajšim kulturnim programom so naslovili Odtenki Ženskega planeta. Nazdravili so volji, enakopravnosti, borbenosti, edinstvenosti in temu, da je svet zaradi žensk lepši in boljši. Blizu 200 krvodajalcev manj Velenje - Minuli teden, od ponedeljka do petka, je v prostorih restavracije Pod Jakcem v Velenju tukajšnje območno združenje RK organiziralo prvo letošnjo večjo krvodajalsko akcijo. Tudi tokrat za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana. Akcije se je udeležilo 981 krvodajalcev, kar je blizu 200 manj kot na lanski večdnevni marčevski akciji. Preseneča število krvodajalcev, ki jim zaradi različnih razlogov niso odvzeli krvi. Takih je bilo 117. Naslednja večja krvodajalska akcija bo v Velenju od 9. do 13. julija. Udarniki bodo pomagali starejšim Velenje, 30.-31. marca - Prostovoljska skupina udarnik MC Velenje bo prihodnji konec tedna izvedla projekt Nasmeh je uspeh, v okviru katerega bodo v petek in soboto med 10. in 12. uro pred nakupovalnimi centri in na mestni tržnici ponujali brezplačno pomoč pri dostavi polnih nakupovalnih vrečk od trgovine do doma ali avtomobila. Pomoč bodo nudili predvsem starejšim, bolnim in gibalno oviranim osebam, pa tudi ženskam, mamicam z otroki in drugim, ki si bodo naložili pretežko breme. Tako želijo poudariti pomen medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti. Namesto rožic cvetijo ceste Velenje, 19. marca - Namesto da bi pred cvetno nedeljo zacvetela narava, cvetijo ceste. Ponekod je njihovo cvetenje precej nevarno, luknje na cestiščih za voznike predstavljajo veliko past, v bližini pločnikov pa ob dežju pešcem povzročajo veliko slabe volje, saj so hitro lahko stuširani od glave do peta. Žal pa bo treba do takrat, da bodo luknje na cestah vsaj za silo zakrpali, še malo potrpeti in biti previden. Ta dela so odvisna od asfaltnih baz, te pa pri nizkih temperaturah ne delajo. Hladen asfalt je sicer rešitev, a draga in le za zelo kratek čas, zato nima pravega smisla, so pojasnili na ponedeljkovi seji sosveta za izboljšanje varnosti občanov, ko so govorili tudi o prometnih težavah občanov. a mkp Ko je Premogovnik Velenje prenehal uporabljati objekt Kla-sirnica za namene klasiranja premoga, je leta 2005 objekt brezplačno prenesel v last Mestne občine Velenje. V upravi Mestne občine so takrat želeli objekt preurediti v muzej tehnične in prostorske dediščine moderne zgodovinske rudarske regije. Idej veliko, denarja premalo Idej za preureditev tega industrijskega objekta, velikega 2.642 m2 in z dvoriščem v velikosti 445 m2, pa je bilo še veliko. Med drugim so pred leti želeli ustvariti inovativno okolje, ki bi bilo tudi kulturno in turistično središče širšega prostora ter bi dajalo možnost nadaljnjega razvoja storitvenih dejavnosti in zaposlovanja. Že leta 2005, takoj po prenosu lastništva s Premogovnika Velenje na Mestno občino Velenje, je občina začela izvajati projekt INDU.PIK - modeli revitalizacije objektov industrijske kulturne dediščine, v okviru katerega so se razvili štirje modeli (Kulturni stolp, Ars energetika, Center za oblikovanje in Produkcijska platforma). Vendar je že takrat finančna analiza pokazala, da bi potrebovali za osnovno revitalizacijo objekta od 14,6 do 16,7 milijona evrov. Prav tako je bilo treba prišteti stroške rednega delovanja, ki so se od modela do modela razlikovali. Edina rešitev je rušenje Kot viri financiranja so bili predvideni različna evropska sredstva, zasebni prispevki gospodarstva, nacionalni proračun in proračun regije ter lokalnih skih sredstev v tem obdobju in za takšen namen ni bilo, sama investicija revitalizacije objekta pa je za občinski proračun previsoka. Zato so se odločili, da se preureditev Klasirnice ne izvede in da je objekt najbolj smotrno porušiti. Mestna občina Velenje z obratovanjem objekta nima nobenih stroškov, Premogovnik Velenje skupnosti. Tudi takratne gospodarske razmere in prometna situacija (predvidevalo se je, da bo avtocestna povezava z Velenjem že vzpostavljena in bo objekt s svojim programom zadovoljeval potrebe širšega evropskega prostora) niso govorile v prid naložbi. Primernih razpisov za pridobitev nepovratnih evrop- pa je zavezan, da bo objekt rušil. Sklenjeno je bilo, da bodo ru-šitev objekta začeli najkasneje v obdobju enega leta po preusmeritvi odvoza premoga iz jame na jašek NOP II. Ker je Premogovnik Velenje v tem času spremenil namembnost jaška NOP II., na nadaljnje aktivnosti Premogovnika Velenje še čakajo. Danes je objekt v slabem stanju in močno kvari videz okolice. Po idejni zasnovi prostorskega načrta je na tem območju predvidena ureditev poslovno--obrtne ali industrijske cone. Mnogi prebivalci Pesja tej odločitvi z zadovoljstvom pritrjujejo. In kaj pravijo na Premogovniku? »Občina je Premogovnik leta 2013 pooblastila, da Klasirnico poruši. Rušitev je bila pogojena s preusmeritvijo transporta premoga na jašek v Prelogah (NOP2), katerega dolgoročna namembnost se je spremenila. Sedaj je jašek namenjen zgolj za prezračevanje jame. V dolgoročnih poslovnih načrtih Premogovnika Velenje ostaja industrijsko območje Klasirnice namenjeno transportu premoga iz jame ter drobljenju in klasi-ranju premoga za nadaljnjo rabo v Termoelektrarni Šoštanj. Trenutno smo v fazi posodobitve Klasirnice, zato odločitve o tem, kdaj bi lahko bil objekt porušen, še ni. Z MO Velenje je bilo dogovorjeno, da se z rušitvijo začne najkasneje eno leto po preusmeritvi transporta premoga.« Savinjsko-šaleška naveza Samo vreme Sloveniji še ne bo prineslo pomladi Odstop: dobro in slabo - Akcije (o) čiščenja - Od zaprtja do obnavljanja -Pomlad zamuja Bo kdo rekel: spet je čas, ko so dovoljene sanje! Res menda nekateri sanjajo o priložnostih, ki jim jih daje čas po odstopu predsednika države in pred novimi parlamentarnimi volitvami. Te bodo morda še prej, kot smo pričakovali, če bi bile le-te redne. Drugi malo tarnajo, da bo zato manj časa za priprave, predvsem taki, ki se v boj podajajo na novo. In ki seveda upajo, da jim lahko uspe, kot je uspelo novi stranki dosedanjega predsednika. Nekateri so v nizki preži že nekaj časa, saj ne verjamejo, da bodo novi obrazi tudi tokrat prepričali volivce. Torej predsednik, ki »ni tarnal, ampak iskal rešitve«, je odtopil. Saj je končno vseeno, katera kaplja je bila tista, ki je stekla čez rob. In ko eni pravijo, da je premier odstopil prepozno, drugi, da se je za nekatere odstop zgodil v nepravem času. Predvsem za stavkajoče, ki v upanju, da bodo iztržili še več, niso sprejeli ponujenega. Pa za nekatere državne komisije, ki bodo zdaj še v večji časovni stiski, da bi končale delo o politični odgovornosti v zvezi s Tešem 6 ali pranjem denarja v bankah. Najbolj pa je menda prizadet drugi tir, ki bo zdaj verjetno še dalj časa na stranskem tiru. Ob tem, ko na desni pričakujejo, da bo nad našo deželico kmalu zavladala pomlad, naravna pomlad še nikakor noče prav nastopiti. Zato se marsikje še ne morejo odločiti, kdaj bodo pripravili tradicionalne akcije spomladanskega čiščenja okolja. V Celju so ga napovedali za naslednji petek in soboto (23. in 24. marca), a iz previdnosti že zdaj napovedali tudi rezervni termin - 13. in 14. aprila. Ni pa od vremena odvisna »čistilna akcija« v Šentjurju. Tista resnejša, kakršno predvideva najnovejši zakon o sanaciji za celjsko kotlino. Na veliko »presenečenje« v ta zakon ni bila zajeta tudi šentjurska občina, še večje presenečenje je bilo za nekatere to, da seja občinskega sveta, na kateri naj bi opozorili na to, ni bila sklepčna. Morda pa bo vendarle sprejet amandma, ki ga je na »celjski« zakon vložila poslanka Godčeva, da se vključi tudi šentjursko občino. Sicer pa Kozjansko in Obsotelje v tem deževnem času pestijo še druge nadloge. Pisali smo že o večjem plazu pri Rogatcu, malo kasneje je plaz zasul še cesto pri Pečici v šmarški občini in več domačij odrezal od sveta. Sprožilo se je še več manjših plazov, ki ogrožajo ceste in dovoze. V središču te občine pa je bilo in je še nekaj cest zaprtih zaradi drugih razlogov. Po tem, ko so bile pred časom prometne težave zaradi odstranjevanja montažnega objekta, v katerem je nekaj let začasno domovala upravna enota, je zdaj omejeni promet okoli Šmarskega hrama, ki ga obnavljajo - tudi za potrebe občine Šmarje pri Jelšah. Promet je zaradi obnove oviran še na glavni cesti med Celjem in Rogaško Slatino od Šentvida do vznožja znanega Halarjevega klanca. Torej na delu prometnice proti zdraviliškima krajema. Tam si še kako želijo boljše prometne povezave z avtocesto. Zaenkrat se del lotevajo le po manjših odsekih; največji zadnji zalogaj je bila izgradnja nadvoza v Grobelnem, s čimer so se izognili zamaškom, ki so nastajali zaradi pogostih spuščenih železniških zapornicah. Do popolnoma prenovljenih cest od avtoceste Ljubljana-Maribor do Rogaške Slatine ali Podčetrtka pa je še daleč. Slišali pa smo, da je prišlo do manjšega »premika« v zvezi s traso hitre ceste Velenje-Šentrupert. Ne, nekateri se še niso odpovedali ustavni presoji trase, le nekateri v Celju so se menda premislili in zdaj podpirajo to traso. Ne več trase Velenje-Arja vas. Kljub bolj klavrnemu vremenu so v Celju zadnji vikend spravili pod streho več pomladanskih sejmov ter še dva festivala. Prave pomladi še niso priklicali, čeprav je dišalo po rožicah in medu. Prav dneva čebelarstva sta privabila največ obiskovalcev, saj je to zadnja leta največje srečanje slovenskih in tudi tujih čebelarjev. Prireditev pa je, podobno kot predvsem tudi Flora, prav pred začetkom prave sezone. Dan za tem, na jožefovo, pa je bil v Žalcu tradicionalni Jožefov sejem, letos v znamenju hmeljarstva. Razmere so se vendarle malo zboljšale in hmelj spet bolj postaja zeleno zlato. Pa še to: ni prvoaprilska, čeprav se bo zgodilo 1. aprila, torej celo na nedeljo. Ta dan bo upravna enota Šmarje pri Jelšah spet dobila pravega načelnika oziroma načelnico. Jasna Junkar, naslednica »dolgoletnega« Vincencija Habjana, je bila od začetka leta vede-jevka, zdaj pa bo prava načelnica. • k ■ mz ■ ■ ■ ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 5 15. marca 2018 AKTUALNO 3 Probleme priseljencev rešiti na državni ravni Župan Bojan Kontič in veleposlanik Albanije o jezikovnih ovirah priseljencev Velenje, 15. marec - Velenjski župan Bojan Kontič se je sestal z veleposlanikom Albanije Pellum-bom Qazimijem. Obravnavala sta aktualno tematiko v zvezi s premagovanjem jezikovnih barier tujcev, predvsem Albancev in priseljencev s Kosova. Kontič je poudaril, da je treba zaradi hitro naraščajočega števila priseljencev in intenzivne rasti deleža tujcev s stalnim ali začasnim bivališčem v Sloveniji na državni ravni vzpostaviti usklajen in celostni pristop ter poiskati sistemske rešitve ter pripraviti zakonske osnove. Opozoril je, da se javni zavodi in številne institucije, ki delujejo znotraj lokalnih skupnosti (vrtci, šole, zdravstveni domovi) zaradi nerazumevanja jezika soočajo s številnimi ovirami. Veleposlanik se je strinjal ter ponudil svojo pomoč in sodelovanje. Na srečanju z veleposlanikom je župan predstavil Velenje, ki je poznano kot mesto, v katerem že desetletja v sožitju živijo prebivalci različnih narodnosti in kultur. Povedal je, da so se zadnji dve leti intenzivno ukvarjali tudi z urejanjem vprašanja migran-tov. Velenje je bilo pravzaprav edino mesto, ki je bilo, ko je bila situacija najtežja, pripravljeno sprejeti ljudi, ki so bežali pred vojno. Veleposlaniku je predstavil številne primere, s katerimi se soočajo zaposleni v različnih lokalnih zavodih in drugih institucijah pri delu s priseljenci in jih zaradi nerazumevanja jezika težko rešujejo. Zato je zna- nje slovenščine edina osnova za uspešno integracijo v to okolje. Župan in veleposlanik sta se strinjala, da je najprej treba poskrbeti predvsem za ženske, ki bodo znanje jezika hitreje in lažje prenesle na svoje otroke. Potrebna je sistemska ureditev, ki bo lju- nje SAŠA Inkubatorja, Pikin festival in Velenjsko plažo. Povedal je tudi, da so se o izpostavljeni temi na sedežu konzula že pogovarjali in podpirajo županovo zahtevo po iskanju sistemskih ter celostnih rešitev na državni ravni. Veleposlanik Albanije Pellumb Qazimi in župan Bojan Kontič s sodelavci Število priseljencev raste povsod po Sloveniji Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v Velenju 3.129 tujih državljanov. Največ jih je v Ljubljani (28.020), sledijo Maribor (9.231), Koper (5.252), Kranj (4.388) in Jesenice (1.810). Rast deleža tujih državljanov po občinah je najbolj izrazit v Kopru (10,2 %), sledita Ljubljana (9,7 %) in Velenje (9,5 %). dem, ki se zaradi nerazumevanja slovenskega jezika soočajo s številnimi stiskami, omogočila, da lahko normalno komunicirajo in samostojno živijo. Veleposlanik je Velenje obiskal že večkrat in ga dobro pozna. Izpostavil je zelo uspešno delova- O tej temi se je Bojan Kontič sestal tudi s predsednikom državnega zbora dr. Milanom Br-glezom, ki je prav tako podprl pobude po sistemski rešitvi. Kontič terja Hanžkovo opravičilo Velenjski župan Bojan Kontič je bil zelo presenečen, ker je v medijih prebral, da je eden od politično odgovornih za projekt bloka 6 Mira Zakošek V nasprotju z vmesnim poročilom, ki ga je obravnaval Državni zbor, je komisija za ugotavljanje politične odgovornosti pri bloku 6, ki jo vodi Matjaž Hanžek, zapisala, da je med politično odgovornimi tudi velenjski župan Bojan Kontič. Ta naj bi namreč že leta 2007 vedel, da cena za premog v višini 2,25 GJ ni prava. Kontič, ki smo ga vprašali za mnenje, to trditev odločno zanika in pravi: »To je čisto navadna laž in zato tudi zahtevam in sem Hanžka tudi pisno opozoril, da se opraviči in pojasni, od kod ta trditev.« Kontič dodaja, da ne zanika svoje politične odgovornosti pri podpori gradnje bloka 6, saj ga je na osnovi informacij, ki jih je imel, odločno podpiral. Takrat je bilo ob predstavitvi te naložbe zelo jasno povedano, da pomeni ta izgradnja ohranjanje delovnih mest, manjši negativni vpliv na okolje in večji izkoristek premoga pri pridobivanju električne in toplotne energije. »Vse to me je vodilo v podporo temu projektu. Seveda pa nisem sodeloval pri načrtovanju, zanj sem izvedel, ko je bil praktično že pred tem, da se začne izvajati, in kot takšnega, s takšnimi informacijami, sem ga iz prej omenjenih razlogov tudi podprl. Nikakor pa nikoli nikogar nisem zavajal ali pa lagal v zvezi s tem projektom, in to lahko potrdim tudi na detektorju laži,« poudarja Kontič, ki dodaja, da mu je ceno 2,25 GJ posredoval načrtovalec projekta. Ob načrtovani ceni premoga 2,25 evrov za giga joul pa so bili nazorno predstavljeni tudi pogoji, pod katerimi bi ta cena bila dosegljiva, ukrepi, potrebni za realizacijo načrtovane cene, pa žal niso bili izvedeni.« Zato Kontič od Hanžka zase pričakuje javno opravičilo za nepremišljene in neresnične trditve, v nasprotnem primeru bo vložil tožbo. Gurs poziva lastnike, da uredijo dokumente Geodetska uprava RS lastnikom nepremičnin priporoča, da uredijo podatke o svojih nepremičninah - npr. uredijo meje parcel, vpišejo stavbo v kataster stavb, vpišejo etažno lastnino v zemljiško knjigo (če je v stavbi več stanovanj in etažna lastnina še ni vpisana), preverijo, ali so v zemljiški knjigi vpisani z matično številko (EMŠO), in ure- dijo podatke, ki se o njihovi nepremičnini vodijo v registru nepremičnin. Vsi bistveni podatki o stavbah (na primer dejanska raba dela stavbe, površine, letnice izgradnje) se bodo po 22. novembru lahko spreminjali le tako, da se bo izdelal elaborat za vpis celotne stavbe v kataster stavb. ■ Občina Šoštanj se je odločila za mediacijo Ob tožbi občine Velenje proti TEŠ zaradi njenih neizplačanih obveznosti iz odškodnin se med občani občine Šoštanj porajajo vprašanja, zakaj se tudi v tej občini niso odločili za podoben korak. Župan Občine Šoštanj Darko Menih pravi: »Kot smo že večkrat pojasnjevali, imata Občina Šoštanj in Termoelektrarna Šoštanj podpisan odškodninski sporazum za leto 2016 v višini 2.100.000 evrov, ki ga Termoelektrarna Šoštanj ni izpolnila. Za ta del se vodstvo Občine Šoštanj dogovarja s Holdingom Slovenske elektrarne. Pogovori so v zaključni fazi, zato se je Občina Šoštanj odločila za mediacijo in ne za tožbo. Poleg izplačila že podpisanih terjatev se dogovarjamo tudi za podpis dolgoročnega dogovora. Verjamemo, da bo dogovor kmalu dosežen, če pa bi prišlo do zapletov, se lahko tudi Občina Šoštanj še vedno odloči za tožbo.« S takšno odločitvijo je seznanjen tudi občinski svet Občine Šoštanj, ki je mediacijo podprl. Kar me ovira - me motivira Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske je uspešno sklenilo projekt »Kar me ovira - me motivira«, s katerim so zbirali finančna sredstva za nakup novega prilagojenega kombi vozila. V četrtek, 29. marca, ob 11. uri bodo v prostorih Mladinskega hotela Velenje na Efenkovi 61 v Velenju pripravili prireditev s simbolično predajo vozila. Zahvaljujejo se številnim občinam, podjetjem in 520 posameznikom, ki so jih podprli. SOCIALNI . DEMOKRATI Občinska organizacija Velenje Strokovni svet za okolje in prostor CENTER PONOVNE UPORASE VELENJE Strokovni svet za okolje in prostor SD Velenje vabi na PREDSTAVITEV PROJEKTA ■j\«-: mmm PONOVNO UPOMIUI SOBOTA, 24. MAREC 2018, MED 10. IN 12. URO NA CANKARJEVI ULICI V času predstavitve projekta bomo zbirali opremo za dom in gospodinjstvo, šport, otroško opremo in druge uporabne predmete, katere bo ekipa Centra ponovne uporabe Velenje obnovila ter jim omogočila ponovno uporabo. Obiskovalcem bomo podarili 200 knjig. ■ ■ ■ Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 22. marca 2018 Boljše naloge, več mladih raziskovalcev Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline beleži 35-letnico delovanja - Letos 54 nalog in 93 mladih raziskovalcev Tatjana Podgoršek V torek, 27. marca, bo ob 17.30 bo v velenjskem domu kulture slovesnost ob zaključku letošnjega gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. V njem je letos sodelovalo 93 mladih raziskovalcev, od tega 45 učencev iz osnovnih šol, 48 avtorjev pa prihaja iz šol Šolskega centra Velenje. Izdelali so 54 raziskovalnih nalog, kar je ena več kot v lanskem gibanju. 28 nalog so izdelali osnovnošolci, 26 srednješolci, pri delu pa jih je usmerjalo 59 mentorjev in somentorjev. Še vedno največ nalog s tehniškega področja Gašper Škarja, predsednik programskega sveta gibanja, je izrazil zadovoljstvo ob tolikem številu izdelanih nalog in nad njihovo kakovostjo. »Letos beleži gibanje 35-letnico delovanja in smo v zborniku povzeli obdobje zadnjih petih let. Podatki so navedbe potrdili, kar nas še posebej veseli.« Še vedno je med mladimi več zanimanja za naloge s področja tehniških in humanističnih ved, še vedno večina nalog nima uporabnega izdelka, a je tudi pri tem zaznati trend rasti. Študenti ne zaznavajo potreb po nadgradnji znanja? Čeprav v gibanju lahko sodelujejo tudi študenti, teh raziskovalna dejavnost v okviru gibanja ne zanima. Doslej jih je v njem sodelovalo 29, izdelali pa so 25 nalog, zadnje leta 2006. »Očitno so programi šol takšni, da študenti ne zaznajo potrebe po nadgradnji znanja ali pa menijo, da z opravljanjem Gašper Škarja: »Vzadnjih petih letih število raziskovalnih nalog in njihovih avtorjev raste.« obvezne prakse v delovnem okolju pridobijo dovolj potrebnega znanja. Bomo pa vztrajali pri spodbujanju raziskovalne dejavnosti tudi med njimi, saj v tukajšnjem okolju delujejo Fakulteta za energetiko, Visoka šola za varstvo okolja in Višja strokovna šola Šolskega centra Velenje.« Želijo si še boljšega odziva Proračun gibanja je »težak« blizu 40 tisoč evrov, glavnino potrebnega denarja pa zagotavljajo občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Občine, iz katerih prihajajo osnov- nošolske naloge, pa prispevajo delež glede na število udeležencev. »Upamo, da bo odziv na prošnje po sodelovanju pri izvedbi gibanja v času gospodarske rasti naletel na plodnejša tla še v podjetjih regije. Ta pa smo med drugim pozvali k izboru tem in naleteli na dober odziv. Seveda pa si želimo še boljšega. Kot primer dobre prakse moram izpostaviti Skupino Gorenje Velenje, ki sodeluje pri izboru tem za raziskovalne naloge, od tam prihajajo tudi nekateri mentorji in recenzenti.« Na obzorju sprememba imena gibanja Gašper Škarja je še povedal, da za prihodnje načrtuje programski svet gibanja nekatere novosti. Med drugim spremembo imena, saj že nekaj let presega meje Šaleške doline, prizadevanja po še tesnejšem in širšem povezovanju gospodarstva v regiji in njeni bližnji okolici pa omenjeno spremembo tudi narekujejo. Že vrsto let v njem sodelujejo učenci iz nekaterih šol Zgornje Savinjske doline, večkrat > Razmišljajo so se vključili o spremembi vanj učenci iz občine Polzela, Imena. Braslovče, v le- tošnjem so prepoznali uspešnost gibanja na osnovni šoli v Laškem, v načrtu je povezovanje z občino Žalec. »Tudi tako bomo poskušali gibanje razširiti in obogatiti ter utrditi sloves o njegovi visoki kakovostni ravni v državi, kar vsako leto dokazujemo z rezultati,« je še dejal Gašper Škarja. Ukvarjanje s čebelami je njegova joga Srečanje s Francem Šmercem iz Podgore v občini Šmartno ob Paki - Izziv vzreja rodovniških matic v Lučki Beli Tatjana Podgoršek V več kot 200 čebelarskih društvih po Sloveniji se zavzeto pripravljajo na 20. maj - svetovni dan čebel. Pobudo zanj je dala Slovenija, namenjen pa bo predvsem zavedanju izjemnega pomena čebel za preživetje človeka. »V 26 letih sa- mostojne države je to njen edini predlog, ki ga je potrdila Organizacija združenih narodov in s tem kronala triletno delo, ki smo ga vložili v to,« je ob obisku razmišljal Franc Šmerc iz Podgore v občini Šmartno ob Paki - eden od sodelujočih v tem projektu. Ponosa in zanosa ob tem ne skriva, hkrati pa priznava, da s tem delo še ni končano. Vsebino bo treba dodelati, dodaja. Včasih »čez les«, danes si glavni v družbi Še zdaleč to ni edini »čebelarski« projekt, pri Franc Šmerc: »Če si komu pred 20 leti rekel, da si čebelar, je s prstom zaokrožil nad čelom in rekel: zum zum. Ko pa danes omeniš, da si čebelar, si glavni v družbi.« Slovenska ljudska stranka SLS dela in črpa •nka od ljudi - za ljudi, zato pozivamo vse, da na spletni strani www.sls.si/odpravimoioooneumnosti oddate svoj prispevek, idejo, predlog, kako izboljšati toge birokratske določbe ter vnesti sistemske in razumne rešitve. ............................................................................ f jt @ Sfc katerem je sodeloval. Zajeten je seznam nalog, ki jih je opravljal v zadnjih 10 letih na raznih ravneh, tudi na državnih za to, da bi se družba zavedala pomena čebel za obstoj človeštva, čebelarji pa odgovornosti, ki jo pri tem imajo. Zelo je zadovoljen, ker trud ni bil zaman. »Če si komu pred 20 leti rekel, da si čebelar, je s prstom zaokrožil nad čelom in rekel: zum zum, češ, si malo čez les. Ko pa danes omeniš, da si čebelar, si glavni v družbi.« Glavni razlogi za spremenjen odnos do te dejavnosti so, kot pravi, prinesle aktivnosti Čebelarske zveze Slovenije v tem tisočletju, Čebelarskega centra na Brdu pri Kranju, medeni zajtrk, pri katerem s pomočjo otrok o pomenu zdrave prehrane in odnosa do narave izobražujejo tudi njihove starše, ter mediji, ki so jim omogočili dostop do širše javnosti. »Sta se pa z uspehi še povečala odgovornost in delo na terenu.« Usta so se mu razlezla v nasmeh ob vprašanju, ali je čebelariti enostavno glede na to, da zanj raste zanimanje tudi med mladimi. »Vse prej kot enostavno,« pravi in dodaja, da nobena kmetijska panoga ne zahteva toliko znanja kot čebelarjenje. Na drugih področjih delaš, je pojasnil, s posameznimi živalmi, čebelja družina pa je en organizem, čeprav ga sestavlja tudi 50 tisoč različnih osebkov. Za sprostitev dovolj že opazovanje čebel Sam čebelari že od leta 1972. V sedmem razredu osnovne šole je našel roj čebel, pritegnile so njegovo pozornost. Po gimnaziji se je odločil za študij zootehnike, področje živinoreje. »Izhajam s kmetije, na kateri smo živeli od krav, mleka. Sem človek zemlje, sožitja z naravo, čebele pa so njen sestavni del in indikator kakovosti okolja.« Ukvarjanje s čebelami je zanj joga. Kadar se ne počuti najbolje, si želi sprostitve, je dovolj, če gre k čebelam in jih opazuje. Zaradi zdravstvenih težav se je odrekel nalogam, ki jih je imel v raznih svetih, odborih ... Lani še dolžnosti podpredsednika Čebelarske zveze Slovenije, ki jo je opravljal devet let. Odločil se je, da se bo posvetil svojim čebelam, izziva, pri katerih bi rad sodeloval, pa sta razvoj oziroma vzreja rodovniških matic v Lučki Beli v Lučah in prodaja čebeljih družin. V Evropi vsako leto potrebujejo 1,5 do 2 milijona čebeljih družin, kar je izziv tudi za slovensko čebelarstvo. So čebele zanj edina stvar, ki mu zapolni prosti čas? »Aktiven sem še v župniji, kjer imam obveznosti kot ključar. Sicer pa me najbolj po koncu držita vnuka Lucija in Izak. To je poleg čebel tisto veselje, ki poživlja vsak dan,« je sklenil pogovor Franc Šmerc. GOSPODARSKE novice V Gorenju jutri znova pogajanja Pogajanja med Gorenjevo upravo in sindikatom Skei v zvezi z novo podjetniško kolektivno pogodbo se bodo nadaljevala jutri, je povedal predsednik konference Skei Gorenje Žan Zeba. Uprava je s sindikatom 9. marca dosegla sporazum o prenovi podjetniške kolektivne pogodbe, ki naj bi jo uskladili najpozneje do 20. aprila. Upravičeni do vhodnih podatkov Mestna občina Velenje bo nadaljevala aktivnosti v zvezi z zahtevo po pridobitvi vhodnih podatkov za ceno toplotne energije. Spomnimo: lansko pomlad je Termoelektrarna presenetljivo dvignila ceno toplotne energije za več kot 50 odstotkov. Ves ta čas do podatkov, ki bi pokazali, zakaj je do te visoke podražitve elektrarna upravičena, občina ni mogli priti. Zdaj pa je informacijska poobla-ščenka odločila, da jim jih morajo razkriti. V Mestni občini Velenje so prepričani, da tolikšna podražitev ni bila utemeljena. Umar zvišal napoved Sloveniji gre očitno solidno tudi letos in kaže, da vsaj še kakšno leto za tem. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je zvišal napoved gospodarske rasti. Sloveniji za letos po novem napoveduje 5,1-odstotno realno rast BDP, potem ko je v jesenski napovedi pričakoval le 3,9-odstotno rast. Napoved za 2019 je tudi zvišal s 3,2 na 3,8 odstotka, za leto 2020 pa napovedal 3,2-odstotno gospodarsko rast. Šesti blok znova obratuje Šoštanj, 19. marca - Blok 6, ki je bil od četrtka, 15. marca, načrtovano zaustavljen zaradi izvedbe garancijskih pregledov in meritev ob hladnem zagonu bloka pred začetkom remonta, je bil v ponedeljek ob 5.43 ponovno sinhroniziran z elektroenergetskim omrežjem Slovenije. V času zaustavitve bloka 6 je deloval blok 4. Oskrba Slovenije z električno in toplotno energijo je čez vikend potekala nemoteno. Najvišje Nazarje, na repu Solčava Po podatkih koeficienta razvitosti občin v državi (ta znaša 1,00) je razvidno, da so od sedmih občin v Zgornji Savinjski dolini kar štiri pod slovenskim povprečjem. Od 33 občin v Savinjski regiji dosega najnižji koeficient občina Solčava (0,61). Kljub temu da je ta v primerjavi z letom 2016 (0,57) višji, lokalna skupnost še vedno sodi med manj razvite slovenske občine. Mesto višje od Solčave v omenjeni regiji dosega s koeficientom 0,82 občina Luče, pod slovenskim povprečjem sta še občini Gornji Grad (0,90) in Rečica ob Savinji (0,97). Slovensko povprečje pa presegajo občine Ljubno ob Savinji (1,03), Mozirje (1,06) in Nazarje (1,14). Na lestvici razvitosti v Savinjski regiji zgornjesavinjske občine zasedajo naslednja mesta: 6. Nazarje, 11. Mozirje, 17. Ljubno, 26. Rečica ob Savinji, 27. Gornji Grad, 29. Luče in 32. mesto Solčava. Nagrade za gospodarske dosežke Gospodarska zbornica Slovenije bo v ponedeljek, 26. marca, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani že petdesetič podelila nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za lani. Rdeča nit podelitve bo STRAST. »Strast omogoča dosego ciljev, ki presegajo najbolj divjo domišljijo. Življenju in delu daje smisel, moč preplezati najvišje ovire in premakniti najtežja bremena. Strast je tista nevidna energija, ki žene naše letošnje nagrajence in nagrajenke, da segajo po zvezdah,« poudarjajo na Gospodarski zbornici, v kateri letošnjih nagrajencev še ne razkrivajo. Je pa imelo to okolje v petdesetih letih veliko nagrajencev. Nagrade so prejeli Tanja Skaza (Skaza - leta 2014), Boštjan Gorjup (BSH -2011), Bogomir Strašek (KLS Ljubno - 2010), Franjo Bobinac (Gorenje - 2007), Matjaž Lenasi (BSH - 2005), Muharem Bolič (Vegrad - 1999), Igor Pečovnik (Pečovnik-- 1998), Franc Benda (Kovinopla-stika Benda - 1997), Jože Stanič (Gorenje - 1996), Jože Melanšek (Viba Trade Nazarje - 1993) in Herman Rigelnik (Gorenje - 1989). Kljub dnevu manj več obiskovalcev Celje , 17. in 18. marca - Minulo nedeljo je na celjskem sejmišču zaprlo vrata šest pomladnih sejmov: Flora, Poroka, Altermed, Api-Slovenija ter festivala hrane in pijače Kulinart ter kave Slovenija. Sejme je obiskalo več kot 21 tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine, kar je nekaj več kot minulo leto, in to kljub temu, da je letošnji spomladanski sejem trajal dva dni, minuli pa dan več. Po zagotovilih družbe Celjski sejem so sejemsko dogajanje zelo dobro ocenili obiskovalci, med katerimi so prevladovali Slovenci. So pa sejmišče obiskali tudi sosedje - Avstrijci, Italijani, Madžari, zabeležili so tudi obiskovalce iz Nemčije. Celjsko sejmišče bo znova zaživelo od 18. do 21. aprila z mednarodnim tehnološkim sejmom TechExpo Celje. Poleg energetike in industrijskega vzdrževanja ter čiščenja mu bodo dodali še nova tehnološka področja avtomatizacije, mehatronike in industrijske elektronike, lesnoobdelovalnih strojev, orodij in repromateriala ter gozdne tehnologije. Na sejmišču pričakujejo blizu 500 najboljših blagovnih znamk z omenjenih panog. a tp, mz ■ ■ Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 5 15. marca 2018 GOSPODARSTVO 5 Uspešnejši razvoj s strateškim partnerjem Nadzorni svet Gorenja ocenil lanske poslovne rezultate, ki niso izpolnili vseh pričakovanj - Prihodnost vidijo v povezovanju s strateškim partnerjem Mira Zakošek Velenje, 8. marca - Nadzorni svet Gorenja je potrdil revidirano in konsolidirano poročilo poslovanja v preteklem letu. Gorenje je doseglo milijardo 310 milijonov evrov od prodaje. To je za 4,1 odstotka več kot leta 2016 in skladno z načrtovano prodajo. V strukturi prodaje so najbolj povečali prodajo izdelkov premij-skih blagovnih znamk Asko in Atag ter inovativnih aparatov. Še bolj so se usmerjali na izvajanje osnovne dejavnosti. Ta predstavlja v strukturi prihodkov skoraj 83-odstotni delež (1,082 milijarde evrov). Čisti dobiček pa je znašal, 1,3 milijona evrov. Relativna zadolženost Skupine Gorenje je večja kot leta 2016. Primerljivi kazalnik Čiste finančne obveznosti - EBITDA - je v primerjavi z 2016 višji, in sicer 4,7 (v 2016 je znašal 3,9). So pa znižali delež čistega obratnega kapitala v prihodkih od prodaje za 0,6 odstotne točke. Za razvoj 33,3 milijona evrov Vlaganja v razvoj novih aparatov so povečali na 33,3 milijona evrov, kar je 2,5-odstotni delež prihodkov od prodaje Skupine Gorenje. Prav tako so povečali vlaganja v marketing in pospeševanje prodaje na 2,2 odstotka vseh prihodkov. ) V strukturi prodaje so najbolj povečali prodajo izdelkov premijskih blagovnih znamk Asko in Atag ter inovativnih aparatov. Gorenje povabilo tri potencialne partnerje Kot smo že poročali, je Gorenje prejelo štiri nezavezujoče ponudbe za strateško partnerstvo. Po podrobni analizi in pregledu poslovnih in drugih elementov so tri potencialne partnerje povabili k skrbnemu pregledu. Vsi trije prihajajo iz Azije, so aktivni v panogi gospodinjskih aparatov in so posredovali ponudbo za prevzem večinskega deleža v podjetju, to je najmanj 50 odstotkov + ene delnice celotnega delniškega kapitala. V procesu skrbnega pregleda bodo potencialnim partnerjem zagotovili dostop do virtualne podatkovne sobe o Skupini Gorenje ter obisk izbranih lokacij Skupine, aprila pa še sestanke s poslovodstvom podjetja. Rok za oddajo zavezujočih ponudb je 8. maj. ■ mz »Drugo leto uresničevanja Strateškega načrta 2016-2020 so začeli dobro in smo bili v prvi polovici leta celo nekaj nad predvideno letno dinamiko pri ključnih kategorijah letnega načrta. Tretje četrtletje je bilo bistveno slabše od pričakovanj, zato smo že novembra opozorili, da načr- rasti pripomogli višji prihodki od prodaje v Rusiji, Ukrajini, na Nizozemskem, Bližnjem in Daljnem vzhodu ter trgih ZDA in Avstralije. Dobiček iz poslovanja je znašal 21,7 milijona evrov,« pravi predsednik uprave Franjo Bobinac. * » W. JsfeÔ^. ' á /C* > Najbolj so k rasti pripomogli višji prihodki od prodaje v Rusiji, Ukrajini, na Nizozemskem, Bližnjem in Daljnem vzhodu ter trgih ZDA in Avstralije. tovanih ciljev za 2017 najverjetneje ne bomo v celoti dosegli. Ob koncu leta je Skupina Gorenje ustvarila 1,31 milijarde evrov prihodkov, kar je za 4,1 odstotka več kot leta 2016 in skladno z načrtovano prodajo. Najbolj so k so jih prizadela povišanja cen jeklene pločevine in plastičnih granulatov, ključnih surovin za njihovo proizvodnjo. Povišali so se tudi stroški dela, predvsem zaradi povečanja števila zaposlenih v obdobju visoke ravni naročil. Odzvali so se z dodatnimi aktivnostmi za pospeševanje prodaje, uvedli pa so seveda tudi številne druge ukrepe za izboljšanje poslovanja. Prepričani so, da so nove generacije njihovih iz- > Gorenje je eno redkih podjetij v panogi, ki še ni del katere od velikih multinacionalk. Dobička za milijon 300 tisoč evrov Skupina pa je tako lani ustvarila 1,3 milijona evrov čistega dobička. V vzhodni Evropi in na zunajevropskih trgih so še naprej rastli, občutno manj pa so prodali na njihovem največjem trgu, v Nemčiji, kjer so spremenili poslovni model v smeri krepitve prodaje vgradnih in prestižnih aparatov ter prodaje prek specializiranih trgovskih verig, preko katerih je mogoče bolj uveljaviti prodajo inovativ-nih aparatov. Tako je prodaja v prehodnem obdobju v Nemčiji močno zanihala, kar se je takoj poznalo na rezultatu. Dodatno delkov temelj za dobro prodajo. Aparate so v celoti prenovili, večino pa v proizvodnjo uvedli v drugi polovici lanskega leta. Strukturne spremembe so pogoj za njihovo nadaljnjo rast, poudarjajo. Inovativne in prestižne blagovne znamke predstavljajo že 30 odstotkov prodaje Gorenja, ta delež pa bo še rasel. Prihodnost iščejo na trgih zunaj Evrope Močno so se usmerili na trge zunaj Evrope, kjer so lani rasli najhitreje. Najpomembnejši trgi na tem področju so Avstralija, ZDA, Kitajska ter dežele Bližnjega vzhoda. V strukturi prodaje predstavljajo že 11,5-odsto-tni delež prihodkov. Nujno strateško povezovanje Trendi globalizacije in konsolidacije, ki zadnja leta zaznamujejo panogo bele tehnike, so jih spodbudili k aktivnemu iskanju možnosti za strateško povezovanje. Gorenje je namreč eno redkih podjetij v panogi, ki še ni del katere od velikih multinacionalk. »Cilj povezovanj s strateškimi partnerji je povečevanje obsega poslovanja,« poudarjajo. »Če izdelamo več aparatov, lahko na primer zaradi večjih količin dosežemo pri dobaviteljih bistveno boljše cene in ugodnejše plačilne pogoje,« dodajajo. Podobno velja tudi za razvoj, distribucijske kanale, uveljavljanje blagovnih znamk. Za Gorenje Surovino sedem ponudb V skladu s strateško usmeritvijo osredotočanja na osnovno dejavnost v Gorenju nadaljujejo postopek prodaje družbe Gorenje Surovina in njenih odvisnih družb. Do 16. marca, ko se je iztekel rok prijav, so prejeli sedem nezavezu-jočih ponudb zainteresiranih strateških in finančnih vlagateljev ter po analizi ponudb pet potencialnih vlagateljev povabili k skrbnemu pregledu. Skladno s procesnimi dokumenti pričakujejo v Gorenju zavezujoče ponudbe za nakup družbe Gorenje Surovina, d. o. o., in njenih odvisnih družb najkasneje do 29. maja letos. ■ ■ mz Mega M prehiteva konkurenco Podjetje Mega M iz Velenja na trgu tudi z napredno IP televizijo -Glavna konkurenčna prednost celovita ponudba storitev Težave z odkopom bodo v kratkem odpravili Odziv poslovodstva Premogovnika Velenje na izjave SDRES o težavah v proizvodnji in stopnjevanju aktivnosti pri pogajanjih Tatjana Podgoršek Velenjsko podjetje Mega M je vodilno podjetje v zlivanju sodobnih telekomunikacij, govornih in podatkovnih komunikacij, procesu, ki vodi v novo obdobje medosebnega komuniciranja v državi. V leto 2018 je vstopilo s kar nekaj novostmi. Največja IP televizija Lastnika in direktoija podjetja -brata Miran in Matej Meža - sta povedala, da so v teh dneh vstopili na trg s produktom napredne IP televizije. Njena prednost je, da omogoča uporabnikom časovni zamik oddaj tudi na sodobnih android televizijah brez set top boxov, oglede za nazaj, spremljanje TV programa na tablicah in mobilnih telefonih. Produkt tržijo neposredno in preko kabelskih operaterjev, »za katere je ta še posebej zanimiv. Je namreč zelo kompleksen, zahteva veliko vlaganj v programsko in drugo opremo, veliko znanja, česar si manjši kabelski operaterji ne morejo privoščiti. Naš produkt je zanje prava rešitev, kar so mnogi med njimi že prepoznali in z nami podpisali potrebne pogodbe.« Napredna IP televizija je večja letošnja novost podje- tja Mega M, pripra- ^^^^ vljajo pa še nekatere. K Prednost pred konkurenco celovita ponudba Čeprav sta minila šele dobra dva meseca leta 2018 v podjetju Mega M beležijo še organizacijske novosti. V Avstriji so prevzeli manjše IP podjetje, kar jim bo - ocenjujejo - odprlo hitrejšo možnost širitve storitev na avstrijskem trgu. V tem trenutku uvajajo IP telefonijo, v bližnji prihodnosti pa želijo razširiti ponudbo še na vsa ostala področja, ki jih že tržijo v Slove- niji. Na domačem trgu je celovitost ponudbe ena glavnih kon kurenčnih prednosti, saj dobi uporabnik vse na enem mestu - od telefonije z vsemi možnimi integracijami, informacijskimi sistemi, dostop do interneta z varnostnimi rešitvami. »Prednost je ta, da ima stranka eno telefonsko številko in en kontakt za pomoč na vseh omenjenih področjih. Z nakupom podjetja so sedež poslovne enote iz Gradca preselili na Dunaj. Na vprašanje, ali so z novostmi korak pred konkurenco ali le sledijo trendom na področju telekomunikacij, komunikacij in informatike, sta sogovornika odgovorila: »Na kar precej področjih ustvarjamo trende. Napredna IP televizija je eden redkih produktov, kije skladen s širokim naborom naprav. Pred konkurenco smo tudi s storitvami računalništva v oblaku, ki ga prav tako nenehno razvijamo in ustvarjamo trende.« Lani blizu 20-odstotna rast Miran in Matej Meža sta še dejala, da je podjetje lani poslovalo v skladu z načrti. Beleži blizu 20-odstotno rast. Ludi letošnja prva dva meseca nakazujeta podoben trend. Obseg poslovanja zahteva nenehno izboljševanje poslovnih procesov, čemur namenjajo pozornost praktično vsak dan, širijo ekipo zaposlenih z najboljšimi kadri. »Naša prihodnost bo zanimiva,« sta še dejala Miran in Matej Meža. Velenje, 15. marca - Poslovodstvo Premogovnika Velenje se je v preteklih mesecih večkrat sestalo s predstavniki sindikata SDRES zaradi zahtev, ki so jih ti 11. januarja naslovili na družbi PV in HTZ. V okviru pogajanj 9. marca so SDRES-u predstavili predlog socialnega sporazuma in poudarili, da bodo ključne odločitve na ekonomskem in socialnem področju predmet usklajevanja z vsemi socialnimi partnerji. SDRES se do socialnega sporazuma še ni opredelil, medije in javnost pa je že seznanil s svojim nestrinjanjem, med drugim pa tudi s težavami v proizvodnji, na kar so se v poslovodstvu odzvali z izjavo za javnost. V njej so posebej poudarili, da v tehnološko opremo vlagajo to- liko sredstev, kolikor je predvideno z letnimi delovnimi načrti, predvsem pa toliko, da izvajanje tehnološkega procesa poteka v skladu z zagotavljanjem vseh varnostnih ukrepov. Izdelava in vzdrževanje jamskih prog ter od-kopavanje premoga se izvaja v vedno večjih globinah in težjih pogojih, kar je pričakovano. Težave so se pojavile tudi na odkopu A k.-95, ki je začel obratovati 12. februarja letos, in še trajajo. Povzročili so jih povečani pritiski in medsebojni vplivi, nastale pa so tudi zaradi slabše nosilnosti premoga v tem območju. Kažejo se predvsem v povečanih deformacijah odvozne proge. Z dodatnimi deli in ukrepi pa bodo tudi te težave v kratkem odpravili, so še zapisali v sporočilu za javnost. a mkp Matej in Miran Meža: »Naša prednost pred ^ konkurenco je celovita ponudba storitev.« nikoli samiJ^Q^ g M Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA ""^JlS 22. marca 2018 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 14. marca Predsednik republike Borut Pahor je s pogovorom z nemškim kolegom Frank Walterjem Ste-inmeierjem sklenil delovni obisk v Nemčiji. Vrhovno sodišče je na javni obravnavi ugodilo pritožbi Vilija Kovačiča in tako odločilo, da je izvedeni referendum neveljaven ter da bo sledil nov referendum o zakonu o drugem tiru. Šolniki so še enkrat stavkali. Branimir Štrukelj je dejal, da se je stavki pridružilo 36 tisoč zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, in napovedal nov protestni shod 17. aprila. Zvečer je premier Miro Cerar sporočil, da se je odločil podati odstopno izjavo državnemu zboru. na izgon ruskih diplomatov iz Velike Britanije odgovorili z izgonom britanskih diplomatov. Petek, 16. marca Predsednik Vrhovnega sodišča Damijan Florjančič se je v javnem pismu ostro odzval na dvom premierja Mira Cerarja o nepristranskem odločanju sodišča v zvezi z referendumom o drugem tiru. Premier Cerar je ponudil svoj odstop. Da je pripravljen odstopiti, je sporočil tudi slovaški premier Robert Fico. Velika Britanija pa je sporočila, da bo izgnala 23 ruskih diplomatov in prekinila vse diplomatske stike na najvišji ravni, potem ko Rusija ni želela pojasniti napada z živčnim strupom na nekdanjega ruskega dvojnega agenta Škripala. V starosti 76 let je umrl znameniti britanski fizik Stephen Hawking. Četrtek, 15. marca Bil je dan odzivov na odstop Mira Cerarja. Zdelo se je, da se politične stranke že pripravljajo na nove volitve. Predsednik Pahorje dejal, da lahko volitve predvidoma pričakujemo v drugi polovici maja. Cerar je medtem odločitev o odstopu pojasnil predsedniku republike Borutu Pahorju. Ta je odločil, sprejel in napovedal, da ne bo predlagal novega kandidata za premierja ter da si lahko volitve obetamo v drugi polovici maja. Iz šolskega sindikata Sviz so sporočili, da bodo po odstopu premierja stavko verjetno zamrznili. Da bodo projekte in investicije nadaljevali, pa so povedali na ministrstvu za zdravje. V letnem poročilu Združenih narodov smo lahko prebrali, da je najsrečnejša država na svetu Finska, ki je z vrha izrinila Norveško. Iz Rusije so sporočili, da bodo Predsedniku Vrhovnega sodišča Cerarjevdvom o nepristranskem odločanju ni bil všeč. Izvedeli smo, da je zaradi odstopa premierja ogrožen tudi sklep o priznanju neodvisnosti in samostojnosti Palestine. Novinarji so poročali še, da bo Slovenska vojska vpoklicala 414 pripadnikov pogodbene rezerve za obdobje od enega do šest mesecev ti bodo stražili objekte in izvajali podporne naloge. Državni zbor je na zahtevo poslancev NSi, ki so se jim pridružili tudi poslanci SDS, na izredni seji razpravljal o prihodnosti Slovenije. Na Slovaškem je desettisoče protestnikov tudi po odstopu premierja znova zahtevalo predčasne volitve. Novi nemški notranji minister Horst Seehofer je dejal, da muslimani so del Nemčije, da pa to ne velja tudi za islamsko vero. Turške sile so krepile ofenzivo proti Kurdom na severu, sirske vladne sile pa proti upornikom na jugu Sirije. Medtem je Vzhodno Guto v nekaj dneh zapustilo več kot 50 tisoč ljudi. Sobota, 17. marca Pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preiskuje sume pranja denarja v slovenskih bankah, je pričal predsednik republike Borut Pahor. Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon, ki visokim ameriškim predstavnikom dovoljuje potovanja v Tajvan na srečanja s tajvanskimi kolegi. Hitro se je oglasil Peking, ki je izrazil »odločno nasprotovanje«. Na ulicah več španskih mestih se je zbralo na tisoče Špancev, ki so zahtevali višje pokojnine. Del Anglije in Škotske je zajelo obilno sneženje, zaradi česar so morali na londonskem letališču odpovedati več kot sto poletov. Žabja perspektiva Komisija, ki preiskuje pranje denarja, je zaslišala Boruta Pahorja. Kitajski ljudski kongres je soglasno podaljšal mandat predsedniku države Ši Džinpingu. V Egejskem morju se je prevrnil čoln s prebežniki, pri čemer je umrlo 15 ljudi, od tega najmanj pet otrok. Nedelja, 18. marca Na Hrvaškem so se bali poplav. Najbolj kritično je bilo v Kosinj-ski dolini ob reki Liki. Visoke vode so povzročale težave tudi v Črni gori, kjer je bilo nevarno predvsem morje. V Šrilanki so preklicali izredne razmere, ki so jih uvedli 6. marca zaradi razmaha nasilja nad manjšinskimi muslimanskimi skupnostmi. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je sporočil, da je turška vojska z zavezniki vstopila v večinsko kurdsko mesto Afrin na severu Sirije in prevzela nadzor nad središčem mesta. Rusi so volili predsednika. Delni izidi ruskih predsedniških Vladimir Putin bo ruski predsednik še en mandat. volitev so pokazali, da je bil za nov mandat prepričljivo izvoljen Putin. Ponedeljek, 19. marca V Državnem zboru se je začela redna marčevska seja, zadnja redna seja v tej sestavi. Vrhovno sodišče je odločilo, da postopek izredne uprave nad Agrokorjem v Sloveniji ne velja. Državnotožilski svet je za vodjo Specializiranega državnega tožilstva potrdil Harija Furlana. Preiskovalna komisija Državnega zbora o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu je zaslišala Zorana Jankovica. Ruski predsednik Vladimir Putin je po novi izvolitvi že prejel prve čestitke. Je pa taisti gospod odločno zanikal, da za napadom na Sergeja Skripala in njegovo hčer stoji Moskva.Na jugovzhodu Avstralije so se zaradi visokih temperatur in močnega vetra v nedeljo razbesneli obsežni gozdni požari. Torek, 20. marca Ljubljansko okrožno sodišče je v ponovljenem sojenju 15 obtoženim v zadevi Balkanski bojevnik odločilo, da so vsi krivi neupravičenega prometa z mamili in hudodelskega združevanja. Sodba še ni bila pravnomočna. Predsednik države Borut Pahor se je z vodji nekaterih poslanskih skupin posvetoval o morebitnem predlogu za novega mandatarja oz. datumu volitev. Mnenja strank so bila deljena. Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, ki je bil dan pred tem dokončno potrjen za člana enotnega odbora za reševanje bank, je sporočil, da so tako on kot njegovi otroci prek SMS sporočil prejeli več groženj. Državni zbor je s 35 glasovi za in 26 glasovi proti sprejel novelo zakona o igrah na srečo. Britanijo je zapustilo okrog 80 ruskih diplomatov in njihovih družin. Na obisku v Sloveniji je bila avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl. Med drugim je povedala, da glede arbitražnega vprašanja Avstrija podpira stališče Slovenije. Vseh 15 obtoženih je bilo spoznanih za krive. Možnost izbire Jure Trampuš Histerija je tista beseda, ki dobro opiše vse, kar se dogaja v Sloveniji. Histerija v smislu, da ljudje niso nikoli zadovoljni, ne nad političnim razredom, ne nad dogajanjem v deželi, ne nad svojimi sosedi, prijatelji, partnerji. Negativizem, ki se vali po družbenih omrežjih, je le del vsega tega. Res je veliko pretiravanj, res se mnogi skrivajo za plaščem anonimnosti, a bes in nekultura, ki odzvanja tam, je okrepljen odmev tistega, kar kroži naokoli. Tipičen primer je odnos do vlade, ki odhaja. Miro Cerar je, nič kriv, nič dolžen, pred štirimi leti naredil nekaj, kar se je zdelo nemogoče. Njegova stranka, ustanovljena le tedne pred volitvami, je zmagala, pa četudi velika večina volivcev ni znala našteti več kot pet članov te stranke, in danes, štiri leta kasneje, je zelo podobno; tisti, ki obsojajo predsednika vlade, ne znajo našteti pet poslancev SMC-ja, pet ministrov, pet dobrih ali pač slabih ukrepov odhajajoče vlade. In da ne bo nesporazumom, tudi meni ni bila preveč všeč. Zaradi azilne politike, zaradi davčne razbremenitve bogatih, zaradi napačnih prioritet v socialni politiki, zaradi izrazitega pomanjkanja politične modrosti. A nisem razočaran. Kdor je razočaran, mora biti prej očaran, kar nad Mirom Cerarjem nikoli nisem bil. Sem pa razočaran nad tem, da ljudje ravnajo kot horda, kot trop, to je prava beseda, zaletavajo se v politika, za katerega se zdi, da je mrtev. Nič lažjega ni kot kritizirati tistega, ki je brez moči. Popolnoma enako se je pred leti dogajalo z Borutom Pahorjem, ki ga je kot odhajajočega premierja oblajal vsak pes, ki je prišel mimo, a kaj, ko so istega politika histerični volivci kasneje enkrat, pa še enkrat izvoli za predsednika države. Zaradi vse te histerije, te politične demence mora biti nekaj hudo narobe z volivci v Sloveniji. Ta fenomen novih obrazov, po katerem volivci menjajo premiere, kot vojaki čistijo svoje puške, je preprosto razumljiv s pojmom »potrošniška demokracija«. Politike danes marsikdo razume kot navadno blago, danes kupi tistega, ki je najbolj všečen, jutri onega, ki je v akciji, dokler po vseh teh nakupih, začasnem izpolnjevanju prevelikih želja ne opazi, da je izbiral pokvarjeno blago in da je njegova denarnica prazna. Politika je veliko več. Morala bi biti urejanje javnega, skrb za državo in njene prebivalce, privilegiji odločanja, ponujanje različnih razvojnih perspektiv, zgodb o prihodnosti, utopiji. Politike je veliko več kot tehnokratsko vodenje države, politika je spopad različnih konceptov, pogledov na prihodnost. Težko bi krivil zgolj volivce, težko le politike. Zadeva je relativno zapletena, danes, ko nam pridigajo, da je konec velikih zgodb, konec zgodovine, prekrivajo, da je odsotnost pripovedi pripoved sama. Naj pojasnim: sklicevanje na to, da je politika presegla ideologijo, je sprejemanje ideologije o tem, da je trg tisti, ki nam sam od sebe kot perpetuum mobile kroji pot v svetlo prihodnost. Ne gre za vprašanje enakopravnosti, vprašanje svobode, vprašanje solidarnosti, vprašanje odnosa med kapitalom in demokracijo, temveč zmaguje prepričanje, da je vsak odgovoren za svojo usodo, vlada socialno kalvinistični darvinizem, ki ne pusti ne misliti ne sanjati. Ljudje so potem prestrašeni in negotovi, iščejo krivca za izgubo. Najdejo ga hitro. V Drugem. V Tujcu. V elitah. Te so seveda soodgovorne za brezizhodnost, a zahtevati, da naj Miro Cerar, človek, ki se je po naključju znašel na mestu premiera, prinese lepšo prihodnost, če se je pravih problemov začel šele zavedati, je licemersko. Ni se izvolil sam, izvolilo ga je 300.000 ljudi. In če si sam kaj želim od volitev, ki trkajo na majska vrata, je to, da v državni zbor pripeljejo politike z vizijo, kam zapeljati to družbo, vizijo, ki traja dlje kot en mandat. Morda se z njo ne bom strinjal, a bo program vsaj omogočal možnost razprave, spopad mišljenj, iskanje alternativ, široko debato različnosti. V varnem pristanu radikalne sredine smo na dolgi rok vsi pogubljeni. Nova dvorana za funkcionalno vadbo Velenje - Javni zavod Rdeča dvorana Velenje je v prostorih velenjskega bazena uredil novo dvorano, ki je prirejena za funkcionalno vadbo. Skupna površina prostora, ki je opremljen z učinkovitimi pripomočki za kakovostno izvajanje vadb, je 124,2 m2. Stroški prenove so znašali 39.381,96 evra, za izvajanja vadbenih programov pa so nabavili tudi ustrezno opremo v vrednosti 6.534,86 evra (davek na dodano vrednost pri nobenem znesku ni zajet). Funkcionalna vadba je nov trend in zvrst vadbe za razvijanje mišične moči in drugih motoričnih sposobnosti kot so vzdržljivost, hitrost, koordinacija, ravnotežje in gibljivost. Vse naštete motorične sposobnosti so zelo pomembne pri premagovanju vsakdanjih obveznosti sodobnega človeka. V prihodnjih tednih bodo začeli novo vodeno skupinsko vadbo, za katero že zbirajo prijave. ■ ■ Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 5 15. marca 2018 MED VAMI 7 Odmevi na odstop predsednika vlade Mira Cerarja Premier Miro Cerar je prejšnjo sredo zvečer po seji vlade sporočil, da odstopa s položaja. Kot je dejal, je bila kaplja čez rob odločitev vrhovnega sodišča o razveljavitvi referenduma o drugem tiru. Vrhovno sodišče je namreč ugodilo pritožbi pobudnika referenduma Vilija Kovačiča in razveljavilo rezultate referenduma o uveljavitvi zakona o drugem tiru Divača-Koper iz lanskega septembra. Postopek bo treba ponoviti, zakon pa tako še naprej ni v veljavi. Bruselj je že začasno zamrznil 109 milijonov evrov evropskih sredstev, predvidenih za drugi tir. Mira Zakošek Tajtjana Podgoršek Ljubljana, 14. marca - Prejšnja sreda je bila tudi drugače slab dan za vlado. Več kot 15.000 učiteljic, vzgojiteljic, njihovih kolegov in strokovnih delavcev, ki so zaposleni v vzgoji in izobraževanju, je po vsej državi zahtevalo, da se njihovo delo ovrednoti bolje kot doslej. V Šaleški dolini so se množično zbrali na Titovem trgu v Velenju. Po Sloveniji je bilo zaprtih več kot 700 zavodov, staršev, ki so premišljali, kam z otrokom, pa se niti ne da prešteti. A je tokrat na valu množične podpore očitno 'zapretiraval' tudi sindikat. Če bi Sviz pokazal več prožnosti in bi zahteval manj, bi vlada to skoraj zagotovo podpisala. Sedaj bo nova vlada morda podpisala nov sporazum (vprašanje, kakšen) šele enkrat proti koncu leta. Toda odstop ni odnesel le želje učiteljev, tudi številni drugi so želeli boljše plače, pa bodo sedaj morali počakati na novo vlado in postaviti nova upanja. Odstop premierja naj ne bi imel večjih posledic Odstop premierja Mira Cerarja po mnenju ekonomistov sicer ne bo imel večjih posledic za gospodarstvo in finančne trge, saj do rednih parlamentarnih volitev ni več daleč. Še najbolj negotova se jim zdi usoda pogajanj z javnim sektorjem o dvigu plač, vprašljiv pa je tudi prihodnji razvoj dogodkov v zvezi z NLB in projektom drugi tir. Na našem koncu ostaja odprta tudi tretja razvojna os. Na GZS ocenjujejo, da odstop predsednika vlade Mira Cerarja tri mesece pred predvidenimi rednimi volitvami za Slovenijo ne prinaša večjih tveganj in tudi ne večje negotovosti za gospodarstvo. Ne nazadnje smo že tako stopili v predvolilni čas, ko je politika bolj osredotočena na prihodnja štiri leta. Odstop predstavlja celo priložnost, da se dvigne zastor, ki je do sedaj prikrival razlike med stališči strank vladne koalicije do pomembnih razvojnih in političnih vprašanj. Zastoj pri nekaterih pomembnih reformah je vendarle tudi posledica različnih interesov in neenotnosti, ki je s približevanjem zaključku mandata naraščala, še menijo na Gospodarski zbornici Slovenije. Zakoni so se vlagali prehitro in brez analiz Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pa ocenjujejo, da bo odstop Mira Cerarja prinesel tudi pozitivne učinke. V zadnjem obdobju so se namreč vlagali številni zakoni prehitro in brez ocene njihovega vpliva na slovensko gospodarstvo, s čimer se na OZS niso strinjali. V luči pritiskov oziroma apeti-tov javnega sektorja po višjih plačah je odstop Cerarja prav tako pozitiven, saj so v OZS ves čas opozarjali, da bo morebitno povišanje mase plač v javnem sektorju na koncu moralo nositi gospodarstvo. To pa bi seveda pomenilo zmanjšanje konkurenčnosti in zaviranje gospodarske rasti, kar bi bilo slabo za celotno državo. Nadaljnje politične odločitve so zdaj v rokah predsednika republike Boruta Pahorja, ki meni, da je najprimerneje razpisati predčasne parlamentarne volitve. Ob tem dogodku smo zbrali tudi nekaj vtisov politikov iz našega okolja. ■ Andreja Katič, ministrica za obrambo »O svojih namenih nas Cerar ni obvestil« »O odločitvi predsednika Vlade, da odstopi, minister in ministrici iz kvote SD predhodno nismo bili obveščeni. Socialni demokrati v postopkih, ki bi umetno podaljševali stanje, ki je nastalo z odstopom premierja Cerarja, ne bomo sodelovali. Slednje pa ne pomeni, da nas v vladi kljub opravljanju tekočih poslov ne čaka pred volitvami še mnogo dela. Vse težave, ki so nastale v zadnjih tednih, bo namreč treba sproti reševati. S sodelavci na Ministrstvu za obrambo smo razočarani, ker bo zaradi zavlačevanja tako opozicije kot dela koalicije zmanjkalo časa za sprejem Zakona o obrambi in Zakona o službi v Slovenski vojski, ki bi občutno izboljšala status vojakinj in vojakov, pa tudi sprememb Zakona o gasilcih. To je velika škoda. Upam, da bo koalicija po volitvah nadaljevala sprejemanje te pomembne zakonodaje. Socialni demokrati bomo vsekakor še naprej zagovarjali izboljšanje statusa tako vojakov kot tudi gasilcev. Gospodarska rast se mora poznati tudi v življenju ljudi.« Jan Škoberne, poslanec SD v DZ Odstop pomeni izogibanje odgovornosti »Sredin odstop predsednika SMC je pričakovano dejanje, saj se je s tem Miro Cerar izognil odgovornosti za reševanje situacije z II. tirom, preplačano maketo, razveljavitvijo referenduma na vrhovnem sodišču in seveda, po mojem mnenju še bistveno bolj pomembno - izognil se je odgovornosti za rešitev stavke javnega sektorja in za dokončanje reforme zdravstva, ki jo je napovedoval zadnja tri leta in pol. Bistvenega vpliva na datum volitev odstop Mira Cerarja ne bo imel, kar je po svoje velika škoda, saj bodo volitve kljub vsemu temu najverjetneje redne. To pomeni, da bo država v praznem teku brez vlade s polnimi pooblastili dva meseca dlje, kot bi bilo to sicer. To je slabo, še posebej pa je slabo, ker se je, vsaj tako se zdi, Miro Cerar za to potezo odločil izključno za to, da se izogne odgovornosti in krivdo za nedokončano delo prenese na druge. Upam, da nastala škoda ne bo prevelika in da jo bomo lahko Socialni demokrati v prvih 100 dneh naslednje vlade ustrezno popravili.« Marija Antonija Kovačič, poslanka DeSUS Odstop je presenečenje »Glede na to, da je poslanska skupina SMC na kongresu v Mariboru Miru Cerarju podala popolno podporo za naslednji mandat, je to pravzaprav neke vrste presenečenja na eni strani, na drugi strani pa je bilo vzdušje v parlamentu že nekaj časa malce razrahljano in nekako smo slutili, da se bo nekaj zgodilo: Ampak da se bo to zdaj, pa nismo pričakovali. Sam je rekel, da je referendum tisti, ki pomeni kapljo čez rob, a mislim, da je splet okoliščin, ki so se dogajale, pri-vedel do tega, da se je odločil za ta korak. Vse skupaj pa na naše priprave na parlamentarne volitve ne bo vplivalo. Pričakovali smo jih okoli 10 junija, zdaj pa bodo morda kakšen teden ali dva prej. Želela bi si, da bi imeli toliko energije, da bi vztrajali do konca mandata, še posebej, ker moramo še kar nekaj stvari postoriti, a bo žal ostalo tako naše delo neopravljeno.« Nada Brinovšek, poslanka SDS v državnem zboru »Najboljša odločitev v njegovem mandatu« »Za našo stranko in zame to ni nobeno presenečenje. To je bilo pričakovati, jaz pa bi dodala, da je odločitev sprejel tri leta prepozno. Rada pa bi tudi poudarila, da je to prva Cerarjeva dobra odločitev v tem mandatu. Ko je tisti večer sporočil, da odstopa, je med vrsticami dejal, da vrača oblast v roke državljanov. To mi je bilo všeč, jaz vem, da so državljani siti zgodb o novih obrazih, o etiki in morali in zdaj je tisti čas, da se odločijo po svoji vesti, da ne bo več delitve med prvo- in drugorazredne državljane, da ne bo več zgrešenih projektov, da ne bo več neustavnost proglašena za ustavnost, da ne bo več nezakonitost proglašena za zakonitost, da se ne bodo več prikrivale afere, kot je korupcija v zdravstvu. Žal si bomo to vlado zapomnili po tem, da ni bilo sprejetih potrebnih reform, po korupciji in pa po dolgih čakalnih vrstah na vseh področjih - od zdravstva, sodstva, sociale, zaposlovanja ...« Bojan Kontič, predsednik območne SD Velenje »Odstop je populistična poteza« »Ta odstop vsekakor ne moremo in ne smemo gledati kot reakcijo na odločitev sodišča v zvezi z drugim tirom. Po moji oceni gre za bolj kompleksno vprašanje in ta odločitev seveda sovpada z ostalimi težavami, ki jih vlada v tem trenutku ima. In ena takšnih je stavka (odprtih vprašanj pa je veliko). Prav zanimivo je, da v času gospodarske rasti, ko so se razmere izboljšale, premier sprejme takšno odločitev. Morda se je tako odločil zaradi potreb po konsolidaciji lastne stranke pred držav-nozborskimi volitvami ali pa njihove predvolilne kampanje. Odstopiti 3 mesece pred rednimi volitvami je po moji oceni zgolj populistična poteza.« Breda Kolar, predsednica območne SMC Velenje »Premierjevo potezo sprejemam s pozitivno noto« »Zagotovo je to poteza, ki jo osebno sprejemam s pozitivno noto. S tem je predsednik pokazal in sprostil vse pritiske, ki so v zadnjem času bili okoli vlade, projekta drugega tira, stavk in drugih pritiskov in dal možnost, da dejansko ljudstvo pove, kaj misli na volitvah. Zdaj pa - ali bodo volitve izredne ali redne, o tem bodo odločali vsi pristojni organi, najprej državni zbor, pa predsednik republike. Hitrejše priprave na volitve za nas ne pomenijo presenečenja, nanje smo že pripravljeni.« Srečko Korošec, predsednik območne DeSUS Velenje »Neizgradnja drugega tira udarec gospodarstvu« »V stranki DeSUS že od nekdaj podpiramo izgradnjo drugega tira Divača-Koper, a smo se zaradi določenih odprtih vprašanj odločili, da v referendumski kampanji ne bomo sodelovali, kar pa ne pomeni, da zakona ne podpiramo. Menimo, da je drugi tir strateškega pomena za razvoj Slovenije. Smo se pa zavzemali, da se drugi tir izvaja transparen-tno v celoti. Nismo pričakovali takojšen odstop predsednika vlade. Odstop predsednika vlade pomeni časovni odmik k ponovnemu pristopu izgradnje. To pa pomeni še en udarec našemu gospodarstvu, ki pravkar dobiva dober in pozitiven zagon.« Suzana Kavaš, predsednica območne SDS Velenje »Potrebujemo vlado, ki bo znala reševati težave« Odstop predsednika vlade je bilo pričakovati! Posebej je bilo zaznati, da sta se ostala dva koalicijska partnerja čisto umaknila od reševanja tekoče problematike in prevzemanja odgovornosti. Razmere v državi so resne, zato je nujno potrebno, da se vzpostavi vlada, ki bo znala reševati težave, s katerimi se vsakodnevno srečujejo državljani republike Slovenije.« Franc Rosec, predsednik SDS Šoštanj »Odstop tri mesece pred volitvami je neresen« »Odstop Mira Cerarja nas ni presenetil, saj je s to potezo po mojem mnenju sedaj že predsednik vlade v odstopu prehitel koalicijske partnerje, da bi naredili odločilno potezo, usodno za vlado Cerarja. Kljub vsemu se mi ta poteza, da odstopi predsednik vlade tri mesece pred volitvami, zdi skrajno neresna, najbolj do ti- stih, ki so mu na zadnjih volitvah zaupali svoj glas. Menim, da je napočil čas t. i. migracij med politiki. Lahko povem, da ta odstop ne bo vplival na naše priprave na volitve, saj te potekajo v skladu z usmeritvami stranke SDS.« Janko Avberšek, podpredsednik SD Šmartno ob Paki »Skoraj vsak projekt preprečimo« »Glede na sodbo sodišča je mogoče premierjeva poteza pričakovana, kajti verjetno je sam ocenil, da se po tej odločitvi mora nekaj zgoditi in da je najbolje,če sam preseka ta gor-dijski vozel. Ta njegova ocena je po moje pravilna. Vsekakor pa smo lahko vsi skupaj malo zgroženi, da ni več projekta, ki bi šel v naši državi skozi vse procedure, in vedno se najde kdo, posameznik ali institucija, ki ga prepreči. Imamo v vladi in njenih strokovnih službah res tako nesposobne ljudi?« Odstop Cerarja ne zavira 3. razvojne osi Skladno z določili Protokola o izgradnji 3. razvojne osi na Koroško se je v ponedeljek, 19. marca, na Ministrstvu za infrastrukturo sestal koordinacijski odbor za spremljanje izgradnje severnega kraka 3. razvojne osi. Aktivnosti na projektu so že v operativni fazi, zato Cerarjev odstop nanje ne bo vplival. Minister dr. Peter Gašperšič je tudi povedal, da vložena pobuda ne bo zavirala ministrstva in Darsa za nemoteno izpeljavo vseh aktivnosti za začetek gradnje severnega kraka 3. razvojne osi. VELIKONOČNA RAZSTAVA na dvorcu GUTENBUCHEL v Šoštanju., od 23, marca - 2. aprila OTVORITEV VELIKONOČNE liAZ,ST/WE p de L 23 j?ižLi'ec 201S. u k r 7. u r i ' VSTOPNA; * miau upiij vstav ima- * * ^^^^ ■ V W- G lami pofm?vite Vi . ■fL^gjfl Jk 'i^fH in 'v k Dkjitc hj adpn! rj ogWr SÜBÖTA, NEDRJA. PRAZNI ki '.'¿lil 1J1; urr. DELÄWfllQ:«i iti Jo 30 ¡int ■ mz ■ Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 8 8 ZDRAVSTVO 22. marca 2018 Ob plačilni nesposobnosti bodo pogajanja z dobavitelji iluzija V Bolnišnici Topolšica izvajajo aktivnosti tudi ob izvajanju sanacijskih ukrepov - Iz tekočega poslovanja za leto 2017 slabih 469 tisoč evrov izgube - Obljubljen dvig cen storitev ne bo pokril niti stroškov lanskega dviga plač Tatjana Podgoršek 1. decembra lani so se v 15 slovenskih bolnišnicah lotili sanacije poslovanja. Za ta namen so te pridobile iz državnega proračuna 135,7 milijona evrov. Sanacija naj bi trajala štiri leta oziroma dokler sanacijski odbor ne bo ugotovil, da so izpolnjeni cilji in namen projekta, vendar najdlje do 30. novembra 2012. Ukrepov za zdaj še niso definirali Do konca minulega meseca so morale bolnišnice, ki so prejele državna sredstva, pripraviti poročilo o stanju, do 16. aprila morajo oddati poročilo o tem, katere ukrepe bodo izvedle. Med prejemniki proračunskega denarja za finančno sanacijo je bila tudi Bolnišnica Topolšica, ki je iz te postavke pridobila dobrih 826 tisoč evrov. »Ukrepov za zdaj še nismo definirali, smo nameravajo izvajati in pri katerih bodo zadržki največji, je Šorli odgovoril: »Ker jih še nismo definirali, težko odgovorim na vprašanje. Je pa bolnišnica še ve- Lani so izvedli program, ki ga pa že mimo tega začeli izvajati aktivnosti za izboljšanje poslovanja. Gre v pretežni meri za izvajanje skrbnejšega nadzora pri številu sprejemov bolnikov, dolžini ležalne dobe in višini stroškov za posamezno diagnozo,« je pove- M Je dolocal splosni dogovor z dal vršilec dolžno- K zdravstveno zavarovalnico: sti bolnišnice Jurij na zdravljenje v bolnišnico so Š°rU, ki je tudi po- sprejeli blizu 4000 bolnikov, trdil informacijo, , . v specialističnih ambulantah da se je minuli teden v bolnišnici so jih zdravili približno 20 mudila sanacijska tisoč, opravili so še 8000 dni ekipa. Seznanila se negovalne oskrbe bolnikov do je z razmerami, bi- zaključene akutne obravnave. kšnih konkretnih navodil pa jim ni dala. »Jasno je povedala, da ni tista, ki bi bolnišnici prinesla denar, ampak ji pomagala znotraj nje urediti stvari, ki bodo pripomogle k izboljšanju poslovanja.« Na vprašanje, katere ukrepe pa dno v hudih finančnih težavah, zaradi katerih marsikateri ukrep ne bo izvedljiv. Ob naši plačilni nesposobnosti bodo pogajanje z dobavitelji za drugačne cene materiala zagotovo iluzija.« Po bese- Jurij Šorli: »Lansko leto je bilo za bolnišnico zelo pestro in ne pričakujem, da bo letošnje drugačno.« dah sogovornika se za zdaj člani sveta zavoda bolnišnice še tudi niso odločili, kako bodo ukrepali v zvezi s poročilom Računskega sodišča o neustrezni razporejenosti dveh diplomiranih medi- cinskih sester leta 2008: ali bodo pri tem upoštevali pravila Računskega sodišča ali ministrstva za zdravje. O tem naj bi se izrekli v 30 dneh. Računovodsko pozitivno, tekoče negativno Leto 2017 je bilo za Bolnišnico Topolšica izjemno pestro, Šorli pa ne pričakuje, da bo letos drugače. Vlada RS je sicer sprejela sklep, da bo do zaključka sanacije finančnega poslovanja morebitne aktivnosti za združevanje s celjsko bolnišnico ustavila, o tem pa ponovno odločala po proučitvi vseh pogojev in možnosti, a glede na razmere ni povsem zanesljivo, da bo tudi tako. V bolnišnici so zdravili in obravnavali v specialističnih ambulantah toliko bolnikov, kot jih je predvidel splošni dogovor z zdravstveno zavarovalnico: blizu 20 tisoč ambulantnih in približno 4000 hospitalnih obravnav, opravili pa so še 8000 dni negovalne oskrbe bolnikov do zaključka akutne obravnave. Poslovni rezultati za leto 2017 zaradi državne pomoči izkazujejo računovodski presežek prihodkov nad odhodki, rezultati tekočega poslovanja pa izkazujejo izgubo v višini slabih 469 tisoč evrov. Po zagotovilih Šorlija sta glavna krivca za rdeče številke povišanje plač, ki sta jih izpogajala sindikat ter pristojno ministrstvo, in stroški višjih cen zdravstvenega materiala. »Obljubljeno nam je bilo, da se bodo cene storitev dvignile za 5 odstotkov, s čimer pa v naši bolnišnici ne bomo mogli pokriti niti lanskih dvigov plač. Po izračunih Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije bi morala biti cena storitve višja za 10 do 12 odstotkov brez upoštevanja predvidenega dviga plač v tem letu.« S finančno pomočjo ministrstva za zdravje so lani posodobili nekaj opreme. > 5-odstotno povišanje cen storitev ne bo pokrilo stroškov niti lanskega dviga plač. Kupili so tri nove rentgenske aparate ter izvedli nekatera manjša vlaganja v okviru sprotnega vzdrževanja opreme. Povsem odprta pa ostajajo vlaganja v nujno posodobitev opreme v enoti intenzivne terapije. Obstoječa je stara blizu 20 let, zastarela, njeno vzdrževanje pa vse večje finančno breme. Po izdelanem finančnem načrtu bi vlaganja stala približno 200 tisoč evrov. ■ »Veselimo se novih projektov in sodelovanj« Društvo diabetikov Velenje pregledalo delo v preteklem letu -440 aktivnih članov - Poudarili pomen članstva v njihovi sredini Vesna Glinšek »Za nami je zelo pestro leto 2017. Zadali smo si zahtevne naloge, ki smo jih uspešno tudi realizirali,« je v pogovoru po občnem zboru, ki so ga v Dru- je prvič v vseh letih zgodilo, da sem lahko v naši sredini pozdravila tudi njihovo predstavnico. Vesela sem, da smo ji lahko pokazali, kako zelo aktivni smo in da smo več kot primeren partner za različne projekte, ki ga orga- vedajo, da je sladkorna bolezen v porastu in imajo za vsakega posameznika zdravniki enostavno premalo časa. Ampak niso krivi oni, kriv je sistem. Zato se pri nas naučimo, kako si lahko sami najbolj olajšamo življenje z bole- štvu diabetikov Velenje pripravili preteklo soboto, povedala predsednica Romana Prapro-tnik. Kot vsako leto so tudi lani za člane organizirali več preventivnih okrevanj, športno srečanje, uspešni so bili na športnih tekmovanjih, nadaljujejo projekt Senzorium bolečine, ki se je začel že leta 2013, poslušali so več strokovnih predavanj, ki sladkornim bolnikom pomagajo živeti kvalitetno življenje kljub njihovi bolezni. Posebej so se razveselili povabljenih gostov, sploh predstavnice Zdravstvenega doma Velenje. »Res je. Mislim, da se nizacija, kot je Zdravstveni dom, potrebuje,« dodaja predsednica. V letu 2018 zdaj sledijo dogovori o sodelovanju in povezovanju pri različnih aktivnostih, sploh pa bodo osredotočeni na svetovni dan bolnikov s sladkorno boleznijo, ki je 14. novembra. Posebej so poudarili, kako pomembno je članstvo obolelih članov za sladkorno boleznijo v njihovem društvu: »Ne gre zgolj za druženje, pri nas ljudi učimo živeti s to boleznijo. Tu so predavanja, izmenjava mnenj in izkušenj, ozaveščenje o pravilni prehrani in merjenju ogljikovih hidratov ... Ljudje se premalo za- Utrinek s sobotnega občnega zbora znijo in kako sami najbolje poskrbimo za svoje zdravje.« Trenutno imajo 440 aktivnih članov, to pomeni, da ti dobivajo revijo Sladkorna bolezen, kar pa je za celo Šaleško dolino malo. Sladkornih bolnikov je namreč mnogo več. »Pred leti nas je bilo skoraj 800,« izpostavlja Prapro-tnikova. »Glede na to, da je bolezen v porastu, so številke skregane z logiko. Zato vam na srce polagam - ne skrivajte se, naj vas ne bo sram - olajšajte si življenje s sladkorno boleznijo tudi s članstvom v našem društvu. Veliko lažje vam bo,« še dodaja. Pakete zdravja bodo delili tudi v Velenju Aprila bo Humanitarno društvo Adra Slovenija v Velenju in Trbovljah začelo izvajati devetmesečni projekt za spodbujanje bolj zdravega načina življenja socialno šibkejših ljudi Tina Felicijan Raziskave kažejo, da so posamezniki z nižjimi dohodki podvrženi večjim tveganjem za obolenja, kot so srčni infarkt, odpoved ledvic in druge posledice srčno-žilnih bolezni. Da bi tudi tistim, ki težje dostopajo do bolj zdravih živil, pomagali do bolj zdravega načina življenja, so v društvu Adra zasnovali projekt Paket zdravja, ki ga bodo aprila začeli izvajati v Velenju in Trbovljah. Prek centrov za socialno delo in zdravstvenih domov so obvestili ljudi z nižjimi dohodki, da se lahko brezplačno vključijo v skupino, ki bo v času trajanja projekta enkrat mesečno obiskovala tečaj zdra- vega načina priprave hrane in vodene telesne vadbe, vsi udeleženci pa bodo prejemali tudi svežo zelenjavo, sadje, nerafi-nirana živila, nekatere športne rekvizite in druge potrebščine, ki jim bodo pomagali do bolj Nejc Kotnik V program Paket zdravja, ki ga vodi humanitarno društvo Adra, bo vključenih 50 socialno šibkejših posameznikov. V Velenju bodo še do konca marca zbirali prijave, več informacij pa imata zdravstveni dom in center za socialno delo. zdravega življenjskega sloga. Učinke teh ukrepov na zmanjševanje tveganja za razvoj srčno--žilnih bolezni bodo preverili z vzporedno raziskavo, saj bodo vsake tri mesece - ob vstopu, med programom in še po zaključku - spremljali napredek posameznikov prek sprememb telesne teže, obsega pasu, krvnega tlaka, holesterola in sladkorja. Raziskovalni del projekta Paket zdravja vodi prostovoljec in strokovni sodelavec Adre Nejc Kotnik, specializant družinske medicine, ki pričakuje, da se bodo med projektom spremenile navade posameznikov, iz rezultatov pa bodo lahko izoblikovali nadaljnje ukrepe. »Pri uvajanju navad za bolj zdrav način življenja navadno ni težav v pomanjkanju znanja, ampak pomanjkanju sredstev, s katerimi bi si socialno šibkejši posamezniki lahko privoščili bolj zdrava živila. Ampak vsak lahko začne z majhnimi spremembami, kot so denimo peka domačega kruha iz polnozrnate moke, priprava obrokov v pečici namesto cvrtja. Neuspehi se pojavljajo, ko želimo celoten način življenja spremeniti naenkrat,« je še opozoril Nejc Kotnik in povabil ljudi, da se odzovejo povabilu Adre k sodelovanju v programu Paket zdravja. V obeh občinah bodo vključili 50 posameznikov. V Trbovljah je skupina že izoblikovana, v Velenju pa je še nekaj prostih mest. a ■ Naš čas, 22. 3. 2018, barve: CM K, stran 9 KULTURA 9 22. marca 2018 "^Jis Pozitivna in igriva Ajda Stina Turek Mlada slovenska jazz pevka bo nocoj v Velenju predstavila svoj glasbeni prvenec Sonder - Po končanem študiju v Bostonu bo še leto dni ostala v ZDA Mlada jazz pevka Ajda Stina Turek se bo nocoj v Velenju predstavila z zasedbo, ki jo sestavljajo njeni sošolci iz ZDA (foto: Luis Arturo Zavaleta Alcántara) Velenje, 22. marca - Mlada jazz pevka Ajda Stina Turek je študentka 8. semestra na znamenitem Berklee College v ameriškem Bostonu. Tam je pred kratkim končala snemanje svojega prvega avtorskega CD-ja »Sonder«. Ne le da je 23-letna Domžalčanka avtorica glasbe na njem, njena so tudi besedila, aranžmaji pa so delo odličnega Nina Sa-manica, diplomanta z Berkleeja. Plošča, na kateri je 6 skladb, je pred nekaj dnevi izšla v Sloveniji, kjer je trenutno tudi mlada ustvarjalka. Predstavila jo bo na treh koncertih, nocoj ob 21. uri tudi v velenjskem Max klubu v okviru letošnjega Max klub Jazz festivala. Ajda Stina je zelo vesela, da jo je programski vodja velenjskega jazz festivala Jure Pukl povabil k sodelovanju. S seboj bo pripeljala same odlične glasbenike. Na klavirju jo bo spremljala Emi Nis-hida iz Japonske, na basu Youngchae Joeng iz Južne Koreje, na bobnih pa skladatelj, glasbeni producent in bobnar Yair Amster iz Izraela. Vsi so študenti na Berklee Global Jazz Institutu. »Vsebina pesmi je črpana iz mojih izkušenj, ki sem jih kot pevka pridobila z odhodom v Ameriko. S spoznavanjem novih kultur in odkrivanjem drugačne sebe v pesmih izpostavljam probleme današnjega sveta, a kljub temu ostajam pozitivna in igriva. Žanrsko se album giblje od latinskega jazza, swinga, R'n'Bja do bluesa, v katerem znam vedno pokazati svojo odštekano plat. Z albumom želim poleg užitkov pri poslušanju spodbuditi tudi k razmisleku o strpnosti med ljudmi,« nam je zaupala Ajda Stina, ki nam izda še, da »Sonder »pomeni spoznanje, da vsak naključni mimoidoči živi življenje, ki je prav tako zapleteno in slikovito kot tvoje. Pri snemanju CD-ja je sodelovalo več kot 30 glasbenikov iz vsega sveta. Pot čez lužo ni bila lahka Sicer pa se Ajda Stina z glasbo ukvarja od svojega tretjega leta, s šestimi leti se je vpisala v glasbeno šolo. Štiri leta je igrala violino, potem pa je prišla puberteta in veselje je nekoliko upadlo. »Vseeno pa sem zaključila 8 let glasbene šole in bila ob tem članica godalnega orkestra GŠ Domžale in "Anastasia's Strings", ki ga je vodila moja učiteljica violine Anastazija Juvan. Orkester še danes pogrešam,« doda. Od malega je uživala tudi v petju, vendar nikoli ni niti pomislila na možnost, da bi postala poklicna pevka. Uspešno je nastopila na mladinskih festivalih, med drugim je leta 2009 prejela tudi Zlato Piko na velenjskem Pikinem festivalu za najboljši glasbeno-scenski nastop. Ko je prišla v srednjo šolo, je bila zmagovalka FeNS-a Glavne Scene, Glasa Primorske, Glasa mladih v duetu s Simono Plut ... To ji je vzbudilo željo, da bi se izpopolnjevala v petju. Zato se je vzporedno z gimnazijo vpisala še na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, na program petje jazz-zabavna glasba. Na začetku ji, prizna, jazz ni bil preveč všeč. »Vzljubila sem ga šele po drugem letniku, potem ko mi je profesorica Nada Žgur "odkrila" Ello Fitzgerald. To je bilo prelomno obdobje zame,« pove Ajda Stina, ki je potem hotela narediti vse, da bi bila vsaj toliko dobra kot Ella. To jo je »gnalo« tudi v ZDA. »Vedela sem, da je tam domovina jazza in da bo to pravi kraj zame, če hočem napredovati.« Na poletni mednarodni šoli jazza v Perugi, ki jo vsako leto organizira Berklee College of Music, je edina med 69 pevci iz vsega sveta prejela delno štipendijo za njihov štiriletni študij. »Takrat sploh nisem dojela, ko so me poklicali na oder kot nagrajenko, od presenečenja in sreče sem bila skoraj v šoku. Hitro je sledila streznitev, saj je delna šolnina zajemala le četrtino letne šolnine, ki je takrat znašala 40.000 $, temu pa je treba prišteti še stroške bivanja v ZDA. Vseeno sem se kasneje udeležila še avdicije in intervjuja, ki jo je Berklee organiziral v Munchnu. Bila sem zelo prepričljiva in po tem so mi štipendijo podvojili. To pa je bil zadosten motiv, da smo se s starši lotili najtežjega dela, in sicer zbiranja denarja za preostalo šolnino in druge stroške.« Sedaj študij končuje, diplomirala bo letos pred poletjem. V ZDA bo verjetno ostala še eno leto. »Želim si čim več nastopati in čim več projektov, povezanih z glasbo, pa tudi z igranjem, saj že nekaj časa nastopam in zelo uživam tudi v muzika-lih,« poudari za konec. ■ bš Mladi glasbeniki na državnem tekmovanju Zveza slovenskih glasbenih šol že od leta 1971 vsako leto marca organizira Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG). Gre za največje glasbeno tekmovanje na Slovenskem. Zaradi visokega nivoja in mednarodne primerljivosti je to tekmovanje od leta 1991 član evropskega združenja EMCY (European Music Competition for Youth). Pomembno vez z mednarodnimi glasbenimi inštitucijami predstavljajo ži-ranti, ki prihajajo iz prestižnih glasbenih univerz in ustanov iz vse Evrope. Na tekmovanju se vsako leto predstavijo najboljši mladi slovenski glasbeniki v starostnih kategorijah od 7 do 25 let. Tekmovanje je letos (med 5. in 17. marcem 2018) potekalo že sedeminštiridesetič, tokrat na glasbenih šolah gorenjske regije. Letos so mladi glasbeniki tekmovali v igranju na violino, violo, violončelo, kontrabas, harfo, kitaro, citre, orgle, v komornih skupinah s pihali in v solfeggiu. Za osnovnošolske tekmovalce so bila februarja organizirana že regijska pred-tekmovanja, ki so letos prvič potekala pred komisijami, ki so bile enake za vse tekmovalce posameznih kategorij. Najboljši so se uvrstili naprej na državno tekmovanje, kjer so se jim pridružili malo starejši tekmovalci. Tako je na letošnjem državnem tekmovanju nastopilo 384 mladih glasbenikov. Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje je na letošnjem državnem tekmovanju sodelovala z največ mladimi glasbeniki med vsemi slovenskimi glasbenimi šolami (42 učencev), ki so se z Gorenjskega vrnili z odličnimi uspehi. Skupno so osvojili 13 zlatih plaket, 19 srebrnih in 9 bronastih plaket. Zlato plaketo je prejelo 11 instrumentalnih solistov: Leon Cesarec (kontrabas), Kim Fricelj in Sara Pungartnik Črešnar (violončelo), Veronika Gams, Karin Kopušar, Nina Petrič, Ajda Nina Vivod in Brina Zamrnik (harfa), Ana Jurjovec, Izidor Ostan in B(orgle), iz solfeggia Maruška Dobrovoljski ter komorna skupina s pihali Trio Lanima (Matej Ferlež - klavir, Lara Govek - flavta in Nika Oder - flavta). Srebrne plakete so prejeli: Stella Halilovic, Maruša Lavrinšek, Klara Zemljič in Nina Oder (violina), Vasja Volk (kontrabas), Mia Koper, Nace Apšner, Blaž Pogorevc, Neža Flis in Zoja Meh (kitara), Pina Levar in Andreja Šadl (harfa), Eva Avberšek (citre), Jernej Šadl, Neža Turinek in Jaka Ajlec (orgle), Lenart Glinšek (solfeggio) ter 2 komorni skupini: kvartet saksofonov (Katrina Pavšek, Lenart Kukovec, Nejc Vuzem, Rok Medved) ter pihalni trio (Jakob @ K tnsmcainínjayik , * díte ruzbi naj Učenci zaključnih razredov osnovnih šol Vas zanima področje rudarstva, geotehnologije, varstva okolja? Mogoče poklici strojništva? Si želite spoznati mehatroniko, elektrotehniko ali računalništvo? Vam je bliže področje trgovine, ekonomije, gastronomije, turizma, biotehnike in oskrbe? Si želite nadaljevati šolanje v splošni gimnaziji, športnem ali umetniškem oddelku gimnazije? Rok za oddajo prijave je 5. 4. 201 Prenos prijave je možen do 25. 4. 201 8. pridružite se nam pod mavrico znanOR Harfistka Veronika Gams je prejela zlato plaketo (maksimalno število 100 točk), prvo nagrado in posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Hauptman - klarinet, Lara Oblak - flavta in Marko Unterlehner -klavir). Bronaste plakete pa so prejeli: Ajla Dervi-ševic, Maja Sevčnikar in Ema Pibernik (violina), Eva Savina Potočnik (viola), Neja Privšek (violončelo), Anina Pa-vic in Polona Lavrinšek (harfa) ter 2 komorni skupini: pihalni trio (Jona Zamrnik - oboa, Loti Mršnjak - fagot in Tia Jakob Kukovič - klarinet) ter duo Proboa (Karin Plazl in Viktorija Razdevšek - oboa). Hana Žličar je prejela priznanje za udeležbo. Najuspešnejši so prejeli še posebne nagrade - prvo nagrado v svoji kategoriji so dobili Veronika Gams, Ana Jurjovec. Izidor Ostan in Ajda Nina Vivod, drugo nagrado so prejeli Maruška Do-brovoljski, Nika Šipek, Brina Zamrnik in Trio Lanima (Matej Ferlež, Lara Govek in Nika Oder), tretjo pa Kim Fricelj. Šest učencev pa je prejelo posebna priznanja: Veronika Gams za doseženih 100 točk in najboljšo izvedbo obvezne skladbe, za najboljšo izvedbo obvezne skladbe so priznanje prejeli še Izidor Ostan, Nina Petrič in Ajda Nina Vivod, posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja sta prejeli Nina Pe-trič in Brina Zamrnik, posebno priznanje za najbolj obetavno tekmovalko v najnižji kategoriji pa so podelili Sari Pungartnik Črešnar. Vsem tekmovalcem, njihovim mentorjem in korepe-titorjem iskreno čestitamo. VPIS OTROK V VRTEC ŠOŠTANJ Vpis otrok v vrtec za šolsko leto 2018/2019 bo potekal od 3. 4. 2018 do 13. 4. 2018 v Šoštanju, na upravi vrtca, Kajuhova cesta 8 in sicer: • ponedeljek, torek in četrtek od 7.00 do 15.00 ure, • sreda od 7.00 do 17.00 ure • petek od 7.00 do 13.00 ure V času vpisa bodo v enotah vrtca potekali dnevi odprtih vrat. VLJUDNO VABLJENI! ■ Naš čas, 22. 3. 2018, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA 22. marca 2018 Pozdravili so pomlad Predstavilo se je 24 otroških in mladinskih pevskih zborov - Kakovost petja v Šaleški dolini na visoki ravni ALTERMATOR Mojca Štruc Povsem naravno se je zdelo, da so v dneh, ko smo po dolgi zimi večinoma težko pričakovali pomlad, starši, dedki, babice, tete, strici in drugi ljubitelji glasbe prejšnji teden navdušeno korakali proti domu kulture v Velenju. Tako v torek kot v četrtek so namreč tam pripravili po dva termina revije otroških in mladinskih pevskih zborov. Kot že vrsto let so dogodek tudi tokrat poimenovali Pozdrav pomladi in tako nakazali, da ubrano petje otrok v poslušalcih prebuja nekaj lepega, novega, toplega. Obrazi sodelujočih na vsaki od strani kraja dogodka so nakazovali prav to. Otroci, ki so se s svojimi zbo-rovodkinjami zbirali v zaodrju, so trepetali od adrenalina. Gledalci in poslušalci, ki so prihajali v dvorano, so z nestrpnostjo pričakovali nastope vseh - še posebej tistih njim domačih. Bilo je vredno počakati. Strokovna spremljevalka Darinka Ivačič, ki je prav vse opazovala z balkona dvorane, je povedala, da je spremljala že marsikatere revije pevskih zborov, a da je nad kakovostjo v Šaleški dolini navdušena. »Kakovost petja je na visoki ravni, posebej pa me veseli tudi kulturna vzgojenost gledalcev in poslušalcev,« je povedala. Prav res. Otroci so vedeli, kje so. Nič ni bilo pozdravljanja staršev, mahanja ali neukrotljivega klepetanja. In tudi obiskovalci so pokazali, da poznajo bonton kulturnih dogodkov: niso se pogovarjali, ploskali pa so ves čas prihajanja in odhajanja zborov in še kdaj vmes. No, pa saj so tudi imeli za kaj ploskati. »V okviru te revije so se predstavili kar štirje zbori, ki so se uvrstili na državno tekmovanje zborov,« je povedala Nina Mavec Krenker iz Območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (ki je dogodek organizirala skupaj z Zvezo kulturnih društev Šaleške doline). Odlični pa Voditelj Boštjan Oder je s humorjem poskrbel, da so se nastopajoči sprostili. seveda niso bili zgolj ti, temveč prav vsi. Čeprav je imela Mavec Krenkerjeva kot organizatorka med dogodkom obilo dela, je povedala, da skuša vsaj od strani nastope vselej poslušati. »Letos sem navdušena!« je bila ponosna. Žarela je prav tako, kot so žarele zborovodkinje. Čeprav ni mačji kašelj pred nastopom miriti do 60 adrenalina polnih osnovnošolskih ali srednješolskih otrok, je vsem po vrsti uspelo. Kako tudi ne, ko pa to počnejo s srcem. »Od nekdaj sem si želela voditi zbor in res so mi ga kmalu zaupali. Letos bo od tega že 37 let, ta leta pa so prinesla tudi mnoge izkušnje. Otroci se seveda menjajo, sem pa vesela, da jih je vsa leta precej,« je povedala Mihaela Verd-nik, zborovodkinja iz Osnovne šole Gorica. Njeni pevci so nam zaupali, da je prepevanje zanje nekaj čudovitega, učiteljica pa da je fajn, saj da se jezi samo na tiste, ki je res ne poslušajo. Otroci vseh zborov so bili na dan nastopa izjemno zgovorni. A kot rečeno, klepetali so le pred nastopi in po njih. Ko so korakali proti odru, je v grlih za hip nastal cmok. Organizatorji in voditelj dogodka Boštjan Oder so poskrbeli, da je cmok kmalu izginil. S pravo mero humorja so se sprostili vsi v dvorani in zven glasov nastopajočih je prišel do izraza v vsej polnosti. Tudi v zborih, ki so bili na prvi pogled manj številni. »Letos prvič nastopamo kot mladinski pevski zbor in za zdaj nas je le 15,« je povedala zborovodkinja Osnovne šole Šalek Barbara Ro- šer. Dekleta in en fant, ki so kasneje zapeli pod njeno taktirko, so se v pogovoru zdeli tihi in precej zadržani. Ko so stopili na oder, pa so pokazali vso svojo veličino. Pozdrav pomladi, ki se je v Velenju zgodil prejšnji teden, je bil odlična priložnost za prebujanje kulturnih brbončic slehernika. Priložnosti pa bo kmalu še več. »V tej pomladi nas čaka še revija plesnih skupin, pa revija odraslih pevskih zborov, srečanje odraslih folklornih skupin, male vokalne skupine, v maju teden ljubiteljske kulture in nato še regijsko srečanje etničnih folklornih in pevskih skupin,« je povabila Nina Mavec Krenker. Zmaga velenjske plesne skupine Powerkickz V nedeljo, 18. marca, se je pod okriljem evropske plesne zveze v idilični avstrijski vasici Zell am See odvijalo plesno tekmovanje Dancestar, ki šteje kot kvalifikacija mednarodnega plesnega tekmovanja, ki vsako leto poteka konec maja v Poreču. S svojim tekmovalnim sestavom pod imenom Powerkickz so se ga udeležile tudi plesalke plesne šole Spin. Tekmovale so v konkurenci kategorije urban dance, ki je težavnostno najzahtevnejša in najbolj zastopana na teh tekmovanjih. Z izvrstnim nastopom, unikatnim videzom in neverjetno kreativno koreografijo trenerja Tadeja Oprešnika je sedem plesalk v starosti od 13 do 15 let prepričalo mednarodne sodnike, ki so jim podelili 1. mesto in zadostno število točk, da so se uvrstile v A ligo finalnega tekmovanja, kamor se uvrstijo le plesne točke, ki dosežejo najmanj 75 % vseh možnih točk na sodniški ocenjevalni lestvici. Tako je skupina, ki je predlani dosegla drugo, in lani prvo mesto v B ligi, nadgradila svoje uspehe in si zagotovila nastop med peščico elitnih plesalcev. Konec maja pa bomo v Poreču držali pesti za njihov največji uspeh doslej. Cankarjeva kava Matjaž Šalej Je že res, da Cankarja nisem hudo bral v šolskih časih. Priznam. Bolj tisto, kar je bilo nujno potrebno. Šel je (pre)hitro mimo mene, a se me je vseeno nekako dotaknil. Še na maturi sem ga povlekel na ustnem zagovoru. Pa je šel tudi takrat uspešno mimo mene. Čeprav mi tudi eden od profesorjev komisije na zagovoru ni mogel kaj dosti pomagati v trenutku, ko sva za pet minut sama obsedela v učilnici. Pač, ni bil od stroke, da bi mi pomagal pripraviti odgovor do odlike ... Pa saj ni važno, Cankar je vedno bil tu nekje in vedno, v vseh obdobjih aktualen, v starih železnih časih in še danes. Še posebej letos, ko praznujemo njegovo leto. Enostavno je bil in bo s socialnim realizmom blizu. Blizu zato, ker se nekatere stvari ne spreminjajo. Občutek za sočloveka, za socialno pravičnost ... in na drugi strani pogleda - človekov notranji egoizem -ostajajo vedno tiste stalnice, ki se jih moramo zavedati, a kljub temu včasih ne moremo kaj dosti storiti za to, da bi to večno nasprotje razrešili enostavno, neboleče. Tako, da bi bilo blizu nam in vsem, ki čutijo tako »dobro« kot »manj dobro«. Morda sem bil takrat, pred leti, premlad. Ampak Ivan se ti zavleče lahko čez leta pod kožo čustveno-družbene dojemljivosti in pravičnega pogleda na svet. V letošnjem »Cankarjevem letu« imamo ogromno priložnosti, da se mu približamo. Na mnogo načinov. Z branjem, s povečano umetniško produkcijo vseh žanrov, ki poskušajo poustvariti njegove ideje, čim bolj primerljivo današnjemu času in ga približati z njegovim univerzalizmom in vrednotami današnjim ljudem. Mnogo je takšnih in drugačnih priložnosti doživeti ga z današnjimi prijemi in poustvaritvami. Te so lahko resnično blizu tudi mladim (in tudi starejšim). Cankar je v svojih delih še kako vzgajal. Konec koncev je bil tudi modernist in modernizem je predhodnik današnje postmoderne družbe, tudi literarno. Že v našem mestu lahko trčimo ob njega, v knjižnici ... in celo na kavi. Da ne govorimo o njegovi dramatiki, ki v številnih (predvsem gledaliških) produkcijah zadnja leta dobiva pravi razkorak v novi luči. No, v lanski in letošnji kulturni sezoni bo kar veliko priložnosti srečevanja s Cankarjem. Veliko, največ seveda v teatru, saj je njegova dramatika vedno in znova aktualna. Doživeli smo veliko postavitev »Pohujšanja« v veliki ljubljanski (nacionalni) koprodukciji, pa ob začetku sezone novo premiero Hlapcev, pa mladinsko detektivko »iCankar«, razstavo Cankar v stripu, gledališko-stri-povski »performans« Cankar strip. Slednja dva smo doživeli tudi v Velenju in še kaj morda bomo. Včasih sem se vprašal, zakaj toliko Cankarja, v šoli in drugje, pa toliko slabe krvi ob takšnih in drugačnih cankarjih, pa prešernih, da ne govorim o kom težje berljivem (»prvi mi pade na um Grum«). © Danes razmišljam drugače. Cankarje potrebuje vsak narod. Po drugi strani pa imamo Slovenci srečo, da nam pišoči literati, kulturni ustvarjalci, »performerji«, kot so Roza, Pižama in še kdo, Cankarja približajo na diametralno drugačen način. In če ne drugače, je lepo slišati, da je bila najbolj prodajana knjiga izpred dveh let knjiga Boštjana Gorenca Pižame: sLOLvenski klasiki 1 tudi knjiga leta, ki ob vseh slovenskih antoloških literarnih drobcih popularizira svojevrstno tudi velikane, takšne zgodovinske, kot je Cankar, in jih hkrati prinaša mladim na njihov svojevrsten sodoben informacijsko-komunikacijski način. Seveda je za zadovoljstvo ob branju potrebno poznati oboje, literarne umetnine (vsaj drobce) in sodobno informacijsko tehnologijo, vključno s socialnimi omrežji, emotikoni, slengom in še kaj. Dobro je tudi za starejše, da se približajo sodobni komunikaciji, da vsaj malo poznajo in imajo vpogled ali se malo poučijo za večji užitek ob prebiranju. Potem je branje še bolj zanimivo. A če vas Cankarjevo leto zaobide, vedno ostane kaj tudi za tiste bralce »stare šole« in dojemljive občudovalce. Tu je še vedno kava. Takšna diametralno nasprotna, po svoje cankarjevska. In kako jo popiti? Morda je najbolje, da najbližjim, v prvi vrsti mami oz. staršem, kupite pol kilograma kave, in jo dobesedno družabno »použijete« v njihovi družbi. Morda povabite partnerja po (zaključeni petkovi) službi v miru na kavo in se pogovorite o lepih vsakdanjih stvareh. Takšnih, za katere nas utrip časa vse preveč prikrajša, o takšnih stvareh, ki vas (nas) bodo močneje povezale z najbližjimi, s tistimi, ki nam res veliko pomenijo. Takšna kava je najboljša! ■ ■ ■ Naš čas, 22. 3. 2018, barve: CM K, stran 11 22. marca 2018 »'^CAS 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Sem že »ujela« dodano kreativno energijo Naša zunanja radijska sodelavka Karolina Destovnik je bila zagotovo najbolj prepoznavno ime Skupnega nočnega programa regionalnih radijskih postaj Slovenije. Ga po ukinitvi pogreša? »Nočni program je bil po mojem skromnem prepričanju bistveno bolj družabno »pribežališče«, kot ga lahko ponudi kateri koli dnevni radijski in televizijski program. Sploh, ker je združeval poleg slovenskega občinstva tudi »svet« - Slovence po svetu. Še bolj ga najbrž pogrešajo tisti, ki so ves čas, skupaj z gosti v studiu, krojili podobo poznih ali zgodnjih jutranjih ur. Če ga pogrešam? Niti ne, ker ponoči raje sanjam svoje sanje pravičnika. Zadnje leto je predstavljal zame že obremenitev, ki bi lahko nevarno vodila v rutino, kar pa zagotovo za nikogar ni dobro. Zato ga v tem kontekstu ne pogrešam, sploh, ker sem »nazaj« v utečeni praksi moderatorja in tonskega tehnika v eni osebi, ker sem že »ujela« do- GLASBENE novice dano kreativno energijo v sicer okvirjeni popoldanski radijski shemi,« odgovarja Karolina. Čerav ima rada druženja s poslušalci in poslušalkami Radia Velenje, si ga več, kot ga ima v tem trenutku, ne more privoščiti. Razlog za to je razpetost med Vele- Karolina Destovnik:» Menim, da nočni program najbolj pogrešajo tisti, ki so krojili vsebinsko podobo poznih ali zgornjih jutranjih ur skupaj z gosti v studiu.« njem in Ljubljano, kjer obiskuje Fakulteto za management in pravo. Čeprav je kar nekaj časa oklevala, ali naj se odloči za študij ali ne, se je odločila zanj in pravi, da ji ni niti malo žal. »Sem članica dela učeče se družbe, poleg tega so moji sošolci znani in dokaj dostopni Slovenci, med katerimi je - na primer - stand-up komičarka Ana Marija Mitič.« Priznala je, da nestrpno čaka pomladi tudi zato, da bo lahko nadomestila, kar je dala nekoliko na stran: delo z Delfinčki v Plavalnem klubu Velenje, rekreacijo in še nekaj ostalih aktivnosti. V že tako natrpanem urniku je ohranila prepevanje v MPZ zboru Gorenje, s katerim jo letos čaka kar nekaj pom e m b n i h nastopov in tekmovanj. • Tp Beyonce in Jay-Z naznanila drugo skupno turnejo Ameriška glasbena zvezda Beyonce in njen soprog, raper Jay-Z, se bosta poleti še drugič podala na skupno turnejo. Turneja, ki sta jo poimenovala On the Run II, se bo začela 6. junija v Cardiffu in sklenila 2. oktobra v Vancou-vru. Ustavila se bosta v 36 mestih, 15 datumov je evropskih, 21 severnoameriških. Zakonca, ki imata skupaj tri otroke, sta bila nazadnje na skupni turneji leta 2014. Promovirala sta albuma Beyonce in Magna Carta Holy Grail. Jay-Z se je sicer dve leti pozneje pojavil tudi na sklepnem koncertu ženine turneje, na kateri je promovirala album Lemonade. Skupaj sta posnela tudi mnoge polovico zaslužka od avtorskih pravic, do katerega bi bil upravičen, če zmaga na sodišču. Predstavniki za stike z javnostjo 25-letne Cyrusove se niso takoj odzvali na obtožbe. Podobno so se zavili v molk tudi pri Sonyju, pod okrilje katerega sodi založba RCA Records, za katero snema ameriška pevka. pesmi. Zadnja albuma glasbenikov, 4:44 in Lemonade, govorita o njunem razmerju, obojestranski predanosti in družini. Miley Cyrus obtožena plagiatorstva Jamajški glasbenik Michael May je ameriško pevko Miley Cyrus obtožil plagiatorstva. Trdi, da njena uspešnica iz leta 2013 We Can't Stop precej spominja na skladbo We Run Things, ki jo je sam posnel leta 1988. Glasbenik, ki nastopa pod umetniškim imenom Flourgon, od Cyyrusove zahteva okoli 242 milijonov evrov odškodnine. V tožbi poleg denarja zahteva še Nude štejejo 25 let Celjska skupina Nude praznuje četrt stoletja delovanja in v počastitev tega jubileja so v rodnem Celju 9. marca pripravili odličen koncert z revijskim orkestrom pod taktirko Matjaža Brežnika. Koncert v Celju je bil sicer drugi po vrsti v sklopu jubilejne turneje, ki so jo začeli februarja v velenjskem klubu Max. V okviru turneje, ki jih bo vodila v dvanajst krajev po Sloveniji, sta tudi dva nastopa z orkestrom. Prvega, celjskega, so že odigrali, 8. maja pa prihajajo v ljubljanski Cankarjev dom, kjer bodo prvič samostojno nastopili na velikem odru Linhartove dvorane. Še prej jih bo moč videti in slišati v Kranju, aprila pa v Slovenskih Konjicah, Ravnah na Koroškem, Mariboru, Prapretnem brdu na Severnem Primorskem, Žalcu, Šmarju, ponovno v Ljubljani in na Ptuju. Med turnejo napovedujejo tudi izdajo simfoničnega koncerta ter studijske novosti, vendar o točnih datumih še ne govorijo. Tanja Ribič se vrača v glasbene vode Tanja Ribič je leta 1997 s skladbo Zbudi se zmagala na slovenskem izboru za pesem Evrovizije in kasneje v Dublinu dosegla odlično 10. mesto. Tri leta kasneje je izdala svojo zadnjo ploščo, potem pa se je posvetila igranju, čeprav petja ni nikoli opustila, saj je nastopila v številnih muzikalih. Ker je pogrešala pop glasbo, je za obuditev pevske kariere izbrala sodelovanje na letošnji EMI, kjer se je predstavila z izpovedno balado Ljudje. Pri ustvarjanju besedila, ki ga je napisal Rok Lunaček, je sodelovala tudi sama. Z novo skladbo želi spomniti na sočutje in pretirano otopelost, ki jo povzroča sodobno življenje, v katerem materialne dobrine in virtu-alni svet pomenijo več kot odnos do sočloveka. Tanja pripravlja tudi nastope v živo. Okrog sebe je zbrala zasedbo vrhunskih glasbenikov, s katerimi se je spoprijateljila pri muzikalu Trač. Skupaj bodo posodobili pesmi z njene prve plošče, poleg teh pa bodo v repertoarju tudi nekatere pri- PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. Neda Ukraden -Kao vino i gitara 2. Nuša Derenda -Usojena 3. Orlek - Predvolilni boj na vasi .radio ve le ni e ..com* LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Šepet - Ti znaš 2. Mladi godci - Naših 10 3. Ansambel Zaka pa ne - Panika 112 4. Ansambel Plus - Babica 5. Modrijani - Moja punca rada gunca 6. Novi spomini - Hej punca 7. Poskočni muzikanti - Ta noč bo za naju 8. Vražji muzikanti - Moja si 9. Ansambel Narcis - Pred očmi mi cesta pleše 10. Mitja kvintet - Za lepši dan www.radiovelenje.com redbe slovenskih in tujih uspešnic. Prve nastope lahko pričakujemo spomladi. Kar štiri pesmi BQL med najbolj predvajanimi BQL sta po nastopu na EMI v radijski eter poslala dve različici pesmi, s katero sta osvojila poslušalce in gledalce letošnjega izbora za pesem Evrovizije, angleško Promise in slovensko, ki nosi naslov Ptica. Takoj po izidu sta se tudi obe povzpeli med najbolj predvajane domače skladbe na slovenskih radijskih postajah. Še bolj vzpodbudno za Roka in Aneja pa je to, da sta na nacio- nalni lestvici SLOTOP50 še vedno uvrščeni Heart of Gold in Ni predaje, ni umika, pri kateri sodelujeta z Niko Zorjan. BQL se torej nahajata na lestvici s kar štirimi skladbami med najboljšimi. Roka in Aneja pa že čakajo prvi koncerti v okviru nove BQL turneje po Sloveniji. V četrtek, 22. marca, začenjata turnejo in odpirata BQL TOUR 2018 v Planici. Stavnice največ možnosti za evrovizijsko zmago za zdaj dajejo Izraelu Manj kot dva meseca pred letošnjim izborom za pesem Evrovizije v Lizboni na stavnicah najbolje kaže izraelski predstavnici. Morda je še prezgodaj ugibati, kdo so favoriti letošnjega Evrosonga, a nekakšen pokazatelj stavnice vendarle so. Trenutno torej najbolje kaže 25-letni izraelski pevki Netti Barzilai, ki s svojo pesmijo Toy na letošnjo evrovizijsko sceno prinaša nenavadnost in igrivost, sporočilo njene skladbe pa se navezuje na žensko moč in neodvisnost. Večje svetovne stavnice ji trenutno napovedujejo 30-odstotne možnosti za evrovizijsko zmago, med peterico tistih, ki jim kaže najbolje, pa so še Estonija, Češka, Bolgarija in Avstralija. Naši predstavnici zaenkrat na stavnicah ne kaže dobro. Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 12 12 ^^ Profesorica slovenščine na šolskem centru dr. Nataša Meh Peer in po-džupanja Breda Kolar dobre sosedske odnose gojita ob skodelici dobre kave. Najraje si jo pripravita doma in ob njej poklepetata o tem in onem, če se ponudi še kaka priložnost za »kofetkanje« v mestu, pa se je ne branita kljub pozni uri. »Če potem ne bova mogli zaspati, bova pa še malo klepetali. Prijetnega druženja ni nikoli preveč,« sta se strinjali. Julij Pačnik (prvi z leve) in Andrej Grebenšek - oba Gorenjeva upokojenca - imata ob srečanju vedno dovolj iztočnic za pogovor. Kot ugotavlja Čvek, sta tudi na nedavnem srečanju »obdelala« razmere v njunem nekdanjem delovnem okolju. Andrej Juliju: »Veš kaj, ne ljubi se mi tu okoli poslušati vseh teh zgodbic o plačah, nimam za to več živcev? Sedaj uživam ob izdelavi družinskega debla, tebe pa, kot sem slišal, sproščajo čebelice.« In Julij je kar prikimal. ^^ V torek, 20. marca, je atletinja, dolgonoga in hudo »dolgoproga« Bernarda Zvir, obkrožena s sotekači AK Velenje, sprejela od klubskih prijateljev lepo darilce: sodček s 60 litri piva Pogis ter vse potrebno za takojšen začetek maratonske fešte. Če so ga po voščilih in povzdignjenju na ramena so-tekača Staneta Meža iz Velenja polumpali in ultra žurali, je najmanj, kar je bilo pričakovati po presenečenju, ki je v Barnardo v Šentjanžu udarilo kot strela z jasnega. Za naslednjih 40, malo bolj počasnih! ZANIMIVOSTI Dobrih sedem tisočakov vredna čokolada Na Portugalskem v kraju Ob-idos že nekaj let pripravljajo sejem čokolade, na katerem lahko obiskovalci poskusijo številne dobrote - toda ne vseh. Na sejmu namreč predstavljajo tudi čokoladne izdelke, ki jih Izbrali najboljšega barmana v državi V Rimskih Toplicah so pred kratkim pripravili 27. državno prvenstvo v mešanju barskih pijač in razglasili najboljšega barmana leta 2018. Na svetovno prvenstvo, ki bo oktobra v Estoniji, bo potoval Tomaž Fartek, ki je z osvojitvijo naslova državnega prvaka ponovil lanski uspeh. Pod njegovimi spretnimi prsti je nastal najboljši slovenski ape-ritivni koktajl, ki ga sestavljajo gin, vermut, pomarančni liker in sok iz sveže stisnjene limone. spoznala, ko so ju pred štirimi leti povabili k izdelavi ene od aplikacij za pametne telefone. V pogovoru sta se zavedla, da oba razmišljata, kako je svet že prepoln tehnologije in včasih celo odvisen od nje. Odločila sta se, da ustanovita podjetje Light. Leto kasneje sta na trgu predstavila prvi »Light telefon«, ki ga je bilo mogoče uporabljati le za telefonske klice. Čeprav izdelek na trgu ni doživel razcveta, lastnikoma podjetja to ni vzelo poguma. Še naprej razmišljata o nevarnostih sodobne tehnologije. »Način, kako preživimo lahko večina le opazuje. Med njimi so bili letos tudi čokoladni bomboni, od katerih je bil vsak vreden 7.728 evrov. Izdelali so jih tisoč, na sejmu pa so jih varovali oboroženi varnostniki. Gre za bombone, od katerih je vsak prelit z užitnim zlatom, polnjen z žafranom, belimi tartufi, va-niljo z Madagaskarja in zlatimi kosmiči. Avtor zamisli je portugalski izdelovalec čokolad Daniel Gomes, ki je povedal, da je čokolado v obliki diamanta kot najdražjo na svetu potrdila tudi Guinnessova knjiga rekordov. Na Cipru mačk enkrat več kot ljudi S Cipra poročajo o prepolnih zavetiščih za male živali in me- stih, polnih mačk. Nedavno so skušali ta štirinožna bitja celo prešteti, pri tem pa so ugotovili, da naj bi bilo mačk na otoku kar 1,5 milijona, kar je enkrat več, kot je na otoku prebivalcev. Organizacije za zaščito živali so opozorile, da se je populacija mačk povečala predvsem zaradi preskromnega financiranja programov za sterilizacijo in kastracijo. Kot menijo, tudi dodatna sredstva v višini 75 tisoč evrov, ki jih je nedavno odobrila ciprska vlada, ne bodo pomagala k omejitvi populacije. Nemško hobotnico bo zamenjal ruski maček Zdaj je jasno: hobotnico z imenom Pavel, ki je na svetovnem prvenstvu v nogometu v Južni Afriki leta 2010 s 85-odstotno natančnostjo preroško napovedovala zmagovalce tekem, bo letos na svetovnem prvenstvu v Rusiji nasledil snežno bel maček. Poimenovali so ga Ahil, muc pa je (kot marsikateri muc bele barve) gluh. Kot pravijo njegovi skrbniki, je razvil drugačno občutljivost. V domovini velja za mačjega preroka, zato brez skrbi uživa v svojem domu med antičnimi mojstrovinami in neštetimi umetninami starih mojstrov v enem največjih muzejev na svetu. Kako se bo obnesel kot napovedovalec nogometnih izidov, bomo še videli. Za okrasitev kozarca je Fartek uporabil pomarančno lupino in esenco eteričnega olja limete. Za laskavi naslov se je sicer pomerilo 12 tekmovalcev iz vse Slovenije, komisija pa je med njimi izbrala šest finalistov. Takoj za zmagovalcem se je na drugo mesto uvrstil Anže Šmit iz Velenja. Po pametnem zdaj neumni telefon Svet digitalne tehnologije se razvija z izjemno hitrostjo, zato je skoraj neopažena zgodba Joa Hollierja in Kaia Tanga, ki sta se dan - običajno smo priklopljeni na zaslone, je način, kako bomo preživeli preostanek življenja,« je dejal Hollier in pristavil, da so pametni telefoni oblikovani tako, da bi uporabniki čim več časa preživeli ob napravah. Zato sta s Tangom oblikovala še en telefon, poimenovala sta ga »Light telefon 2. Namen naprave je, da opravite potrebno, nato pa telefon odložite in uživate v stvareh, ki jih imate v življenju najraje. Tudi druga različica telefona Light nima aplikacij - uporabljati ga je mogoče le za klice, sms sporočila, preprosta navodila in alarme. 22. marca 2018 frkanje » Levo & desno « To vreme! Vreme je bilo zadnje dni res muhasto. Zato smo upravičeno lahko rekli, da tudi več (pomladnih) sejmov še ne prinese pomladi. Veliko darilo Naš dosedanji premier je res dober človek: oblast nam je dal v naše roke. A zdaj moramo res paziti, komu jo bomo dali v roke mi. Kura in tiger Nekateri pri nas pravijo, da Slovenija ni več kura, ampak zaradi hitre gospodarske rasti kar pravi tiger. Vseeno upamo, da (nam) bo še čim dalj časa nesla čim bolj zlata jajca. Rešitev Zaradi vseh težav, ki so, bo menda res držalo, da je za hitro cesto 3. razvojne osi najustreznejša rešitev trasa, kjer zdaj projekti za to cesto so. V zraku. V vse bolj vročih poletjih bi bila dobra tudi za poljedelce, saj bi bila polja v senci. Rešitev »Iznašli« smo dobro rešitev za prekinitev stavk v javnem sektorju - samo predsednik vlade mora odstopiti. (Ne)zaupanje Z vseh koncem slišimo, da naše sodstvo ni vredno zaupanja. Pa vendar se ljudje na vseh ravneh odločajo za tožbe. Zamenjava SLOvenijo in SLOvaško so mnogi v tujini zamenjavali. Zdaj ju bodo še bolj. Skoraj hkrati sta odstopila predsednika vlad obeh držav. Menda pa je njihov vzrok vendarle bolj boleč. Kaj je narobe Ob stavki šolnikov smo slišali res veliko tega, kaj je v našem šolstvu in z našim šolstvom narobe. A ne le od stavkajočih. Še bolj od tistih, ki stavkam nasprotujejo. Rojstva Letos so očitno zelo dobre razmere za rojevanja. Novih strank, seveda. Pri tem še prave ljubezni ni treba. Podobnost Za nekatere športnike pravimo, da igrajo, kot da imajo slepe naboje. Za druge bi lahko rekli, da imajo žela brez strupa. Naš čas, 22. 3. 2018, barve: CM K, stran 13 22. marca 2018 ""^Jis OB MATERINSKEM DNEVU 13 »Uživam vsak dan sproti in se zahvaljujem, da mi je dano biti mama« Alenka Stropnik iz Raven je mama štirih otrok - Ve, da se materinstva ne da naučiti iz knjig ali z interneta - Ni »super mama«, temveč le mama, in je ponosna na to Poleg mednarodnega dneva žensk, ki smo ga praznovali 8. marca, v prvem pomladnem mesecu obeležujemo tudi materinski dan. Datum dne, s katerim počastimo mame, je po Evropi različen, pri nas pa se je ustalil 25. marec. Običajno je to dan, ko mame razveselimo s kakšnim cvetom. Bolj pozorni pa poskrbijo za tisto, kar imajo mame v njihovi bližini zares rade. Starševstvo je dar Alenka Stropnik je mama štirih otrok: Ajda je stara 12 let, Urban 10, Aljaž 8 in Bine tri leta. Kot pravi, se oba z možem zares razveselita, ko jima otroci ob kakšni priložnosti skuhajo jutranjo ka-vico, morda pripravijo kaj za pod zob in ju razve- hlev, mama pa poskrbi, da se otroci uredijo. Hči nato sama odide do kombijo, ki jo pelje v šolo, fante pa mama zapelje v podružnično šolo in vrtec v Topolšico. Nato se Alenka pridruži možu v hlevu do desetih dopoldne, ko imata skupni zajtrk. Sledijo opravila na kmetiji, povezana z letnim časom. Mama medtem poskrbi še za perilo, pripravo kosila, čiščenje, delo na vrtu, opravi nakupe in ostale opravke v mestu, včasih izdeluje sir, jogurt in skuto. Med tednom sedejo pri kosilu za mizo babica Jožica (moževa mama) ter Alenka in njen mož. Po pospravljanju je treba prevzeti otroke, ki se ob prihodu domov lotijo šolskih nalog in učenja. Nato gredo ven. Tako Alenka kot njen mož jih namreč spodbujata, da čim več časa preživijo Družina Stropnik: starejši trije otroci trenirajo rokomet, pojejo v šolskih zborih in obiskujejo verouk, Ajda se uči tudi igranja klavirja, skupaj z Urbanom pa sta še skavta. selijo z darilom, ki so ga izdelali sami. »Tako sva ob obletnici poroke dobila v dar lutki, izdelani iz kartonastih tulcev papirnatih brisač - ena predstavlja atija, ena pa mamico. Ob drugi priložnosti sva dobila še na podoben način izdelane lutke vseh štirih otrok. Čudovito! Tega darila ne bi zamenjala za nič na svetu. Ima častno mesto v naši poletni kuhinji,« pripoveduje Alenka. Sama prihaja iz manjše družine, v kateri je imela od sorojencev le devet let starejšega brata. »Odraščala sva kot edinca, bolj pa sva se povezala v obdobju, ko si je on začel ustvarjati družino. Njegovi trije otroci so mi zelo polepšali moja mladostniška leta,« se spominja Alenka in pripoveduje, da se je že kot majhna deklica rada igrala, da ima družino. »Imela sem par punčk in medvedka, ki sem jim bila mama,« pove in doda, da sta tako njej kot njenemu možu starša vedno nudila vso podporo, za kar sta jima neizmerno hvaležna. »Moja mama ni hodila v službo in me je doma vedno pričakala s kosilom, po hiši je dišalo, bila mi je na voljo. To, da te doma pričaka mama, ko prideš iz šole, se mi zdi neprecenljivo,« razmišlja Alenka. Spominja se, da je v najstniških letih njeno pozornost pritegnila nanizanka Sedma nebesa, v kateri je imela družina sedem otrok. »Zelo so mi bili všeč in že takrat sem sklenila, da če bom kdaj mama, bom imela veliko otrok. Ko sva se z možem kot fant in dekle spoznavala, mi je povedal, da si želi imeti vsaj toliko otrok, kot sta jih imela njegova starša. Bili so štirje,« še pravi sogovornica. Opaža, da je družba velikim družinam zadnje čase vse bolj naklonjena. »Družine s tremi otroki so že zelo pogoste in tudi takšne s štirimi ali petimi niso več redkost. Časi, ko je bilo 'moderno' imeti dva otroka, so k sreči minili,« pravi, a poudarja, da je spočeti, donositi in roditi zdravega otroka dar - ni vse samo po sebi umevno. »Nama je bilo štirikrat dano postati starša zdravemu otroku in za to sva zelo hvaležna,« še dodaja Alenka. Otroci zahtevajo veliko energije, a je še več vrnejo Dan družine Stropnik se običajno začne ob šestih, ko se ob čaju, jutranji kavici in hitrem zajtrku zberejo pri mizi. Poklepetajo, si izmenjajo informacije o dnevu, ki jih čaka, nato pa gre oče v na prostem, ob igri in delu. Sledi večerja in delo v hlevu, nato pa večerni ritual: umivanje, branje, pripovedovanje pravljice in molitev. »Eni zaspijo prej, drugi kasneje. Nekje do devetih zvečer se hiša umiri. In takrat je čas samo za naju z možem. Pogledava kakšno dobro oddajo, kaj prebereva, urediva računalniško delo ali pa zgolj klepetava,« pove Alenka. Čeprav vsak dan opravi približno dva pralna stroja oblačil (brez hlevskih oblačil), pripravi štiri do pet obrokov hrane, pospravlja po hiši, pomaga pri šolskih nalogah, vozi otroke na prostočasne dejavnosti in dela v hlevu, ni izžeta. »Zagotovo črpam moč iz družine same. Otroci zahtevajo veliko energije, a jo hkrati v še večji meri vrnejo. Bi rekla, da se ob njih napajam,« razmišlja Alenka in pojasnjuje, da seveda pridejo dnevi, ko se stvari obračajo proti pričakovanjem in je teža na ramenih velika, a se z vero v dobro stvari spet postavijo na svoje mesto. »Zagotovo tem preizkušnjam ne bi bila kos brez moža, mojega podpornika, zaupnika, moje sorodne duše. Brez njega si takšnega življenja sploh ne znam predstavljati. Lahko mu rečem le: 'Hvala, ker si!'« še poudarja Stropnikova. Prednosti velikih družin Alenka Stropnik je po izobrazbi profesorica razrednega pouka. Pred dobrim letom dni je po šestnajstih letih delovne dobe službo učiteljice razrednega pouka opustila. »Že nekaj časa je v meni rasla želja po tem, da ostanem doma. Po četrtem porodniškem dopustu pa sem se počutila enostavno izčrpano, v nenehnem hitenju, zmanjkovalo mi je energije za lastne otroke, na trenutke sem bila tako utrujena, da je prišlo do nespečnosti ...,« se spominja Alenka. Ker je bil ob njeni službeni odsotnosti tudi mož dodatno obremenjen, je sprejela odločitev, da bo ostala doma. »Sicer menim, da je sodobna mama lahko tudi poklicno zelo uspešna, a skoraj zagotovo potrebuje močno podporo družine. Če veš, kaj je tvoja prioriteta, ni nič nemogoče. Meni pa je daleč pred vsemi družina,« pove. Kot pravi, je to, kar počne danes, zdaj njena 'služba', ki jo opravlja z veseljem in dosti bolj umirjeno kot takrat, ko je poleg vsega dela doma hodila še v službo. Res je tudi, da so otroci danes večji, kot so bili pred leti. »Marsikaj zmorejo postoriti in pomagati. Vsak za sabo pospravi svoj krožnik in kozarec, iščejo pare nogavic in jih zlagajo v predale, počistijo umivalnike, sesajo, radi pomagajo pri peki piškotov, pripravljajo mizo, odnesejo smeti. Radi so zares vključeni v družino,« pove Alenka. Vesela je, da ima veliko družino. »Občutek imam, da so otroci v velikih družinah prej bolj samostojni, saj nimajo vedno na razpolago popolne pozornosti staršev, ker to pač ni mogoče. Vsak naslednji otrok prej osvoji različne spretnosti, saj se uči od sorojencev. Navajeni so deliti drug z drugim, si pomagajo pri nalogah, veliko se skupaj preigrajo,« pove in s posebnim veseljem poudari, da ima veliko prednost za otroke tudi življenje na kmetiji. » Kmetija je naše igrišče, naš raziskovalni laboratorij, velik privilegij je živeti v naravi in z njo. Ko pridejo poletne počitnice, večino časa preživimo zunaj. Brez televizije, računalnika in podobnih naprav. Otroci bosonogi tekajo po kmetiji, plezajo na drevesa, brodijo po blatu, vrtnarijo, sadijo in pobirajo krompir, fantje v delavnici ves čas nekaj izumljajo,« pripoveduje Alenka in dodaja, da jo ljudje včasih sprašujejo, kako pa je z dopustom, in so povsem osupli, ko jim pove, da si lahko privoščijo le kakšen dan morja in nič več. »Naša kmetija živi od prireje mleka in to zahteva red in disciplino. Nazadnje smo bili na morju za več dni pred štirimi leti, ko je za kmetijo poskrbel možev brat. Toda vsako leto skupaj obiščemo morje za en dan in takrat ta dan zares izkoristimo v vsej polnosti,« pove Alenka in še doda, da otroci letujejo tudi z ZPM Velenje, se udeležujejo rokometnega tabora, pa tabora s skavti itn. Življenje je drugačno, a mama je še vedno mama Ni dvoma, da je življenje danes drugačno, kot je bilo nekdaj. »Spremenile so se okoliščine, v katerih se je znašla sodobna mama, a mama je še vedno mama,« pravi Alenka. Razmišlja, da je bilo življenje nekoč verjetno za nekaj odtenkov preprostejše, čeprav so bile življenjske okoliščine težje. Mame niso toliko zapletale življenja, ravnale so se po svojem občutku in so po najboljših močeh in z ljubeznijo vzgojile svoje otroke. »In opravile so dobro delo. Danes me najbolj moti propagiranje 'super mame', mame, ki je vedno nasmejana, dobre volje, fit, dejavna na vseh mogočih področjih, uspešna v službi, vedno urejena od nog do glave ... Sem samo mama, s podočnjaki, ki sem jih prigarala pri bedenju ob bolnem otroku, z gubicami, ki so mi jih zarisala leta, s sivimi lasmi, ki so se kar pojavili en dan, z nekaj kilogrami preveč, z bolečimi rameni od dojenja in nošenja, s krčnimi žilami, ki nočejo več izginiti ... A sem ponosna na to!« pravi Alenka. Razmišlja, da je za dobro mamo zelo pomembna vloga očeta. »Menim, da je za psihično zdrav razvoj otroka, tako dečka kot deklice, nujno potrebna vzgoja in zgled obeh staršev. Pa naj mi ne zamerijo starši enostarševskih družin - gre le za to, da imajo moški drugačne pristope do rešitve težav kot ženske in znajo včasih stvari poenostaviti in postaviti ženske na realnejša tla,« je dejala Stropnikova. Sama svoj prosti čas rada preživi z možem. Včasih si privoščita nekajurni pobeg, včasih uspeta skupaj smučati, jeseni gobarita. Kot velja za vsako mamo, tudi Alenka Stropnik nikoli ne počiva. »Ko imam kaj časa zase, delam stvari, ki me polnijo. Zelo rada ustvarjam, izdelujem voščilnice za različne slavnostne priložnosti in jih zavijam kot darila, pečem, zelo rada delam z glino, poslikavam stene in majčke, kdaj pa kdaj uidem v planine ali pa kar na sprehod v domači gozd,« je povedala. Nekaj najlepšega, kar lahko doleti žensko Zaupala nam je še, da se materinstva ne da naučiti iz knjig ali interneta. »Materinstvo pride z rojstvom otroka samo od sebe, samo poslušati se je treba in slediti občutkom. Je nekaj najlepšega, kar lahko doleti žensko. In je privilegij našega spola. Samo prepustiti se je treba in uživati. Jaz uživam vsak dan sproti in se zahvaljujem, da mi je dano biti mama.« a Mojca Štruc Rejnik, oče, mama, predvsem pa človek s srcem Srečanje z Ivanom Korenom iz Rečice ob Paki, ki pri 72 letih skrbi za tri odraščajoča dekleta V nedeljo je materinski dan. Za Ivana Korena iz Rečice ob Pa-ki bo običajna nedelja in še pomisli ne na to, da bi bil lahko to tudi zanj praznik. Pa bi lahko brez greha bil. Uradno je namreč rejnik, v vsakdanjem življenju pa oče, dedi, mama, mamica, gospodinja trem odraščajočim dekletom, vnukinjam pokojne žene: Špeli, ki po končani frizerski šoli opravlja maturitetni izpit, devetošolki Ani in šestošolki Nastji. Star je 72 let, oče, mama in še kaj v eni osebi pa je zadnji dve leti. Obiskali smo ga in z njim pokramljali o »moškem »materinstvu. »V soboto me v Ljubljani čaka izobraževanje za rejnike. Traja od 9. do 16. ure, potem pa še dvakrat. Moram pridobiti potreben dokument, da bom uradno še naprej rejnik svojim dekletom. Če bi bila žena še živa, bi morala to opraviti ona, ker bi ji letos potekla petletna veljavnost dokumenta,« je pripovedoval, ko je pripeljal domov iz šole najprej Nastjo, nato Ano. Ana in Nastja pravita, da je ata Ivan dober, prijazen, smešen, predvsem pa zelo lepo skrbi zanje. Sprijazniti se je treba s tistim, kar ti pride na pot Niti v sanjah si ni misli, da ga bo življenje tako preizkušalo, da bo v jeseni svojega življenja počel to, kar počne danes. »Je že tako ali mora biti tako. Življenje ni rožnato in se je treba sprijazniti s tem, kar ti pride na pot, « je razmišljal bolj zase. Kaj je biti starš, je spoznal ob svojem sinu iz prvega zakona. Po smrti žene se je poročil drugič in poleg soproge Ane odprl svoje srce še za njeno hčer ter njena tri dekleta. »Nismo v krvnem sorodstvu, kot pravijo, a so moje in tudi skrbim zanje tako.« To sta Nastja in Ana potrdili. Povedali sta, da je ata (tako ga kličeta) »ful« prijazen, dober, včasih smešen, predvsem pa zelo dobro skrbi zanje. »Pomagal mi je tudi pri odločitvi o nadaljevanju šolanja in me pri tem podpira,« je še dodala Ana. Nastja pa: »Bolj kot me njega, ata uboga nas. Zelo se trudi nadomestiti mamico in mamo, a ju vsemu navkljub pogrešam.« Ata, veš kako si tečen, a ... Ivan skrbi za dekleta praktično že blizu 10 let. Njihova mamica je namreč hudo zbolela, ko so bile še majhne, oče se že takrat zanje ni kaj dosti zmenil. Po njeni smrti sta vlogo očeta in mame z ženo še bolj utrdila, pred dvema letoma mu je huda bolezen vzela še njo in od takrat dalje skrbi zanje sam. Priznal je, da ni enostavno in znajo biti dnevi kar zelo naporni. »Velika odgovornost je biti starš svojemu otroku, drugemu je še ta toliko večja. So obveznosti, skrbi, najstnice so, sam pa nisem več rosno mlad.« Dekleta so dokaj pridna, pravi, mu pomagajo, a glavnina dela pade na njegova pleča. »Včasih mi rečejo: ata, veš kako si tečen. Sam pa jim odvrnem: tudi jaz sem moral v življenju postoriti že marsikaj in morale boste tudi ve. Prej se boste navadile, lažje bo.« Tudi pri teh letih se uči Ivan verjame, da se v življenju učimo do smrti. To občuti na lastni koži pri kuhanju, pranju perila, pri tem, ko jim poskuša pomagati, kolikor zna pri domačih nalogah, v pogovorih po govorilnih urah ali roditeljskih sestankih ..., a se ne pritožuje. Dokler bo lahko, bo rade volje skrbel za dekleta in jim v danih okoliščinah ustregel v največji možni meri. Dopoldan, ko so v šoli, poskuša postoriti čim več, kar je pri hiši in v vrtu potrebno, popoldne skrbi, da naredijo, kar zahtevajo šolske obveznosti. »Smo skromni, nezahtevni, in če nam bo služilo zdravje, se bomo imeli še naprej lepo,« je sklenil pogovor Ivan Koren. a Tatjana Podgoršek Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 14 14 VI PIŠETE "^AS 22. marca 2018 Razstavljal Likovni krožek Pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje deluje likovni krožek Perspektiva Velenje že 15 let. Prvih 5 let je krožek vodila Marjeta Valcl, zadnjih 10 let pa Danica Arzenšek. Krožek deluje v prostorih vile Rožle enkrat tedensko. Ob koncu študijskega leta pripravijo izbor del, ki jih razstavijo v različnih galerijah. Letošnja razstava del članic krožka z naslovom Mozaik je potekal v vili Bianci, z njo pa so zaznamovali 10-letno mentorstvo Danice Arzenšek. Razstavljale so Margareta Atelšek, Ana Marija Pokor- ny, Cvetka Lipnik, Anka Goršek, Olga Tisnikar, Breda Grebenšek, Darja Škarja, Zdenka Uršnik, Bojana Verboten, Zora Polh Poznič, Danica Rozman in Marjana Siter, vse članice univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje. Mentorica krožka Danica Arzenšek je na otvoritvi povedala, da so razstavljena dela z različnih likovnih področij, z različnimi likovnimi pristopi, likovnim znanjem, z različno likovno kilometrino avtoric ... ■ Raztok pridno dela Šentvid - V lepi zimski idili so se v toplem Andrejevem domu na Slemenu zbrali člani Turističnega društva Raztok Šentvid in pregledali opravljeno delo v lanskem letu ter si postavili cilje za letos. Ko je predsednik društva Milan Kretič podajal poročilo o delu, kar ni bilo videti konca, kaj vse je bilo postorjene-ga - od sodelovanja na Gradovih kralja Matjaža, na spominski slovesnosti v spomin na Kajuha, obdaritvi žena za njihova praznika, izdelave butar, salamijade, zasaditve korit z rožami ob državni cesti, družinskega kolesarskega vzpona na Sleme, turističnega tedna v Črni, pa planinski pohod, strokovna ekskurzija, krompirjev praznik, sodelovanje na sejmih (Katarinin, Šmihelov ...), tradicionalno obešanje božičnih venčkov v Šoštanju, silvestrski kolesarski vzpon na Sleme in še . Ob pregledu aktivnosti so še posebej izpostavili Gozdne može, ki so prišli iz temačnih globin, da bi nas opozorili na čuvanje našega okolja. Gozdni možje se kar ne morejo odzvati vsem vabilom, kje bi se predstavili (med drugim so bili lani v srbskem Pančevu in hrvaškem Ivanic Gradu, letos pa so jih kar zasuli z vabili). Izpostavili pa so tudi vsakoletni družinski kolesarski vzpon na Sleme (1. maja) in vsakoletni silvestrski kolesarski vzpon na Sleme. Seveda so opredelili in sprejeli tudi načrt dela za leto 2018, podelili priznanja najzaslužnejšim in si obljubili, da bodo tudi v tem letu pošteno zavihali rokave. • th Nov predsednik šoštanjskih planincev Šoštanj - Pred dnevi so se v prostorih gasilskega društva Šoštanj na letnem občnem zboru zbrali tudi člani planinskega društva Šoštanj. Uvodnemu nagovoru sedaj že bivšega predsednika PD Mateja Kortnika je sledil kulturni program mladih planincev iz OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj ter multivizijska predstavitev delovanja društva v preteklem letu. Ob tem so bili predstavljeni številni uspehi in opravljene naloge ter obujeni spomini na marsikatero doživetje. Sledile so volitve. Novi predsednik PD Šoštanj je postal Jure Grudnik, ki se je zahvalil za zaupanje, predstavil letošnji program in tudi v prihodnje obljubil zavzeto delo, predvsem z mladimi. Zahvalo in pohvalo za dosedanje uspešno delo je prisotnim izrekel tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih. Drugi gostje pa so poudarili, da si želijo še bolj poglobljeno in tesno sodelovanje s šo-štanjskim društvom. Ob koncu je bilo družabno srečanje. ■ PD Škale - Hrastovec sklenilo 20 let »Zakaj le bi kdo lazil po strmih, mrzlih in krušljivih skalah, zakaj bi kdo tvegal svoje življenje nad stometrskimi prepadi, zakaj bi kdo vstajal sredi noči in hodil tja gor, ko pa je tu spodaj, v dolini ali pa na morju, tako lepo -ker je vse tako ... lažje? Zakaj?« S temi besedami nam je mo-deratorka večera Sonja Jesenič-nik potrkala na srce in nam takoj nato ponudila tudi odgovor: »..., ker je gora kot oče, kot mati . uči te živeti. Nauči te pustiti stvari za seboj, nauči te skromnosti, naučite te iskati in vztrajati. Nauči te, da si močnejši, kot si misliš. Nauči te živeti s svojimi močmi in svojimi napakami.« Po tako prijetnih uvodnih besedah so se odprla in raznežila srca mnogih planincev in povabljenih gostov, ki so se v soboto, 10. marca, udeležili 20. redne skupščine PD Škale-Hrastovec. Skupščina je potekala s pridihom svečanosti ob 20-letnici delovanja samostojnega društva, v prijetnem okolju dvorane, za kar je poskrbel naš član, slikar Oskar Sovinc, ki nas je razveselil z razstavo svojih slik na temo narava, gore, hribi. Po pevskem nastopu naših gostij s Koroške je predsednik društva Zvone Miklavžina podal po- ročilo o prehojeni poti društva. Prisotni smo se tiho, vsak pri sebi zazrli v preteklost in ugotovili, da smo kot samostojno društvo po eni strani mlado društvo, po ka družina, družina planincev, ki nas druži smeh, veselje, pesem in organizirana hoja v gore. Da poleg hoje radi postorimo še kaj za društvo, je opazilo tudi pred- drugi strani pa korenine PD Ška-le-Hrastovec segajo daleč nazaj, saj je do leta 1998 delovalo kot sekcija PD Velenje. V tem času nam je uspelo skoraj nemogoče. S svojim delom, vztrajnostjo in nesebičnim medsebojnim delovanjem smo v letu 2017 v naše vrste privabili kar 208 članov, od tega je bilo na skupščini prisotnih 110 članov. Dvorana gasilskega doma je kar pokala po šivih. Ozračje pa je bilo prijetno, domače. Počutili smo se res kot ena sama veli- sedstvo, ki je zaslužnim članom podelilo bronasta priznanja PZS. Letošnja skupščina je bila tudi volilna. Dosedanji predsednik Zvone Miklavžina, ki je društvo uspešno vodil zadnjih šest let, je "žezlo" predal Primožu Rotovni-ku, sam pa bo delo nadaljeval kot podpredsednik. Večer smo sklenili ob prijetnih zvokih ansambla Žurerji, ki nas je zabaval do zgodnjega jutra. a Jana Miklavžina in Sonja Jeseničnik Revija zmagovalcev Vinska Gora - V petek, 16. marca, so člani TD Vinska Gora v sodelovanju z Radiom Veseljak in pod pokroviteljstvom MO Velenje v Večnamenskem domu v Vinski Gori pripravili 2. Revijo zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe. Nastopilo je 13 ansamblov, nagrajenih na lanskoletnih festivalih po Sloveniji: Ansambel Blaža Hu-tevca, Opoj, Galop, Frajerke, Šepet, Vižarji, TIK TAK, ansambel Jureta Zajca, Ponos, Navihani mu-zikanti, Vražji muzikanti, Mladi Pomurci in Prleški kvintet. Za presenečenje večera sta poskrbeli zmagovalka Zlate harmonike Ljubečna Tjaša Lesjak in njena sestra Ema v spremljavi ansambla Šepet. Gost večera je bil legendarni Brane Klavžar. Predstavila se je tudi domača skupina Vingosi. Revijo je povezovala simpatična Janja Ulaga, hu-moristične vložke pa je dodal Franci Podbrežnik Solčavski. Večnamenski dom v Vinski Gori so na- polnili obiskovalci iz vseh koncev Slovenije. Po prireditvi od njih ni manjkalo številnih pohval za organizacijo in izvedbo revije. Tudi letos so bili obiskovalci navdušeni nad Na-potnikovo sceno na odru. S svetlobnimi efekti pa je to obogatil Jure Tkavc s svojo ekipo, ki je poskrbel tudi za zvok. Prireditev je posnela ekipa Robi-ja Pungartnika. Posnetke bodo poslali na večino TV hiš po Sloveniji, da si jo bodo lahko ogledali po vsej Slovenji. Organizacija takšne prireditve je za društvo velik zalogaj. Ker pa je to ekipa, ki že več kot 30 let organizira številne odmevne prireditve, so tudi to izvedli brez vsake napake. Prireditev so finančno ali materialno podprli donatorji, podjetniki iz Vinske Gore in tudi drugi. Dobiček od prireditve bodo namenili ureditvi Učne poti škrata Bisera, ki jo bodo odprli v soboto, 8. septembra, pri domačiji Lamperček. a Franc Špegel r Mnenja in odmevi Velenje ni turistični kraj ... žal. (Odgovor MO Velenje na polresnice) Vesel in ponosen sem na Velenje. Na vse dobljene nagrade in priznanja, ki jih omenja PR služba MOV, ki jih je v vsej svoji zgodovini prejelo moje mesto (ne le pod vodstvom stranke SD). Mesto je urejeno, ponuja veliko lepega od narave do zgodovinskih, kulturnih in športnih presežkov. Zato živim v njem. A zaradi tega še ni turistično mesto. To sem podkrepil s številkami. Čeprav si v uradu župana želijo, da bi bilo drugače, je rezultat razvoja turizma v desetih letih viden v Ljubljani v povečanju za 72 % (na 1,3 mio nočitev/letno), v Bohinju za 75 % (na 550.000 /leto), v Velenju pa za 0,2 % (22.000 /leto) ... Koliko vloženih evrov je MO Velenje dobila nazaj na področju turizma? Koliko novih delovnih mest je zaradi turizma? ... , teh neodgovorjenih vprašanj je veliko. In v odgovoru PR službe MO Velenje ste lahko prebrali, da na nobeno vsebinsko vprašanje niso dali odgovorov . Kdor je spremljal kakšno sejo v me- stnem svetu, ve, da sem odgovoren svetnik, da dajem predloge in pobude, pohvalim dobre stvari, podpiram dobre projekte, ideje z »leve in desne«, vse, kar je usmerjeno v razvoj, v dobrobit mesta in ljudi. In sem tudi kritičen do človeške zlobe, maščevanja, zlorabe moči. Tudi do nedomišljenih stvari, posebej takšnih, ki so izven zdrave pameti, kot je npr. »potka« do spomenika Tita za 150.000 evr?!? Verjamem, da to vedo tudi bralci Našega časa, ki so prebrali moje pismo »Je Velenje turistični kraj? ... In zakaj ni!« (Naš čas, 8. marec 2018). In verjamem, da niso nasedli preusmerjanju pozornosti PR službe MO Velenje. Je pa zaskrbljujoče, da v PR službi niso odgovorili na pomembna javno postavljena vprašanja . Postavljal sem jih brez uspeha že v mestnem svetu ..., a nanje bo treba odgovoriti. Čaka nas negotovo obdobje. Se bo v času iskanja nove vlade dogajal prevzem v Gorenju? Kaj bo z delovnimi mesti v Velenju? Kaj bo z Velenjem? In če smo pri turizmu, povem še enkrat: Velenje nima vizije, nima niti razvojne strategije turizma niti različnih strategij. Neodgovorno pa je, da MO Velenje za 7,5 mio evrov vreden projekt nima ne programa ne idej in ne rezerviranih sredstev ... (Pozor! Govorimo o vrednosti enega naselja, o stotih (100) montažnih in opremljenih hišah!!!) Sam podpiram ta projekt na jezeru, zato sem zapisal »Spomenikov ne potrebujemo, potrebujemo delovna mesta!« In zaskrbljujoče je, da to ni edini tako »voden« projekt na MOV (pravo nasprotje pa je odlična ekipa zaposlenih na MOV, ki uspešno pridobiva EU sredstva). Tudi o Klasirnici nisem dobil odgovorov ..., kako velik priliv denarja na MOV je izgubljen? 500.000 evr? In koliko denarja so vrgli skozi okna za neuresničene »projekte« v Klasirnici . Še več vprašanj o turizmu sem zastavil upravi MOV. Ko dobim odgovore, jih objavim na Facebook strani: Neodvisni.Velenje. Za konec odgovarjam še pod imenom »PR službe« prikriti osebi na MO Velenje. Navedel sem nekatera dejstva in na njih niste odgovorili niti jih komentirali. Niti tega, da je Velenje pod vodenjem stranke SD po dohodkih padlo z 2. mesta pod slovensko povprečje! V politiki je jasno, ko zmanjka argumentov, se s polresnicami, namigovanji in kleveta-njem preide na diskreditacijo. Na vaše insinuacije bom odgovoril z novim dejstvom: na zahtevo župana Kontiča je nadzorni svet MOV preveril namensko porabo svetniških sredstev in ugotovil je, da so bila VSA sredstva koriščena namensko! Zato vsako drugačno pisanje jemljem za zlobno in zlonamerno. Sicer pa smo svetniki opozicije navajeni, da se poskuša očrniti vse in vsakogar, ki v mestnem svetu ne misli enoumno. Nekateri ne dvigujemo rok po navodilih župana, ampak se izobražujemo, poznamo poslovnik, beremo gradivo in uporabljamo zdravo pamet. a Matej Jenko, neodvisni svetnik v Svetu MO Velenje Pohod XIV. divizije Ob obletnicah pohoda XIV. divizije na Štajersko sem vedno pomislil na strateško vprašljiv izbor časa za tako dejanje. Kdo ni upošteval letnega časa in je poslal borce v zimo in sneg - s tem pa tvegal tudi velike izgube? Odgovor sem našel v knjigi Francija Strleta Tomšičeva brigada 1944 (založba Obzorja 1995) - str. 13, 14: »Utemeljenih razlogov za pohod na Štajersko je bilo dovolj, zastavljalo pa se je vprašanje, če ti razlogi izražajo tolikšno nujo, da mora partizanska divizija z Dolenjskega odriniti kljub neugodnim zimskim razmeram takoj in brez odloga do pomladi, ko bi bile dane vse možnosti za uspeh pohoda. Za odhod brez odloga je govorila zlasti potreba po takojšnjih razbremenilnih operacijah proti 6. sovražnikovi ofenzivi, toda kaže, da so bile odločilne nezdrave razmere, ki so zavirale razmah partizanstva na Pohorju in Dravskem polju. V CK KPS je prevladala ocena, da je treba zablode razčistiti in slabosti gibanja odpraviti pred pomladjo, ko naj bi se začel množičen dotok k partizanom. Sklenili so, da mora divizija oditi takoj in kljub verjetnosti, da utegne zima pokazati zobe prav med pohodom. Po nekem pričevanju je komandant Franc Rozman - Stane taki odločitvi nasprotoval in dokazoval, da zima lahko povzroči občutne izgube, predvsem pa Nemcem močno olajša zasledovanje divizije. Njegovi dokazi pa niso zalegli, ker so Kidrič in drugi politični možje vztrajali, da bodo pogoji za bojevanje v zimskih razmerah za obe bojujoči se strani enaki (poudaril: J. G.). Tako je komandant Franc Rozman -Stane ostal v manjšini. a Jakob Grošl Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 13 15. marec 2018 «»SÜAS BISERI, REPORTAŽA 15 BISERI maturantskega plesa Jutri in v soboto velenjski »Gaudeamus igitur« S kolesarsko pomladjo je prišel čas za zadnja dejanja v življenju tistih dijakov in dijakinj, ki zaključujejo šolanje na Šolskem centru Velenje. Med njimi je zagotovo maturantski ples tisti, ki se ga večina zelo veseli. Tudi zato, ker vedo, da bo za vedno ostal zapisan v njihovih spominih. V velenjski Rdeči dvorani bosta jutrišnji in sobotni večer zato prav posebna. Na obeh bo zraven tudi akcija Biseri maturantskega plesa 2018, ki jo pripravlja časopisno-radijska hiša Naš čas v sodelovanju z modnima kreatorkama Jeleno Stevan-čevic in Petro Meh ter Šolskim centrom Velenje. Preden vam razkrijemo, kako bo letos tekla akcija, pa nekaj podatkov o letošnjih maturantskih plesih. Za koordinacijo v akciji izbora najbolj celostno zanimivih maturantov in maturantk v letos že osmi akciji »Biseri maturantskega plesa« skrbi ravnateljica Šole za storitvene dejavnosti Mateja Klemenčič. Zaupala nam je, da bo plesalce oba večera, na katerih bo donela tudi maturantska himna Gaudeamus igitur, vodil plesni mojster Aleš Pušnik iz plesne šole Devžej, ki je maturante in maturantke vse od jeseni pripravljal na slavnostni plesni del večerov. Po dobrih dveh desetletjih maturantskih plesov ne bo več vodila Suzana Kok, ampak voditeljski par, ki ga bosta sestavljala Andreja Petrovič in Marko Govek. Uradni fotograf bo Primož Podjavoršek. Za gostinsko ponudbo bo na obeh večerih poskrbelo Gorenje Gostinstvo, za varovanje pa bo zadolženo Gorenje Varovanje. Jutri, v petek, 23. marca, bo v Rdeči dvorani vsaj 1300 gostov. Zaplesalo bo 56 dijakov in dijakinj Šole za Storitvene dejavnosti, 30 dijakov Strojne šole, 15 dijakov Šole za rudarstvo in ter 65 dijakov Elektro in računalniške šole. Zabavala jih bo glasbena skupina SkorBand, deseterica izkušenih mladih glasbenikov iz Velenja in okolice, ki je na maturantskih plesih ŠCV navdušila že lani. Petkov večer bodo popestrili dijaki Šole za storitvene dejavnosti s plesno točko ter srečelovom z bogatimi nagradami. V soboto, 24. marca, bo svoj nepozabni ples dočakalo 137 maturantov in maturantk velenjske gimnazije. V dvorani bo skupaj z njimi veliko njihovih sorodnikov in prijateljev, pričakujejo okoli 1000 gostov. Tudi njih bo zabavala skupina SkorBand. Recite DA! Sedaj pa k akciji »Biseri maturantskega plesa 2018«. Na obeh maturantskih plesih bo v Rdeči dvorani komisija, ki bo za sodelovanje v letošnji akciji maturante in maturantke najprej pocukala za rokav, potem pa povabila pred fotografski objektiv. V strokovni komisiji izbora bosta modni kreatorki Petra Meh in Jelena Stevančevic, vizažistka Mirela Muminovic ter predstavnica Našega časa Tina Felicijan. Najbolj zanimive maturante in maturantke bo za akcijo »Biseri maturantskega plesa« fotografiral odlični mladi fotograf Andraž Roškar, ki je to delo odlično opravil tudi lansko leto. Naj še enkrat poudarimo, da ne gre za izbor najdražjih in najbolj »bogatih« maturantskih toalet. Komisija bo tudi letos poiskala tiste, ki bodo izstopali po izvirnosti, drznosti, celotni usklajenosti in mladostni energiji. Ja, tudi slednja je zelo pomembna. Sprejmite izziv, če vas povabijo k sodelovanju v akciji, saj boste tako k spominom na maturantski ples dodali še enega. In tudi ta bo nepozaben in nagrajen z nagradami sponzorjev izbora. Komisija bo takoj po maturantskih plesih na osnovi fotografij izbrala 18 letošnjih kandidatov in kandidatk za »Bisere maturantskega plesa 2018«. Njihove fotografije bodo v tedniku Naš čas prvič objavljene že čez teden dni, v četrtek, 29. marca. Od tu naprej bo izbor najbolj zanimivega maturanta in maturantke - izbrali bomo oba -prepuščen bralcem in bralkam tednika. Glasovali boste lahko le s kuponom iz Našega časa, so- delovanje v glasovanju pa bomo tudi letos nagrajevali. Že 5. aprila se bo število kandidatov za naziv prepolovilo, zanje pa boste lahko glasovali še teden dni kasneje, v četrtek, 12. aprila. Že teden dni kasneje, v četrtek, 19. aprila, pa bomo v velenjski vili Bianci pripravili zaključek letošnje akcije in razglasili Bisere maturantskega plesa 2018. Želimo vam prijetne priprave na maturantski ples in obilo zabave na njem. Naši komisiji pa nikar ne recite NE, če vas bo povabila k sodelovanju v akciji. Če boste rekli DA, vam zagotovo ne bo žal. ■ ti ne morem, koliko dela je vložil v to. Vid: Najbolj mi je bila všeč veličastna antična arhitektura. Predvsem podoba Koloseja, prekritega s snegom, mi bo za vedno ostala v spominu. Matej: Največje presenečenje nas je pričakalo četrti dan, saj je v Rimu po šestih letih zopet zapadel sneg. Najprej smo si ogledali cerkev Santa Maria Maggi-ore, to je cerkev Marije Snežne, kar se je simbolno prilegalo zunanjim razmeram. Neža: Glede na to, da smo pri umetnostni zgodovini obravnavali večino tega, kar smo pozneje v Rimu videli, smo do neke mere vedeli, kaj pričakovati. Kljub temu pa so bile kasneje vse umetnine v realnosti videti še boljše, lepše in veličastnejše. Živa: Rim sem že prej obiskala s starši, vendar se me umetnost nikoli prej še ni dotaknila kot tokrat. Drugače je, če odideš v Rim z nekim predznanjem in z osebami, ki ti lahko strokovno odgovorijo na vsako vprašanje, tako da boš razumel. Nina: Potovanje je bilo nepozabno, polno majhnih podrobnosti, ki so to dogodivščino naredile čarobno. Vem, da se bom še vrnila, četudi nisem vrgla kovanca v Fontano di Trevi. Morda ravno z namenom, da to še opravim. ■ M. Gmajner Korošec Na velenjski gimnaziji za dijake umetniške gimnazije vsako leto v okviru predmeta umetnostna zgodovina pripravimo vsaj eno ekskurzijo v tujino za doživetje umetnosti 'in situ' in letos je bil to večni Rim. Zaradi izjemnega zanimanja smo ga obiskali kar v dveh skupinah - obvezna je bila za dijake 3. letnika likovne smeri in skupino dijakov splošnega programa z izbirnim maturitetnim predmetom, ostali so doživeli večno mesto v okviru ur proste izbire OIV. Prva je bila na sicer precej deževni in celo snežni ekskurziji od 22. do 26. februarja, druga pa od 8. do 12. marca. Udeleženci so takole zabeležili svoje vtise: Nina: Rim je mesto, prežeto z zgodovino na vsakem koraku. Tega se zaveš takoj, ko se ozreš okoli sebe: na tvoji desni je čudovita baročna cerkev, njeno pročelje zaznamovano z grbom pomembne druži- ne, na levi spomenik, ki ga je v svojo čast postavil kakšen rimski cesar, pod nogami pa cesta, ki je stara 2000 let. Sprehod skozi Rim je kot sprehod skozi preteklost, ohranjeno v arhitekturi in utripu večnega mesta. Žiga: Rim sem preživel v nekoliko premočenem vzdušju, vendar mi to ni pokvarilo doživljanja umetnin, ki sem jih imel čast videti. V svojem raziskovanju Rima sem odkril, da je mesto res nekaj čudovitega in čarobnega, še posebej pa sem pridobil veliko spoštovanja do raznolikih kiparskih del, ki so nastajala vse od antike, v renesansi in do baroka. Amadeja: Obiskali smo tudi znamenito Sikstinsko kapelo, ki je bila naravnost čudovita. Motila me je le pretirana gneča in opozarjanje paznikov. Stena, na kateri je Poslednja sodba, je zelo velika in barve so zelo žive, kar me je navdušilo. Strop je neverjeten in sedaj se mi Michelangelo še bolj smili, saj si še predstavlja- Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT Sezona še ni končana ali izgubljena Rokometaši Gorenja so se z zmago poslovili od regionalne lige - V sobotnem 2. krogu domačega tekmovanja v skupini za prvaka gostujejo v Novem mestu "^AS 22. marca 2018 Bobinac ne bo predsednik OKS Velenje, 15. marca - Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja in Rokometne zveze Slovenije, ki je bil resen kandidat za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije, je sporočil, da ne bo kandidiral za ta položaj na decembrskih volitvah. Volitve namreč sovpadajo v čas, ki bo po besedah Bobinca pomemben za prihodnje poslovanje Gorenja. "Kot predsednik uprave Gorenja čutim odgovornost in dolžnost, da vso svojo energijo vložim v vodenje Skupine Gorenje in spopadanje z izzivi, ki so pred nami. Iskanje strateškega partnerja, ki ga podjetje za zagotavljanje prihodnosti in dolgoročne stabilnosti potrebuje, je v polnem teku. Z novim partnerjem bomo lahko zapolnili proizvodne zmogljivosti, okrepili razvoj, dostopali do novih trgov in izkoriščali učinek ekonomije obsega," je svojo odločitev pojasnil Bobinac. Bobinac bo sicer še naprej ostal zavezan športu: "Ostajam predsednik Rokometne zveze Slovenije, v kateri smo v zadnjih letih postavili izvrstne temelje za prihodnost športa. Vrednote športa in duh olimpizma bodo vedno tesno povezane z mojim osebnim prepričanjem in obenem tudi z vrednotami in cilji podjetja, ki ga vodim." a V Vujovicevi ekipi tudi igralci Gorenja Začenjajo se priprave moške rokometne reprezentance za kvalifikacije za svetovno prvenstvo na Danskem in v Nemčiji 2019. Za Vujo-viceve varovance bosta prijateljska dvoboja z Belorusi - 7. aprila v Trbovljah in 8. aprila v Laškem - prva preizkušnja po januarskem evropskem prvenstvu na Hrvaškem. Med izbranci, ki jih je na omenjeni tekmi povabil Veselin Vujovic, so tudi štirje igralci Gorenja, in sicer Klemen Ferlin, Niko Medved, Matic Verdinek ter Gregor Potočnik. a TAKO so igrali Rokometaši Gorenja so v ligi Seha, tako kot na predzadnjem dvoboju v gosteh proti najboljšemu beloruskemu moštvu Me-škovu, navdušili tudi na zadnjem proti aktualnim prvakom Slovaške Tatran Prešovu in zmagali s 27 : 25. To pa ni bilo dovolj za osvojitev vsaj četrtega mesta, ki bi jih pripeljalo na finalni turnir najboljše četverice. Drugo sezono nastopanja v tej regionalni ligi so končali na petem mestu in za četrtimi Belorusi zaostali le za točko. Slovenski prvaki Celjani so v zadnjem krogu doživeli poraz v Skopju z Metalurgom, vendar so si že pred tem zagotovili nadaljevanje tekmovanja. Zmaga z dvema goloma razlike proti Tatranu ni pravi kazalec razmerja moči na parketu Rdeče dvorane. Igralci Gorenja so bili veliki boljši. Gostje so jim bili enakovreden nasprotnik le do rezultata 3 : 3 v 6. minuti. Z nadvse zavzeto igro so v 15. minuti vodili že s 15 : 10 in v tem trenutku je bilo tako rekoč že jasno, da bodo točke ostale doma. Po prvem polčasu so imeli prednost štirih zadetkov. V drugem so nekajkrat ušli nasprotniku za osem zadetkov, nazadnje z devetim golom najboljšega strelca tekme, kapetana Nika Medveda v 48. minuti (26 : 18). Nato so zaigrali (preveč) sproščeno in Slovaki so z delnim rezultatom 7 : 1 zelo ublažili poraz. Ker jim je do četrtega mesta zmanjkala le točka, se vsiljuje misel, škoda, da jim je spodrsnilo na nekaterih dvobojih. Proti Zagrebu so obe tekmi igrali zelo dobro, a v Velenju izgubili z dvema goloma razlike, v hrvaškem glavnem mestu le z enim. Tudi na prvi tekmi v Prešovu so bili blizu vseh treh točk. Še tri minute pred koncem so imeli prednost dveh golov, a so se morali na koncu zadovoljiti z neodločenim rezultatom. Proti Nexeju, ki ima le dve zmagi, so obakrat igrali neodločeno in obakrat preostali točki zapravili v izdihlja-jih tekme. Takole meni kapetan Medved: »Ostaja velik vprašaj, kaj bi bilo, če bi ... Ne glede na to, da se nismo uvrstili v sklepni del, ocenjujem, da je bila sezona vendarle dobra. Na začetku je bil glavni cilj čim bolje igrati v ligi prvakov, ki je pač najmočnejše evropsko klubsko tekmovanje. Prav zato smo morda malo manj pozornosti namenjali regionalni ligi. Ne nazadnje pa smo (zlasti mlajši igralci) dobili tudi nove izkušnje.« Ni še konec Domače prvenstvo? »Kljub nepričakovanemu porazu s Koprom sem prepričan, da je še vse odprto. Za nas prvenstvo še ni končano ali izgubljeno, Veliko je še tekem, derbijev. Skratka trener n igralci verjamemo, da prvenstvo s tem porazom še ni odločeno, čeprav so nas nekateri že odpisali. Zadnji regionalni zmagi sta nam velika spodbuda za nadaljevanje.« Trener Željko Babic je po zadnji tekmi in drugi Rudarjevi sezoni v regionalni ligi povedal: »Oboji smo želeli zmagati. Bila je zelo dobra tekma, odigra- nih veliko lepih potez. Mi smo jo začeli odločneje, zlasti v prvem polčasu, v katerem smo bili bolj čvrsti od nasprotnika. Vesel sem zmage. Zahvaljujem se fantom. Liga je bila zelo močna, dobro organizirana. Zadovoljen sem, da smo igrali v njej. Igrali smo dober rokomet in prepričan sem, da smo bili vsem nevaren nasprotnik. Žal je bilo to premalo za sklepni turnir. Vso svojo pozornost sedaj usmerjamo v domača tekmovanja. V pokalu želimo priti do konca. Na prvenstvu je pred nami še devet tekem. Optimist sem.« V 2. krogu domačega prvenstva v skupini od 1. do 6. mesta bodo velenjski rokometaši v soboto gostovali pri Krki. Po spodrsljaju v prvem krogu proti Kopru si novega ne smejo več dovoliti. Včeraj pa so v četrtfinalni tekmi slovenskega pokala gostovali pri Jeruzalemu-Ormožu. Z morebitno zmago so se že uvrstili na finalni turnir. a Stane Vovk Liga Seha Gazaprom 18. kr. Gorenje Velenje - Tatran Prešov 27:25 (14:14) Gorenje: Ferlin 7 obramb, Zaponšek 3 obr., Cehte 5, Medved 9 (4), Haseljic 1, Ovniček 3, Grebene, Stojnic, Grmšek, Toskic 3, Drobež, Potočnik, Golčar 2, Verdinek 3, Kleč, Pejovic 1. Trener: Željko Babic. Sedemmetrovke: Gorenje 7 (4), Prešov 4 (3); izključitve: Gorenje 8 minut, Tatran 4. Drugi rezultati: Vojvodina - Vardar 32:36, PPD Zagreb - Meškov Brest 27:24, Nexe - Dinamo Pančevo 27:19, Metalurg - Celje Pivovarna Laško 28:26 Razvrstitev po rednem delu (18 krogov): 1. Vardar 52, 2. PPD Zagreb 38, 3. Celje 35, 4., Meškov Brest 31, 5. Gorenje 30, 6. Prešov 22, 7. Metalurg 22, 8. Nexe 12, 9. Panačevo 9, 10. Vojvodina 7. Liga NLB, moški, skupina od 1. do 6. mesta, 2. krog: Urbanscape Loka - Riko Ribnica 26:24 (15:13) Lestvica: 1. Riko Ribnica 2 tekmi - 33 točk, 2. Celje Pivovarna Laško 0 - 31, 3. Gorenje Vele- nje 1 - 31, 4. Koper 2013 1 - 25, 5. U rbanseape Loka - 25, 6. Krka 1 - 21. Skupina od 7. do 12. mesta, 2. krog: LL Grosist Slovan - Maribor Branik 26:21 (12:12), Herz Šmartno - Trimo Trebnje 37:34 (19:12), Jeruzalem Ormož - Dobova 36:31 (19:16). Lestvica: 1. Jeruzalem Ormož 2 tekmi - 22 točk, 2. Maribor Branik 2 - 20, 3. Trimo Trebnje 1 - 18, 5. LL Grosist Slovan 2 - 11, 4. Dobova 1 -11, 6. Herz Šmartno 2 - 8. Prva liga Telekom Slov., 24. k. Rudar Velenje - Celje 2:1 (1:1) Strelci: 1:0 Tučic (17.), 1:1 Vizinger (42.), 2:1 Bijol (58.) Rudar: Pridigar, Kašnik, Pušaver, Pišek, Tomaševic, Bijol, Šehic, Novak (do 72. Črnčič), Tučic (od 62. Parfitt-Williams), Šimunae (od 54. Radic), Trifkovic. Trener: Marijan Pušnik. Rumeni kartoni: Črnčič (29., 77.), Šehic; Dži-nic; rdeči karton: Črnčič (77. - drugi rumeni). Drugi rezultati: Maribor - Krško 0:2 (0:1), Ankaran Hrvatini - Olimpija 0:3 (0:2), Triglav - Gorica 1:1 (0:0), Domžale - Aluminij 6:1 (1:0). Vrstni red: 1. Olimpija 24 - 58, 2. Maribor 23 - 48, 3. Domžale 22 - 43, 4. Rudar 22 - 36, 5. Celje 23 - 33, 6. Gorica 23 - 27, 7. Krško 21 - 23, 8. Aluminij 23 - 18, 9. Triglav 22 - 15, Ankaran--Hrvatini 23 - 13. Celjani začenjajo z Zagrebom Finalni turnir lige Seha bo sredi prihodnjega meseca v makedonskem glavnem Skopju. Nanj so se uvrstili prvi Vardar, ki je tudi aktualni prvak lige, drugi Zagreb, tretje Celje Pivovarna Laško in četrti Meškov. Medtem so izžrebali tudi polfinalna para: Vardar - Meškov, Celje - Zagreb. Lokalni derbi navdušil Še tretjič v tem prvenstvu so se nogometaši Rudarja in Celja razšli z enakim rezultatom - Rudarji proti neposrednemu tekmecu za četrto mesto vodijo prav tako z 2 : 1 V prvi nogometni ligi je 24. prvenstveni krog zaznamoval nov poraz Maribora. Z 2 : 0 jih je kot gost premagalo še vedno sedmo Krško. Vodilna Olimpija je bila s 3 : 0 boljša od zadnjih Ankar-čanov in je s tekmo več povečala prednost pred največjim tekmecem na deset točk. Najvišjo zmago so si priigrali Domžalča-ni. Od Aluminija so bili boljši kar s 6 : 1, po prvem polčasu pa vodili le z 1 : 0. Toda na začetku drugega dela so osmi Kidričani ostali z igralcem manj. Ob številčni prednosti so domači obilno napolnili gostujočo mrežo. Te prednosti pa niso izkoristili Celjani na šaleško-savinjskem derbi-ju ob Velenjskem jezeru, kjer je bilo 2 : 1 za rudarje. Zmagovalca ni bilo v Kranju. Pri predzadnjem Triglavu je gostovala šesta Gorica. Tekmeca sta se zadovoljila vsaj s po enim zadetkom. V nogometaših Rudarja polom v Ljubljani, kjer jih je Olimpija že v drugič v tem prvenstvu pre- magala s 4 : 0, očitno ni pustil nobenih posledic. Hitro so pozabili na katastrofalno igro - kot jo je ocenil trener Marijan Pušnik - in se predstavili na lokalnem derbiju v precej drugačni luči. Tekma je bila kljub dežju in razmočenemu igrišču zelo zanimiva in tudi razburljiva. Postregla je s tremi zadetki. Na veselje domačih je bil eden več v mreži gostov. Imenovali bi jo lahko tudi tekma zapravljenih priložnosti. Da slabih dvesto gledalcev ni videlo najmanj še dvakrat toliko zadetkov, sta bila 'kriva' tudi odlična vratarja, domači Marko Pridigar in gostujoči Metod Jur-har, ki sta nekajkrat ubranila nemogoče. Rudarjev trener je po tekmi menil, da sta bila z nekaterimi čudežnimi obrambami med najboljšimi na tekmi. Gostitelji so se veselili vodstva že po slabih dvajsetih minutah. Povedli so z golom Milana Tučica. Robert Pušaver je z desne strani poslal žogo pred vratarja, Tučic pa jo je zadel z nenavadnim udarcem, zunanjo stranjo leve noge, in zletela je v mrežo mimo presenečenega Jurharja pa tudi strelca, ki se je kratek čas oziral, kam jo je poslal. Šele ko jo je zagledal v mreži, si je dal duška. Nekaj minut pred odhodom na odmor so gostje izenačili. Požeg Vancaš Rudi, ki je pred tem zapravil dve veliki priložnosti za zadetek, je z desne strani poslal visoko žogo pred drugo vratnico vratarja Pridigarja. Dario Vizinger, ki je v pretekli sezoni nosil Rudarjev dres, je bil višji od Pušaverja in zadel z glavo. Po dobrih desetih minutah v drugem polčasu pa je igralec Jaka Bijol poskrbel za novo domače veselje. Gostje so nevarnost pred svojimi vrati preprečili z izbijanjem žoge v kot. Le-tega je izvedel Anže Pi-šek. Njegova žoga je priletala v bližino enajstmetrovke do na tej tekmi najmlajšega (19 let) domačega napadalca, ki jo je z močnim volejem neubranljivo poslal Milan Tučic spretno in srečno zadeva v mrežo. V 77. minuti so domači ostali brez izključenega Leona Črnči-ča, ki je le pet minut pred tem zamenjal Jakoba Novaka. V sla-čilnico je moral zaradi drugega rumenega kartona (brezobzirna igra), prvega je dobil zaradi ugovarjanja mariborskemu sodniku Slavku Vinčiču. Vendar gostje številčne premoči niso izkoristili. Rudarji so bili tudi z igralcem manj boljši. Niso bili na ravni Dušan Kosic, trener Celja, na novinarski konferenci: »Spremljali smo zanimivo tekmo z veliko ritma, energije fantov. Pristopu igralcev k igri nimam kaj očitati. Odgarali so tekmo, dru- go pa so naša kakovost in odločitve, ki niso bile na ravni dvoboja, zato si tudi nismo uspeli priigrati kaj več.« Marjan Pušnik je nadaljeval: »Strinjam se s to oceno, hkrati moramo čestitati svojim fantom za novo zmago. Njihova borbenost in zavzetost sta bila res na visoki ravni. Izredno dobro so igrali v prvem polčasu, dobro smo pritisnili na nasprotnika in povedli. Izenačujoči zadetek nas je nekoliko potrl, a smo uspeli zadeti še drugič. Zadetkov bi bilo lahko še več, saj je bilo še veliko priložnosti na obeh straneh. Vratarja sta bila gotovo med junaki tekme. Ta tekma bi morala biti vzor, kako bi morali igrati v ligi. Tisti, 24. Krog Rudar - Celje 2:1 (1:1) Maribor - Krško 0:2 (0:1) Ankaran Hrvatini - Olimpija 0:3 (0:2) Triglav - Goriea 1:1 (0:0) Ob 17.00: Domžale - Aluminij ki je niso videli, so veliko zamudili. Bilo je ogromno tekanja, kot sem že dejal, ogromno priložnosti, borbenosti, športnega duha. Skratka, vse tisto, kar mora privabljati gledalce na tekme. Najbrž je bilo krivo slabo vreme, da jih ni bilo več.« Zaradi prijateljskih tekem naše najboljše izbrane vrste z Avstrijo in Belorusijo bodo nogometaši nadaljevali prvenstvo konec meseca. Rudarji bodo v 25. krogu (v petek, 30. marca) gostovali v Novi Gorici. a vos Naš čas, 22. 3. 2018, barve: CM K, stran 17 22. marca 2018 «»SÜAS ŠPORT 17 Z zimo se je poslovil tudi led Peta sezona drsališča Velenje se je po sobotnem turnirju v kerlingu, ki se ga je udeležilo 12 ekip z različnih koncev Slovenije, zaključila Tina Felicijan Velenje, 17. marca - Odkar v Velenju vsako zimo obratuje drsališče, je Hokejski klub Velenje začel gojiti tudi kerling. Za ta zimski šport je vse več zanimanja in petkovi večeri, ko je bil led rezerviran za ljubiteljske igralce, so bili celo sezono dobro obiskani. Prav tako pa se uveljavlja velenjski kerling turnir, ki pridobiva prepoznavnost in se ga že več let udeležujejo ekipe iz vse Slovenije. Tudi letos je bila udeležba pestra. Poleg osmih domačih ekip so se na turnirju pomerile še štiri iz drugih krajev, igralci pa so skupaj poskrbeli za sproščeno in prijateljsko vzdušje, v katerem so se ves dan z natančnostjo in taktičnostjo, pa tudi z močjo in hitrostjo borili za naslov prvakov Velenja. Na turnirju je ponovno sodelovala družinska ekipa Family Gregori z Jesenic. Kerling je njihov družinski šport, je povedala Liza Gregori, ki ga je začela tudi redno trenirati in je članica ženske reprezentance. »Eden prvih igralcev kerlinga v Jesenicah je bil moj brat in je zanj motiviral celo družino, tako da sem se naposled tudi sama preizkusila v njem. Zabaven je, ker je druga- čen od drugih športov. Pri kerlingu me najbolj pritegne to, da so ljudje glede tega športa skeptični, češ da sploh ni šport. A samo eno »pometanje« pred kamnom je enako naporno kot sprint na 60 metrov. Zato mi je izziv, da širim ta šport in za igranje pritegnem čim več ljudi,« je povedala in dodala, da je bil turnir dobro organiziran, razveselila pa se je novih ljudi, ki so se navdušili za kerling. Domačinke, zveste turnirju in tudi petkovim pripravam nanj, so Nov-čice, ki zatrjujejo, da so to sezono bile najbolj pridne. »Izpustile smo samo dva treninga, sicer pa smo se ob petkih redno dobivale in se pripravljale na turnir. Naš cilj je vztrajati pri prvotnem cilju - da ostanemo najbolj zabavna ekipa v Velenju in drugod. Prav po tem nas poznajo tudi v Ljubljani in na Jesenicah, kamor hodimo na turnirje. Velenjski turnir je vedno boljši, vse več je novih navdušencev, tistim, ki jih kerling še ni prepričal, pa sporočam, da ga je veliko bolj zabavno igrati kot samo gledati,« zatrjuje. Prav tako za zabavo, a tudi s pravo mero resnosti pa kerling igra velenjska ekipa Abooh Pro curling team, ki je v tej sezoni nastopala v prvi slovenski ligi. »Od nastopa na domačem turnirju smo pričakovali malo več. Ampak pomembno je druženje,« je uvrstitev na sedmo mesto komentiral član ekipe Jure Sirše. To sezono je Abooh pro curling team prvič nastopal v 1. slovenski ligi, zato so na sobotnem turnirju varčevali z močmi, pravijo, saj sta jih v ponedeljek v Ljubljani čakali zadnji tekmi v državni ligi. Obe so zanesljivo dobili in naposled sezono končali na 2. mestu. Za največje presenečenje, saj so se turnirja udeležili pod krinko, in tudi najhujšo konkurenco na turnirju pa so poskrbeli dosedanji carji Velenja - tako se namreč imenuje domača ekipa, ki se na velenjskem turnirju najbolj izkaže in osvoji prehodni pokal. Absolutni zmagovalci turnirja so namreč člani Rol-ba team, drugo mesto je osvojila ekipa Family Gregori, tretje pa Curling klub Ljubljana 1. Novčine in Aboohi bodo letošnjo kerling sezono zaključi v Ljubljani, kjer se bodo med 19. in 22. aprilom udeležili državnega prvenstva. Ženskemu rokometu se ne nameravajo odpovedati V tem letu članska ekipa Ženskega rokometnega kluba Velenje nastopa v 1. B ligi - Klub je strokovno dobro podkovan, pogrešajo pa menedžment in več denarja - Deklicam želijo še naprej omogočati ukvarjanje s tem športom Tina Felicijan Prihodnje leto bo minilo 50 let, odkar se je Ženski rokometni klub Velenje pri rokometni zvezi vpisal med tekmovalne klube. V tem času je v njem treniralo veliko igralk, ki so napredovale v klube višjih rangov in uspešno nastopale tudi v ligi prvakov, na kar je Snežana Rodic, ki dekleta trenira zadnjih devet let, posebej ponosna. »Najbolj pomembno je trdo delo, zavzetost, ki se lahko vsakomur obrestuje. Talent je le del uspeha. Treninge vodim na temelju medsebojnega spoštovanja, ki je v ekipnih športih zelo pomembno. Ko pride do kakšnih konfliktov, jih takoj začnemo reševati, kar se pozna v dobrih odnosih, ki jih imajo dekleta. Uspeh ekipe pa je odvisen tudi od ciljev, volje, motivacije posameznic,« pravi. Članska ekipa ŽRK je lani izpadla iz 1. A lige, kar ni načelo njihove morale, čeprav je nekaj igralk poiskalo druge klube. Ostale so večinoma domačinke, ki so zavzete, pravi njihova trenerka. »Cilj je, da se povrnemo v Vsa leta v ŽRK delujejo domači trenerji. Letos člansko in kadetsko ekipo uri Snežana Rodic, njena pomočnica in trenerka mlajših deklic C je Biljana Lakic, starejše deklice trenira Robi La-inšček, mlajše deklice A in B pa Aleš Dolinšek. Registriranih igralk je 70, v okviru programa mini rokomet, ki ga izvajajo na osnovnih šolah, pa je aktivnih še 30 članic. »Z mlajšimi selekcijami v tem letu dobro delamo. Mlajše deklice A v končnici razigravajo od 1. do 6. mesta,« pravi Snežana, Biljana pa dodaja, da je veliko mladih igralk perspektivnih. > Snežana Rodic: »Ženske se morajo tudi v športu bolj dokazovati kot moški, da se uveljavijo.« 1. A ligo, in mislim, da temu cilju sledimo,« pravi trenerka, Biljana Lakic pa dodaja, da si tega sicer želijo, bodo pa finančno breme težko zmogli. Že v preteklosti je bil ženski rokomet velikokrat potisnjen v ozadje, saj so ga sponzorji spregledali, zaradi česar tudi danes ni stabilen. »Želimo si, da se to enkrat konča. Še vztrajamo, ker ne želimo, da bi klub ugasnil, kot jih je že veliko po Sloveniji. Čim prej bi radi našli osebo, ki bo prevzela organizacijsko delo v klubu in imela dobra izhodišča za privabljanje podpornikov kluba in pomagala pri njegovi prenovi.« Tako bodo lahko deklicam še naprej omogočali, da se bodo uveljavljale v tem športu, sklepale prijateljstva, ki trajajo vse življenje, pridobivale veščine, osebnostno rastle, kar so osrednji cilji kluba, ki se jim ne nameravajo odpovedati. »Ne vem, kako bi se počutila, če pri 13 letih kar naenkrat ne bi mogla več trenirati. Razblinile bi se mi sanje,« razmišlja Snežana in nadaljuje: »Rokomet te nauči discipline, odgovornosti, pomaga razvijati motoriko, pa tudi sklepati prijateljstva, kar je morda največ vredno,« Biljana pa dodaja: »Rokomet te nauči sprejemati tudi poraze, sproti reševati težave, sprejemati kritiko in biti iskren.« a Informacije o vpisih in treningih pri Ženskem rokometnem klubu Velenje: zrk.velenje@gmail.com in 031 868 633 Ohranjanje kulturne dediščine v zgodovini smučanja Smučanje po starem pri Kulturnici Gaberke postaja vse bolj žlahtno dogajanje V organizaciji Kultumice Gaberke ter s sodelovanjem Gr-movškovega doma na Kopah je minulo soboto potekala na tamkajšnjem pobočju Sedlo zanimiva predstavitev smučanja, starodobne opreme in tehnike kar osmih slovenskih klubov smučanja po starem. Na povabilo Gaberške Kulturnice so se predstavitve udeležili še Veseli veliko več kot le smučanje s staro opremo in preživetje dneva na gorskem zraku. Prijateljstvo, ki ga gojijo društva in starodobni klubi po slovenskih krajinah, ne pozna meja, vpliva na ohranjanje kulturne dediščine in prenaša nekdanjo smučarsko tehniko ter ohranja opremo in oblačila iz časa pred obema vojnama. Zato ima veliko vrednost, prireditelji Zanesenjak smučanja po starem Velenjčan Andrej Jevšenak je poletel ohohooooo daleč. Savinjčani iz Mozirja, Podme-ninski gadje iz Bočne in Gornjega Grada, Slovenskogoriški smučarji iz Juršincev, Ta leseni iz Krope, Emaus Kanin iz Bovca ter Gora Predmeja iz Primorske. Okrog 50 tekmovalcev se je pomerilo v veleslalomu med leskovimi koli, še osem najbolj zapečenih pa tudi na skakalnici Kulturnice Gaberke. Športno--etnografska prireditev, ki so jo Gaberčani postavili na bližnjem, organizatorjem prijaznem smučarskem centru Pungart nad Slovenj Gradcem že drugo leto, je Kegljanje Prevladovali, a ostali praznih rok Tokrat lahko pohvalimo odličen nastop Šoštanjčanov na gostovanju v Dravogradu. Varovanci trenerja Pintariča so bili na pragu presenečenja, a so v zadnjih lučajih zmago spet prepustili nasprotni ekipi. Že sam začetek srečanja je pokazal, da gostje niso prišli na izlet. Še več. Igra prvega para je napovedovala trd boj za vsak ke-gelj. Po srečnem naključju pa je domačinom uspelo osvojiti točko s prednostjo 13 kegljev. Popoln preobrat je sledil v igri drugega para. Šoštanjčani so prevladovali v vseh elementih kegljanja in domačine spravljali v težave. V tej igri so gledalci videli več kot 600 podrtih kegljev. Po tem odličnem nastopu so Šoštanjčani povedli s 3 : 1 in imeli kar 72 kegljev prednosti. Sledila je igra tretjega para. Domača tekmovalca sta rezultat počasi znižala. Tekmovalci so se potem nekaj časa menjavali v vodstvu, dokler gostujoči igralec pet pa so lahko veseli, vabijo, da se jim pridružijo še novi članice in člani ter predvsem mladina. Tekmovanje za Krenkerjev memorial po pokojnem starodobnem smučarju Krenkerju iz Plešivca je dovolj lepega in vrednega, da ga podpira tudi Občina Šoštanj ter nekateri posamezniki in člani kulturno-turističnega društva Kulturnica v celoti. Naštevanje najboljših uvrstitev o dosežkih voženj na progi ter skokih je ob dejstvu, da so bili vsi zares odlični, po starem rečeno, »ibržno«. a Jože Miklavc lučajev pred koncem ni napravil velike napake. Ves trud je padel v vodo, gostje pa so doživeli nov poraz za samo 7 kegljev. Razočaranje Šoštanjčanov je bilo toliko večje, ker je pri igri prvega prišlo do sodniške napake. Ob prekinitvi igre bi moral sodnik zaustaviti uro vsem tekmovalcem, tega pa ni storil enemu od gostov. Preden je tekmovalec opazil napako, mu je potekel čas, osmoljenec pa je ostal brez zadnjega lučaja v polno, s katerim bi morda porušil 7 kegljev ali več, kar bi ..., no to lahko samo ugibamo. Šoštanjčanom je bila kljub porazu sreča mila, saj je bila poražena tudi Litija, sicer pa iz 2. lige vzhod letos ne izpade nihče. V zadnjem 18. krogu se bodo Šoštanjčani v soboto na domačih stezah pomerili z ekipo Miklavža. Srečanje se bo začelo ob 14. uri. Kegljanje, 2. liga - vzhod -17. krog Dravograd : Šoštanj 5 : 3 (3342 : 3335) Šoštanj: Fidej - 562 (1), Hasičič - 553 (0), Petrovič - 556 (1), Arnuš - 617 (1), Kramer - 527 (0), Pintarič - 520 (0). ■ ■ Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 18 18 modroBELA kronika »»^AS 22. marca 2018 Vse pomembnejši igralci na moto sceni Moto klub Pakenjštajn Šmartno ob Paki zaznamoval 10-letnico delovanja - Prepoznavni po blagoslovu in daljših potovanjih Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 11. marca - V dvorani Marof javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki je tamkajšnji moto klub Pa-kenjštanj pripravil slovesnost in z njo zaznamoval 10-letnico delovanja kluba. Klub je ustanovilo devet ljubiteljev motornih koles predvsem zaradi potreb po druženju, osveščanju in skupnih potovanjih. To je še danes rdeča nit njegovega delovanja. Da bi se izognili nesrečam, stroga klubska pravila Peter Podgoršek - Ferek, njegov predsednik, je v pogovoru menil, da je 10-letnica delovanja veliko glede na to, da dejavnost v okolju nima tradicije. V dosedanjem delovanju kluba je poudaril tri prelomnice: prve vožnje po Evropi, na katere so se najprej podali trije, nato pa vsako leto več članov, drugo predstavlja vključitev v Zvezo moto klubov Slovenije, katere aktivni član so, tretjo pa »streznitev » po treh hujših prometnih nesrečah članov kluba. »Zaradi njih smo močno zaostrili klubska pravila, pravila voženj in včlanjeva-nja v klub, kar je nekatere odvrnilo od nadaljnjega delovanja v njem, druge pa pritegnilo.« Klub šteje trenutno 42 članov iz širše- ga okolja regije Saša in se uvršča med večje tovrstne klube v državi. Odprt za vse, ki spoštujejo njegova pravila - pojasnjuje sogovornik - pridobi mentorja, ki zanj jamči in ga priporoča. Polnopravni član pa postane po opravljenem enoletnem pripravništvu. priporočljivo, da se člani udeležijo vseh prireditev katerega koli moto kluba v državi, obvezna pa je udeležba na dveh. »S tem izkazujemo spoštovanje, prijateljstvo, čast drug drugemu.« Med večje prepoznavnosti je uvrstil še potovanja v bolj oddaljene države po svetu. Najbolj zagreti martinovanje, sodelovanje na ro-štiljadi, pomoč pri izvajanju kolesarskih izpitov učencev šmarške osnovne šole. Vsako leto se pridružijo tudi kateremu od evropskih projektov. Lani so z Občino Šmartno ob Paki obiskali pobratene občine na Balkanu, letos se bodo pridružili projektu, katere- Po zagotovilih Petra Podgorška postaja klub vse pomembnejši igralec na moto sceni v državi. Poleg omenjenih pravil je najbolj prepoznaven še po nekaterih dejavnostih: blagoslovu motorjev na začetku pomladi, ki velja za tretjo največjo prireditev v lokalni skupnosti in sodi med največje tovrstne dogodke v spodnji Štajerski in Koroški regiji, saj se ga udeleži od 800 do 1000 obiskovalcev. Po klubskih pravilih je prevozijo od 15 do 20 tisoč kilometrov na sezono, povprečna kilometrina slovenskega motorista pa znaša od 5 do 8 tisoč kilometrov. Več delati za pritegnitev podmladka Tudi v prihodnje bodo s svojo dejavnostjo bogatili društveno življenje v okolju, saj bodo ohranili tradicionalne dogodke, kot so blagoslov motorjev, moto Aktivnosti za celovitoprenovo zgodovinskega jedra Šoštanja Pri načrtovanju namenjajo velik poudarek vključevanju javnosti Šoštanj, 12. in 14. marec - Občina Šoštanj je prejšnji teden organizirala prvi dve delavnici v sklopu projekta za preureditev Trga bratov Mravljakov z neposrednim zaledjem. Potreba po celoviti preureditvi trga z umikom prometa in vzpostavitvijo javnega prostora za srečevanje je bila kot eden ključnih ukrepov ro skupaj z Urbanističnim inštitutom RS. Pri načrtovanju namenjajo velik poudarek vključevanju javnosti. Zaradi možnosti kandidiranja za evropska sredstva je projekt razdeljen v dve fazi. V prvi je večji poudarek na prometni in oblikovni preureditvi, v drugi fazi pa na privabljanju dejavnosti, ki so ključne za dlagala zaporo osrednjega dela trga za motorni promet in širšo oblikovno prenovo v skladu z zgodovinskim značajem prostora. Večina prisotnih se je o umiku mirujočega prometa s trga strinjala, o zapori enosmerne ceste pa so bila mnenja deljena. Predstavljena zasnova vključuje tudi ureditev skupnega prome- udeležbo na prvih dveh delavnicah so bili zadovoljni. Dnevna mobilnost, pametne rešitve? Mestna občina Velenje bo pripravila danes, 22. marca, v vili Bianci med 10. in 13. uro seminar z naslovom Dnevna mobilnost - pametne rešitve?. Seminar pripravljajo v okviru projekta Smart Commuting, sofinanciranega iz programa Evropske unije. Glavni namen je izboljšati načine vsakodnevnih prevozov na delo in v šolo na območju občin Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Mislinja, Slovenj Gradec, Dobrna, Mozirje, Polzela, Nazarje, Celje in Žalec. Pridobiti želijo tudi nove ideje za hitrejšo, bolj učinkovito, varnejšo ter okolju prijaznejšo dnevno mobilnost in s tem trajnostni razvoj mest ter boljšo kakovost našega vsakdanjega življenja. Bajdetu četrt stoletja zapora Ne 13 let za uboj, temveč 25 let za umor Celje, 19. marca - Senat celjskega sodišča je v ponedeljek Ve-lenjčanu Romeu Bajdetu izrekel 25 let zaporne kazni zaradi umora partnerke Lidije Škratek. Bajde je s Škratkovo, ko sta se v noči na 27. december 2015 vračala s koncerta v Rdeči dvorani v Velenju, po prepiru najprej fizično obračunal, jo zadavil, nato pa mrtvo v vozilu pripeljal pred zdravstveni dom. Na prvem sojenju pred letom dni je bil Bajde obsojen na 13 let zapora, ker se je sodišče odločilo za milejše kaznivo dejanje, za uboj. Celjsko višje sodišče pa je to sodbo razveljavilo, prvostopenjskemu sodišču pa naložilo, da podrobneje razišče motiv za zločin, kajti od tega je odvisno, ali je šlo za umor ali uboj. Tožilstvo je z izrečeno kaznijo zadovoljno, Bajdetov odvetnik pa je napovedal pritožbo, ker naj bi bila sodba zaradi absolutnih in bistvenih kršitev kazenskega zakonika nezakonita. ■ Na slovesnosti ob jubileju kluba so ustanoviteljem podelili spominska priznanja. ga nosilka je občina Železna Kaplja. Projekt združuje Slovenijo in avstrijsko Koroško na področju spomeniške kulture. »Želim si veliko druženja v klubski sobi, na klubskih dogodkih, vikend izletih. Pa podmladka nam manjka. Za to bo treba še veliko narediti,« je med drugim dejal Peter Podgoršek - Ferek. Zaradi nasilja v družini bo moral na sodišče Šoštanj, 19. marca - V soboto so policisti v Šoštanju obravnavali nov primer nasilja v družini, kjer se je izkazalo še, da partner do partnerke ni bil nasilen prvič. Nasilje se je v družini dogajalo že večkrat prej. Policisti so nasilnežu izrekli prepoved približevanja, zaradi storitve kaznivega dejanja pa se bo moral zagovarjati tudi pred sodniki. Ob požaru ohranil mirno kri Velenje, 19. marca - V soboto je v stanovanju na Jenkovi v Velenju prišlo do požara. Povzročil ga je kratek stik na električni napeljavi pečice. Lastnik stanovanja je, ko je zagorelo, ohranil mirno kri, najprej izklopil varovalke v stanovanju in s tem električno napetost. Požar je pogasil sam pred prihodom gasilcev. Ker je pri gašenju vdihnil večjo količino ogljikovega monoksida, so mu reševalci nudili prvo pomoč. Policisti nadzirajo uporabo varnostnega pasu Velenje - Velenjski policisti na območju Šaleške doline v tem tednu poostreno nadzirajo uporabo varnostnega pasu med vožnjo. Tega ne počno zato, da bi kršitelje kaznovali, ampak zato, da bi jih spametovali. Varnostni pas je vez z življenjem. Iz POLICISTOVE beležke Nesramna tudi do sostanovalcev Velenje, 15. marca - V četrtek se je v Velenju občanka na vsak način hotela tepsti. Lotila se je ženske na Tomšičevi, že pred tem pa je bila nesramna in nasilna do sostanovalcev na Jenkovi. Dva bi se tepla ... Velenje, 16. marca - V petek okoli 22. ure sta v lokal v Šaleku prišla vinjena možakarja. Ker jima natakarica ni hotela 'dotočiti', sta se hotela stepsti, drugi gostje v lokalu pa so ju mirili. S kraja sta odšla, preden so tja prišli policisti. Da ju bodo lahko kaznovali, ju bodo morali najprej najti. Glasno v novo jutro Velenje, 17. marca - V soboto, šlo je že bolj proti nedelji, si je Velenjčan dal du- ška s predvajanjem glasne glasbe na Kersnikovi. Mir so naredili policisti, ki so mu okoli 2. ure zjutraj napisali plačilni nalog. Lotiti se je hotel taksista Velenje, 17. marca - Pred Rdečo dvorano se je moški v soboto ponoči hotel pretepati s taksistom. Račun so mu napisali policisti. Ker je bil pri posredovanju nesramen tudi do njih, so računu priložili še dodatek za neprimerno vedenje do njih. Posredovanje policistov ne bo poceni Šmartno ob Paki, 18. marca - Ker je sin razgrajal po stanovanju, je oče iz Šmartnega ob Paki poklical policiste. Sin se je ob njihovem prihodu pomiril, za svoje početje pa bo moral poravnati globo, ki ni prav majhna. prepoznana v okviru Celostne prometne strategije (CPS), ki jo je občina sprejela leta 2017. Pri njeni pripravi so občani Šoštanja ugotovili, da si želijo živeti v občini, ki bo polna življenja in mladih družin, čista, prometno varna, zelena in trajnostno mobilna. Projekt prenove trga pomeni pomemben korak k uresničevanju ciljev CPS. Projekt, ki vključuje prometno, oblikovno in vsebinsko preureditev, pripravlja podjetje Biro ski- ponovno oživitev trga. Prav potrebnost oživitve so posebej izpostavili tudi udeleženci obeh razprav. Na delavnici so bili povabljeni predstavniki Občine, ključni deležniki, stanovalci trga in vsi prebivalci občine. Na obeh dogodkih je sodelovalo vodstvo in prisluhnilo razpravi 47 udeležencev o preureditvi in oživitvi trga. Udeleženci so razpravljali o predstavljeni zasnovi ureditve, ki je znotraj celovite prenove pre- tnega prostora na severnem in južnem robu ter ureditev kakovostnih parkirišč v zaledju in povezav do njih, v sklopu nadaljnjih aktivnosti pa bo obravnavana tudi umestitev javnih mestotvornih in storitvenih dejavnosti na območje trga. Na občini si želijo, da bi se v prenovo trga vključilo čim več občanov, zato vas vabijo, da se udeležite prihodnjih delavnic ali pa jim pišete na obcina@sostanj. si. a habit Habit, d.o.o.. Koroška 48, Velenje Obveščamo vas , da bo zaradi saniranja fasade na zgradbi občasna zapora dela Zidanškove ceste ob stavbi Zidanškova 1-3, Velenje. Zapora bo v dopoldanskem času od 1. 4. do 10. 6. 2018. ■ www.habit.si Naš čas, 22. 3. 2018, barve: CM K, stran 19 22. marca 2018 «»SÜAS UTRIP 19 HOROSKOP Potujoča razstava, ki jo bo do 19. aprila gostila OŠ Gorica, se ne navezuje le na njeno zgodbo, temveč tudi na še danes aktualne teme, kot so diskriminacija, nestrpnost, kršenje človekovih pravic Milena Krstič - Planine Velenje, 19. marca - Od 12. marca je v Osnovni šoli Gorica na ogled razstava Ana Frank -zgodba za sedanjost. Gre za mednarodni projekt, ki je nastal po knjižni predlogi Dnevnik Ane Frank in v katerega se je vključila tudi Slovenija. Razstava na Osnovni šoli Gorica bo odprta do 19. aprila, potem se seli v Piran, na triindvajseto šolo, ki bo v Sloveniji gostila potujočo razstavo. Navezuje se na življenjsko zgodbo Ane Frank in njen dnevnik, ki ga je pisala med drugo svetovno vojno, ko se je morala skupaj s svojo družino in znanci zateči v skrivališče in še na danes aktualne teme, kot so diskriminacija, kršenje človekovih pravic, empatija. Po razstavi vodijo učenci šole, kar je posebnost razstave. Stari so toliko, kot je bila Ana Frank v času svojega doživljanja vojne. Na vodenje so se temeljito pripravili s pomočjo dvodnevnega intenzivnega izobraževanja pod vodstvom ekipe vodje projekta > Posebnost - po razstavi vodijo učenci Monike Močnik iz Muzeja novejše zgodovine Ljubljana. Vodili so tudi nas, ko smo jih v ponedeljek obiskali. »Ana Frank se je rodila 12. junija 1929 ...,« je začela Ema Kač. Nadaljevala je Melina Delic: »Skupaj z družino se je zaradi razmer v Nemčiji preselila na Nizozemsko ... « Staša Plešnik je spregovorila o rasnih zakonih: »Veljati so začeli leta 1935, po njih je samo arijska rasa svetle polti, svetlih las in modrih oči veljala za polno vredne državljane, za druge je Hitler menil, da so manj vredni, nevarni, še posebej Judi ...« Sumeja Kadric: »Druga svetovna vojna se je začela nekaj mesecev po Aninem 10. rojstnem dnevu, zato sta njena mati in oče upala, da ne pride tudi na Nizozemsko ...« Tadej Po-lak: »Sestra Ane Frank je dobila poziv za delovno taborišče, vabo v smrt. Morali so se nekam skriti. Oče je imel za to že pripravljeno skrivališče v Amsterdamu. V njem je v groznem strahu živelo osem oseb ... « Teodor Klosternik: »Ana Frank je spala na toplem, na vzmetnicah, imela je dovolj hrane, medtem ko so drugi Židje stradali in umirali od lakote zunaj.« Žiga Klep: »Na petek, 4. avgusta 1944, je Ana doživela svoj največji strah. Odkrili so njihovo skrivališče, jih odpeljali v taborišče, Ano in njeno sestro v delavno taborišče Bergen-Belsen, kjer sta zaradi tifusa in podhranjenosti umrli.« Pia Jus: »Edini, ki je vojno grozoto preživel, je bil Anin oče, ki je kasneje objavil njen dnevnik ... « »Na gostovanje razstave pri nas smo čakali slabo leto. Učenci z njo spoznavajo osebno zgodbo deklice in tako lažje razumejo zgodovinski čas. Učitelji jih skušamo naučiti, jih seznaniti s tem, da so se v zgodovini dogajale grozne stvari, pa tudi dobre, tako lažje stvari ovrednotijo,« pravi koordinatorica razstave na OŠ Gorica Andreja Šifer. Zanimanje za razstavo je veliko, ne samo med učenci njihove šole, ampak tudi učenci drugih šol. Računajo, da si jo bodo zagotovo ogledali učenci vseh velenjskih osnovnih šol in tudi z drugih, okoliških. Tako kot nas jih bodo po njej vodili učenci. Razstava je odprta tudi za javnost. Skupine si lahko naročijo vodenje, posamezniki pa si lahko razstavo ogledajo v času, ko je šola podprta. rekli so > Andreja Šifer: »Živimo v družbi, v kateri je veliko nestrpnosti, diskriminacije, netolerance. Nič od tega ni dober obet za prihodnost nobene družbe. Ana Frank kaže prav na to, kam lahko pripeljejo negativni odkloni od humanizma in človekovih pravic.« Kadilci, poglejte svoje noge! Nič več žilnih amputacij - Za periferno arterijsko okluzivno boleznijo zboli v Sloveniji blizu 3000 ljudi, po ocenah je pri 200 do 300 bolnikih potrebna amputacija nog Tatjana Podgoršek Velenje, 16. marca - Združenje za žilne bolezni Slovenije je minuli petek petič organiziralo dan žil. Potekal je pod geslom Periferna arterijska bolezen nog in kajenje. Kadilci, preglejte svoje noge! Nič več žilnih amputacij! Preventivna akcija je bila namenjena osveščanju ljudi o znakih periferne arterijske bolezni nog in vplivu kajenja na nastanek te bolezni. Udeležencem pa so ob tej priložnosti zdravstveni delavci merili še krvni tlak, jih učili tipanja pulza na nogah, jim izmerili pretočnost ožilja ter analizirali njihovo telesno težo. Akcija je potekala na 21 točkah po državi, med drugim tudi v sejni sobi velenjskega zdravstvenega doma, izvajala pa sta jo kolektiv referenčnih ambulant ter zdra-vstvenovzgojnega centra omenjenega velenjskega javnega zavoda in Splošna bolnišnica Slovenj Gradec. Preventivna akcija je trajala štiri ure, udeležilo se je je 100 občanov, kar je - po besedah Ane Šikman iz velenjskega zdravstvenega doma - veliko. Zaradi različnih dejavnikov so 54 obiskovalcem izmerili gleženjski impulz, od tega so jih 7 napotili na posvet in nadaljnjo obravnavo k zdravniku. »Ljudje z udeležbo na takih akcijah kažejo določeno skrb za svoje zdravje, mi pa jih tudi organiziramo za to, da pridobijo čim več informacij o dejavnikih tveganja za nastanek bolezni, njenem razvoju, kako si lahko pomagajo in podobno.« Periferna arterijska okluzivna bolezen velja za tihega ubijalca, saj je prisotna brez vidnih simptomov. Razvija se vrsto let in bolnik ne čuti nobenih težav. Po 55. letu ima blago obliko bolezni kar petina prebivalcev v razvitih državah. Po ocenah zboli za omenjeno boleznijo v Sloveniji bli- zu 3000 ljudi na leto, pri 200 do 300 bolnikih je zaradi njenega napredovanja potrebna amputacija nog. Prav tako periferna arterijska bolezen ali bolezen za-mašenih žil lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Po besedah Larise Matas, spe-cializantke interne medicine Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, geslo dneva žil ni izbrano po naključju. »Kajenje je namreč pri bolezni žil dejavnik tveganja številka ena. Kar 80 odstotkov bolnikov kadi ali je nekoč kadilo.« Poleg kajenja sodijo mednje še sladkorna bolezen, zvišan krv- Vsakega obiskovalca so naučili tipanja pulza na rokah in nogah, pri tistih s simptomi in znaki bolezni so izmerili še gleženjski indeks. ni tlak, vrednost holesterola v krvi, povečana telesna teža in dejavniki, na katere pa ne moremo vplivati: spol, starost, dednost. Matasova je še dejala, da so za bolezen žil najbolj očitni trije znaki, in sicer bolečina v mečih noge že po 200, 300 metrih hoje, odsotnost pulzov na rokah in nartu nog ter mrzle noge. »Z zdravim življenjskim slogom, pravočasnim ukrepanjem lahko zmanjšamo napredovanje bolezni in s tem tudi težave, ki vplivajo na kakovost življenja,« je še dejala Larisa Matas rekli so ) Ana Koren: »Ne vidim razloga, da se ne bi udeležila preventivnih akcij, če imam za preverjanje svojega zdravja to možnost. Vsak je sam odgovoren za svoje zdravje in tudi današnjo priložnost sem za to izkoristila, ne glede na to, da pazim pri prehrani, se veliko gibljem, rada sem v dobri družbi, kar se mi zdi tudi ena od dobrih terapij. Z rezultati meritev sem zadovoljna.« Oven od 21. 3. do 21. 4. Žal tokrat projekta, ki vam jemlje največ energije, ne boste zmogli sami. Enostavno bo preveč. Sploh, ker ste posegli na področje, na katerem niste doma. Zato boste potrebovali tudi strokovno pomoč. Poskušajte se sprostiti in bolj zaupati ljudem okoli sebe, četudi vas bo jezilo, ker se prav nič ne bo premaknilo z mrtve točke. Da boste nastalo situacijo diplomatsko rešili, se bo treba res potruditi. Kar se tiče ljubezni, vaš čas šele prihaja, saj veste, da se vam svet in nasprotni spol s pomladjo zdita vedno lepša. Letos ne bo nič drugače. Želeli si boste, da letošnjo pomlad preživite v dvoje. Bik od 22.4. do 20.5. Nikar se ne pritožujte na glas, saj boste s tem prilili olje na ogenj vsem, ki so škodoželjni. Ja, tokrat ste res slabo izbrali. A kar ste skuhali, boste morali pojesti. Počakajte, da se reč vsaj malo ohladi. Kar se tiče uspeha pri delu, karieri in vašega statusa v družbi, bo vse odlično. Sedaj veste, da se bo vaš trud vendarle poplačal, poznalo se bo tudi na bančnem računu. Če vam bo ta teden ušla kakšna neprijetna beseda, ne bo nič čudnega. Razpoloženje vam bo nihalo kot na dobri gugalnici. Vsako prosto minuto izkoristite za uživanje v naravi. Preden greste spat, pa poskušajte odmisliti vse težave, sicer bodo noči dolge in nemirne. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Tisti, ki ste zaljubljeni, boste v naslednjih dneh srečni kot že dolgo ne. Tudi zato, ker ste dolgo hrepeneli po tem, kar trenutno živite. Ne bo vam več nerodno pokazati, koliko vam pomeni partner. Na poti do srečnega konca pa žal ne manjka ovir, kar dobro vesta oba. Vsi vajinezveze ne bodo odobravali, nekateri vama bodo začeli metati polena pod noge. Strah vas bo, da vse skupaj preveč idealizirate. Kot kaže, ni tako. Resnica je, da bo tokrat šlo za pravo, iskreno ljubezen. Tisti, ki na pravo osebo in iskrice še čakate, pa boste še čakali. A ne prav dolgo. Želja po bližini se že prebuja skupaj s pomladjo, sedaj le na široko odprite oči in opazujte! Rak od 22.6. do 22.7. Zvezde vas opozarjajo, da v naslednjih dneh bolj pazite, kaj boste govorili, saj boste tudi veliko bolj gostobesedni kot sicer. Govorili boste tudi o stvareh, ki se vas sploh ne tičejo. Še slabše je, da niso preverjene. Tega raje ne počnite, saj se igrate z ognjem, sploh, če govorite o sodelavcih. Imate veliko želja, a tudi dosti volje, idej in znanja, zato se raje lotite poslovnega projekta, ki ga že dolgo odlašate. Če bodo želje prehude, vam jih ne bo težko zmanjšati. Z denarjem pa ravnajte previdno, izdatki bodo večji, kot ste računali. Sploh, ker ste si pred kratkim že privoščili preveč. Počutje bo močno odvisno od vremena. Lev od 23.7. do 23.8. V naslednjih dneh se boste morali ukvarjati z drugimi in njihovimi težavami, v katere se boste težko vživeli. Zato ni izključeno, da boste tokrat krepko jezni sami nase, ker vas bodo sploh pregovorili, da jih rešujete namesto njih. Zdelo se vam bo, da partnerju, ki vas bo nagovoril v to, preveč popuščate. Pravzaprav bo to kar držalo, saj se zgodba ponavlja. In to čisto prepogosto. Res, da vam bo zameril, a partnerju le povejte, da naj ne meša več v svoje igrice. Če vas ne bo razumel, se resno vprašajte, kaj mu pomenite. Potem pa dobro premislite, kako naprej. Prepogosto živite v laži, da bi se še lahko dobro počutili v svoji koži. Devica od 24.8. do 23.9. To, da spet tekmujete s sorodniki in prijatelji, vas spravlja v slabo voljo. Z nekaterimi boste težko držali korak, kar bo razlog za piko na i. Končno boste prekinili nemalokrat neumno početje. Če boste zmanjšali potrebe, bo vaše življenje lažje in lepše. Če ne, pa bostetako finančno zabredli, da svojih financ še dolgo ne boste mogli spraviti v red. Zavedajte se, da viri vaših dohodkov trenutno niso najbolj zanesljivi. Kar se ljubezni tiče, bo vse v najlepšem redu - končno je tu tudi koledarska pomlad, lepši in daljši dnevi pa bodo še okrepili čustva, ki so res iskrena. Še več energije boste imeli, če se boste odločili za spomladansko čiščenje telesa. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Vaša želja, da končate projekt, ki vam že nekaj mesecev jemlje preveč energije, se bo končno uresničila. Čeprav vas bo še nekaj dni strah, se bo izteklo po vaših željah. Slutnja, da bo vse tako kot mora biti, bo torej tudi tokrat prava. Novico, povezanoz vašimzdravjem, boste tokrat delili lez najbližjimi, ki si bodo oddahnili skupaj z vami. Največ težav pa boste imeli s tem, da se umirite in si priznate, da vam pravzaprav nič ne manjka. Zato boste potrebovali še nekaj tednov. Vmes se konkretno poskušajte lotiti projekta, ki bo v vaš dom prinesel bolj zdravo življenje. Oba s partnerjem ga nujno potrebujeta. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Do konca marca bodo vse naravne sile in tudi dobre zvezde končno na vaši strani. Sami pa boste morali poskrbeti, da vam ne bo dolgčas in da boste užili vsak dan posebej. Tega pač nihče ne more namesto vas. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni s svojimi zahtevami, željami in idejami. Drugi bodo v tem času predvsem vaši spremljevalci, z njimi se ne boste želeli ukvarjati. Naslednji dnevi bodo tudi polni odličnih idej. Naenkrat boste vedeli tudi, kako izboljšati stanje na bančnem računu. Če se boste lotili nakupa ali prodaje nepremičnine, tega ne počnite sami. Poiščite pomoč najboljšega strokovnjaka v vaši bližini. Strelec od 23.11. do 21.12. Od nedelje dalje vas čaka nekaj napornih dni in nujnih obveznosti. Vse bo teklo dobro, zato se vam bo samozavest, ki ste jo izgubili predvsem zaradi partnerjevih očitkov, vrnila v nekaj dneh. Napori pa ne bodo tako hitro pozabljeni, saj vas bo vse skupaj tudi telesno utrudilo. V marcu se žal še ne boste umirili. Za druga, bolj vedra področja v življenju, boste začeli skrbeti sredi prihodnjega tedna, ko bo najhujše že za vami. Na ljubezenskem področju bo vsak dan manj nemira, tudi zato, ker si boste končno vzeli več časa za partnerja. Le nase boste še vedno rahlo pozabljali. To boste občutili tudi na počutju. Vaše telo potrebuje več tekočine. Kozorog od 22.12. do 20.1. Največja želja bo, da se umirite. Strah vas bo, da ne boste pravočasno končali dela, ki vam veliko pomeni. Strah vas bo tudi, da bi kaj pomembnega spregledali. To sicer ni v vaši naravi, saj se po navadi s takimi rečmi ne obremenjujete. Tokrat pa dobroveste,da gretudiza projekt, ki lahko močnospremenivašo in družinsko prihodnost. Rešitev se bo nakazala v ponedeljek, ko boste dobili dobro uradno novico. Dobro veste, da ste le vi tisti, ki bo izbral, kako se bo vrtel vaš svet. Nič več vam ne morejo vzeti, zato se ne bojte. Možne so težave z zobmi. Kdaj ste nazadnje obiskali svojega zobozdravnika? Naročite se še danes! Vodnar od 21.1. do 19.2. Pred vami je nekaj mirnih dni, česar trenutno še ne verjamete. A vse, kar v preteklosti ni bilo tako kot ste želeli, se bo končno postavilo na svoje mesto. V teh dneh si boste zato rekli, da je življenje lepo in da ga morate še bolj uživati. Pa ne s poležavanjem na kavču ali postelji, ampak aktivno, v naravi. Postali boste bolj previdni in manj zaupljivi, saj si ne želite, da se to, kar ste doživljali, še kdaj ponovi. Vsaka šola nekaj stane, vaša pa se je k sreči dobro iztekla. Partner bo imel manjšo osebno krizo. Potrudite se, da mu jo olajšate. Prav vi ste tisti, ki imate to moč, drugim ne bo pustil blizu. Sobota bo romantična. Ribi od 20.2. do 20.3. Planeti vam v teh dneh napovedujejo velike premike na poslovnem področju in na področju ljubezni. Zna se zgoditi, da boste začeli novo razmerje ali pa se bo v obstoječem dogajalo kaj zelo dramatičnega, vendar po vaših željah in pričakovanjih. Boste pa vseeno nekoliko zmedeni. Ne boste namreč vedeli, kaj delate prav in kaj narobe. Naj vas ne bo strah, vprašajte tiste, ki to vedo. Zato ne boste izpadli nesposobni. Poslovne odločitve bodo plod dolgega tehtanja in preračunavanja. Res bo tvegana, a kmalu se bo izkazalo, da bo prava. Ljudem, ki vam jemljejo energijo, zaprite vrata! ■ ■ Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 20 20 TV SPORED «»^AS 22. marca 2018 Četrtek, 22. marca Petek, 23. marca Sobota, 24. marca Nedelja, 25. marca Ponedeljek, 26. marca Torek, 27. marca Sreda, 28. marca TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca, izob. odd. 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, petih, šport, vreme 13.30 Akcent: Gospodarske nagrade skozi čas 14.30 Slovenci v Italiji 15.00 Brez meja, odd. TV Lendava 15.50 Prava ideja: Šotori Petre 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Muzej za mir 18.05 Zu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Bančna luknja, 2. del 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Resna igra, kopr. film 01.25 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 03.15 Info-kanal 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, petih, šport, vreme 13.30 Bančna luknja, 2. del 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav, zab. odd. 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.05 Hitlerjev Hollywood, nem. dok. film 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.10 Info-kanal TV SLO T TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Minka, ris. 07.10 Telebajski, lutkovna nan. 07.35 Primer za prijatelje, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.50 Živalski čira čara, ris. 07.55 Zlatko Zakladko: Zeliščni vrt v 08.10 Na lepše Špitaliču lepše 08.50 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser. 09.30 Hišica v preriji, am. nad. 10.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, kvalifikacije, prenos iz Planice 12.35 Dobro jutro 14.40 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), prenos iz Tjumna 16.05 Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - moški, kratki m, posnetek iz Milana 18.05 Magazin Fifa - Pot v Rusijo 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 19.00 Mulčki, ris. 19.05 Veliki skok, kratki dok. film iz Slovenije 19.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 19.55 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 20.30 Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - športni pari, prosti program, prenos iz Milana 22.35 Strelec - krvava pogodba, kopr. film 00.35 Slovenska jazz scena: Podoba Slovenije: Anders Bergcrantz group 01.25 Glasbeni spoti 02.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, kvalifikacije, posnetek iz Planice 03.55 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), posnetek iz Tjumna 05.20 Glasbeni spoti pop 24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Grozni Gašper, ris. Oddbods, ris. Winx klub, ris. Hotel 13, 2. sez., 48. del Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Padli angel, 1. sez., 103. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 140. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 1. del Usodno vino, 1. sez., 57. del Jaz sem Luna, 2. sez., 14. del Padli angel, 1. sez., 104. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 2. del Resnične ljubezni, 1. sez., 141. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 14. del Moja boš, 1. sez., 92. del 24UR zvečer Riviera, 1. sez., 3. del Hiša iz kart, 4. sez., 8. del Vampirski dnevniki, 6. sez., 14. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.2S 7.S0 8.20 9.2S 9.SS 11.00 11.1S 12.1S 12.30 13.30 14.30 1S.3S 16.30 16.SS 17.SS 18.SS 18.S8 20.00 21.00 22.00 22.3S 23.3S 0.3S 1.2S 2.00 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.00 Skrbimo za zdravje, Priprava na porod in babištvo 11.00 Pop corn, Samuel Lucas, Mambo kings 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2555. VTV magazin, 17.15 Kultura, informativna oddaja 17.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo Svet kriptovalut. Kaj je blockchain? 18.20 Regionalne novice 18.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.50 Videospot dneva 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, Sekstakord, Frajerke 21.15 Regionalne novice 21.20 Kmetijski razgledi 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila 06.30 07.00 07.0S 07.10 07.3S 07.40 07.S0 07.SS 08.00 08.0S 08.2S 09.1S 10.00 10.40 11.0S 12.4S 13.2S 14.30 17.00 18.1S 20.1S 23.00 00.4S 01.SS 03.3S Otroški kanal Kravica Katka, ris. Minka, ris. Telebajski, lutk. nan. Primer za prijatelje, ris. Gozdna druščina, ris. Živalski čira čara, ris. Vse najboljše za rojstni dan, ris. Vetrnica: Glasbeni inštrumenti Iz popotne torbe: Jutranje napake Beneški Koper od 13. do 18. stoletja, dok. odd. Sledi, dok. odd. TV Maribor O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Dobro jutro Dober dan Nova Planica, dok. film Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, prenos iz Planice Bjatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), posnetek iz Tjumna Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - plesni pari, kratki ples, posnetek iz Milana Nogomet - prijateljska tekma, Avstrija : Slovenija, prenos iz Celovca Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - ženske, prosti program, posnetek iz Milana Glasbeni spoti Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, posnetek iz Planice Nogomet - prijateljska tekma, Avstrija : Slovenija, posnetek iz Celovca 05.25 Glasbeni spoti pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Zebra Zigbi, ris. 7.10 Grozni Gašper, ris. 7.20 Oddbods, ris. 7.25 Winx klub, ris. 7.50 Hotel 13, 2. sez., 49. del 8.05 TV prodaja 8.20 Dr. Oz, 5. sez. 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 104. del 11.00 TV prodaja 11.15 Resnične ljubezni, 1. sez., 141. del 12.15 TV prodaja 12.30 Iskre treh src, 1. sez., 2. del 13.30 Usodno vino, 1. sez., 58. del 14.30 Jaz sem Luna, 2. sez., 15. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 105. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 3. del 17.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 142. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 15. del 21.00 Moja boš, 1. sez., 93. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Eurojackpot 22.40 Nora Roberts: Točno opoldne, ameriški film 0.30 Foto studio, ameriški film 2.20 24UR zvečer, ponovitev 2.55 Zvoki noči 08.2S 08.SS 09.00 10.00 10.0S 11.20 11.4S 12.10 1S.30 1S.SS 16.SS 17.20 17.2S 17.SS 18.00 18.40 18.4S 19.10 19.1S 19.SS 20.00 21.00 21.0S 22.0S 23.0S 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža, Sekstakord, Frajerke Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev 2556. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Pop corn, Samuel Lucas, Mambo kings Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.20 07.40 08.0S 08.2S 08.40 08.S0 09.10 09.20 10.0S 10.20 10.S0 11.40 12.40 13.00 13.2S 13.S0 14.2S 14.S0 1S.20 1S.S0 17.00 17.20 17.40 18.00 18.30 18.3S 18.40 18.4S 18.SS 19.00 20.00 21.1S 21.4S 22.4S 23.20 01.20 01.4S 03.1S 04.10 Kultura, odmevi Srečo kuha Cmok: Tista o šmornu Biba se giba, ris. Marcelino Kruh in vino, ris. Sporočilo v steklenici, dok. ser. Čudogozd, igrane domiš. zgodbe Govoreči Tom in prijatelji, ris. Armanova skrivnost, nem. nad. Mulčki, ris. Male sive celice, kviz Infodrom, tednik za mlade Osvežilna fronta: Spletni vplivneži ali influencerji Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Iztok Mlakar Tednik NaGlas Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Mame, slov. nan. Ambienti Profil ser. vreme Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser. Popolna družina, hum. nan. Kuharija na kubik, kuharska odd. Ozare Miriam, ris. Pujsa Pepa, ris. Koyaa - Divji ležalnik, ris. Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz Bučke, izmišljene novice Zapuščina, danska nad. Poročila, šport, vreme Dobrodošli v New Yorku, am. fr. film Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal Cesarjev kuhar, japonska s Poročila ob petin, šport, vr TV SLO T 06.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 09.05 Čarokuhinja pri atu: Španija 09.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, ekipno, Rrenos iz Planice a lepše 12.55 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (M), prenos iz Tjumna 13.45 Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - moški, prosti program, posnetek iz Milana 14.55 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (Z), prenos iz Tjumna 15.40 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Z), vključitev v prenos iz Oberstdorfa 16.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, ekipno, posnetek iz Planice 17.55 Hišica v preriji, am. nad. 18.55 Infodrom, tednik za mlade 19.05 Osvežilna fronta: Spletni vplivneži ali influencerji 19.35 Monika, kratki dok. film iz Slovenije 20.00 Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - plesni pari, prosti ples, posnetek iz Milana 23.00 Pot na SP v nogometu 23.30 Derren Brown: Veliki rop umetnine 00.50 Glasbeni spoti 01.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, ekipno, posnetek iz Planice 05.20 Glasbeni spoti pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Zajčje uganke), ris. 7.05 Dibo, ris. 7.20 Smrkci, ris. 7.35 Čebelica Maja, ris. 7.50 Divja brata Kratt, ris. 8.15 Super krila, ris. 8.40 Tashijeve pustolovščine, ris. 9.05 Grizzy in glodavčki, ris. 9.15 Kraljevska akademija, ris. 9.40 Mia in jaz, ris. 10.05 TV prodaja 10.20 Jaz sem Luna, 2. sez., 11. del 11.20 Jaz sem Luna, 2. sez., 12. del 12.20 Jaz sem Luna, 2. sez., 13. del 13.20 TV prodaja 13.35 Skrbništvo, ameriški film 15.25 Zvezde plešejo 17.55 Preverjeno, ponovitev 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Ljubezen po domače 21.15 Matere in hčere, ameriški film 23.05 Skrbništvo, ameriški film 0.50 Wall Street, ameriški film 3.25 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Videospot dneva 09.45 Napovedujemo 09.50 Popotniške razglednice, Nova Zelandija 10.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Naj viža, Sekstakord, Frajerke 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (234) 18.20 Nanovo Svet kriptovalut. Kaj je blockchain? 18.40 Videospot dneva 18.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2557. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Vabimo k ogledu 20.30 Štirje letni časi z Biseri, posnetek 2. dela koncerta 21.45 Napovedujemo 21.50 Jutranji pogovori 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila 07.00 07.00 07.2S 07.30 07.3S 07.40 07.4S 07.SS 08.10 08.1S 08.20 08.2S 08.30 08.40 08.S0 09.0S 09.2S 09.3S 10.0S 10.1S 10.40 11.20 11.2S 12.00 13.00 13.2S 1S.2S 16.4S 17.00 17.20 18.40 18.4S 18.SS 19.00 20.00 20.30 21.20 21.S0 22.20 00.1S 00.2S 00.SS Živ žav Telebajski, lutk. nan. Čarli in Mimo, ris. Minka, ris. Penelopa, ris. Primer za prijatelje, ris. Vrtni palček Primož, ris. Gozdna druščina, ris. Profesor Baltazar, ris. Svet živali, ris. Dinko pod krinko, ris. Miriam, ris. Lili in Čarni zaliv, ris. Kalimero, ris. Mili in Moli, ris. Tabaluga, ris. In to je vse!, ris. Gumbek in Rjavček, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Džamila in Aladin, ang. nan. Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha: Moški - ženska, edina v različnosti Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd. Eva in Leon, fran. film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket In to je vse!, ris. Dobrodošli pri Jonu, ris. Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Mame, slov. nan. Intervju: Slavenka Drakulič Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dok. odd. Poročila, šport, vreme Pričevalci: Boris Pahor - slovenska vest stoletja, 1. del, dok. odd. Za lahko noč: Mladi slovenski balet: Gusai, pas de deux, plešeta Alena Medič in Yujin Muraishi Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, 01.4S Info-kanal Ljubezen po domače Vrtičkanje 24UR vreme 24UR Zvezde plešejo Lepotilni salon, ameriški film Jaz,jaz in jaz, ameriški film Zvoki noči 6.00 7.00 7.01 7.0S 7.20 7.3S 7.S0 8.1S 8.40 9.0S 9.2S 9.3S 10.00 10.2S 10.S0 11.0S 12.0S 13.0S 13.20 1S.1S 17.00 18.1S 18.SS 18.S8 20.00 22.30 0.40 2.2S PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (233), Sonček obešanka 09.55 Napovedujemo 10.00 2556. VTVmagazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 2557. VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Ko lutke oživijo, oddaja ob svetovnem dnevu lutk 13.00 Skrbimo za zdravje, Priprava na porod in babištvo 14.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.50 Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje 15.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.45 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Kraljeva čajanka 18.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Sekstakord, Frajerke 21.15 Napovedujemo 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.15 Videostrani, obvestila 06.10 07.00 10.1S 10.4S 11.20 12.0S 12.2S 13.00 13.30 14.30 1S.00 1S.3S 16.0S 16.2S 17.00 17.30 17.SS 18.00 18.10 18.20 18.SS 19.00 20.00 21.00 21.SS 22.00 22.SS 23.3S 00.40 01.0S TV SLO T 06.30 Duhovni utrip 06.45 Koda, izob. odd. 07.20 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, novozel. dok. ser. 07.45 Glasbena matineja: Vokalna skupina Plamen iz Toronta, koncert ob 25-letnici 08.30 Hišica v preriji, am. nad. 09.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, prenos iz Planice 12.35 Slastna kuhinja: Cezarjeva solata s piščancem 12.50 Svetovni popotnik: Cesta 40: Andi 13.55 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (M), prenos iz Tjumna 14.40 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Z), vključitev v prenos iz Oberstdorfa 15.55 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (Z), prenos iz Tjumna 16.50 Rokomet - kvalifikacije za EP (Z) - Slovenija : Islandija, prenos iz Celja 18.20 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, posnetek iz Planice 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Zgodba o Bogu: Stvarjenje, am. dok. ser. 20.55 Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - revija, posnetek iz Milana 23.00 Ambienti 23.30 Bučke, izmišljene novice 23.55 Kdo bi vedel, zabavni kviz 01.10 Glasbeni spoti 02.15 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, posnetek iz Planice 04.05 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (M), posnetek iz Tjumna 05.20 Glasbeni spoti pop 24UR,, ponovitev OTO čira čara Zajčje uga Dibo, ris. Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris. Divja brata Kratt, ris. Super krila, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Maša in medved, ris. Kraljevska akademija, ris. Mia in jaz, ris. Mary-Kate in Ashley, ris. TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 14. del Jaz sem Luna, 2. sez., 15. del Mafere in hčere, ameriški film Princ in jaz 4, ameriški film Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Kuharija na kubik, kuharska odd. 10 domačih Vem!, kviz NaGlas Zlata dekleta, am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Panoptikum: Pametni novi svet? S-prehodi Doberdan,Koroška Osmi dan Z glasbo in s plesom: Operne arije: Mezzosopranistka Monika Bohinec Zlata dekleta, am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Čist zares, mlad. dok. ser. Novice Young Village Folk: Služba v divjini - haskiji in naravna dediščina so izziv, da si ustvariš delovno mesto Lili in Čarni zaliv, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Pisave: Slavenka Drakulič, Lukas Barfuss in Maylis de Kerangal Glasbeni večer: Mate Bekavac, Zbor in Orkester SF, KZ Dekor in Vladimir Kulenovič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.00 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Minka, ris. 07.10 Telebajski, lutkovna nan. 07.35 Primer za prijatelje, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.55 Zivalski čira čara, ris. 08.00 Minka, ris. 08.05 Sprehodi v naravo: Drevesa po krošnjah 08.15 Časoples, plesna odd. 09.10 Aktivatorji: Pravica za vse 09.40 Daulagiri, dok. film 10.50 Trojanke, dr. Svetlana Slapšak, dok. film 12.00 Dobro jutro 14.50 Ljudje in zemlja, izob odd. TV Maribor 16.00 Izzivi - obrt in podjetništvo, inf. odd. TV Maribor 16.30 Halo TV 17.15 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Čudogozd, igrane domiš. zgodbe 19.05 Animiranka, anim. pravljica 19.15 Minka, ris. 19.20 Bukvožerček, otroška odd. o knjigah 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Svetovni popotnik: Cesta 40: Patagonija 20.55 Inšpektor Banks, brit. nad. 21.50 Broadchurch, brit. nad. 22.45 Obleganje Sarajeva, fran. dok. odd. 00.25 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.2S 7.S0 8.0S 8.20 9.2S 9.SS 11.00 11.1S 12.1S 12.30 13.30 14.30 1S.3S 16.30 16.SS 17.SS 18.SS 18.S8 20.00 21.00 22.00 22.3S 23.30 0.30 1.2S 2.00 © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2557. VTV magazin, 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Pop corn, Samuel Lucas, Mambo kings 17.55 Napovedujemo 18.00 Odprta tema: Neizvajanja pravnomočnih odločb o usmeritvi otrok s posebnimi potrebami 19.00 Regionalne novice 19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Aktualno: 50 let Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem 21.00 Regionalne novice 21.05 Štirje letni časi z Biseri, posnetek 2. dela koncerta 22.20 Napovedujemo 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.50 Videostrani, obvestila 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Moški - ženska, edina v različnosti 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio City 14.40 Kino Fokus 15.00 Lučka, odd. TV Lendava 15.30 Kalimero, ris. 15.40 Čudogozd, igrane domiš. zgodbe 16.00 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Koda, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Zvenkci, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Kjer bom doma, avstral. nad. 20.55 Morja - skrivnost izginule plastike, fran. dok. odd. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.05 Pričevalci: Ivo in Teja Bavčar 00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.30 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Minka, ris. 07.10 Telebajski, lutk. nan. 07.35 Primer za prijatelje, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.55 Zivalski čira čara, ris. 08.00 Srečo kuha Cmok: Tista o šmornu 08.15 Martina in ptičje strašilo: Velikonočni zajec 08.40 Village Folk: Srečni pujsi, dok. ser. 09.10 Slovenski magazin 09.50 Hišica v preriji, am. nad. 11.00 Halo TV 11.35 Dobro jutro 14.10 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 14.55 Čarokuhinja pri atu: Tajska 15.10 Kdo bi vedel, zabavni kviz 16.30 Halo TV 17.15 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih 19.20 Čudovita Japonska, jap. nan. 19.55 Nogomet - prijateljska tekma, Slovenija : Belorusija, prenos iz Ljubljane 22.20 Mejniki zvoka, am. dok. ser. 23.20 Ime mi je Nasilje, grško-fr. film 00.55 Glasbeni spoti 02.00 Nogomet - prijateljska tekma, Slovenija : Belorusija, posnetek iz Ljubljane 03.45 Zabavni kanal, glasbeni spoti 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia 11.00 Vem!, kviz 11.35 Slastna kuhinja: Goveja rulada z omako 11.50 Pisave: Slavenka Drakulič, Lukas Bärfuss in Maylis de Kerangal 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Intervju: Slavenka Drakulič 14.35 Duhovni utrip 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice, kviz 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Dobrodošli pri Jonu, ris. 18.10 Mimi in Liza, ris. 18.15 Dobrodošli pri Jonu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Film tedna: Žejna srca, ind. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Sveto in svet 23.55 Turbulenca, izob. odd. 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.00 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Minka, ris. 07.10 Telebajski, lutkovna nan. 07.35 Primer za prijatelje, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.50 Živalski čira čara, ris. 07.55 Ribič Pepe: Marko skače 08.15 Lučka, odd. TV Lendava 09.00 10 domačih 09.50 Hišica v preriji, am. nad. 11.00 Halo TV 11.35 Dobrojutro 13.55 Dober dan: Iz mariborskega studia 14.40 Vikend paket 16.00 Ambienti 16.30 Halo TV 17.15 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 19.00 Profesor Pustolovec, poučna odd. 19.20 Čudovita Japonska, jap. nan. 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Na utrip srca: Mstislav Rostropovič - neupogljivi lok, fran. dok. film 21.30 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek 22.20 Bleščica, odd. o modi 22.55 Prevara, ameriška nad. 00.10 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop pop 24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Grozni Gašper, ris. Oddbods, ris. Winx klub, ris. Hotel 13, 2. sez., 50. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 3. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 105. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 142. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 59. del Moja boš, 1. sez., 93. del Jaz sem Luna, 2. sez., 16. del Padli angel, 1. sez., 106. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 4. del Resnične ljubezni, 1. sez., 143. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 16. del Moja boš, 1. sez., 94. del 24UR zvečer Riviera, 1. sez., 4. del Hiša iz kart, 4. sez., 9. del Vampirski dnevniki, 6. sez., 15. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.2S 7.S0 8.0S 8.20 9.2S 9.SS 11.00 11.1S 12.1S 12.30 13.30 14.3S 1S.3S 16.30 16.SS 17.SS 18.SS 18.S8 20.00 21.00 22.00 23.00 23.3S 0.4S 1.3S 2.10 24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Grozni Gašper, ris. Oddbods, ris. Winx klub, ris. Hotel 13, 2. sez., 51. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 4. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 106. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 143. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 60. del Moja boš, 1. sez., 94. del Jaz sem Luna, 2. sez., 17. del Padli angel, 1. sez., 107. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 5. del Resnične ljubezni, 1. sez., 144. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 17. del Moja boš, 1. sez., 95. del Preverjeno 24UR zvečer Hiša iz kart, 4. sez., 10. del Vampirski dnevniki, 6. sez., 16. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči © 6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.2S 7.S0 8.0S 8.20 9.2S 9.SS 11.00 11.1S 12.1S 12.30 13.30 14.3S 1S.3S 16.30 16.SS 17.SS 18.SS 18.S8 20.00 21.00 22.00 22.3S 23.3S 0.40 1.3S 2.10 24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Grozni Gašper, ris. Oddbods, ris. Winx klub, ris. Hotel 13, 2. sez., 52. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 5. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 107. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 144. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 61. del Moja boš, 1. sez., 95. del Jaz sem Luna, 2. sez., 18. del Padli angel, 1. sez., 108. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 6. del Resnične ljubezni, 1. sez., 145. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 18. del Moja boš, 1. sez., 96. del 24UR zvečer Riviera, 1. sez., 5. del Hiša iz kart, 4. sez., 11. del Vampirski dnevniki, 6. sez., 17. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Aktualno: 50 let Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem 11.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Peter Klepec, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2558. VTV magazin, 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Gospodarstveniki: mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije 21.30 Vabimo k ogledu 21.35 Kmetijski razgledi 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2558. VTV magazin, 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Aktualno: 50 let Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (UI 235) 18.20 Krava na mesecu, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno: Razvoj Bolnišnice Topolšica 21.00 Regionalne novice 21.05 Popcorn 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila Naš čas, 22. 3. 2018, barve: CM K, stran 21 22. marca 2018 «»SÜAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček KUMERDEJ, Mojca: Temna snov od - Odrasli / 821.163.6-32 Slovenska kratka proza Temna snov je zbirka enajstih novel slovenske pisateljice Mojce Kumerdej. V njih najdemo nepojasnjene in nerazumne skrivnosti, ki v isti meri protagoniste privlačijo in odbijajo. Zaradi svojih globokih potlačenih nemoralnih gonov včasih izgubijo celo svojo dušo. V zgodbah se srečamo s tabuji - smrt, darovanje organov, zloraba otrok, izkoriščanje delavcev, serijski mori- m MOJCA KUMERDEJ Temna snov - preizkušeno dober! REZMAN, Peter: Nujni deleži ozimnice od - Odrasli / 821.163.6-32 Slovenska kratka proza Zbirka Nujni deleži ozimnice vsebuje štiri krajše zgodbe: Dan, Brez obresti, Vezana vloga, Ostanki za žlahto. Dogajanje v vseh zgodbah je umeščeno na primestno območje. Iz njih veje pohlep po materialnih dobrinah. V noveli Dan oče okleva pri dveh odločitvah: ali naj premladi hčeri prepusti odločitev o tem, da obdrži otroka in se posledično poda v materialno negotovost; obenem pa ga bega tudi lačna potepuška psica, ki se potika okoli njegovega doma -naj ji nasuje briketov in prekine njeno lakoto ali raje ne ...? V Brez obresti spoznamo prijateljstvo med upokojenim profesorjem ter njegovim bivšim učencem, ki izpuhti v zrak, ko postane jasno, da ima profesor lec, vohun, robot ... Vsaka se nas dotakne na drugačen način, vsekakor pa ob nobeni ne ostanemo hladnokrvni. Zaznamo tudi duhovitost, ki se včasih bolj, drugič manj prikrade na površje. Avtoričina posebnost ter globoka prefinjenost nas vodita od začetka do konca te presunljive knjige. »Lahko si predstavljam bolečino, ki spremlja umirajoče in njihove bližnje. A čas dolgotrajnega umiranja je priložnost, zadnja priložnost za izrekanje tistega, kar je leta ostajalo nemo in kar že dolgo ali nikoli ni bilo izrečeno. Z nenadno smrtjo, ki nepričakovano zareže v življenje, pa je konec vsega, tudi časa za popravke. Bolj kot smrt me bolijo besede, površno in nepremišljeno izrečene besede tistega hladnega januarskega jutra, pa tudi one druge, ki bodo za vedno ostale neizrečene - moje in njegove neizrečene besede.« (novela Čas potem) Gospa Mojca Kumerdej bo gostja ob osrednji prireditvi Noči knjige, ki jo pripravljamo v naši knjižnici 23. aprila. Takrat in nato še mesec dni bo na ogled tudi razstava o pisateljici na osrednjem razstavišču. WINTER, Claudia: Marelični poljubi od - Odrasli / 821-311.2 Družbeni romani Lahkoten roman, ki nas popelje v Italijo, med družino, ki ima v lasti nasad marelic ter tratorio Tre camini. Glavni akterji se srečajo na precej nenavaden način. Nemška kulinarična novinarka Hanna napiše kritiko italijanske restavracije, ki jo je obiskala. Zaradi tega njena lastnica Giuseppa Camini doživi srčni infarkt ter umre. Po spletu naključij njena žara pristane prav v rokah Hanne. Z velikim občutkom krivde se novinarka poda na pot v Italijo, da vrne žaro potomcem ter se za dejanje osebno opraviči. Tam naleti na starkinega vnuka Fabri-zia, ki je natanko takšen moški, ki jih Hanna ne mara. Ampak zaradi občutka krivde privoli celo v poroko z njim, saj bi le-ta zaradi oporoke koristila obema. Zgodba se popolnoma zaplete, ko med njima vzklije-jo močna čustva, ki pa vse prej kot to, kar bi si želela ... Lahkotna ljubezenska romanca, ki nas vodi po sončni Italiji in preko besede kar okušamo njihove sončne dobrote. Na koncu knjige so dodani štirje recepti, o katerih beremo v romanu. Nonin kunec z marelicami bogate prihranke. Zgodba se nato zaplete kot kriminalka. Vezana vloga oriše demen-tnega očeta ter mamo, ki skrbi zanj; sina pa bolj kot njuno počutje zanimajo finančne rezerve, ki ju imata starša. Ostanki za žlahto so izjemno dober opis tega, kaj se ob istočasnem dogajanju preteka v možganih udeleženih. Za mizo doma sorodniki čakajo na žaro pokojnice. Njihove misli so bolj usmerjene v zamere, ki tlijo med njimi kot v žalost, da so izgubili bližnjo osebo. Čakajo na njeno zapuščino, vsi računajo nanjo. Zgodbo še zaokroži soseda, ki skozi okno svoje hiše opazuje dogajanje in si prav tako po svoje tolmači videno. SCOTT, Nikola: Materina senca od - Odrasli / 821-311.2 Družbeni romani Zgodba mladega dekleta, ki se zaljubi v prepovedanega fanta. Elisabeth je preprosto dekle, on sin v družini iz visokih krogov. Ljubezen je močna, vzajemna, vihrava. Konča se z dekletovo zanositvijo in fantovo poroko z drugo nevesto. Na svet prideta dvojčici, ki ju takoj po porodu ločijo. Deklici v otroštvu in tudi kasneje v mladih letih niti pomislita ne, da imata nekje sestro dvojčico. Ob tem nenadnem spoznanju pa se vsuje plaz dogodkov, občutij ter novih spoznanj o njuni skupni zgodovini. Zakaj? Kdo se je odločil za ločitev malih deklic? In kdo je izbral tisto, ki so jo oddali v posvojitev? Nešteto vprašanj in nezace-ljenih ran, ki se odpirajo, vse dokler ne pride resnica na dan. V knjigi se ves čas prepletajo zgodba matere (v obliki dnevnika) ter zgodbi njenih hčera. Vse je minljivo, vendar odločitve v preteklosti še kako odzvanjajo v sedanjosti! a Stanka Ledinek CITY CENTER Celje • Četrtek, 22.3. Biotržnica • Petek, 23.3. od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 25.3. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Kokoš in jajce • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 25.3.2018 na osrednjem prostoru - Bonton za male lumpe v izvedbi Gledališča BIČIKLETA • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 22. marec 10.00 Vila Bianca Projekt Smart Commuting: Dnevna mobilnost - pametne rešitve? 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Notranja preobrazba 16.30 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Trening starševstva: Čustvena inteligenca v vzgoji 17.00 AZ Ljudska univerza Velenje Bachove cvetne esence za prebuditev in harmonijo 19.00 Galerija Velenje Refleksije: pregledna razstava Borisa Jesiha, odprtje razstave 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Potepanje po Nepalu, potopisno predavanje 20.30 Max klub Velenje Ajda Stina Turek Quartet, 5. koncert Max klub jazz festivala 2018 Petek, 23. marec 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Delavnica uporabe pametnih telefonov 17.00 Gasilski dom Skale Velikonočne delavnice: Izdelovanje snopov 18.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga - Vinko Moderndorfer: Kit na plaži 19.00 Galerija Fbunker Odprtje fotografske razstave Aljoše Videtiča 20.00 Rdeča dvorana Velenje Maturantski ples Šole za rudarstvo in varstvo okolja, Strojne šole, Elektro in računalniške šole ter Šole za storitvene dejavnosti Velenje 21.00 eMCe plac Turnir v ročnem nogometu Sobota, 24. marec 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 10.30 Galerija Velenje Galerijska sobotnica: Pirhi malo drugače 15.00 Grilova domačija Velikonočna ustvarjalnica na Grilovi domačiji 17.00 Velenjski grad Sobotni glasbeni popoldnevi na Velenjskem gradu 20.00 Rdeča dvorana Velenje Maturantski ples Gimnazije Velenje 21.00 eMCe plac Klubski večer: DJ Kiddo Nedelja, 25. marec 8.30 Pri cerkvi sv. Jožefa v Škalah 8. Jožefov sejem in 4. srečanje godovnikov v Škalah 13.00 Efenkova 61 b, Velenje Vegetarijansko kosilo za zdravje in družbo, kuharska delavnica 16.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ujemi žarek, koncert ansambla Žarek ob izidu CD-plošče Ponedeljek, 26. marec 13.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Brainbox, neformalno druženje 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Teden pisanja z roko 2018: Skrita sporočila v pisavi otrok in odraslih Torek, 27. marec 8.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana 27. seja Sveta Mestne občine Velenje 9.30 Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Borisa Jesiha 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Italijanščina ob kavi 17.00 Vila Rožle Torkova peta: Velika noč, ustvarjalnica za otroke in odrasle 17.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, 35. zaključna prireditev 17.30 Večnamenski dom v Vinski Gori Proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami z gostjo Marijo Kuzman 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku Sreda, 28. marec 9.00 AZ Ljudska univerza Velenje Vse za vas, a nič namesto vas 11.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Zdrav življenjski slog: Preženimo spomladansko utrujenost z zelišči 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje Odkrivanje sebe skozi ples 17.00 Vila Bianca Družinska razstava Nade in Klavdija Margona 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 17.00 Galerija Velenje Javno vodstvo po razstavi Borisa Jesiha 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Aromaterapija - pomladni vonji citrusov ŠOŠTANJ Četrtek, 22. marec 8.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična joga Petek, 23. marec 9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine 16.00 Kavarna Šoštanj Srečanje "Vesnino sonce" -izmenjava semen, sadik in izkušenj vrtnarjenja. 17.00 Kavarna Šoštanj Dokumentarno-igrani otroški film - Kje raste kruh (vstop prost) 18.00 Kinodvorana Topolšica Prireditev za materinski dan Ponedeljek, 26. marec 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 27. marec 8.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Pomladni vonji citrusov Sreda, 28. marec 10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 24. marec 8.00 Vaške skupnosti in prireditveni prostor MC ŠOP Čistilna akcija (V primeru slabega vremena bo akcija v soboto, 7. aprila.) 10.00 Kulturni dom Gorenje Velikonočne ustvarjalne delavnice: izdelava in dekoracija snopov 18.00 Kulturni dom Gorenje Gledališka predstava ob materinskem dnevu: Pokljuški zdravnik - dr. Grabner v izvedbi KUD "Kamot" iz Zasipa pri Bledu. Vstopnina 5,00 EUR, ženske imajo prost vstop 20.00 Hiša mladih Štart:up Savinjska, SAŠA inkubator 21.00 Hiša mladih Cocktail party KŠŠF Nedelja, 25. marec 10.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet (1. LMD) - Šmartno 1928 : NK Brežice, ŠD ŠoP 17.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Komedija Diagnoza: Fotr!, KD Gornji Grad Sreda, 28. marec 8.30 Dvorana Marof Podjetniški zajtrk 13.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Predavanje: Varstvo in zaščita vinogradov 16.30 Dvorana Marof Županov sprejem za novorojenčke Lunine mene 1 24. marec, ob 16:35 - prvi krajec Pomladni koncert Zarje Šoštanj - To nedeljo, 25. marca, pripravlja Pihalni orkester Zarja tradicionalni koncert. V nasprotju s prejšnjimi leti, ga tokrat ne posvečajo le materinskemu dnevu, temveč pomladi. Kot so pojasnili, želijo že z imenom koncerta sporočiti, da so na njem dobrodošli vsi. V okviru koncerta se bo na odru šoštanjskega kulturnega doma predstavilo okrog 60 glasbenikov Pihalnega orkestra Zarja, program pa bo popestril vokalni oktet ter pevka Natalija. Prireditev bo v nedeljo ob 18. uri, vstop pa je prost. Pirhi malo drugače V soboto, 24. marca, bodo ob 10.30 v Galeriji Velenje pripravili praznično obarvano delavnico v duhu prihajajoče velike noči, s katero bodo obudili del kulturne dediščine. Udeleženci bodo izdelali prav posebna velikonočna jajca in se hkrati seznanili z ročnim pol-stenjem volne oziroma filcanjem, ki velja za eno najstarejših tehnik tekstilne umetnosti. Delavnico bosta vodili likovna pedagoginja Nina Cvirn in akademska slikarka Uršula Skornšek. Zanimiva velikonočna delavnica pa bo prav tako v soboto potekala na Grilovi domačiji v Vinski Gori. Začela se bo ob 15. uri. Muzej Velenje bo z društvom Revivas in društvom Šaleških likovnikov predstavil velikonočne šege in navade ter izdelovanje velikonočnih snopov, rož iz krep papirja in krašenje pirhov. Znate narediti butaro? V soboto bo gotovo spet zelo živahno na velenjski tržnici. Poleg običajnega sejma bodo namreč člani treh velenjskih turističnih društev pokazali, kako se izdela butara in tu- di tako oživili del kulturne dediščine v času velike noči. Velikonočna razstava v dvorcu Gutenbuchel Šoštanj - V petek, 23. marca, ob 17. uri bodo v dvorcu Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju odprli Velikonočno razstavo. Razstava bo na ogled do 2. aprila (sobota, nedelja, praznik od 11. do 20. ure, delavnik od 16. do 20. ure). Glavni pokrovitelj razstave je Občina Šoštanj, vstopnina pa je 5 evrov. KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka LEO DA VINCI: MISIJA MONA LISA Leo Da Vinci: Mission Mona Lisa, sinhro-nizirana animirana družinska pustolovščina, 80 minut (Italija) Režija: Sergio Manfio Slovenski glasovi: Miha Rodman, Luka Markus Štajer, Nina Kaludjerovic, Uroš Buh, Žiha Bunič, Maša Tiselj Sobota, 24. 3., ob 18.00 Nedelja, 25. 3., ob 16.00 - otroška matineja JAZ, TONYA I, Tonya, Biografska športna drama, 119 minut (ZDA) Režija: Craig Gillespie Igrajo: Margot Robbie, Caitlin Carver, Sebastian Stan, Mckenna Grace, Allison Janney, Bojana Novakovic Petek, 23. 3., ob 18.00 Nedelja, 25. 3., ob 20.30 OGNJENI OBROČ: VSTAJA Pacific Rim: Uprising, akcijski pustolovski film, 111 minut (ZDA) Režija: Steven S. DeKnight Igrajo: John Boyega, Scott Eastwood, Jing Tian, Cailee Spaeny Petek, 23. 3., ob 22.30 Sobota, 24. 3, ob 20.00 Nedelja, 25. 3., ob 18.00 ODRAŠČANJE Dokumentarni film, 79 minut (Slovenija) Režija: Siniša Gačic in Dominik Mencej Nastopajo: Daja, Jedrt in Tibor Petek, 23. 3., ob 21.00 - mala dvor. Nedelja, 25. 3., ob 17.45 - mala dvor. OBLIKA VODE The Shape of Water, fantazijska drama, 123 minut (ZDA) Režija: Guillermo Del Toro Igrajo: Sally Hawkins, Michael Shannon, Richard Jenkins, Doug Jones, Octavia Spencer, David Hewlett, Nick Searcy Petek, 23. 3., ob 20.15 DVOJNI LJUBIMEC L'amant double, romantični triler, 107 minut (Francija, Belgija) Režija: François Ozon Igrajo: Marine Vacth, Jérémie Renier, Jacqueline Bisset, Myriam Boyer, Fanny Sage Sobota, 24. 3, ob 22.00 Nedelja, 25. 3., ob 19.00 - mala dvor. Ponedeljek, 26. 3., ob 19.00 - mala dvorana KOYAA IN NAGAJIVI PREDMETI Animirani filmi za najmlajše, brez dialoga za starost 3+, 32 minut (Slovenija) Filmi: KOYAA - LAJF JE ČIST ODBIT, KOYAA - RAZIGRANI AVTOMOBILČEK, KOYAA -DIVJI LEŽALNIK, KOYAA - LETEČI ZVEZEK, KOYAA - PLEŠOČE NOGAVICE, KOYAA - VZTRAJNE NALEPKE, KOYAA - ZMRZLJIVI ŠAL, ŽIVJO, KOYAA! - dokumentarni film o zakulisju ustvarjanja. Režija: Kolja Saksida Nedelja, 25. 3., 17.00 - mala dvorana PETDESET ODTENKOV SVOBODE Fifty Shades Freed, romantični triler, 105 minut (ZDA) Režija: James Foley Igrajo: Dakota Johnson, Jamie Dornan, Kim Basinger, Eric Johnson Ponedeljek, 26. 3., ob 17.30 FOXTROT Drama, 113 minut (Izrael, Švica, Nemčija, Francija) Režija: Samuel Maoz Igrajo: Lior Ashkenazi, Sarah Adler, Yona-tan Shiray, Gefen Barkai, Dekel Adin Ponedeljek, 26. 3. ob 20.00 - filmsko gledališče Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC "^AS 22. marca 2018 Nagradna križanka »Optika Paka« me narocni '"WAS Za naročnike do 8 številk zasloni! Pokličite 03/ 898 17 51 KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si Hfir ¿i¡¡¡¡]¿|F¡íj¿i«í|| Zdravnik svetuje ... Sašo Puncer, dr. med., v specialist ortoped Življenje brez bolečin. Bolečine so najpogosteje posledica mikroskopsko majhnih raztrganin (mikropoškodb) in posledičnega vnetja ahilove tetive in/ali njene ovojnice. Ko je ahilova tetiva poškodovana (ali boleča), jo smemo obremenjevati le do praga bolečine. Pri tendinitisu ahilove tetive je najboljša preventiva izogibanje dejavnikom tveganja za nastanek poškodbe. Športnik naj trening prilagodi fazi poškodbe. V akutni fazi tendinitisa so pomembni hlajenje z ledom, ultrazvočna terapija in globoka frikcijska terapija v kombinaciji z raztezanjem. Pri tendinozi svetujemo injiciranje posebnih »koktajlov«, ki izboljšajo proliferacijo celic v poškodovanem tkivu, terapijo z udarnimi valovi in injiciranje s trombociti bogate plazme. Tudi trn v peti je zelo pogost problem v stopalih, zaradi katerega trpi vedno več ljudi. Bolečino v peti in petni trn povzroča plantarni fascitis, ki je vnetje ligamenta na dnu stopala (plantarne fascije). Pri lajšanju bolečin zaradi plantarnega fascitisa so potrebni počitek, izogibanje dolgotrajni hoji, teku in preveč intenzivni športni dejavnosti, uporaba ledu na mestu vnetja, raztezne vaje za mečne mišice in plantarno fascijo, uporaba ustreznih vložkov za čevlje in nevromišični taping. K bolečini v stopalih ali ahilovi tetivi je treba pristopiti resno in odgovorno, saj je zdravljenje pogosto dolgotrajno. .......................................»€ UDARNI RADIALNI VALOVI 4 + 1 GRATIS Terapija z udarnimi radialnimi valovi je zelo učinkovita za razbijanje kalcija, za odpravljanje trnov v petah, pri bolečinah v Ahilovi tetivi, pri bolečinah v rami in v komolcu. Ponudba velja ob predložitvi tega kupona in nakupu 4 terapij z radialnimi udarnimi valovi, v času do 31. 03. 2018. Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu CEBULICE BEGÖNNE, LILIJE, DALIJE. SADIKA MAČEHA VITL N ZvamiinZaVas! Optika Paka, d. o. o. Rudarska 1, Velenje (Hotel Paka - pri vhodu v kino- dvorano) Tel.: 03/ 588 50 91 GSM: 031 494 700 Delovni čas: Pon. - pet. 09.00 - 18.00 Sob. 09.00 - 12.00 NOVO!!!!! Tovarniška prodaja očal: • priznanih blagovnih znamk • visokokakovostna dioptrijska stekla (Essilor Francija) Za vse izdelke velja: • 1-letna garancija • certifikat o poreklu Imamo koncesijo ZZZS, zato sprejemamo naročilnice in recepte! Brezplačen pregled - določitev dioptrije za Vaša očala in kontaktne leče Prijazno vabljeni! Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 2. aprila 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Optika Paka«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE 041 813 949 #S1F (BČS) SEMENA! VRTNIN, CVETLIC IN ZELIŠČ! V MESECU I SUHA DRVA (1x1x1,8m) KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 12. do 18. marca koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Skalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 12. do 18. marca (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu Zdravniški nasveti, gostja: Mateja Strband, dr. med., psihologinja iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Tema: kako prepoznati začetek demence? ČETRTEK, 22. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 23. marca I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 24. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 25. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 26. marca 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 27. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 28. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 12. do 18. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, obč2ine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 12. do 18. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka v Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 11 15. marca 2018 »'^CAS OBVESCEVALEC 23 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495. PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. HLEVSKI GNOJ, listnat, prodam. Gsm: 041 942 898 RAZNO BUKOVA DRVA, možen razrez in dostava, prodam. Gsm: 041 786 154 PRALNI STROJ BOSCH, l. 2015, cena 120 €, prodam. Tel. 03 891 14 88 SONY X-peria Z1 pametni telefon, lepo ohranjen, star 2 leti, prodam za 80 €. Gsm: O4I 692 995 RAČUNALNIK E2180/2/300, osebni, pripravljen za uporabo. prodam za 30 €. Gsm: O4I 692 995 ŽIVALI NESNICE, ki so cepljene, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 25. marca, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. PODARIM USNJEN trosed, podarim. Gsm: 041 969 210 PREDSOBNA omara, velika, naravni les, podarim. Gsm: 041 858 309 TELEVIZOR, podarim. Gsm: 031 674 873 ZAHVALA LEPO se zahvaljujem poštenemu najditelju, ki je 24. 2. 2018 na ban-komatu Delavske hranilnice na Kidričevi 12, Velenje, našel 100 € in jih prinesel na policijsko postajo. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 24.3. in 25. 3. 2018 - Andreja Kumer Prislan, dr. dent. med.; VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo. SMRTI TOPOLŠEK VLADIMIR, roj. 1931, Velenje, Šlandrova cesta 2B VIDEMŠEK EMA, roj. 1925, Šoštanj, Florjan 272 VEDENIK KRISTINA, roj. 1933, Velenje, Podkraj pri Velenju 4A Nagrajenci nagradne križanke »Svečarstvo Lesk«, objavljene v tedniku Naš čas, 8. marca 2018 so: • Ana Oberč, Florjan 184, 3325 Šoštanj • Marina Mandelc, Rečica ob Paki 7 c, 3327 Šmartno ob Paki • Marija Grubelnik, Šenta-nel 18, 2391 Prevalje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrado dvignejo v Trgovini Lesk, Partizanska cesta 10, Velenje. Rešitev križanke: VELIKONOČNE DEKORACIJE. od 23. 3. do 29. 3. - 23. marca 2001 so v velenjskem Gorenju v prisotnosti takratnega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana predali namenu novo tovarno hladilno--zamrzovalne tehnike in novo Galvano; - 24. marca 1923 se je v Družmir-ju rodil zdravnik in profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Jože Stropnik; ukvarjal se je z rentgensko diagnostiko urotrakta, srca in ožilja ter akutnih primerov v travmatologiji; bil je tudi priznan strokovnjak za rentgensko opremo v medicini; umrl je 11. junija 1982 v Ljubljani; - 24. marca 1947 se je v Trbovljah rodil gledališki ustvarja- habit nepremičnine Habtt, d.o.o. Koroška 4£, Velenje tel.: 03/ 897 5130. gsm: 041/ 665 223 Prodaja, stanovanje, 3-sob-no: VELENJE, GORIŠKA PRI OBRAČALIŠČU, 89,1 m2, 3-sobno, adaptirano l. 2005, P/5 nad., EI v izdelavi, 89.000 € Prodaja, hiša, samostojna: PODKRAJ PRI VELENJU, 182 m2, adaptirana l. 1999, 1.184 m2 zemljišča, EI v izdelavi, 149.000 € več na www.habit.si radio velenje lec, pedagog, družbenopolitični delavec in veteran vojne za Slovenijo Karel Drago Seme iz Velenja; - 24. marca 1974 je bilo v Velenju balkansko prvenstvo v krosu; - marca leta 1981 so se zaposleni v Gostinstvu Velenje in Rdeči dvorani na referendumu odločili za združitev v novo delovno organizacijo Turizem, gostinstvo in propaganda Velenje, ki pa je živela le kratek čas; - 25. marca 1918 je bil v Šmar-tnem pri Velenju deklaracijski shod v podporo majniški deklaraciji, na katerem je govoril državnozborski poslanec, Ve-lenjčan dr. Karel Verstovšek; po časopisnih poročilih naj bi bilo na shodu od 1500 do 2000 ljudi; bilo je veliko navdušenja, in kot je poročal Slovenski gospodar: »Živijo klici so doneli proti nemčurskim gnezdom v dolini ...«; - 26. marca 1977 je Planinsko društvo Velenje v Nami pripravilo prvi planinski ples; Začetki Gorenja v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje) - 27. marca 1923 je v Mariboru umrl Velenjčan dr. Karel Verstovšek; 1. novembra 1918 je Verstovšek kot predsednik Narodnega sveta za Štajersko podpisal odlok o povišanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaško oblast na Spodjem Štajerskem, pogosto pa ga imenujejo tudi »politični oče ljubljanske univerze«, saj je bil zelo zaslužen za njeno ustanovitev; - 27. marca 1944 se je v Šmar-tnem ob Paki rodila pedagoginja Marija Bole, ki je leta 2011 postala častna občanka občine Šmartno ob Paki; umrla je 20. februarja leta 2014; - 28. marca 1794 se je v Kapelah pri Brežicah rodil pesnik Andrej Urek, ki je kot župnik in dekan zadnjih dvajset let svojega življenja preživel v Škalah pri Velenju; - spomladi leta 1963, ko je bilo v tovarni Gorenje zaposlenih že 559 delavcev, so na bivšem nogometnem igrišču velenjskega Rudarja ob železniški postaji v Velenju začeli graditi novo proizvodno halo Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje. ■ Damijan Kljajič mali OGLASI 7 Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. Naročniki imate 50 % popust. Komunalno podjetje Velenje r-__i • PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE Dežurna ŠTEVILKA 2 r ' 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA www.kp-velenje.si Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let 03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si Q POGREBNE STORITVE ^»USARv Vinska Gora 8, 3320 Velenje 041 636 939 www.usar-pogrebne-storitve.com - Ureditev dokumentacij»» - Organizacija pogrebnlsvecanojti - Prevoz in ureditev po^pjnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti Na voljo smo vam 24ur7Sari ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. 03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. l/l Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan (Ù 'i? (Ù o. Ei ^ fàï iz o. .y ■o o Q. 5 5 <ù o 5 "5 . o .a o . Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA V lepi starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in sestra EMA VIDEMŠEK iz Florjana pri Šoštanju 20. 5. 1925 - 9. 3. 2018 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno ustno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot. Iskrena hvala patronažni sestri Karmen za pomoč. Hvala pogrebni službi Usar, pevcem, gospodu župniku, društvu upokojencev Šoštanj, govornici ter ostalim. Še enkrat iskrena hvala vsem. Žalujoči vsi njeni bližnji Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 24 Tonji dali moč S plesom in glasbo ter donacijami so dobri ljudje, ki so se odzvali organizatorjem dobrodelne prireditve za 13-letno najstnico Tonjo Berložnik, ki se bori z zelo hudo in redko boleznijo, prispevali 27.012 evrov! Ganljiv zaključek in presenečenje za Tonjo. Na odru je stala z Isaacom Palmo! Sprva med izjemnimi in srčnimi nastopajočimi ni bil predviden, a ko je Boris Goličnik slišal, da rada posluša skladbo Hočem le tebe, se je potrudil, ga poklical in takoj dobil potrditev, da pride. Milena Krstič - Planine Šoštanj, 18. marca - Neverjetno energijo, enkratno vzdušje in s čustvi nabito prepolno športno dvorano Osnovne šole Karla Destovnika -Kajuha je bilo v nedeljo na dobrodelni prireditvi S plesom in glasbo za To-njo dobesedno čutiti. Ni ga bilo, ki je ni. Ne, ni ga bilo. Ne med obiskovalci, ne med organizatorji, ne med nastopajočimi ... Dobrodelno prireditev so or- ganizirali na pobudo Tonjinih sošolk in plesalk Twirling kluba Šoštanj ter organizatorja Borisa Goličnika. Bil je res poseben večer. Tak, kakršnega si 13-letna Tonja Berložnik, ki se bori s hudim in v svetu zelo redkim nevrogene-rativnim obolenjem NBIA, ki povzroča hude mišične krče, propadanje nevronov in posledično motorike, tudi zasluži. Ko bi morala uživati najlepše trenutke s prijatelji in vrstniki, se vsakodnevno pogumno bori z boleznijo, četudi ob zavedanju, da bo vsak njen naslednji dan še slabši. Koliko tistih, ki bi želeli biti v nedeljskem večeru z njo, je moralo ostati zunaj! Vstopnice so bile razprodane dobesedno v trenutku, natisnili so dodatne, a je bil tudi to le blažev žegen. Tisti, ki z nakupom vstopnice niso mogli pomagati, so dona-cije nakazali na posebej zanjo odprt račun pri Rdečem križu in skupaj zbrali neverjetnih 27.012 evrov! Do nedelje. Račun za To-njo pa bo odprt še vse do konca tega tedna. »Vsota je zelo lepa. Še več kot vsota pa je vsega občudovanja in pohvale vreden množičen odziv dobrih ljudi. Tonji ste dali posebno moč, da se bo borila z boleznijo,« se jim je na prireditvi v imenu organizatorjev zahvalil Boris Goličnik. Tonjina starša sta za njeno zdravljenje in pripomočke, da ji omogočata kar se da lažje in boljše življenje, porabila že ogromno denarja. Zaradi napredovanja njene bolezni pa potrebujejo novo prilagojeno prevozno sredstvo - kombi - in nekaj prilagoditev v hiši. Zdaj bo oboje lažje. Organizacijski odbor je mami Ani predal ček v višini dobrih 27.000 evrov. Donacijo lahko do konca tega tedna še nakažete na TRR RK: 0242 6001 1969 849 (NLB), sklic: 240270, s pripisom »ZA TONJO« Velenjski lutkarji že 15 let osvajajo slovenske odre Po končani akademiji avtorskega gledališča v Pragi sta se Alice in Kajetan Čop z leto dni staro hčerko vrnila v Slovenijo. Najbrž ne bi prav dolgo ostala, saj sta nameravala nazaj na Češko, če njunega talenta ne bi opazili v Velenju. S takratnim županom Srečkom Mehom in direktorjem kulturnega centra Vladom Vrbi-čem sta se dogovorila, da bo- Ob svetovnem dnevu lutk je Lutkovno gledališče Velenje praznovalo 15-letnico delovanja - Nastaja nova, 27. predstava, z naslovom Indijanska pravljica > Lutkovno gledališče Velenje od leta 2008 deluje pod okriljem Festivala Velenje. sta sestavila in vodila skupino, ki bo pripravljala in uprizarjala lutkovne predstave. Marca leta 2003 sta skupaj z glasbenikom Gorazdom Plankom, ki je takrat in kasneje dal glasbeno kuliso številnim predstavam, izbrala prvo skupino šestih nadobudne-žev, ki sta jih Alice in Kajetan - oba profesionalna gledališčni-ka z znanjem s področja igralske pedagogike - podučila o različnih veščinah uprizarjanja. S prvo predstavo, muzikalom z naslovom Pikina nedelja, so nastopali skoraj tridesetkrat, na gostovanja pa so potovali z avtobusom, Aličini stari starši po očetovi strani so med drugo svetovno vojno v domači dnevni sobi prirejali lutkovne predstave za otroke, da so jim malo olajšala vojni čas. O tem, kako so pozorno sedeli na pručkah in uživali v predstavah, sta pripovedovala vnukom in Alice se je navdušila nad starinskimi marionetami, ki jih je naposled podedovala. Z njimi Kajetan še danes uspešno nastopa, sicer pa so na ogled na stalni razstavi v vili Mayer. saj so imeli cel kup rekvizitov in instrumentov. V petnajstih letih se je gledališče okrepilo z novimi talenti, povezalo z vrhunskimi ustvarjalci glasbenega, gledališkega in rokodelskega ustvarjanja in na oder postavilo že 26 predstav, pri čemer je nastalo kar 295 lutk. Če je merilo otroški smeh, je vsaka njihova predstava velik uspeh Lutkovno gledališče Velenje velja za polprofesionalno, saj so vsi igralci - trenutno je aktivnih čla- > Aktualna ekipa trenutno uprizarja kar 14 predstav. nov deset, v vseh letih delovanja se je za lutkarje izšolalo okrog 30 ljudi, nekateri pa so si na različnih področjih gledališča ustvarili kariero - ljubiteljski gledališč-niki, a ima kakovostno produkcijo, ki navdušuje občinstvo po vsej Sloveniji. So namreč redni gosti abonmajev številnih gledališč, nastopajo pa tudi na različ- nih festivalih. Sodelujejo s kreativnimi mizarji, šiviljami, rezbarji, oblikovalci, koreografinjami ter izvrstnimi glasbeniki, ki pišejo in izvajajo glasbo za njihove predstave. Te so večinoma interaktivne, kakršna bo tudi najnovejša, ki bo namenjena otrokom od 3. leta starosti. »Všeč nam je, da otroci med predstavo sodelujejo. Velikokrat moramo z im-provizacijskimi vložki odgovoriti na kake komentarje ali reakcije,« pravi Alice, ki v ustvarjanje predstav, kulis, lutk in drugih rekvizitov, pa tudi v uprizarjanje vklju- čuje vso svojo družino. Ob jubileju si želi še veliko ustvarjalnega zagona za ustvarjanje novih predstav, ki bodo razveseljevale otroke in budile otroke v odraslih. Pa seveda še naprej toliko podpore in dobrega sodelovanja v lokalnem okolju, ki je lutkovno gledališče sprejelo in tudi z zanimanjem spremlja njegovo produkcijo. Zato zahvala ne velja le tistim, ki stojijo za predstavo, pravi, ampak tudi tistim, ki imajo za lutkovno ustvarjanje posluh in omogočajo, da se razvija. ■ Tina Felicijan foto: Ksenija Mikor Rekli so ) alice čop: »Za nas je največja nagrada, da otroci sodelujejo na predstavah, se smejijo, ploskajo, se po predstavi srečajo z lutkami in jih želijo raziskati. Za lutkarja je nekaj najlepšega, če se otrok tako vživi v predstavo, da verjame, da je lutka živa.«