Državni zbor. Pred vsem moramo bralcem povedati, da je vlada v odboru za železnice pobita bila. Odborov poročevalec dr. Herbst je namreč vsled dotične prošnje za izdelanje Pontebske železnice predlagal vladi naročati, da se naj nemudoma z ital. vlado začne dogovor zastran zveze Rudolfove železnice (od Trbiža) z italijansko (od Vidma) pri Pontebi, in da se dotična postavna piedloga še v tem zasedanju državnemu zboru predloži. — Poudarjal je poročevalec veliko korist te železnice za trgovino s štajerskim in koroškim železom in premogom. — Baron Kellersperg je predlog pobijal, 6eš, da je izdelovanje Poutebske črte le Benedkam na korist, Avstiija pa iiema naloga, da tujcem pomaga, domačine pa odriva. — Stockert iz Koroškega je zagovarjal predlog z ozirom na žalostno stanje, v kterem je železna obrtuost na Koroikem. — Teuschl, tržaški trgovec, je nasprotoval, češ, da bi ta železnica Trstu na veliko skodo bila, ker bi trgovini drugo pot iz Italije odprla. Minister trgovine, Banhans, izreče, da je Pontebska črta res bolj Italiji, kakor pa Avstriji na korist, kakor je tudi ital. vlada v mirovni pogodbi 1. 1866 po vsej sili tiščala na to, da se črta do Pontebe izdela. Ker se pa od ital. strani silno počasi črta izdeluje, se tudi nam ne mudi, vlada ne more nič gotovega povedati. — Fin. minister Depretis poudarja, da se mora pred vsem črta iz Trbiža skozPredil v Trst zgotoviti, ker je Avstriji na korist, Pontebska črta pa laliko počaka, ker je Trstu na škodo. — Poročevalec je spodbijal ugovore poudarjaje, da se pri tem vprašauju ne sme vpletati ozir na to, kdo da Avstrijo bolj ljubi: Pontebci ali Predilci, ker je mnogo zagovornikov Pontebske čite, čijih dornoljubje se sumičiti ne da. Nja predlog se 17 proti 4 glasom sprejme. V 88. seji drž. zbora se je nadaljeval razgovor o proračauu za naučne in bogočastne namene. Pri postavku 500.000 gld. za podporo ^nižjemu duhovenstvu v pastirstvu" (,,Stremayerjevi groši") govorila sta 2 duhovnika poslauca prav tehtno, toda — v veter! Poslanec F i s c h e r, župnik iz Goinje-Avstrijskega, je iziekel, da bi se pač spodobilo, cerkvene oblasti vprašati, ali dovole, da se cerkveni fond obteži s Vl« milijonom, kterega mu zopet državna blagajnica hoče posoditi, da ima minister cb čim miloščine deliti. (Plačevali se bodo ti nepotrebni dolgovi državui blagajnici iz davka, ki se bo faram naložil. Ti davki ne bodo po tem takein obračali se v zboljšanje plačila dušnim pastirjem, marveč se bodo ž njimi poviačali dolgovi, ki jih je minister bogočastja brcz potrebe napravil.) Ker je — pravi dalje Fischer — ta svota nameDJena ,,dušnim pastirjem", toraj kot nagrada za pastiro vanj e, bi se spodobilo, da imajo škofi pri tem kaj go- voriti, ker ne more nihčer bolj presoditi pastirske službe kakor ravno škofi. Kakor pa skušuja uči, se ne gleda posebno na to, kako da škofi o zaslugah sodijo, ker se je mnogokrat ,,podpora" naklonila takim, kterib niso škofi priporočili, odrekla pa drugim, ki so bili priporočani. Po tem takem se mi dozdeva, da pol. gosposke ne gledajo na pastirsko službo, marveč na — druge zasluge! Nasledek tega utegne biti; da bodo dušni pastirji v svoji službi pred vsem skušali političnim gosposkam, okr. glavarjem, se prikupiti. To bi paduhovski stan spridilo, kar je najbolj nevarao, kajti za spridenim duhovstvom sledi sprideno ljudstvo. — Ker je -podpora" namenjena ,,ubožnim" dušnirn pastirjem, t. j. takim, ki imajo piepičlo letno plačo, bi se moralo vprašati, kteri spadajo zares v to vrsto, in pri tem gre zopet odločilna beseda škofoiu, ki razmere najbolj poznajo. Gled. na vse to predlaga resolucijo (sklep) v smislu, da je pri razdeljevanju podpore katoliškim dušnim pastirjem edino le uboštvo merodajno in da se brez sporazumljenja z dotičnim škofystvom nijenemu podpora De dovoli. — Za to resolncijo bilo je toliko glasov, da se je odboru za drž. proračun v pretres izročila, potem pa — pod klop vrgla. Dekan pl. Pfliigl iz Gornje-Avstrijskega *) je kazal kričeče nasprotje, da se nekterim denav siplje, pri preiskavah k o n g r u e pa vsak krajcar na utežnico devlje in tako v dejanju marsikteremu zopet vzame, kar se mu je kot ,,podpora" naklonilo. Uravnati je treba letne plače, ne pa miloščine deliti! — Skoda res za vsako lepo besedo, ker ustavaki vsikdar le sklenejo, kar njim ugaja, tega pa ne, kar drugi hočejo in bi pravičiio bilo. — In tako so zopet sklenoli disposicionsfond za 500.000 gld., plačali bodo že tisti, kterim mrzi do teh ,,grošev", ter imajo slučajno nekaj več, kakor tisti pomilovanja vredai dušni pastirji, ki se že dostojno več nositi ne morejo. Pri obravnavi stroškov za vseučilišča in druge visoke šole scr dobili dunajski piofesorji stiašansko pod nos. Stroški za dunajsko vseučilišče zaašajo 1 mil. in 324.292 gld. V treh posvčtnih oddelkih imajo profesorji po 6000, 5500, 5000 in 4000 letne plače. In o tem vseučilišču, ki hoče prvoin vzgledno med vsemi biti, izrekel je dr. Kopp, ki je saoi v starašinstru dunajskih profesorjev sedel, da vseučilišča blišč od leta do leta bolj bledi, to pa zato? ker profesorji nalašč zavire delajo, da ne dobijo izvrstnib tovarišev in — tekmecev. Boje se pa teh zato, ker bi škodo trpeli na učnini, ki je, če ima profesor mnogo poslušalcev, do trikrat višja od nja letne plače. Da jim toraj novi profesorji, ki slov. kot učenjaki, poslušalcev k sebi ne zvabijo, jih ne puste med se, kar zamorejo tim ložje, ker so *) Painotni Nemci radi volijo pametnih in zmožnih duhovnikov; Slovenci se pa dajo po liberalcih podšimtati: Le duhovnikov ne! Vredn. ob enem referenti alj poroSevalci pri ministerstvu. — Ce se jim pred oči postavlja, da je učnina za ubožne dijake krivična stvar, se odrezavajo s tem, da naj siromak doma ostane! — In ti Ijudje bobiiajo po svetu: ,,Wissenscbaft ist Macht!"' (znanost je moč!) Saj le denar, denar! ta ima vso moč! Kako vse drugače je to bilo v razvpitem srednjem veku, ko so profesorji in drugi dobrotniki na vso moč skušali pomagati ubogim, pa bistiim mladenčem, da so zamogli studirati ter stopiti v najvišje dižavne in ceikvene službe. Tako je dika Jugoslovanov, prevzvišeni biškup1 Strossmajer, ravno za ubožne dijake na zagrebškem vseačilišču blagodušno poklonil 10.000 gold. — Sramote dun. profesorjev tudi jezični prof. Suess zbrisati ni mogel. V večerni seji je še demokrat dr. Kronawetier skušal dokazati, da bogoslovje ni znanost (se ve da ne za — zemljemerce in prirodoslovce), da naj toraj vlada vse stroške za bogoslovske oddelke na vseučilišeih zbriše in izobražeuje bogoslovcev verstvom piepusti. — Min. Stremayr se je proti napadom zjutraj branil in cel6 dunajske profesorje in dijake, ki so ga izsikavali, nekako zagorarjal, obljubil nemško vseučilišče — v Crnovici na Bukovinskem za — Pruse, ne za Rumunce, da bo Avstrija nomiko" proti vzbodu širila, — potem so se vsi postavki proračuna po odboiovem nasvčtu sprejeli in — druge nesreče ni nobene bilo.