■Jr) ‘ NAPELJEVANJE k’ pobdsliniuiu sliivljcuju m lepimu sadershanju. [fflSšLlO TMancr 1 > ser ** V4IB1C&. Is nemflikiga preftavljeno in natifujents po povelji miloftliviga in prezhaftitliviga Pirflita, MtllA Zgjubljanfkiga Shkofa. V lijnbljaiu. Natifnii, snloshil, in na prodaj jih ima Joshef Blasnik, na bregu, Nr. igo. 1§4@* I L ■ rr i T 3 T • f.. — -SU-i-i * i: l : '" »f' uhii/i. : r nš.ii. jt J4 ■ ■ 5 * * - '.f/ f Vri fj Tt nimi prijatli boshjimi. Mat, 25 , 3 O. She na tem fvetu nima ne vefelja ne zhafti ; on sabrede v’ saderge, potrebe in revfhino ; vefelje do sbivdje¬ li ja , talenti, ferzhnoft in zhaft fe vedno smanj- fbujejo. „Kdor nima, mu bo fhe, kar fe mu sdi, de ima, odvsetoto fe pravi: Kdor ima ma¬ lo talentov, in jih verh tega dobro ne oberne', bo zlo vfe sgubil, in na sadnje ne bo nizh imel. Mat, 2 5 , 29. V. Sakaj je napzhno, ako fe en ftan soper drugiga vsdiguje in fpunta? 0 . S’ takim raspertjem in odftopam ftanov od pokliza, ki ga je Bogflehernimu ftanu odme- nil, fe na fvetu od Boga poftavljeni red prever- ne. „Bog ni Bog raspertja, ampak miru."' 1 . Kor, 14, 33 . Ljudje in opravila fe smedejo; dobro fe opuftij hudobni ljudje fe napihujejo; nihzhe ni¬ komur fpodobne zhafti ne fkasuje; ferza fe 16 - zhijo; preganjanje, fovrafhtva, nefrezhe fe vsdig- nejo. Mi fmo pred Gofpodam eno telo; f, Pavl pa pravi: „Na telefu naj ne bo raspertja, temuzh en ud naj fkerbi sa drugiga. In ako en ud kej terpi, s njim vred vil udje terpe, in ako fe en ud zhafti, fe vii udje s’ njim vred vefele,“ I, Kor. 12, 25 . 26. V. Ali zhloveku tudi raslozhik fpola pofeb- nih dolshnoft lepiga sadershanja naklada? O. To je de; sakaj Bog je raslozhik fpolov poftavil, in je flednjimu pofebni namen odkasal? I. Mojs. 2, i 8 - 25 . 3 , i 3 -20. «9 V. Kdaj kriftjan fvoj in drugi fpol zhafti ? O. Ako flednji fpol fvoj pokliz pred ozhmi ima, in po njegovih dolshnoftih ravna; ako nizh ne kori, kar njegov fpol v’ framoto perpravi; sakaj kar je sa mofhki fpol nefpodobno, je fhe veliko bolj nefpodobno sa shenfkiga, poftavim: vpi- janiti fe, kleti, ponozhevati, goftinze ( 'ofhtarije ) obifkovati i. t. d. Dalje, ako en fpol drugiga podpira, kakor je Bog ukasal; ako en fpol ne sapeljuje drugiga v’ hudobijo, temuzh ga s’ go¬ vori in sgledam boljfha; ako en fpol s’ drugim kerfhanfko ravna, mu fpodobno fpofhtovanje fka- suje, fe predersnoft sdershuje, ki obzhutje sa zhaft shalijo; ako fe v’ obleki framoslilivoft in fpodob- noft rasodeva; ako bolj Bogu, kakor ljudem do- pafti shelimo, in fvoje lepote ne Plavimo v’ nizhe- merne rezhi, ampak v’ bogabojezhnoh in zhednoll. V. Ali dobra obravnava od naf terja, de v’ fvojim djanji in nehanji tudi na fvojo ftaroft in na ftaroft liltih porajlamo, f’ kterimi fmo fkupej ? O. Se ve de; sakaj dolshnofti in pravize fe vfelej po ftarofti ravnajo; kar fe mladenzhu dobro poda, ali fe mu vfaj sa slo ne vsame, je sa bolj perletniga doftikrat nefpodobno ; kar fe per mla- dofti isgovoriti da, fe per vezhi ftarofti velikrat kratko in malo isgovoriti ne more. S’ vfako fta- roftjo moramo s’ nekako fpodobnoftjo ravnati; kar mladiga zhloveka ne fme rasshaliti, poftavim: fhtra- finge, ozhitanje, fvarjenje i. t. d. hudo shali per- letne ljudi; rasshaljenje mladih ljudi ni tako hu¬ do, kakor rasshaljenje ftarih; mladi ljudje fe mo¬ rajo , ko fo med ftarimi, veliko bolj fkerbno vefti. 90 §♦ 55 . Merilo fpofhlovanja. V. Kaj fmo dolslmi zhaftiti? O. Kar je zhaftitlivo ; sakaj f. pifmo pravi: ,,Zhaft, komur gre zhaft. 44 Rimlj. i3, 7. V. Ali je vfe zhaftitlivo, kar fvet zhafti ? O. Ni; sakaj le to je zhafti in hvale vred¬ no , kar Bog po ter d i in zhafti. ,,Bratje! kdor le hvali , naj fe v’ Gofpodu hvali. Sakaj ne kdor fe lam hvali, je fkufhen, ampak tifti, kteriga Bog hvali. 44 II. Kor. 10, 17. 18. V. Kaj je pred Bogam zhaftitlivo, in vfe- lej zhafti vredno ? O. 1) Imenitnoft, ki jo kdo ima kakor zhlo- vek in kakor kriftjan; sakaj zhlovek je hoshji otrok, hoshja ftvar in Bogu opodobljen; kriftjan je s’ dra¬ go kervjo Jesufa sa vezivno shivljenje kupljen. 2) Zhaftitliv je tudi vlak zhlovefhki ftan 5 sakaj ' vli ftanovi fo od Boga. 3) Zhafti vredne fo zhed- noft, in fploh koriftne dela, 4) in vezhi ftoroft. V. Ali zhlovefhka in kerfhanfka vrednoft, flushba, ftan in ftaroft zhaftitlivi oftanejo, akoravno nekteri ljudje nezhlovefhko in nekerfhanfko mifli- jo in ravnajo, in dolshnofti fvojiga flanti in Tvoje ftarofti ne fpolnujejo ? O. Oftanejo zhaftitlivi; sakaj v’ zhlovekovi vred- nofti in flushbi zhaftimo v r oljo in naredbo Boga, kteri bo od vfakiga zhloveka odgovor terjal. V. Kterim ljudem fmo pofebno fpofhtova- nje dolshni ? O. Tiftim, kteri imajo imenitno flushbo, in kteri fe v’ fvojim vifokim ali niškim ftanu sa ofre- zhenje fvojiga blishnjiga s’ gorezhnoftjo in delov- noftjo pofebno trudijo. Tako pravi, poftavim f. 91 Pari: „Mafhniki, le rezbi, in bi tedaj utegnili goljfani biti, ali 99 druge enako nevedne goljfati. Otrozi morajo v’ zhafti imeti, kar fe jim je dalo. V. S’ zhem fe pregrefhimb sopel' fpofhto- vanje, ki fmo ga otrokam dolshni? O. Pregrefhno je soper fpofhtovanje, kte- ro fmo otrokam dolshni, ako jim fmert ske¬ limo, in fe nad njih fmerljo veleli m o: ako jih bolj sa ta fvet, kakor sa nebefa obravnavamo ; ako jih prevsetnolti vadimo savolj ftanu, dnarjev in oblazhil; ako jih ne uzhimo bogahojezhnofti, ampak mlazhnolH, rasujsdanofti in nevere ; ako jih s’ befedo ali s’ djanjem v’ hudo sapeljujemo; ako njih sdravje in kerfhanfko obravnavo v’ ne- mar pufhamo, jih v’ fholo in v’ zerkev ne po- fhiljamo, in jim p nitim b po zefti in po ulezah poftbpati in vlazhiti fe; ako jih sanizhujemo, s’ njimi neperljudno ravnamo , in fe nad njimi nofimo 5 ako zlo nizh nad njimi ne poterpimb , vfe hudo fhlrafamo , kar bi fe morbiti otroku pre¬ gledati fmelo ; ako jim, ker fo vender otrozi bosh- ji, neperljudne in nezhedne imena dajemo, jih vprizho drugih bres potrebe oframotimo, rassha- limo, shalimo, kregamo, ponishujemo in njih otrozhjo ferzhnofl: smanjfhujemo; ako fi ftarfhi s fvojim flabim sadershanjem in gofpodovanjem ne- zhaft nakopavajo; sakaj nezhafl: ftarfhev sadene tudi otroke. V. Sakaj je pregrefhno do otrok tako sader- shati fe ? O. Ker f takim sadershanjem tihe sanizhu¬ jemo in v’ nemar pufhamo, ktere nam nebefh- ki Ozhe kakor fvoje otroke perporozha, ktere Jesuf kakor fvoje ovze ljubi, in ktere nebefhki duhovi varujejo; kdor otroka sanizhuje in v’ne¬ mar pufha, sadufhi vfe dobro, ktero hi bil ta ■* _ -IL. 100 otrok, ko bi bil bolje obravnavan, zhaf fvojiga sliivljenja boril, on je morbiti vsrok njegoviga vezhniga pogubljenja. V. Kaj od tega pravi f. pi/mo ? O. Jesuf pravi: „Kdor /prejme kteriga ta- kiga otroka v’ mojim imenu, mene /prejme. 44 Mat. 18, 5 . Kdor tedaj kteriga otroka sanizhuje, simizhuje ve/oljniga Ozheta v’ nebelih , in Jesu/a, kteri /e nam je v’ kerfhanfkim otroku perporo- zhil; on sanizhuje ljubesin angelov varhov; on sadufbi vfe dobro , ktero bi kdej otrozi k’ zhabi boshji, k’ vefelju ljudi in k’ fvoji /rezili, borili; is deleshev nebe/ poftanejo otrozi zhafniga in vezh¬ niga pogubljenja. Torej pravi Jesu/: „Kdor po- huj/ha kteriga teh malih, ki v’ me verujejo, bi mu bilo bolje, de bi /e mu obelil mlin/k kamen na vrat, in bi /e potopil v’ globozhino morja. 44 Mat. 18, 6. In /. Pavl pravi bar/hem: „Ozhetje, nikar ne drashite /vojih otrok k’ /erdu, de jim /erze ne vpade; 44 Kolo/h. 3 , 21. „temuzh isredi- te jih v’ ftarhu in /varjenji Go/podovim . 44 Efesh. 6 , 4. §♦ 57 . Ktero Jpofliiovanje de fo otrozi fvojim Jtar- Jhem in predjtarfhem iJi dr ima ozheta in Jta- ri materi ) dolshni? V. Kaj sapove zheterta sapoved hoshja? O. „Spo/htuj /vojiga ozheta in /vojo mater, de bo/h dolgo shivel na semlji, ktero ti bo dal Go/pod tvoj Bog. 44 II. Mojs. 20, 12. V. Sakaj je Bog olrokam, kteri /voje bar- fhe /po/htujejo, /voj po/ebni shegin, /rezho in dolgo shivljenje obljubil ? O. De otrokam pokashe, kolikanj de mu je na tem leshezhe, de /e ta sapoved /poJnuje; lOi in de otroke opomni, Tvoje ftarfhe Tkerhno TpoTh- tovati. „SpoThtuj Tvojiga ozheta in Tvojo mater; to je perva sapoved, kteri je bila obljuba per- ftavljena.“ Efesh. 6 , 2, „Dobrota, ki jo fkashefh Tvojimu ozhetu, ne bo posabljena.“ Sirah. 3 , i 5 . V. Kaj shuga Bog v’ Tvetim pifmu tiftim otrokam, kleri Tvojih ftarThev ne TpoTbtujejo ali zlo g'erdo s’ njimi ravnajo ? O. Takim otrokam shuga Bog neTrezho. „Kdor Tvojiga ozlieta ali Tvojo mater preklinja, naj njegova luzh ugaTne v’ Tredi teme. Delesh, ki je po njem v’ sazhetku hrepenil, na sadnje ne bo imel shegna.“ Preg. 20, 20. 21. Kdor Tvo¬ jiga ozheta saTramuje, in mater, Tvojo porodnizo, sanizhuje, naj mu krokarji per potokih ozhi iskljujejo, in mladi orli naj jih Tnedo.“ Preg. 3 o, 17. Kdor Tvojiga ozheta ali Tvojo mater preklinja, ho¬ di umorjen, njegova kri naj pride zhes-nj; Tvo¬ jiga ozheta in Tvojo mater je klel. III. Mojs. 20,9. V. Kako Te morajo otrozi do Tvojih ftarThev sadershati, de jim bodo po boshji volji Tpodobno TpoThtovanje Tkasovali ? O. Otrozi morajo Tvojim ftarThem v’ vTim, kar ni greh, pokorni biti, in Tzer s’ veTelim Terzam. „Otrozi! hodite ftarThem v’ vlim pokorni, sakaj to je GoTpodu vThezh. <£ KoloTh. 3 , 20. Otrozi mo¬ rajo Tvoje ftarThe v’ Terzu TpoThtovati, in- to tudi s’ beTedo, s’ obnaTho in s’ djanjem na snanje dajati ; oni Te morajo vliga Tkerhno varvati, kar hi ftarThem Tpodobno zhaft v’ beTedi, v’ obnaThi in v’ djanji kratiti utegnilo; oni Te morajo shiv- Ijenja Tvojih ftarThev veTeliti, njim shivljenje po¬ la j f hali, in Te hudobnih shelja, de bi umerli, Tkerhno varvati. Oni jim morajo dobro s’ dobrim povrazhei ati, in Boga profiti, de jih ohrani, in 102 jim ljubesin poverne, ki fo jo otrokom Tkaso- vali; oni fe morajo var rali Trojim ftarfhem kako hudo befedo rezili, sakaj Bog Tlifhi in Hudi ta- kiga nehvaleshniga otroka : oni morajo vedno pri- jasno in ljubesnivo s’ njimi ravnati, in Te vlake neperljudne befede in odgovora varvati, de Te llar- fhi ne shalijo, in v’ britkofli fvojiga Terza otroka pred Bogam ne toshijo. Oni morajo od Tvojih TtarThev vTelej Tpodobno govoriti ; sakaj kdor od ozheta ali matere hudo govori, ali le natolzvanje obuduje, rasshali TpoThtovanje, ktero jim gre, in ponezhalti Tam Tebe. Otrozi Te morajo tako sa- dershati, de ItarThi nad njimi veTelje in zbali do- sbive, sakaj dober otrok je zbali ItarThevkakor je naTproti hudobin otrok nezhall in (»ritkoIt Ttar- Thev. Oni Te ne Tmejo nikoli Tvojih TtarThev Tra- movati, ako To ravno m orbiti v’ imenitniThi Ttan llopili ; sakaj to shali TtarThe, in kdor to llori, je od hudobniga napuha navdan, kteri ga pi'ed Bogam in pred ljudmi v’ veliko Tramoto perpra- vi. Otrozi ne Tmejo Tvojih TtarThev nikoli sapulti- ti, ker To Te pokarali ali To oboshali, temuzh jih morajo do konza ljubesnivo in dobrovoljno podpirati, de jih bodo ob Tmerti blagoTlovili 5 oni morajo njih sadnjo voljo natanko Tpolniti, in jim po tem takim tudi The po njih Tmerti TpoThto¬ vanje in pokorThino Tkasovati. Tako je pobosh- ni EgiptovTki JosheT s Tvojim Ttarim ozhetam Ja- kobam ravnal, in Bog je njegove otroke obla- godaril. JesuT je na krishi sa Tvojo ljubo mater Tkerbel. Janes. 16, 26-27. V. Kako Tveto piTmo to nasnanuje ? O. ,,Svojim TtarThem dobro s’ dobrim po- vrazhevati; to je Bogu prijetno.“ I. Tim. 5 , 4 - SpoThtuj Tvojiga ozheta- v’ djanji in v’ beTedi in 105 s’ vfo poterpeshlivokjo, de njegov shegin nad - te pride in de njegov shegin do konza oftane. Ozhe- lov shegin podpira hifhe otrok, in materno gorje jih popolnima rasdeva. Ne veleli fe nezhaki fvo- jiga ozheta; sakaj njegova nezhak fe tehi ne fhteje v’ zhak . . . Podpiraj fvojiga ozheta v’ njegovi Parohi, in ne shali ga v’ njegovim shivljenji. Zhe tudi njegov um oflahi, imej poterpljenje s’ njim, in ne sanizhuj ga v’ Tvoji mozhi; sakaj dobrota, ki jo fkashesh fvojimu ozhetu, ne ho posab!jena.“ Sirah. 5, 9 - 1 5. „Ne sanizhuj Tvoje matere, ko fe je pokarala. “ Preg. 2 3, 22 . „Kdor Tvojo ma¬ ter fpofhtuje , Ti velik saklad nabira, “ Sirah. 3, 5. V. Kako fe fpofhtovanje do ftarfhev nar huji rasshali ? O. Zhe kdo roko ali nogo soper Tvoje ftar- fhe vsdigne, ali jih zlo udari. Tak nesdufhni otrok je bil v’ kari savesi s’ fmertjo fhtrafan. V. Ali to obvelja tudi sakran predkarfhev? O. Tudi, in slaki ker To kareji, flabeji, in ker To karfhi nafhih karfhev. V. Is kteriga poboshniga namena morajo otrozi Tvojim karfhem in predkarfhem fpofhto¬ vanje , ljubesin in pokorfhino fkasovati ? O. Otrozi morajo dobri namen imeti, ta¬ ko ravnati, kakor je hoshja volja; sakaj to je ozhitna sapoved hoshja, in f. Pavl pravi: „To je Gofpodu dopadlivo.“ Kolofh. 3, 20 . „Kdor fe Gofpoda hoji, fpofhtuje fvoje karfhe.“ Sirah. 3, 8 . Kdor tedaj ozheta in mater ne fpofhtuje, nima ne hogabojezhnoki, ne vere , in on tudi ne ho imel nobeniga shegna v’ fvojim shivljenji, v’ fvojim premoshenji in v’ fvojim sarodu; in tudi ljudje ga bodo sanizlievali. 104 §. 58 . Ktero fpofhlovctnje morajo bratje, JeJtre', in fbrodniki {shlahtniki) edin drugimafk asov ali? V. Kaj lira lam pa Teftram (Jternizham ), in Torodnikam pred Bogam in ljudmi zhafl dela? O. Ako fe med Teboj odkritoTerzhno ljubi¬ jo , v’ miru in edinofti vkupej shive, edin dru- gimu dobro shele, in edin drugiga podpirajo. „Bratje edin drugimu ob zhaTu ftiTke pomagajo. Sirah. 4 O, 24. ..Glej! kako dobro in prijetno je, ako bratje med Teboj v’ miru shive.“ PTalm. i 32 , 1. „Nad tremi rezhmi imam dopadenje ; in lete do- padejo Bogu in ljudem; ( ena njih je) edinoft bratov.“ Pgr. 25 , 1. 2. V. Sakaj je zhaftitlivo, zhe bratje pa Te Tire, in Torodniki med Teboj v’ ljubesni in edinofli shive? O. Bratje pa TeTtre, in Torodniki, kteri v’ ljubesni in edinofti med Teboj shive, na snanje daje- je pamet, kerThanTko obravnavo, vero in neTamo- prid ; in to jim pred Bogam in ljudmi zhafl: dela. V. Kaj bratam pa Teflram in Torodnikam nezhaft dela? O. Ako Te edin drugiga Tovrashijo, prega¬ njajo, opravljajo, skalijo, savidijo, goljTajo, med Teboj Te prepirajo, toshijo, edin s’ drugim ne po- terpe, in Te ob zhaTu potrebe sapufte. V. Sakaj jim to nezhaft dela? O. Taki bratje in Teftre, in taki Torodniki rasodevajo neTpamet, Tlabo obravnavo, poman- kanje prave vere, Tamoprid , terdoTerzhnoft i. t. d. njih raspertje daje pohujThanje, in napravi v’ hi- Thi veliko Tkerbi in britkofli. Bog Te pertoshi, de brat brata goljTa, in satira, in saTramuje, in de bratje med Teboj odkritoTerzhno ne govo- 105 re in ne ravnajo. Jer. 9, 1-5. Kajn, Id je bil fvojimu bratu Abelnu nevofhliv in ga je ubil, je bifho Tvojih darThev s’ nadlogami napolnil, in Ti preklenTtvo in Tramoto nakopal; The sdaj Te nam nad njegovim djanjem dudi. V. Sakaj je poTebno dolshnod vere, de Te bratje pa Te dre, in Torodniki med Teboj ljubijo in TpoThtujejo ? O. Ljubesin je velika sapoved vere; koli- kanj teTneji To pa ljudje po natori in po shivlje- nji svesani, tolikanj vezhi dolshnod imajo med Teboj ljubiti in TpoThtovati Te : in ako taki ljudje edin drugiga ne ljubijo, koga bodo ljubili ? V. Kdo nam je dal nar lepThi sgled bra- tovTke ljubesni? O. JesuT KriduT, kteri je sa naT Tvoje shiv- ljenje dal, in naT je do Tmerti ljubil; kteri naT Tvoje otroke in brate imenuje , in je ljudem T’ tem nar vezhi zhad Tkasal. Kako Te more tidi, kteri Tvojiga brata na semlji ne ljubi, Tvojiga vii- gamogozhniga Brata (Jesnfa) \ nebelih po pravizi veTeliti? Njegova volja je, de vTakiga zhloveka, kakor njegoviga brata ljubimo in zhadimo. Mat. 25, 3i-46. §. 39 . Od sadershanja do pojlov , in po/lov med fehoj in do gofpodar/ev , gofpodinj in JopoJlov. V. Ali Trno dolshni tudi do poTlov perijud- ni biti ? O. To je de; sakaj tudi poTli To ljudje, kakor mi, s’ nami vred kriftjani, in torej naThi bratje in Tedre v’ GoTpodu, in deleshi vezhniga shivljenja; oni nam pomagajo ; oni To prav sa prav v’ GoTpodovi in ne v’ naThi Tlushbi, sakaj 106 vfakteri po fvojim kanu Gofpodu Bushi: pofli bodo s’nami vred pred boshjo fodbo hali, in vfakimu bo po njegovim sadershanji povernjeno. „Ali ni mene kvaril, kteri je njega kvaril pravi Job. 3i, i5. „Hlapzi fo moji“ govori Gofpod III. Mojs. 25, 42. „Vi ( hlapzi ) Gofpodu Kriftufu fiushite.“ Kolofh. 3, 2 J. V. Kako morajo torej gofpodarji in gofpodi- nje, mojkri in mojftrovinje s’ Tvojimi pofli ravnati? O. Kakor vera sapoveduje; vera pa uzbi: „Ne ravnaj hudo s’ hlapzam, kteri ti pofhteno flushi ... in ne odpravi ga ubogiga. <£ Sirali. 7, 22. 2 3. „Opukite sbuganje . . . sakaj Gofpod ne porajta na ljudi.“ Efesh. 6, g. „Ne bodi v’ fvoji hifhi kakor lev, ter ne presheni fvojih domazbih, in ne satiraj fvojib podl6shnih. 110 mira skive, fe to skok varujejo; ako fo pravizk- ni in pofkteni; ako fe ne saframujejo, ne ska¬ lijo , ne pofhkodvajo. V. Sakaj fe morajo fofedje in fofefke tako med fehoj saderskati ? O. Ker je to volja koskja, ker to zkaft ve¬ re terja; ker tako sadershanje shivljenje polajfka, in je vir veliko vefelja; in ker nikzhe ne ve, kdaj in kje de ko drugik ljudi potrekoval; po veri fo vli ljudje, fofefke in narodje, Gofpodu eno telo, eno kraljeftvo in en narod pokali. Je rasskaljenje koskje ljukesni, ponezkaftenje vere in veliko pokujfkanje, zke fe ljudje, fofedje in fofefke, kteri fo poklizani, edin drpgiga podpi¬ rati, med fekoj nadleskevajo, fovraskijo, prega¬ njajo, savidijo, poflikodvajo, okrekujejo, ok zka- fu ftifke sa pulte, in toskijo i. t. d. Sovrafktvo navda doftikrat tudi otroke in vnuke, napravi veliko nadlog, in ima marfikrat skaloftne nafledke. V. Poglavje. Od sadershanja sunej hifhe. §. 41. Sadershanje o' zerfcvi. Glej §. 3. §. 42. Sadershanje v’ Jholu V. Kaj je fkola ? 111 O. Shdla je kraj, v’ ki e rim naj fe otrok ozki, kar mora vediti, de li ho kdaj na fvetu pomagal, in tolikanj pred (V o j kruh flushil; de ho na tem fvetu pridno delal, na unim pa vezhno svelizhan. ' V. Kako fe je treba sa fholo perpraviti ? O. Oh pravim zhafu fe mora lifto perprav- ljeno imeto, zhefar je treba v’ fholo vseti, in doma fe mora nauzhiti, kar je bilo ukasano. Kdor tega ne flori, fi napravi fitnofl, na snanje daje nemarnolt in rasmillenofl. Pred vlim pa je tre¬ ba Boga profiti, de nam um rasfvetli, in ferze nagne, dobro fprejeti, ljubiti, in obdershati. V. Kako fe je treba sadershati na potu v’ fholo ? O. Na potu v’ fholo fe ne fmejo otrozi bres potrebe muditi. V. Kako morajo v’ uzhivnizo Kopiti ? O. Fantje s’ odkrito glavo, vfi pa kolikor je mogozhe, s’ otrebljenimi zhevlji, tiho, fpodob- no in perlizhno do prizhejozhih. V. Kako fe morajo otrozi v’ fholi sadersha¬ ti, de bodo do kraja, uzhenika, zhafa, opravila in do fouzhenzov fpofhtovanje rasodevali? O. Otrozi morajo koj ob prihodu in fzer v’ vfim, uzheniku fpofhtovanje fkasovati; vprafha- ni naj odgovore perljudno; naj pasijo na njego¬ ve befede in opominovanja; naj miflijo na to , kar fe uzhi, ali zhefar fe je treba uzhiti; naj fe nikar ne igrajo; naj fe varujejo, bukev, klopi, oblazhil ponezhedili ali zlo konzhati ; naj bodo perljudni in poflreshlivi do fouzhenzov; naj fe varujejo, jim kej fhe tako maliga vseti, jih dra- shiti, pozherniti, safmehovati, nad njih fhtrafin- gami fhkodosheljno vefelje kasa ti, prepir naprav- 112 Ijati, in eniga otroka nad drugiga drashiti; veli¬ ko bolj fe morajo take raspertja poravnati; oni ne fmejo mifliti, de vfe bolj vedo, kakor drugi, in de fo vfe njih rezki boljfhi in lepfhi, kakor drugih; oni morajo tudi drugim kej obveljati pu- ftiti, in njih dobre laftnofti fposnati. Tudi ras- shali in fhkodosheljno ferze rasodeva, kteri bres potreba rasnafha, kar fe je v’ fholi sgoddo, kaj j fmefhniga de je kak drugi otrok odgovoril; ka¬ ko de je bil fhtrafan i. t. d. V. Sakaj fe je treba v’ fholi takih rasvad varovati ? O. Ker fo ljubesni in zhafti nafproti, ki jih moramo uzheniku, fholi in olrokam fkasovati. V. Ali fe da od sadershanja otroka v’ fholi na njegovo prihodnjo frezho ali nefrezho fklepati? O. Kaj pa de; sakaj v’ fholi in v’ teh drush- bah da otrok fvoje ferze fposnati; tedaj fe fpre- vidi, zhe fe bo dal voljno voditi, in is tega fe da povseti, kako de fe bo v’ prihodnjim shivlje- nji vedel, in kako fe mu bo godilo. ,,Ako v’ mla- dofti ne nabirafh, kako bofh v’ fvoji Mrolii na- fhel? t£ Sirah 2 5 , 5 . „Po sadershanji otroka fe fposna, zhe fo njegove dela zhifte in pofhtene.“ Preg. 20, 11. To je v’ nefhtevilnih sgledih raskasana refniza, ki naj jo fkerbno preudarjajo duhovni paftirji, ftarfhi in uzheniki. V. Kako fe mora is fhole iti ? O. S’ hvaleshnoftjo do Boga in do uzheni- ka ; bres fhumenja in hruma; tiho in pokojno naj gre otrok domu. V. Komu mora otrok sheleti enak podati? O. Detetu Jesufu, od kteriga fveto pifmo pravi : „In Jesuf je raflel v’ modrofti in liarofti, in v’ milofti per Bogu in per ljudeh. 44 Luk. 2 , 52. 115 Sadershanje ob §. 43 . igranji in rasvejeljenji. V. S’ kterimi rezhmi fe ne fmemo nikoli igrati, fhaliti (fhpaj'ali) in rasvefeljevati ? O. S’ tidimi, ktere Boga in ljudi rasshali- jo, naf v’ drah, safmehovanje ali v’nevarnod per- pravijo , ktere skalijo, ktere fo prepovedane; sa- ltaj nikoli ne dela pravi ga vefelja, in ga ne Ime delati, kar je hudo, kar ljudi pofhkoduje , komu Urah ali fkerb napravi. V. Ali je treba ob perpufhenih igrah in ras- vefeljenji tudi na zhaf in kraj porajtati? O. Tudi; sakaj kar je ob drugim zhafu, ob drugim dnevu, ob drugi uri, in na drugim kraji perpufheno in (podobno, ni vfak dan perpufhe- no ; podavim, ob prašniku, med boshjo flushbo, ob zbafu shalovanja, pogreba i. t. d.; in tudi ne na vfakim kraji, podavim : bliso zerkve , pred hifho kteriga vikfhiga, ali bliso merlizha, in kjer ljudje shalujejo i. t. d. V. Kteri ime biti namen igra in rasvefeljenja? 0. Nedolshno vefelje, pozbitik, fkerb sa sdravje. V. Kaj fe is tega fklene ? O. De fi fmemo perpufhenih igra in ras¬ vefeljenja f’ pametjo in s’ mero dovoliti, nikoli pa ne nevarnih ; in de ti fmemo perpufhenih le toliko in nizh del j dovoliti, kakor nam opravila, pokliz, fpodobnoft in sdravje perpudijo. Y. Kaj zhlovek v’ igri vezhidel rasodeva ? O. Svoje ferze; ali je namrezh mirili, ali prepirin, pohlevin ali fvojoglavin, famopridin ali ne, perljudin ali ne, ufmiljen ali ne. 8 114 V, Kako fe per igri in rasvefeljenji dolsh- noki, zhafti, fpofhto vanju in ljubesni soper ravna? O. Zhe fe kdo sdravju in sbivljenju nevar¬ nih ali fhkodlivib igra loti; zhe sravin lepimu, kerfhanfkimu sadershanju soper ravna; neper- ljudne, Boga in ljudi shalijozhe befede isrekuje; zhe je fvojoglavin in prepirin; zhe fe lashe in goljfa; zhe famoprid na snanje daje, in mu ni mar, de sguba blishnjimu teshko de; zhe kdo shi- vesh fvojih ljudi, morhiti zlo dnarje pofodnikov v pijazhi in igri sapravlja, in kratki pa dragi zhaf s’ igrami trati; fploh fe mora rezhi, de je igra pregrefhna, kakor hitro je zhafti ftanu soper j prepogokna, fvojimu ali blishnjiga premoshenju fhkodliva, famopafhna ; kakor hitro je to, ni vezli nedolshna igra; drugi vidijo, ter fe pohujfhajo. j „Vefeli fe mladenizh v’ fvoji mladofti, in tvoje ferze naj ho vefelo v’ tvojih mladih letih . . . tode vedi, de te ho Bog savolj viiga tega fodild 4 Prid. 11, g. Torej naj fi tudi perletni ljudje to v’ ferze vtifnejo. §. 44 . Hako de fe je treba na uležali (gafi ) in na zefti sadershati. V. Ali fe moramo tudi na ulezah in na zefti perljudno in lepo sadershati ? O. Tudi; sakaj ko fmo na ulezah in zefti, fmo tako rekozh v’ ozhitni drushbi; vfe, kar on¬ di ftorimo, jih veliko vidi, in nam torej zhaft dela ali smanjfhuje ; in sadeva mir, varnoft, pre- moshenje in vefelje mnogih ljudi. V. Kaj moramo na ulezah koriti in kaj opufti ti? O. Na ulezah fe moramo tako sadershati 115 de bodo drugi mifliti mogli, de fmo fkerbno obravnavani; moramo tedaj v’ sadershanji do dru¬ gih ljudi fpofhtovanje na snanje dajati, in torej vie opuhiti, kar bi utegnilo nam nezhah delali, Sanizhevanje do drugih rasodevati, in pokoj, var- noh, premoshenje in vefelje drugih ljudi motiti. V. Kako fe mora na ulezah hoditi ? O. Kakor ftaroft, Han in opravila terjajo; ne hilo hi ponatorno in torej ne fpodobno, ko bi fe hotel mlad zhlovek v’ hoji tako nohti, ka¬ kor kleri liari in imenitni, ali ko bi fe ftari zhlo¬ vek v’ hoji mladiga delal i. t. d. V. Kako fe s’ ozhmi fpodobnohi in natori soper ravna? 0. Ko bi kdo prefherno na kvifhko gle¬ dal , vfe s’ ozhmi llikoval, ali pa neponatorno v’ tla gledal. V. Kako fe moramo do memogredozhih sa~ dershati ? O. Lete moramo fpodobno posdraviti, in jim navadno, okoljfhinam permerjeno zbali fkasati; slalti ako fo nam oni poprej njih fpofhtovanje do naf na snanje dali 5 je dolshnoft fkerbne obrav¬ nave do vfih, slalti pa do tihih, ki fo do naf perljudni fpodobno, sadershati fe , ako je ravno uni nafh podloshin. V. Kaj ljudje miflijo od tihi ga, kteriga ved¬ no na lilezah vidijo (ako tega ne terja njegov pokliz) ? O. Miflijo , de je tak zhlovek pohopazh, ki nozhe nobeniga dela v’ roke vseli; ali de je nizhemern, ki fe rad raskasuje; ali de le prašnih noviz ifhe, ker nizli imenitnifhiga ne p osna. V. Zhefa fe morajo mladi ljudje na ulezah pofebno varovali ? 8 116 O. Vfiga, kar bi druge ljudi rasshaliti, po- fhkodvati, rasjesiti, jim nepokoj delati, ali pre- fhernob in neobravnavo fkasovati utegnilo ; poba- vim: okna pobijati, pokonzhanje na prodaj po- bavljenih rezili, luzhanje f’ kamni ali s’ drugimi rezbmi, okladanje f’ primki, odpeljanje konj ali druge shivine, tatvina i. t. d. V. Zhefa fe je treba svezher ali po nozhi na ulezah varvati ? O. Ponozhvanja, fhumenja, brupa , nepo- kojnofti, prefhernobi do ljudi in do bifh i. t. d.: sakaj f’ tem fe nepokoj dela barim, bolnim, de¬ la trudnim ljudem, ki tako pozbitka potrebuje¬ jo ; kdor kej takiga pozhne, na snanje daje ne- fpamet, neobravnavo, in de nima ne ljubesni ne fpofhtovanja do drugih ; tudi tak nepokojnesh fa- miga febe ponezhafti, in dollikrat hude nefrezhe napravi. Tako djanje fe gofpodarjem in bolj per- letnim ljudem pofebno flabo poda ; nai' bolj ger- do je pa sa shenfki fpol. V. Ali moramo v’ ti rezhi tudi zbali kraja, in fvojiga banu , in fvetob dne pred ozbmi imeti? O. Tudi; sakaj od takih fofefk, kjer po nozhi, slabi ob fvetih dneh ni pokoja, fe ne more dobro mifllti; in tudi ne od banu, od kteriga fo taki ponozhnaki; ptuji ljudje fe pobiijfhajo , ter jih navdajajo hude mifli od prebivavzov in vifhih take vafi ali takiga meba. V. Ali fe tudi takih ljudi dobi, kteri fe koj preradi ponudijo ali pofilijo, naf pofpremiti, ko naf frezhajo ? Kaj je treba od te navade mifliti? 0. Kar to tizhe, nam je treba rasumnim hiti; sakaj linimu ni vfelej prijetno tovarfha sra- vin febe imeti, ker ima morde opravilo , kteriga nozhe drugimu povedati, ali pa ker hozhe farn 117 iti. Nerasumni s’ fvojo perljudnokjo dokikrat nad- lesheje. §. 45 . Kako de Je je ireba v’ Jianizah ptu/ih ljudi sa- dershali. V. Na kaj je treba p or aj tali, predin fe v’ ptujo kanizo kopi? O. Ne fmemo posabiti, de nifmo doma, ampak v’ ptujim kanovalifhi; bres dopufhenja, bres oglafhenja, ali bres de bi bili fpodobno poterkali ne fmemo v’ ptujo kanizo kopiti; slaki, zbe ondi kteri vifhiga kanii prebiva, ali zhe tiki, kteriga hozhemo obifkati, ni nafh prav dober snaniz. V. Ali fe fme v’ kanizo kopiti, kakor hitro fmo poterkali ? O. Ne prezej, temuzh po tem kader fmo glaf prebivavza flifhali, kteri nam perpuki. V. Ali je perljudno prevelikrat in filno ter- kati, ako ne flifhimo glafu prebivavzoviga ? 0. Ni perljudno ; sakaj, ali ni nobeniga v’ kanizi, ali prebivaviz nbzhe nikogar k’ febi pukiti. V. Na kaj je treba, kar zhak tizhe, merkati? O. Moramo preudariti, zhe ima tikikrat, kader hozhemo v’ ptujo kanizo iti, prebivaviz zhaf, ali ne; pa tudi, kar to tizhe, fe je treba , ravnati po ljudeh in okolifhinah, po namenu fvo- jiga obifkovanja in po opravilih. V. Kaj moramo v’ ptujo kanizo feboj vse- ti, in kaj sunej pukiti? O. Spodobi fe, de fe zhedno napravimo, in de klobuk ali kapo feboj vsamemo in v’ rokah dershimo , palizo pa, plajfh in pfa sunej pukimo; zhevlji naj bodo, kolikor je mogozhe , fnashni; pa 118 tudi,kar to tizhe, je treba porajtati, kdo de fmo mi ,‘ od kod pridemo, in koga obifhemo. V. Ali je perljudno, pred ftanizo na ufhe- fa vlezhi, ali fkos kljuzlino luknjizo gledati ? O. Ni perljudno; sakaj to na snanje daje nefpodobnO rado vedo od. „Nefpametin je zidov el:, kteri per vratih poflufhapametni bo I’ tem hu¬ do rasslialjen.“ Sirah. 21, 2 7. V. Kaj je flori ti, kader kdo v’ ptujo ftani- zo ftopi? O. Ne fme vrat saderlefhniti, temuzh jih mora kolikor je mogozhe tiho sapreti, in fe fpo- dolmo tiftimu perblishati, f’ kterim hozhe govo¬ riti; tode ne prebliso kopiti, ker je to she farno na febi neperljudno, in ker uniga mora, nasaj Itojoiti, de nafhe fape v’ fe ne vlezhe. V, H’ komu fe moramo s’ obrasam oberniti? O. K’ tiftimu, f’ kterim hozhemo govoriti. V. Kaj je ftoriti, ko v’ ftanizo ftopimo, v’ kteri nikogar ni ? O. V’taki ftanizi ne fmemo oftati, fhe menj pa v’ nji okoli hoditi, in rezili, ki fo v’ nji, ogledovati ali ofhlatovati; in to naj fe tudi ne Sgodi, zbe je kdo vprizho. V. Kaj je ftoriti, ko f’ pervoljenjem v’ fta- nizo ftopimo, zhe je pa prebivaviz sadershan, in torej ne oberne koj k’ nam fvojiga oblizhja ? O. Zhe je to, mirno in od delezh pozha- kajmo, de fe k’ nam oberne in naf saflifhi. V. Kdaj fe fmemo v’ ptuji ftanizi ufefti ? O. Ako prebivaviz perpufti, in tiftikrat per- Ijudnoft terja, de po njegovi dobrovoljnofti rav¬ namo. V, Kaj je ftoriti, ko fe imenitnifhi vsdigne? O. Se moramo tudi mi vsdigniti* 119 V. Kaj je floriti, ko kteri imenitnifhi pride ? O. Moramo njemu imenitnifhi metlo pre- puflili, vfelej pa to lloriti, kar gofpodar veleva ali dovoli; ker nobene pravize nimamo v’ ptuji hiflii ukasovati. V. Dokle naj fe v’ ptuji ftanizi mudimo ? O. Dokler naf opravilo perdershuje, in de nam imenitnifhi snamnje da, de fe fmemo po- floviti. V. Kaj je floriti, ko is tlanize gremo? O. Se moramo fpodobno perkloniti, (kar hi utegnilo fhe per vratih dobro biti), in vrata liho sa tabo sapreti. V. Kdaj je treba, ko pridemo in prezh gre¬ mo, roke kufhniti? O. V’ ti rezhi fe je treba po tem ravnati, kdo de fmo mi, in kdo de je uni; ne fmemo fpodobniga opuftiti, pa tudi ne vezh floriti , ka¬ kor fe fpodobi. V. Kaj je floriti, ko s’ gofpodarjem vkupej v’ flanizo flopimo ? O. Ga moramo naprej fpufliti; ako nam ne veleva, de naj mi naprej gremo. V. Kaj je floriti, ko s’ gofpodarjem vkupej is flanize gremo ? O. V’ taki nameri moramo mi naprej iti; sakaj gofpodar sapre fvoje prebivalifhe. V. Kaj perljiidnofl terja, ako vifhiga ali tu¬ di snanza obifhemo, bres de bi kak opravik imeli ? O. Se moramo fpodobno oblezhi, njemu perloshni dan in uro v’ to odmeniti, in mu na snanje dati, de h v’ zhafl fhtejemo, ali de hozhe- mo dolshnofl fpolniti, ko ga obifhemo. Pse (po¬ dobno bi bilo, ako bi nasnanili, de ravno nizh opraviti nimamo, ali de nam je dolg zhaf, kar 120 ki nam zlo snanzi sameriti utegnili. Kdor fe predolgo mudi, kader kteriga obifhe, hi uteg¬ nil nadleshin biti, ker ima morde uni bolj ime¬ nitne opravila, in torej ne more fvojiga dragiga zhafa bres potrebe in namena uterpeti. Zhlovek tudi nikoli ne ime fkasovati, de ljudi le sa krat¬ ki zliaf potrebuje ; sakaj to bi famoprid rasodevalo. §. 46 . Od sadershanja per pinji miši. V. Kaj je treba odgovoriti, ko naf kdo, slabi kteri vikfhi k’ jedi povabi ? O. Bres vsroka mu ne fmemo odrezki; sa¬ kaj to bi utegnil uni sa slo vse ti; povabljenje moramo hvaleshno fprejeti, in ob pravim zhafu priti. Ako fmo pa slie od kteriga drugiga povab¬ ljeni, ali zhe fe flabo pozhutimo, ali zke kako imenitno opravilo imamo, fe moramo fpodobno sahvaliti in povedati, kaj de naf sadershuje ; to- de ne fmemo k' temu perbaviti, de naj naf dru¬ gikrat f’ tem pozkabi; sakaj uni je gofpodar fvoje mise, in mi bi utegnili oframoteni biti. V. Ali fe nikoli ne permeri, de v’ povab¬ ljenje dovolimo, deliravno fmo she povabljeni? O. Se utegne permeriti, zke je, pobavim, tibi, kteri naf povabi, vifokiga banu, in zhe nam tibi, kteri naf je poprej povabil, to perpubi in saslb ne vsame; torej moramo sa tega perpufkenje profiti; tode je vender treba dobro preudariti, zke fmemo perpufhenja profili, de uniga ne sha- limo; le prijatli in dobri snanzi ne bodo tega sa slo vseli. V. Kdo fme gobi povabiti, in na koga je treba v’ ti rezki merka ti ? O. Malokterikrat je fpodobno, kteriga vifki- 121 ga k’ jedi povabiti; sakaj ta bi utegnil odrezhi, in mi bi utegnili oframoteni biti. V. Kako fe moramo oblezbi, kader bozbemo k’ ptuji miši iti? O. Na tem je leshezbe, kdo de je, kteri naf je povabil, in kdo de fino mi; vfelej pa moramo njemu, ki naf je povabil, in drugim po¬ vabljenim tudi v’ obleki fpodobno zhab fkaso- vati. Oblazliilo, zhevlji, obras, roke morajo fnash- ni biti; sakaj akoravno bi nam nobedin s’ befe- do nefnaslinobi ne ozhital, bi to vender utegnili drugi na fkrivnim sa slo vseti. V. Kaj je ftoriti, ko fe pred jedjo in po jedi moli ? O. Jesuf Kriftuf je pred jedjo in po jedi k’ fvojimu nebefbkimu Ozhetu molil Mark. 14, 2 6., in torej je nafha tolikanj vezhi dolshnoft, njegov sgled pofnemali. Ne fpofhtuje ne Boga, ne lju¬ di, kdor pred jedjo in po jedi ne moli, in zlo v’ djanji to lepo navado sanizhuje. V. Kaj je boriti, ko fe je treba ufebi ? O. Ne fmemo fe fpred rinjati, sakaj to ra- sodeva predersdnob in nizbemernoft. Luk. 14, 7-11. Nar bolje je, de fe v’ ti rezhi po gofpo- darjevi volji ravnamo. Poblevnob na vfe pasi, febi in drugim fpofhtovanje fkasuje, in fe torej perkupi. V. Kako moramo per miši fedeti? O. Per miru, ne predelezh, ne prebliso mi se: roke ne fmejo biti pod miso, in komolzi ne na miši. V. Sakaj naj gofpodar in gobovi vefeli bodo? O. Ker fi morajo vfi v’ zhab fhteti, in fe vefeliti, de edin drugiga vidijo; nafprotno ras- shali, in ni prijetno. Vender fe je treba fkerbno var vati, de veljave fvoje flushbe in fvojiga banu 122 ne rasshalimo, ltar fe vezhidel s' govorjenjem sgodi. V. Ali Ime golti viz od dragine, od velike žene na miso podavljenih jedi, in od tega govo¬ riti, de fe dan danafhnji teshko is-baja? O. Ne line ; sakaj godovi bi utegnili mifli- ti, de jim oponafha, ali pa, de jih opominja, ne prevezh jedi. V. Ali Ime godiviz godove filiti, de naj veliko jedo; ali fpodbudovati, de naj fi pude dobro difhati ? O. Ne fme; sakaj f’ tem bi godovam na- snanil, de doma tako dobriga nimajo. Zlo do¬ bri snanzi bi to utegnili sameriti. V. Na kteriga fe mora per miši nar bolj pasiti ? O. Godovi na godivza, in ta na une; fzer je pa treba, kolikor je mogozhe, na fleherniga vprizbniga pasiti; nefpodobno je in neperljudno, zhe podavim, le f’ kterim mladim zhlovekam govorimo, na dare pa ne porajtamo. V. Kako fe moramo per ptuji miši, kar tizhe govorjenje , sadershati ? O. Kdor nizh ne govori, ali premalo, sladi s fvojim fofedam, na snanje daje, deje nevfhe- zhin, ali de nizh ne ve; kdor pa prevezh govo¬ ri, nadlesheje, in fe nizhemerniga in predersni- ga kashe. Nikoli pa fe ne fmemo neperljudnih in nefpodobnih befedi poflushiti; vil vprizhni fe f tem rasshalijo, in kdor to dori, ponezhadi fam febe. V. Kako fe neperljudnoft kashe, kar sade- ne okroshnike ( talarje ) ? O. Kdor okroshnike prav ozhitno fhe bolj fnashi, godivza in njegove ljudi nefnashnodi dolshi. V. Kako fe mora jed na okroshnik djati? 123 O. To fe mora s’ v’ to odmenjeno shlizo ali s’ v’ to odmenjenimi vilizami, pa ne s’ shlizo ali s’ vilizami flori ti, ki fmo jih she v’ ukih imeli ; sakaj to hi bilo obudno: tudi ne fmemo perta ofkruniti, ali fklede fukati, de kej boljfhiga do¬ bimo. Odmenjeno shlizo in fkledo moramo na- saj dalj, bres de hi shlizo zhediti hotli. V. Kako naj shlizo, vilize, nosh zhedimo? O. Ne fmemo jih oblisovati, in ne s’ okrosh- nikam, f’ pertam, ali s’ pertizham (Jemielarn') zhediti ; ampak f’ kruham , kolikor je mozhi. Pert in pertizh morata zhedna oftati. Perki fe ne fmejo s’ noshem trebiti, in tudi ne f’ pertam, ampak f’ pertizhem. V. Kako fe je treba, kar sadene jedi in pijazho, sadershati? O. Ne fmemo hiti poshrefhni, in ne sberzh- ni ; zhldvek mora hiti smerin v’ jedi in pijazhi, de fi shelodiza ne ohteshi, in duha ne omami; ako fe kaka prijetna jed na miso pernefe, fe ne fme vefelje na snanje dajati. „Ne preobjej fe per gokarii , . . ushi smerno, kar fe pred-te poka- vi.“ Sirah. 3 i, 17. 19. V. Nekteri fvojim fofedam vedno vina na¬ takajo ; kaj je od te navade mifliti ? O. To fe fme malokdej koriti^ sakaj malo- kdej je to unimu prijetno; ne vemo, zhe, kaj, in koliko de uni piti hozhe. V. Ali fmemo puftiti, de nam drugi gobovi per miši kreshejo , pokavim, fkledo dershe ? O. Moramo bolj fkerbeti, drugim pokrezhi, kakor fi od drugih pokrezhi p ubiti; zhe fe pa tega ne moremo ubraniti, sahvalimo uniga. V. Kaj je koriti, ako v’ jedi kej okudniga, milho, laf, najdemo? 124 O. Bres de bi kej rekli ali komu pokasali, denimo na fkrivnim prezh oftiidno rezh, ali jo pokrijmo, ali zhe fe nam Hudi, oddajmo okrosh- nik ob perpravnim zhafu, bres de bi rekli sakaj. V. Ako nam gokiviz kej da, fmemo li tiko kterimu drugimu dati ? O. Ne fmemo : temuzh moramo dobrovolj- noft gokivza hvaleshno fposnati, in obdershati, kar nam je dal. V. Ko fe jed gokem po verki deli, je li treba p uki ti kterimu drugimu pred vseti ? O. Ni treba; sakaj, ker fe jed po verki fede- zhim deli, fe nobenimu ne bo mogla predersnok ozhitati, ako takrat vsame, kader verfta na-nj pride. V. Zhefa fe je fhe treba per miši varvati? O. Nefpodobno je per miši herkati, na tla pljuvati; fvojo flino v’ ruti ogledovati; napolpre- shvezbene jedi na okroshnik djati; sobe vprizho drugih trebiti; kakor pef koki glodati; kar kdo nozhe ali ne more jeki, na tla vrezhi ali v’ fkledo nasaj djati; zel kof ogrisovati: kruh kasiti, ali is njega kugelze delati in jih na druge metati; fol f’ perkam jemati; jed na noshi v’ uka nofiti; ko je treba fkledo prijeti, f’ perkmi jedi dotakniti fe, ali zhe je fkleda flaba, je sa rob prijeti; ker je nevarnok, de bi s’ jedjo vred na tla ne padla. Ako fmo po nefrezhi, kar koli fi bodi pokasili, ali fe pregrefhili, moramo savolj takofhne nepre- vidnoki, sa odpufhanje profiti, in fzer kakor nafh in uniga kan terjata. V. Kako fe je treba ravnati, kar sadene sdravizo ? O. Kar to tizhe, fe je treba ravnati po fhegi in navadi; in ako fe mora sgoditi, naj tiki perzh- ne , kterimu gre. 125 V. Kdaj fe is sa mise vrtane ? O. Is sa mise fe ne fme vrtati, kader fc komu fpoljubi, temuzh po tem, kader fo fe go- fpodarin s’njim vred drugi vsdignili; ne fmemo prepozhafu jerti in drugih sadershevati. V' go- ftivnizi fe pa v’ ti rezhi ni treha po drugih rav¬ nati ; sakaj tam vfak sa fvoje dnarje je in pije. V. Kaj fe mora po jedi koriti ? O. Gofpodarja moramo fpodobno sahvaliti in drushbe ne koj, in ne preposno sapuftiti. Dobro je, v’ ti rezhi po drugih ravnati fe. Kdor koj prezh gre, ako nima opravila, na snanje daje, de je prifhel le dobro jerti; kdor fe pa predolgo mudi, utegne nadleshin biti. §. 47 . Od sadershanja n’ gojtivnizi. V. Ali fe moramo tudi v’ gortivnizi perljud- no in fpodobno sadershati? O. Tudi: sakaj kerfhanfka perljudnort isvi- ra is ljubesni ; nikjer pa ne fmemo kerfhanfki ljubesni soper ravnati. Nekteri miflijo, de jim je v’ gortivnizi vezh perpufheno, kakor drugod, ker fo tam sa fvoje dnarje in savolj rasvefeljenja; pa fe motijo. V. Sakaj moramo v’ gortivnizi pofebno na- fe merkati, de fe lepo sadershimo ? O. Ker vino in vefelje zhloveka doftikrat v’ nefpametno govorjenje in djanje sapeljeta; v’ go- ftivnizi fmo med nesnanimi ljudmi, kterih ne¬ kteri fo predersni, nekteri pa nepoterpeshlivi. V. Kaj je treba v’ gortivnizi opurtiti? O. Vfe govorjenje, petje in djanje, ki fo soper ktero šapoved boshjo in soper zhaft boshjo; kar druge rasshali ali jesi; vfe, kar druge v’liu- 126 do napeljuje, in sladi, kar otroke in mlade ljudi pohujfha; vfe, kar druge v’ jeso drashi, sakaj jesa ima vfelej hude, dodikrat prav hude nafled- ke : vfe, kar nam nežhad in fhkodo dela. Kdor predolgo v’ goftivnizi pofeda, in memo tega she- no, otroke in pofle v’ nemar pitfha, sa-nje ne fkerbi, jih ne fpodbuduje k’ dohrimu, ampak jih velikrat pohujfha in shali; kdor dolge dela, fe vpijani , pohujfhlive befede govori, v’ hifhi ali na ulizah vpije in rashija. Kdor tako ravna, ne zhadi Boga in ne fpofhtuje ne famiga fehe, ne zhednodi, ne drugih ljudi; sladi pa zhe fo bolj perletni ljudje raji v 5 godivnizi, kakor doma. Ve¬ liko jih je she v’ vinu fmert nafhlo, in fo djanja dopernefli, ki fo jih zhaf fvojiga shivljenja ob- shalovali, in jih nifo mogli nikoli vezh popraviti. V. Kaj pravi od tega f. pifmo ? O. Jesuf opominja vfe ljudi: ,,Varujte fe , de vafhe ferza ne bodo preobloshene v’ poshrefh- nodi in pijanodi, in zhafnih fkerbeh, in de tidi dan nanaglima nad vaf ne pride.“.Luk. 2 1,34. ,,Is vina pride nezhidod , in is pijanodi rasboj; kdorkoli nad tem vefelje ima, ni moder.“ Preg. 20 , l. „Ne glej vina, ko je rumeno, ko fe nje¬ gova farba v’ kosarzu lefketa; ono gladko notri tezhe, ali na pofiednje bo kakor kazha grislo, in kakor hasilifk drup islilo. Tvoje ozhi bodo na ptuje gledale, in tvoje ferze ho hudobne rezhi govorilo. Tedaj bofh, kakor kteri v’ fredi morja fpi, in kakor kermiliz, kader terdo safpi in kermilo sguhi.“ Preg. 23, 3i-34- „Pametni zhlovek je s’ malo vinam dovdljin; in leto te ne ho v’ fpanji teshilo, ter ne bofh holezhin zhu- lil.“ Sirah. 3i, 22 . s } 127 V. Ktere dolshnofti ima goftinzhar ( 'biri ), kar sadene Tpodobno obravnavo? O. Goftinzhar mora Bogu, Tvoji duThi in gofpofki odgovor od tiftiga dati, kar Te v’ nje¬ govi hifhi godi; on ne Tme nevarnim in nepo- rednim ljudem potuhe dajati; on mora Tvojo hi- Tho vliga ozhiftiti, kar Boga rasshali, kar je so- per Tpodbbnoft in zhednoft, kar druge pohujTha, kar ljudi vpijani, v’ Thkodo in nezhaft perpravi; kar raspertje dela; kar je soper desheline pollave. Kdor drugazhi ravna, Te veliko ptujih grehov vdeleshi: on sgubi zhaft in shegin boshji; on hozhe perdohiti, in sguhi veliko, morde vTe j ker, kaj pomaga zhloveku, ko hi zel Tvet per- dohil, sravin pa zhaft in duTho sguhil. V. Kaj je rezhi od pogoftniga ohiTkovanja goftivniz, in od nesmerne ljubesni do vina? O. Ljudje, kteri goftivnize in vino ljubijo, ponezhafte Tvojo pamet, Tvoje Terze in Tvoj lian; taki ljudje sanizhlivi poftanejo, ker To, kakor Tleparji povTod, kjer Te kosarza vina nadjajo, in v’ vTe dovolijo, de le vina dobe. V. Kaj govori T. piTmo od nesmerniga ohi¬ Tkovanja goftivniz ? O. „BoljThi je iti v’ hiTho shalovanja, ka¬ kor v’ goftivnizo ; sakaj v’ uni bomo opomnjeni konza vlih ljudi; in shivi miTli na to, kar ho priThlo.“ Pridg. 7 , 3. 123 VI. Poglavje, Od sadershanja v’ mnogoterih olres kteriga bi nam ljudje ne mogli nizh dobriga ftoriti. Torej opominja apoftel Pavl kriftjane, ki fo bili v’ Korintu, de naj ubogim kriftjanam na Judovfkim na pomozh pridejo, de bodo leti Boga hvalili. II. Kor. g, 12. V. Kako naj Tvojim dobrotnikam fpofhlo- vanje in hvalo fkasujemo ? O. Smo dolshni njemu, ki nam je dobroto dodelil, Tvoje hvaleshno veTelje Tkasati; tudi nje¬ mu radi poftrezhi; s’ TpoThtovanjem od dobrotni¬ ka, in s’ hvaleshnoftjo od njegoviga darila, in od dobrotnikove poftreshnofti in prijasnoTti govoriti; Boga profiti, de ga sa to blagoTIovi ( shegna')) ne Tmemo darila ali dobrote napzhno obrazhati; in njegovim sapuTbenim, ako je mogozbe in po¬ trebno , moramo dobro ftoriti. V. Sakaj je dolshnoft s’ dobrotnikam tako ravnati? O. Ker Te Bog T’ tem povelizhuje , kteri ima dopadenje nad prijasnimi in hvaleshnimi Terzi; hva- leshni Tpolni dolshnoft kerThanTke ljubesni; daje lep sgled; ftori, de ljudje radi dobrote dele, in TpoThtuje tudi Tamiga Tebe. V r . Kako Te pregreTbimo soper zbaft, ki Trno jo dobrotniku dolshni? O. . PregreThno je, prejetih dobrot kmalo po- sabiti, njih ženo smanjTbevati; ogibati Te dobrot¬ nika in njegove hiThe, de bi Te ne Tpomnili Tvo¬ je dolshnoft!; ako saupanje, ktero imajo drugi ljudje do naT napzhno obrazhamo , od dobrotni¬ ka sanizblivo govorimo, njegovo dobroto sa dolsh¬ noft imamo, njemu dobrote odrezbemo; ako sa-nj ne molimo, Boga ne sahvalimo; darilo ali dobro¬ to napzhno obrazhamo, in ako njegovim sapu- 149 fhenim fvoje pomozhi odtegujemo, ki bi jim jo fkasovali mogli i. t. d. V. Sakaj je greli, do dobrotnikov nehva- leshnim biti? O. Nehvaleshni odteguje Bogu zhall; on opufti dolshnoit kerfhanfke ljubesni; on shali do¬ brotnika: on daje pohujfhanje, in odvrazliuje ljudi od dobrodelnolli; nehvaleshni ponezhalti famiga febe ; sakaj, kdor fvojiga dobrotnika ne ljubi, kteriga vidi, bo li Boga ljubil, kteriga ne vidi. I. Jan. 4, 20 . Kako bo tak zblovek fvoje fovrash- nike ljubil, kar je vender kerfhanfka dolshnoit, ali tilte, od kterih ni nobene dobrote prejel ? V. Kaj je Itoriti, zhe nam drugi dajo, in nam f’ tem vefelje narediti miflijo ? In kako je treba rav¬ nati, ako kterimu drugimu lcakfhino darilo damo? O. Sbalili bi ga, ko bi tega ne liotli fprejeti, ne pogledati, ali to ko j kterimu drugimu dali; ko bi rekli, de nam namenjeno darilo nobeniga vefelja ne dela ; ljubesin livaleshno fposna dobrovoljnoll blishnjiga. Tudi ne fmemo vprafhati, koliko (le je darilo veljalo ; sakaj kasalo bi fe, kakor de bi bili menj livaleshnolti dolsbni, zhe darilo menj velja; tudi bi darivza v’ fkerb perpravili, de fvoje darilo ali svekfhuje ali smanjfhuje. Tu¬ di ne fme dariviz tiftimu, kterimu darilo da, po¬ vedali , koliko de je veljalo ; de fe ne bo kasalo, kakor de bi ga hotel vezhi hvale opomniti. Tode je vender, kar to tizhe, na tem leshezhe, zhe dariviz, inuni, kterimu je bilo podeljeno, dru- gekrati po domazhe med faho ravnata, ali ne. V. Ali hozhemo menj dobriga delati, ker nialokdej livaleshnolti najdemo ? O. Nizh menj ko to; sakaj Jesuf pravi: j,Boljfhi je dati, kakor vseti.“ Apoll. djanje 20,35. 150 Kolikor men j hvale imrfmo od fveta, tolikanj vezli obvelja dobro pred Bogam, tolikanj vezhi je ve- felje dobrotnika, in tolikanj vezhi je plazliilo v’ nebelih. Mat. 5, 11. 12. V. Kteriga sgled naj v’ ti rezhi pred ozhnii imamo ? O. Sgled Ozheta, kteri je v’ nebelih, ,,kle¬ li da fvojimu folnzu lijati na dobre in liudobne.“ Mat, 5, 45? §. 56. Sadershanje do tovarfhev in prijatlov. V. S’ kterimi ljudmi fmemo tovarfhijo, sna- nje in prijasnoft imeti ? O. Le s’ pofhtenimi ljudmi; saka j en pri¬ jatel, tovarfh ali snaniz naj bo zhaft, vefelje in frezha drugi ga: od tiftiga, f’ kterim imamo to- varfhijo, fe fklepa po vli pravizi na nafhe laftno ferze; f’ tem ii mi torej zhalt ali nezhaft dela¬ mo. „Kdor fe Boga boji, bo tudi dobriga pri- jatla najde!; sakaj kakorfhin je on, bo tudi nje¬ gov prijatel." Sirah. 6, 7. Ljudje, kteri fe v’hu¬ dobijo sdrushijo , ne saflushijo imena prijatlov. V". Ali moramo tudi do tovarfhev in pri¬ jatlov perljudni biti? O, Tudi; sakaj tudi nar bolji prijatel ho- zhe de fe s’ njim fpodobno in perljudno ravna, slafti vprizho plujili ljudi. Perljudnolt je dolsh- nofl ljuhesni do blishnjiga, ki fmo jo prijatlu tolikanj bolj dolshni; prijatel pa vender ne ter¬ ja , de bi s’ njim tako na tanko in varno ravna¬ li, kakor f’ p tujimi, ker bi to prijatla rasshaliti utegnilo. V. Kako fe moramo do tovarfhev, snanzov in prijatlov vfelej vefti? 151 O. Odkritoferzhno 'in pofhteno moramo s’ njimi ravnati, jim saupanje fkasovati, jim perjen- livi in pokreslilivi Liti, ne pa debi bili prevsetni, fvojoglavni, prepirlivi, in famopridni. Ne fme- mo biti predersm, in ne teshavnih rezhi od njih terjati, ne dnarjev is njih fpravljati, in ne odla- fhati, jim dolgove plazhati; ker ne fmemo mi- fliti, de oni morajo v’ vfe pervoliti. Odkrito- ferzhno jim moramo tudi v’ djanji ravnozhutje fkasovati v’ viim, kar jih sadene, de ne bodo utegnili mifliti, de s’ njimi famopridno ravnamo. Kar ozhitno obnafho do njih sadene, moramo prijatlu tudi pred drugimi fvoje fpofhtovanje fka¬ sovati , in ne fmemo mifliti, de nam prija tel ne bo sa slo vsel, ako na-nj ne porajtamo; nikoli fe ne fmemo predersniti, de hi fe is njega nor- za delali ali de biga s’ befedo pikali; sakaj tudi nar bolji prijatel v’ to ne dovoli; na snanje mu moramo dajati, de njegovo prijasnoli zhiflamo ; bodimo s veli i, molzhezhi in nikoli ga ne is daj mo ; ako drugazhi ravnamo, nezhaft delamo farni febi in prijatlu, dajemo flab sgled, ki fe pohujfha- nje imenuje. „Ne sapiilli tiari ga prijatla, sakaj novi ne bo njemu enak. Nov perjatel je kakor vino ; kader bo liaro, ti. bo dobro difhalo.“ Si- rah. g, 14. i 5 . „Ali ni zlo do fmerti shalollna rezh, ako fe tovarfh in perjatel v’ fovrashnika fpreoberneta a ? Sirah. 37, 1. 2. V. Sakaj je treba prijatle fpofhtovali in zhiflati ? O. „Sveft prijatel je mozhna hramba; kle- ri ga je nafhel, je nafhel saklad. Svehimu pri¬ jatlu fe ne da nizh permeriti; slald in frehro nilla vredna s’ njegovo dobro svetlobo na tehtni- zo poloshena hiti. Svell prijatel je sdravilo shiv- ijenja in neumerlivofti; in Meri fe Boga boje, ga bodo nafhli.“ Sirah. 6, 14-16. V. Ali je varno, nekdajniga snanza, ki ga zbes veliko let pervikrat sopet ugledamo, koj tikali, in s’ njim slabi vprizho drugih ravno ta¬ ko (po domazhe ) ravnati, kakor fmo s’njim pred veliko let ravnali? O. To ni varno, ali vfaj malokdo j: sakaj ne vemo , zhe fe tudi uni naf tako prijasno fpom- niti hozhe. JNikoli ni napzhno, ako Tvoje odkri- toferzhno vefelje pohlevno in fpodobno na sna- nje damo, de nekdajniga snanza sopet vidimo. §. 57. Sadershan/e do neprijallov, rasshdlnikov , do neperljudnih (grobih), prepirlivih, in pravde- sheljnih ljudi. V. Kako fe je treba do neprijatlov, rasshal- i nikov, safmehovavzov, do neperljudnih, prepir- livih in pravdesheljnih ljudi sadershati? O. Takim ljudem fe je treba, kolikor je mogozhe, in kolikor fe utegne bres rasshaljenja sgoditi, umakniti 5 ako pa moramo per njih biti, bodimo tolikanj bolj previdni in perljudni do njih, kolikanj bolj fo nevarni; nikoli jih ne fme- mo drashiti; tudi nikoli ne perzhnimo govoriti od rezhi, ki fo jim neprijetne, nikoli jih ne sa- fj-amiijmo; vfelej jim fpodobno odgovorimo; ne¬ perljudnih in shalih befedi jim nikoli ne povra- zhujmo s’ enakimi; lemuzh sanefimo jim rassha- Ijenje, ohranimo fkerbno mir fvojiga ferza; bra¬ nimo vfaki nejevolji v’ fvoje ferze, in smagiijmo hudo s’ dobrim, neperljudnob f’ perljudnobjo. V. Kako je Abraham ravnal, ko je bilo med njim in Lotam savolj pafhe raspertje vdalo ? 153 O. Abraham je perjenjal, deliravno je bil ftareji, ter je djal Lotu: „Naj ne bo krega med menoj in teboj, med mojimi in tvojimi paftirji; sakaj brata fva. Glej! vfa deshelo je pred teboj; profim, lozhi fe od mene; ako fe na levo Hran vernefh, fe bom jeft defne dershal; ako li defno isvolifh, grem jeft na levo.“ I. Mojs. i3, 8. 9-. V. Sakaj moramo s’fovrashnimi, neperljud- nimi in pravdesheljnimi ljudmi perljudno ravnali? O. Ker f’ tem veliko hudiga, veliko ras- shaljenja boshjiga, in doftikrat veliko nefrezh in fovrafhtev odvernemo; fovrashni ljudje fo s’ Iju- besnijo, krotkoftjo in perljudnoftjo oframoteni, in veli krat nafhi prija tli poftanejo. ,,Mehki od¬ govor potoldshi jeso; terdo govorjenje napravi togoto.“ Preg. i5, 1. „Ako je tvoj fovrashnik la¬ zili n, mu daj jefti, ako je shejin, mu daj piti; sakaj sherjavzo njemu na glavo fpravljafh (ome- zhil ga bofh ), in Gofpod ti bo povernil.“ Preg. a5, 21, 22. Rimlj. 12, 20. V. Ali je takofhno sadershanje tudi dolsh- noft, ki fmo jo drugim ljudem dolshni ? O. Tudi; sakaj kdor prepir napravi, nad- lesheje vfe vprizbne , jih pohujfha in ponezhafti. V. Ktero fpofhtovanje zhlovek fam febi fka- she, ako f’ hudobnimi ljudmi perljudno ravna ? O. Zhlovek fe f’ tem pametniga fkashe; rasodeva tudi kerfhanfko obravnavo, in vero, in fe drugim perkupi. „Nefpametni sdajzi fvojo jeso na snanje da; kdor pa krivizo sanefe, je pame- tin.“ Preg. 12, 16. Rasumnoft zhlovekova fe is njegove poterpeshlivofti fposna, in njegova zhaft je, krivizo sanefti. Preg. ig, 11. „Zhloveku je zhaft prepiru odtegniti fe; vfi neumni pa fe k’ ifvoji') nezliafti vmef vtikujcjo. <£ Preg. 20, 3. 154 V. Kaj v* ti rezhi vera sapoveduje? O. „Dobro jim Itorite, kteri vaf fovrashijo. 44 Mat. 5, 44. „Shegnovajte jih, kteri vaf kolnejo, in molite sa-nje, kteri vaf obrekujejo/ 4 Luk. 6, 28. ,,Jcft pa vam rezhem, hudimu fe ne soperftavi- ti: temuzb zhe te kdo udari po tvojim delnim lizu, pomoli mu fhe uniga. In kdor fe hozhe f’ teboj pravdati in tvojo fuknjo vseti, temu tu¬ di plajfh pulti. In kdorkoli te eno miljo delezh perfili, pojdi dve s’ njim. Mat. 5, 39-41. To fe pravi: Bodi perjenliv, ne povrazhuj nikoli hu- diga f’ hudim, nikar fe ne mafhevaj, temuzh oframoti fvojiga sopernika s’ dobrodelnoltjo in krot- koftjo. „Ako je mogozhe, kolikor je per vaf, imej¬ te mir s’ vfimi ljudmi. 44 Rimlj. 12, 14. „Ne daj fe hudimu premagati, temuzh premagaj hudo s’ dobrim. 44 Rimlj. 12, 21. §. 58. Sadershanje do vefelih, nevoljnih in shdlojinih. V. Kako moramo s’ ljudmi ravnati, kterih ferze je ravno sdaj vefelo? O. S’ takimi ljudmi moramo prav Ijubesni- vo ravnati; sakaj sapo ved vere je : „Vefelite fe s vefelimi. 44 Rimlj. 12, i5. Nedolshno vefelje fvo¬ jiga blishnjiga moramo v’ zhafti imeti, ter je so- per ljubesin, ako ga bres potrebe motimo; va¬ rujmo fe vefelimu ob zhafu vefelja kej neprijet- niga na snanje dati; nagla fprememba vefelja v’ shaloft, bi njemu hudo djala, in on bi vedno s nevoijo na-te miflil. Ako je treba takimu zhlo- veku kak neprijetin nauk dati, naj fe to ob dru¬ gim zhafu sgodi; sakaj njegovo ferze bi fe ob nedolshnim vefelji nadleshnimu fvarjenju v’ bran pollaviio, ako je pa vefelje pregrefhno in ne var- 155 no, ga fmemo in moramo moliti v’ pregrefh- nim vefelji. V. Sakaj moramo s’ vefelimi tako ravnati? O. Kdor tako ravna, kashe de je parnetin, de ve s’ ljudmi veki le, de ima ljubesin do blish- njiga , in rasumnoft ; kdor pa drugazbi ravna, na snanje daje hudobno ferze , ki rado nedolshno ve- felje moti, nefpamet, in pomankarije rasumno- lli, in poflane nadleshin. Nekteri ljudje imajo vefelje nad tem, ali to hudo navado, de drugim radi neprijetnih rezhi perpovedujejo; takih fe ljud¬ je ogibljejo. V. Ktere dolshnofti ima zhlovek, kar tizhe njegovo laftno vefelje, ko je med ljudmi ? O. On ne fme nevoljin, zhmern, nepoterpesh- liv, samerliv bitij sakaj taki ljudje nifo perjet- ni; nikoli nifo sasheljeni, ali lemalokdej; drugi miflijo, de fo take terme, de fo liraftim podver- sheni, de fo nehvaleshni in nesauplivi v’ Boga in ljudi; kdor hozhe med ljudmi sbiveti, jim mo¬ ra san Mi in s’ njimi poterpeti, in fe boljfhanja nadjati; nevoljni greni' fvoje in drugih ljudi ve¬ felje; on ne fposna dobrote, je ne vsiliva vefelo; in meni, de je flbn, kjer je miifhiza. V. Kako moramo s’ ljudmi ravnati, kteri fo ravno sdaj rasshaljeni in nevoljni ? O. Tudi f’ takimi ljudmi moramo krotko in rasumno ravnati; dobro je treba pomifliti, kaj in kako de s’ njimi govorimo. Kdor hozhe takim ljudem njih ozhitno nevoljo is glave fpraviti, uteg¬ ne neperljudin odgovor dobiti ; kdor jim kej ne- prijetniga nasnani , ulije volja na oginj; kdor jih hozhe takrat pofvariti, safionj govori. Nobeniga ne fmemo drashili, tudi otroka ne, slalti pa v jcsi in nevoljine; nevoljni, ako fe sdrashi, utcg- 156 ne vfiga fpofhtovanja posabiti, k ter o je unimu dolshan, in ktero mu drugikrat rad fkasuje. Ras- umni govori in molzhi, kader je zhaf govoriti in zhaf molzhati. V. Kako moramo s’ ljudmi ravnati, ki jih je kaka nefrezha sadela, in ki fo po pravizi sha- loftni ? O. Nefpodobno je in shalivno, zhe je kdo med shaloltnimi ljudmi velel, zhe nad njih sha- 1 o lij o nobeniga ravnozhutja ne kashe, zhe jim hozhe njih nefrezho is glave fpravljati, ali jih preprizhati, de ni takofhna. Sa ravnozhutje in to- lashbo nam bodo gotovo smirej hvaleshni. S. Pavl pravi: „Jokajte s’ jokajozhimi.“ Rimlj. 12 , i5. S’ zhlovekovim ferzam moramo fofebno varno rav¬ nati. „Govorjenje ob napzhnim zhafu, je kakor godenje v’ shalofti.“ Sirah. 22 , 6. V. Ali tilti pametno ravna, kteri komu kak- fhno neprijetno novizo na pol nasnani ? O. Ni pametno : sakaj uni le 1’ tem ob nap¬ zhnim zhafu v’ fkerb perpravi, ker ne ve, kaj de mu bo fhe povedano: dollikrat li veliko ali vfaj vezhi nefrezho mifli, kakor je. Je torej tre¬ ba molzhati, ali pa raslozhno in ob pravim zhafu govorili. Tilli, kteri drugimu nasnani, de mu hozhe kej shalollniga rasodeti, bi utegnil fhko- desheljno vefelje kasati. §♦ 59. Sadershanje n’ frezhi in nejrezhi; slafii do nefrezhnih, pofhhodvanih ljudi. V. Kolikokterih nefrezhnih je ? O. Je nefrezhnih, kteri fo s’ fvojim sadol- shenjem in pregrefhnim sadershanjem v’ nefre¬ zho , revfhino, framoto in fhtrafingo sabredli; 157 in je nefrezhnih, ktere fo kres njih sadolshenja, po boshjim perpufhcnji ali fkufhanji nadloge, fkerbi, nefrezha in revfhina sadele, pohavim, Job, Tobija. V. Ali fmo tudi hudodelnikam, in tihim, kleri fo fvoje nefrezhe farni krivi, fpofhtovanje dolshni ? O. Hudobijo moramo hudi ti; zhloveku pa, kteri je tako neumin bil, de je hudo horil, ne fmemo ljubesni, fpofhtovanja in pomozhi od¬ tegniti ; njegova nefrezha naj naf padiza varuje; nefrezhniga pa ne fmemo foditi, ne pogubiti, sakaj Bog ga fodi; nad drugih nefrezho ne fme¬ mo imeti vefelja, in ako fe nad kom fhtrafinga fpolnuje, ne fmemo biti mersliga ferza, temuzh moramo veliko bolj Boga profiti, de grefhniku odpuhi, in naf pregrehe varuje. „Kdor meni, de hoji; naj gleda, de ne pade.“ I. Kor. 10, 12. V. Ktero ljubesin in fpofhtovanje fmo po- fhkodvanim dolshni, ktere je bres sadolshenja ne¬ frezha sadela? O. Takim nefrezhnim moramo perferzhno ravnozhutje fkasati, jih tolasiliti iy podpirati, in fzer bres famoprida, is ljubesni, kakor je ufmi- Ijeni Samarjan s’ nefrezhnim Judam ravnal. JLuk. 10, 3 o -3 7. V. Sakaj moramo s’ nefrezhnimi tako ravnati? O. SpofhtoVanje in ravnozhutje, ki jih ne frezhnimu fkashemo, polajfha britkoh njih fer¬ za ; naj le pomiflimo, kako britko bi nam bilo, ho bi bili na njegovim mehu; sapoved kerfhan- fke ljubesni naf k’ temu veshe; f’ tem damo tudi lep sgled, pomnoshimo fad kerfhanfke vere ; fe vdeleshimo boshjiga shegna, fi napravljamo per- jatlov sa dan nefrezhe, in saflushenje sa vezhnoh. 158 Bog fe poteguje sa nefrezhne, in Jesuf naf sago- to vi, tle ne J so sgiibil fvojiga plazhila, kdorkoli da piti komu smed teh nar manjfhih le kosariz mersle vode. V. Kako fe pregrefhimo soper ljuhesin in fpofhtovanje, ki fmo jih nefrezhnimu dolshni ? O. Pregrefhno je, ako nefrezhnimu nobe* niga ravnozhutja, in nobene pomozhi ne fkashe- mo; ako fe zlo njegove nefrezhe fhkodosheljno vefelimo, od nje fhkodosheljno govorki)d; ako njegovo nefrezho sa fhtrafingo pravizhniga Boga nasnanimo, ako ga saframujemo. V. V’ zhim obltoji pregreha takiga sader- shanja? O. Kdor s’ nefrezhnimi tako ravna', nima ljubesni, po tem takim tudi ne vere ; tudi nad-inj bodo prifhli dnevi nefrezhe, in on ne ho nafhel prijatla; potertiga fhe bolj satira, njegovo sha- loftno ferze fhe bolj sli id i 5 zlo zhaft in tolashbo dobre vefti mu hozhe odtegniti in s’ ozhitanjem shaliti; on druge pohujfha; on svekfhuje kralje- Itvo hudosheljniga hudizha: on fpodnafha vero, ktera ljuhesin uzhi; on predersno boshji pravizi v’ roke fega, in nad neufmiljeniga ho prifhla fodba bres ufmiljenja. Mat. 2 5 . Luk. i 5 , i- 5 . Jak. 2, i 3 . V. Kako zhlovek sa fvojo zhaft fkerbi v’ fre- zhi in v’ bogaftvu ? O. Ako ne trofi fvojiga premoshenja kakor bogati mosh; ako ne lipa bolj v’ dnar in blago, kakor v’ Boga 5 temuzh zhe je hvaleshin Bogu, in nikoli ne posabi, de imamo vfe od njega5 zhe fe nizhefar ptujiga ne polafti, sakaj to ne tekne; zhe dobro gofpodari in ne dela potrat; zhe fvoje rastrofike po premoshenji omeri; zhe je pametin, 159 pohlevin in iji ofhaben 5 zhe fe neframnc lakom- jiofli varuje, in fe ubogih ufmili, klerih molitev nam shegin boshji perdobi. V. Kako zhlovek sa fvojo zhaft fkerbi v’ nefrezhi ? O. Zhlovek, ki je fvoje nefrezhe fam kriv, naj nafledke fvojih grehov in nefpametnok f’ponisbnim in fpokornim ferzam terpi, naj fe poboljfha, fhko- do po mozhi popravi, in naj fe varuje, kej prc- dersniga pozheti; zhlovek pa, kteri fvoje nefre- zlie ni fam kriv, naj fe boshji volji podvershe, naj bosbjo previdnoft v’ ponishnofti moli: naj fe varuje govorjenja in djanja, ki Boga in ljudi ras- shali; in naj bo tudi v’ prihodnje pgboshin, pri- din in pofhten, kakor je Job v’ nefrezhi fvoje sa- upanje v’Boga, in fvojiga poboshniga duha ohranil. §. 60 . Sadershan/e do ubogih in do ljudi niskiga Jia- nii , in sadershanje ubogih med feboj. V. Ali fmo tudi ubogim in ljudem niskiga tlanu fpofhlovanje dolshni? O. Tudi; sakaj nafhi blishnji fo, boshji o- trozi in od Jesufa Kriftufa refbeni; ker fmo jim ljubesin dolshni, moramo tudi perljudni bili do njih ; sakaj ljubesin ni nikoli ofhabna, ampak vfe- lej ljudoljubna in ponishna. ,,Bogatin in ubosliiz fe frezhata; Gofpod je pa oba kvaril.“■ Breg. 22, 2. V. Sakaj ii moramo fofebno persadjati, de fmo do ubogih in do ljudi niskiga kanu Ijudo- Ijiibni in perljudni ? O. Ker fe Bog sa uboge in sapufhene po- febno poteguje, njim fkasano dobrovoljnok plazbu- je, in ker morajo ubogi memo tega doki terpeli, ker obzhutijo, kakor mi, in ker fkasano perljud- 160 noft tolikanj bolj ženijo, ker fe na fvetu malo- kdej s’ njimi fpodobno ravna; molitev njih ras- vefeljeniga ferza gre nakvifhko k’ nebefam in p čr¬ ne fe shegin nad ljudoljubiga; neperljudniga safme- bovavza pa tosbijo pred Bogam. „Kdor ubogiga shali, nezhab dela njega bvarniku; kdor fe pa revesha ufmili, njega (Boga) zbafti.“ Preg 14, 3i. V. Kakfhino perljudnoft fmo dolshni ubo¬ gim in ljudem niskiga banu ? O. Nifmo jim dolshni takiga uklanjanja, kakorfhniga fpodobnob od naf terja, do vikfhih fkasovati; ubogi in ljudje niskiga flanii tudi tega ne shele; vender fmo pa dolshni, jih voljno in poterpeshlivo poflufhati, jim persanebi, ako kej nerodniga reko; jim ravnozhutno in pofhteno fer- ze basati: jih tolashiti, poduzhiti, prijasno s’njimi govoriti, in kar jim dobriga borimo, dobrovolj- no boriti; sakaj prijasna befeda je ubogim ljub- fhi, kakor milofhina. V. Kdaj fe perljudnobi soper ravna, ki fmo jo dolshni ubogim in ljudem niskiga banu? O. Zhe kdo neperljudno, divje in jesno s’ njimi ravna, jih s’ nevoljo poflufha, jim vfako nerodno befedizo graja, jih sanizhuje; ako jim revfhino, niški ban ali dolge ozhita, in jim ni¬ koli nizh dobriga ne bori, bres de bi jih s’ ne- perljudnimi befedami in ozhilanjem ne shalil; po tem takim tudi dobre dela pred Bogam in ljudmi ženo sgube. „Ako komu dobro borifh, ne go- dernaj, in kader koli dafh, ne shali f’ hudo be- fedo. Ne hladi kali rofa vrozhine? tako je tudi vfaka (dobra) befeda boljfhi, kakor dar; oboje pa je per pravizhnim zhloveku. Nefpametni gren¬ ko oponofi, in neperljudniga darilo bori shalobne ozhi.“ Sirah. 18, i5-i8. 161 V. Ktere dolshnofti imajo v’ ti rezhi ubo¬ gi in niški ljudje edin do drugiga? O. Kakor imajo leti radi, de fe s’ njimi pofhteno, prijasno in perljudno ravna, ravno tako fe morajo tudi med feboj sadershati, de fi edin dx'ugimu shivljenja fhe bolj teshavniga ne delajo. V. Kdaj ubogi famiga febe fpofhtuje ? O. Zhe on fvojo imenitnoft kakor zhlo- vek, kriftjan in delesh nebef pred ozhmi ima ; zhe tako ravna, kakor njegova imenitnoft terja; zhe fe fam fehe ne sanemari, ne saframuje in ne sanizhuje; on pa sanizhuje fam febe, ako po- sabi na Boga in vero, ki ima od njih vfo fvojo zhaft; ako hudobii in pohajkvanju ftreshe, s’ fvo- jim ftanam ni sadovoljin, fe s hudobnimi ljudmi pajdashi 3 ako ne fkerhi fvojo dufho po boshji volji obravnavati; ako posahi, de je poboshnim ubogim boljfhi shivljenje v’ nebelih perpravljeno. „Ubogi li zhaft dela s’ fvojim lepim sadershanjem, in s’ fvo¬ jo bogabojezhnoftjo.“ Sirah. 10, 33 . „Zhaft bogatih, imenitnih in ubogih je ftrahboshji.“ Sirah. 10, 25 . V. Kdo je ftanu ubogih in niških ljudi nar vezhi zhaft fkasal ? O. Jesuf Kriftuf; kteri fe je, deliravno je bil Gofpod nebef in semlje, na tem fvetu ubo¬ gim perdrushil, in je hotel per fvojim redniku Joshefu delati, dokler ni uzhili sazhel.“ „Ali ni Bog uboge isvolij na letim fvetu, de bi bili bo¬ gati v’ veri, in deleshi kraljeftva, ktero je Bog obljubil njim, ki ga ljubijo ?“ Jak. 2, 5 . §. 61 . Kako de fe moramo do p tujih, popotnikov in med ptujimi sadershali. V. Kaj imamo radi, kader fmo med ptu¬ jimi ljudmi, na potu? . • 162 O. Radi imamo, de nam drugi nizh sli ali- ga ne flore, de naf ne pofhkodujejo, ne okra¬ dejo; temuzh nam ljubesin, pomozh, in perljud- noft fkasujejo. V. Kaj ima p tuji z ali popotnik rad, ki me¬ jno naf gre ? O. Ravno tifto, kar imamo farni radi. V. Ali fmo dolshni ptujzu ravno tifto lju¬ besin in pex-ljudnoft fkasati, ki skelimo, de jo nam fkashejo ? G. Smo dolshni; sakaj hoshja sapoved je: „Ljubi fvojiga blishnjiga, kakor fam febe.“ Mat. 22,3g. V. Koga moramo v’ vfakim ptujzu in po¬ potniku fpofhtevati ? O. Svojiga Gofpoda in Odrefhenika Jesufa Kriftufa famiga, kteri nam bo kdej ob fodbi re¬ kel : „Plujiz tim bil, in fie me pod ftreho vseli . . . Refnizhno vam povem, kar fte ftorili kteri- mu teh mojih nar manjfhih bratov, fte meni ftorili!“ Mat. 2 5, 35. 40. V. Nad kom fe pregrefhi, kdor ptujzu kej shaliga flori, ga pod ftreho ne vsame , ga puftl pomankanje terpeti, ali zlo neperljudno in famo- pridno s’ njim ravna ? O* Nad nafhim Gofpddam in Gdrefhenikam Jesufam Kriftufam farnim, kteri nam bo kdej ob fodbi rekel : ,.Ptuj lini bil, in me nifte pod ftre¬ ho vseli . . . Refnizbno vam povem, kar nifte ftorili kterimu teh nar manjfhih, tudi meni ni¬ fte ftorili.“ Mat. 2 5, 43. 45. V. Kako fe je Abraham do ptujzov sadershal? O. On jih je pozbaftil, in jih je profil, de naj v’ njegov fhotor ftopijo in fe pokrepzbajo. I. Mojs. 18. 163 , V* Kaj je Bog v’ ftari savesi, kar tizhe ptuj¬ ze , po Mojsefu ukdsal ? O. V’ ftari savesi je bila po veri dolshnoft, ptujza ne sijali li, ga ne pekliti, ne saframovati, ne nadleshevati, mu hifliniga vefelja dovoliti, mu pravize ne ovrezhi, mu jedi poljifkiga fadu ne odrezhi, in zlo ob shetvi in tei-gatvi kej njemu popuftiti i. t. ds II. Mojs. 22, 21. 23,9. III. Mojs. 19, 33 . 34 - 22. V. Mojs. 10, i8s 19* 24, 17. 19. 21. 2 6, ix. V. Sakaj fe je Bog sa varha plujzov na* snanil ? O. De bi fvojimu Ijudftvu dolshnofti ljubesni do ptujzov prav globoko v’ ferze vtilnil 3 s&kaj ptujiz v’ ptuji desheli je sapufhen, m potrebuje slo ljubesni drugih ljudis ,,Bog ljubi ptujza. s. , torej tudi vi ljubile ptujze, sakaj tudi vi fte bili ptujzi v’ Egiptovfki desheli.“ V. Mojs. 10, 18.19. Prei-oki govore, de fe pofebno v’ tem kashe fpa* zhenoft njih ljudftva, ker ptujze, vdove in lirote satirajo. Ezeb. 22, 29. Zah. 7, 10. V. Na kaj fe je moglo boshje Jjudftvo v’ ftari savesi fpomniti, ko je ptujza ugledalo ? O. De fo bili tudi oni dolgo zhafa ptujzi v’ Egiptu, in kako de jim je takrat bilo per ferzu. „Vefte , kako de je ptujzu per ferzu , sakaj tudi vi fte bili ptujzi v ptuji desheli.^ II. Mojs. 2 3 , g. V. Ali je tudi nam treba, li to k’ ferzu vseli? O. Kaj pa de 3 sakaj lolika li miflirhe, ka¬ ko de bi nam per ferzu bilo , ako bi mogli med ptiijimi ljudmi shiveti; vli fmo na tem fvetu po¬ potniki, in potrebujemo ljubesni fvojiga blishnji- ga, tudi v’ domovini; vezhidel ljudi sadene, de morajo med ptiijimi ljudmi, in ne med dorna- zliimi shiveti, in veliko jih kruh in prefkerbljenje 1G4 per ptujih ljudeh dobi. „S’ kakorfhino mero bole merili, f’ tako fe vam bo odmerjalo.^ Luk. 6 , 38. V. Kteri dobri namen je treba imeti, ka¬ der fe popotniku kej dobriga in prijetniga bori? O. Je treba namen imeti, de hozhemo boshjo voljo fpolniti, dolshnob kerfhanfke ljubesni bo¬ riti, Jesufa pozhabiti, kteri je bil tudi ptujiz na tem fvetu, in de fi hozhemo boshji shegin per- dobiti, ako bomo kdej med ptujimi ljudmi shi- veli, in morbiti per njih fvojiga kruha ifkali. V. Sakaj tibi napzhno ravna, kteri ptujim nizh dobriga ne bori, ako ne plazhajo ? O. Kdor dobro le savolj dnarja bori, in hozhe sa vfe plazhan biti, je fvoje plazhilo she prejel, in Jesuf mu ne bo rekel, de ga je pod breho vsel; tak zhlovek ne zhabi Boga v’ ptuj- zu, njegovo ferze mu ozhita, in on li ne na¬ pravlja shegna boshjiga sa pot fvojiga shivljenja; in sadnjizh, popotnik je dobikrat ubog, in hudo fe mu bori, ako mu kdo sadnji vinar vsame: V. Kdaj fmemo od popotnika kej vseti? O. Ako fmo mi ubogi, uni pa bogat, in ako naf probovoljno obdarovati hozhe, takrat fme¬ mo kej od njega hvaleshno vseti 5 dobro je pa, ako mu rezhemo, de savolj tega vsamemo, ker fmo farni ubogi, de dobriga rado voljno ne dela¬ mo savolj dnarja, ampak is ljubesni, dolshnofti in bogabojezhnobi. V. Ali fmemo popotnike vbogajme profiti? O. Varvati fe je treba, popotnike na zebah vbogajme profiti; sakaj to je popotnikam lilno nadleshno, in ni zhabitlivo ne sa kraj, ne sa o- troke; per mnogih je to le huda navada; ubogi pa fme bogatiga popotnika pohlevno vbogajme profiti; ako nizh ne prejme, naj mirno odjenja- 165 V. Kaj moramo florili, zhe trudin popot¬ nik pred nafho hifho oftane, ali zhe zlo sboli, bolezhine ima i. t. d. O. Trudnimu popotniku moramo is ferza pokoj pervoThiti, ga s’ jedjo in pijazho po Tvoji mozhi pokrepzhati, mu prijasno Tvoje pomozhi ponuditi; bolnimu kolikor je mogozhe pomaga¬ ti , kakor je uTmiljeni Samarjan in Tzer neTamo- pridno flori 1 . Luk. 10, 29-37. JesuT pravi, de , moramo ravno tako delati. Le smiflimo Te na JesuTa, kteri Te je per Jakobovi vodnizi uTedel, ko je opoldan Tolnze perpekalo, in je vode pro¬ fil. Jan. 4 * 1 ° tudi sagotovi: „Kdorkoli da piti komu smed teh nar manjThih le kosariz mersle vode v’ imenu uzhenza, reTnizlino vam povem, ne bo sgubil Tvojiga plazhila,“ Mat. 10, 42. Tudi sa naThe Terze je zhaft in tolashba, ako poma¬ gamo tiftim, ki To pomozhi potrebni. V. Kaj je ftoriti, zhe naT ptujiz kej popra- Tha, poftavim, sa pot, sa ime kraja, sa hiTho i. t. d. O. Perljudno mu moramo odgovorili, in povedati, kar vodili hozhe: ga moramo tudi, ako je potrebno in mogozhe, poTprcmiti, in mu na snanje dati, de mu s’ veTeljem ftreshemo. V. Kako Te je treba sadershati, zhe je po¬ potnik viThiga flami? O. Takimu popotniku moramo Tvoje po- Tebno TpoThtovanje Tkasati, in vfiga -neperljudni- ga, neTpodobniga in neobravnaniga varvati Te. V. Kaj je ftoriti, zhe Te kteri drugi neper- ljudno, neTpodobno in rasujsdano sadersbi? O. Takimu moramo sgled perij udnofti da¬ ti , in ga od vfiga neTpodobniga odvrazhevati. V. Kaj je ftoriti, zhe naT popotnik posdravi? O. Ga moramo tudi perljudno posdraviti, 166 in zhe fe fpodobi, tudi pri jasno govoriti šazhe- ti, mu tudi fvojo ftreshbo ponuditi i. t. d. V. Kaj je ftoriti, zhe naf popotnik, sladi zhe je imenitin, v’ vosu na potu frezha ? O. Perljudnoft terja, de takimu, ako jele mogozhe , f’ pota gremo ; popotnik ii to v’ zhaft fhteje. V". Kaj je ftoriti, zhe je to kejnoviga, de je popotnik v’ tifti kraj perfhel, ker ljudje fhe nikoli nifo takiga vosu, takiga zhloveka vidili? O, Ni napzhno, ako novo rezh mirno o- gledujemo; vender fe je pa treba varvati vpitja, fmehu, predersniga sjanja, fhlatanja vosu i. t. d„ ker fe T tem flabo sadershanje kashe in imenih ni popotnik nadlesheje, V, Kterih rasvad. fe je treba pofebno var* vati, kar tizhe popotnike ? O. Ne frnemo sa njimi letati, fmejati fe , vpiti, jih saframovati, f’perftam sa njimi kasati, blata ali kamnov sa njimi luzhati, vosu pofhkodi- vati, na vds lesiti, konj fprezhi 5 fploh moramo vfe opuftiti, kar hi bilo nefpodobno in rasujsdano, V, Ali fe fme v’ ti rezhi raslozhik delati med ljudmi nafhe vere in druge vere, med ljudmi domazhe deshele in ji tuje ? O. Ne fme fe ; sakaj v' vfakim zhloveku mo¬ ramo njegoviga ftvarnika zhaftiti, in Jesuf hvali, de je Samarjan, ki je bil druge vere, Judu na pdmozh prifhel, Luk. 10, 29-37. V, Sakaj je vezhi greh, zhe kdo popotni- ga flepiga, hromoviga, gerbaftiga, jezljavza, ple- fhaftiga rasshali ? O. Ker fe Bog sa nefrezhne pofebno pote¬ guje , in zhe kdo terpljenje takiga zhloveka pre- dersjm svekfha, ga mozhno sliali; in rasshaljeni 167 v’ fvojim ferzu loshi Bogu /Voje terpljenje, kte- ri bo gotovo tako predersnok fhtrafal, kteri je zlo perpuftil, de je kilo 4-2 malopridnih fantov, ki fo plefhakiga preroka Eliseja saframovali, od medvedov fnedenih. IV, Kralj. 2 . 23-25. V. Kaj je koriti, ko fe shivina fkoš kraj shene? O. Var vati fe moramo, de ne komo skivine s’ vpitjem, letanjem, fhuvanjem, kamni i. t. d. fplafhili; sakaj f’ tem fe dohikrat nefrezha in fkkoda napravite, in je gofpodarju filno nepri¬ jetno; zhlovek fe f’ takim djanjem veliko gre¬ hov , kletve i. t. d. vdeleshi, V. Ktera zhak ali nezhak isvira is tega sa domazhi kraj, ali sa domazho deshelo ? O. Popotnik hvali otroke , karfhe, duhov- fko in deshelino gofpofko, kraj in deshelo, kjer fo ljuhesnivo in fpodohno s’ njim ravnali; on ko to dolgo polnil, on fe ko na takih krajih rad mudil, in ondi fvoje premoshenje vshival; je tudi veliko popotnikov, kteri vfe popifhejo in na snanje dajo; oni grajajo, zhe fo s’ njimi v’ kakim kraji kakor li bodi nefpodobno ravnali, otroke, karfhe, duhovfko in deshelino gofpofko, kraj in deshelo; s’ nevoljo fe smirej tikiga fpom- nijo; keshe take kraje; fe ogibajo takih gokiv- niz, in dokikrat tudi flako sadershanje, flako obravnavo otrok i. t. d. na snanje dajo. Torej je perljudnok, dolshnok do kraja in deshele; ra- sujsdanok pa je pregreha nad krajem in deshelo. V. Kako naj fe med ptujimi ljudmi, na potu, sadershimo ? O. Na potu fmo v’ vezh nevarnokih, ka¬ kor doma; torej jo dolshnok, boshjimu v a ril v u perporozhili fe, ker Bog fe poteguje sa ptujze ; 168 s’ nesnanimi ljudmi moramo varno ravnati, fe ne fmemo na vfakiga sanelli, de ne pridemo fovrashnikam in isdajavzam v’ roke; bodimo per- ljudni, sakaj bolj kot drugod potrebujemo pomo- zhi drugih; varujmo fe, deshelo, kraj, poftave, fhege in ljudi saframovati, de li neprijetniga na glavo ne nakopljemo; merkajmo, kaj de govori¬ mo , de naf ne bodo natolzvali; ravnajmo fe na tanko po pollavah, ktere fo saltran ptujzov da¬ ne , de fe ne bomo farni febe v’ fkerbi perpra- vili; nikoli ne fmemo posabiti, de nifmo doma, ampak med ptujimi, kterim bodimo pokorni, in f’ kterimi ne fmemo gofpodovati; bodimo pohlev¬ ni in perljudni v’ fvojih profhnjah; bodimo varzb- ni v’ fvojih rastrofkih, sakaj med ptujzi potre¬ bujemo fvojiga dnarja, in ne vemo, v’ ktere fit- nofti utegnemo pi'iti. Kar drugod dobriga vidi¬ mo, na-fe vsemimo ; varujmo fe , fpazheniga sa- dershanja in nauka na-fe vseti; de bomo bolj urni, pametni in obravnani domu prifhli; grosno napzh- no je, zhe kakor bahazbi in lashniki donni pri¬ demo , in zhe fmo fe nauzhili ozheta, mater in domovino, vero in kerfhanfko sadershanje sata- jev r ati, in zhe fe kdo zlo v’ domazhim jesiku go¬ voriti framuje ; doftikrat fe zlo na ptujim nauzhe domazho deshelo sanizbevati, ker moramo ven- der domazho deshelo sa tolikanj dobriga sahva- liti, ker moramo torej tudi nji flushiti, in ker moramo v’ nji fvoje shivljenje konzhati. §. 62 . Sadershanje do neprizhejozhih. V. Kako naj neprizhejozhim fpofhtovanje fkasujemo , in vefelje delamo ? O. Zhe jim v’ pifrnih na snanje dajemo, 169 cle nam je na njih prijasnobi, na njih frezhi in blagobi leshezhe; de naf vefeli, de f’ pifmam s’ njimi govorimo; zhe jim od febe kej fpr.rozhi- mo, jih porozhil od njih profimo , na njih pifma kmali in prijasno odgovorimo, njih sheljam po mozhi sadobimo, jim tudi is daljiga kej prijet- niga borimo; slabi, zhe fmo neprizhejozhim lju- hesin , prijasnob, hvaleshnob in fpofhlova,nje fka- sovati dolshni. V. V’ zhim obboji ljudoljubnob in dolsh- nob takiga sadershanja do neprizhejozhih ? O. VTe, kar druge rasvefeluje, kar oni v’ ljubesin, hvaleshnob in fpofhtovanje fhtejejo, je dolshnob po veri; f’ pifmi pa dobikrat vezhi ve- felje delamo, bolj tolashimo, vezh dobriga na¬ redimo, kakor fe mifliti da. She sdaj fe fpodbudu- jemo f’ pihni apobelnov in veliko poboshnih ljudi. V. Kteri dobri namen moramo v’ ti rezhi imeti? O. Namen, dolshnob kerfhanfke ljubesni fpolniti. V. Na kaj moramo v’ pifmih pofebno mer- kati ? O. Ne fmemo nizh va-nje pobaviti, kar bi utegnilo uniga motiti ali v’ fkerb perpraviti; kar bi fe utegnilo napek iskladati, kar ftrab rasode- va; kar natolzvanje do drugih obuduje, in ras- pertje napraviti utegne ; sakaj pifmo obane, in ne moremo lohka isloshili, kako de fmo to ali uno umeli. Tudi fene fme v' pifmu nizhpifati, kar tibiga, kteri pifhe, ali tibiga, kterimu fe pi- fhe v’ nevarnob ali natolzvanje perpravi. She veliko jih je f’ tem nefrezhnih pobalo, ali vfaj v’ fkerbi in nevarnob prifhlo. V. Kaj je boriti, kar tizhe imenila in napife? 170 O. Ti fe morajo vravnati po imenitnolti tiltiga, Iiterimu pifhemo; ne fmejo biti ne pre- vifoki, ne preniski; kdor ne ve, naj poprafha, de ne bo safmehovan, in de ne bo soper ravnal fpofhtovanju, ktero je drugim dolshan. V, Kako dolshnoltim kerfhanfke perijudno- lli do neprizhejozhih soper ravnamo ? O. Zhe liftim, kterim fmo dolshni pifati, ali zlo ne pifhemo , ali malokdej; zhe na njih pifma ne odgovorimo , zhe jih sanizhujemo, njih pifmo safmehujemo, njih saupanje napek obra- zhamo, njih fkrivnofti rasodevamo i. t. d. V, Sakaj ne fmemo tega lloriti? O. Ker duha ljuhesni rasshali, hlishnjiga shali, neperljudnoft, terdoferzhnofl:, neohzhutli- volt, dollikrat tudi nehvaleshnofl: na snanje daje, drugim nepokoj in fkerbi napravlja, in ker per- loshnofl: v’ nemar pufhamo, kej dobriga lloriti. - V. Ali je perljudno , neprizhejozhim , ka¬ der nasaj pridejo, rezhi, de fe nam je zhaf njih neprizhejozhnolti kratik sdel ? O. Ni perljudno; sakaj f’ lem unijam na snanje damo, de ga nifmo sasheleli, in de fmo njegovo neprizhnoit lohka uterpeli. §. 63 . Od fpofhtavanja, ktero Jo foldalje farni febi , in drugi ljudje temu Jianu dolshni. V. Sakaj je foldafhki Han ? O. De hrani domazho deshelo, desheliniga gofpoda, premoshenje, varnolt, pokoj, red in dane pollave; vlada ga pa deshelini gofpod in od njega poltavljena gofpofka. V. Sakaj je ta lian tesliavin in zhallilliv? O. Soldat je poklizan, de domazho deshelo 171 desheliniga gofpoda, premoshenje, varnoft, po¬ koj, red, in poftavc brani, in Tzer, ako je po¬ trebno, zlo s’ Tvojim shivljenjem. Dobrodelni na¬ men tega ftanu flori, de je zhaftitliv. „V’ tim fmo Tposnali ljubesin boshjo, de je on Tvoje shiv- Ijenje sa naT poftavil; tudi mi moramo sa brate shivljenje poftavili.“ I. Jan. 3, 1 6 . V. Ktero TpoThtovanje je Toldat Tam Tebi in fvojirnu ftanu dolshan ? O. Soldat mora kakor kriftjan Tvoj ftan pre- vdariti, Tvoj lepi pokliz pred ozhmi imeti, in po tem ravnati. V. Kako Toldat Tebi in Tvojimu fianu ne- ishaft dela ? O. Soldat Tebi in Tvojimu flanu nezhaft de¬ la , zhe Tvojimu poklizu soper ravna : zhe Tvoj ftan saTramuje, Te Tvojim dolshnoftim odteguje, in isdajaviz poftane; zhe je v’ vojTki kervisheljin in ne junaThki; zhe Te ptujiga premosbenja loti; zhe ?gled nepokorThine in punta do Tvojiga de- sheliniga goTpoda daje; zhe Boga sanizhuje, kte- rimu v ? blishnjim Tlushi; zhe Te nevere in Tlabi- ga sadershanja navadi; sakaj T’ tem overne od Boga vpeljani red; zhe je savolj Tvojiga ftanu, imena, in oroshja prevsetin, in druge ljudi in ftanove sanizhuje, rassbali in s’ njimi hudo dela; zhe sapovedi, ki tizbejo deshelino in zerkveno drushbo, sanizhuje; zhe je do drugih ljudi in fta- nov nepokojin in predersin; zhe tiftimu, kteri- mu zhaft gre, zhčift odteguje; zhe druge ljudi neporedno nadleshuje; zhe ni dovoljin T’ tiftim, kar mu gre, ali kar mu je mozhi dati; zhe Tvo¬ jo zhaft v’ to ftavi, kar ni zhaft, ampak veliko bolj neTramnoft. Soldatje To vpraThali Janesa, ki je pokoro osnanoval: Kaj pa naj mi ftorimo. 172 In jim rezhe s ^Nikogar ne tepite, nikomur kri- vize ne delajte, in dovoljni bodite s’ fvojo pla¬ zilo.“ Luk. 3, 14 . V. Kako fe moramo do fakta to v sadersha- ti, de jim bomo fpodobno fpofhtovanje fkasali? O. Moramo imenitni namen foldatov fpofh- tovati, in od njih pokliza fpodobno govoriti, dolshnolti do njih v’ kerfhanfkim duhu fpolnova- ti, in fe fzer vliga sdershati, kar bi foldate dra- shiti in rasshaliti utegnilo; sakaj to ima doltikrat hude nafledke, ker foldat ne pulti rad fvojiga ftanu saframovati, in ker bi torej fvojimu llanu ftorjeno krivizo mafhevati utegnil. §. 64. Sadershanje do Jtarih ljudi , in Jtctrih ljudi med Jeboj. V. Kteri ljudje nar bolj potrebujejo nafhe pomozhi, in kterim fmo fpofhtovanje pofebno dolshni ? O. Stari in beteshni ljudje nafhe pomozhi bolj kakor drugi potrebujejo, in tem fmo fpofh¬ tovanje pofebno dolshni ? V. Sakaj ? O. Ker li tiari in beteshni ljudje ne mo¬ rejo farni fehi pomagati; ker fo she vezli dobri- ga tlorili in fkufili; ker vfe bolj obzhutijo; ker Bog fvojo ljubesin pofebno pomozhi potrebnim fkasuje; in ker fe nebefhki Ozhe tolikanj bolj sa zliloveka poteguje, kolikanj revnifhi de je. Sad- njizh, hozhemo tudi vil kdej tiari biti, in she- limo, de bi naf v’ revnim tlanu ne sapuflili, temuzh nam fpofhtovanje, ljubesin , persaneflivotl in pomozh fkasovali. Kdor fe tlariga in betesh- - 173 niga zhloveka ufmili, njega bo Bog, Ozhe ubo¬ gih in sa.tiranih, shegnal. V. Ktero ljubesin, pomozh in fpofhtovanje moramo ftarim in beteslmim ljudem fkasovati? O. V’ govorjenji, obnafhi in djanji fe mo¬ ramo fkerbno varvati, kar jih shali, in fmefh- ne flori ali v’ framoto perpravi; veliko bolj jim moramo ljubesin in fpofhtovanje fkasovati, s’ nji¬ mi prijasno ravnati; jim pomagati, kjer samore- mo, de njih flan polajfhamo ; sa-nje k’ Bogu moliti; s’ njimi poterpljenje imeti, zhe zbali v’ nadlogah zhmerni, nepoterpeshlivi poflanejo; njih nauke radi na-fe vse ti. V. Kako ljubesni in fpofhtovanju, ki gre- fta ftarim in beteshnim, soper ravnamo ? O. Ako jim kdo fmert sbeli, in jim mor- de to zlo na snanje da ; v’ govorjenji, obnafhi in v’ djanji s’ njimi neperljudno ravna; s’ njimi nefpodobno fhale ( fhpafe ) uganja; jih vprizho drugih oponafha, s’ njimi terdo ravna; jih sa- fmehuje in saframuje ; jih bres pomozhi pufti, jim le s nevoljo ftreshe. V. Sakaj fe je treba takih grehov varvati? O. Ker fo soper kerfhanfko ljubesin, in ne- hvaleshno , divje, neufmiljeno in hudobno ferze rasodevajo ; torej bo tak zhlovek teshko kdej she- gin boshji in ljubesin v’ fvoji ftarofti nafhel; sa¬ tiram ubogi ljudje toshijo fvoje trinoge pred Bo- gam, in taka molitev prefhine oblake. Bog je tifte otroke hudo fhtrafal, ki fo ftariga preroka Eliseja saframovali. IV. Kralj. 2, 23 . 24. Ako fe is nefrezhe fvojiga blishnjiga norza delamo , je to Bogu grosno sopemo, in Bog bo to gotovo fhtrafal. V. Ali imamo v’ ti rezhi do vfih ftarih in beteshnih ljudi enake dolshnofti ? 174 O. Kolikor vozili hvalcsbnok in ljubesin fmo takim ljudem dolshni, poftavim, karfhem ; koli¬ kor vezh dolshnok imamo fploh do njih; kolikor vezhi fpofhlovanje fmo jim po njih kanu dolsh¬ ni , poftavim, duhovnam: tolikanj vezhi fo tudi taki grehi. V. Kaj govori f. pifmo v’ ti rezhi? O. „Ne sanizhuj zhloveka v’ njegovi karo- fti; sakaj tudi mi fe karamo. t£ Sirah. 8, 7. „Ne ogihaj fe opominjevanja karih, sakaj tudi oni fo fe uzhili od fvojih ozhetov. ££ Sirah. 8, 11. „Sta- riga ne fvari ojkro , temuzh profi ga, kakor o- zheta.“ 1. Tim. 5, 1. V. Ktera je zhak karih ljudi? O. „Veniz karih je velika fkufhnja , in njih flava krah boshji. ££ Sirah. 2 5, 8. Neumin in ne- fpametin kar zhlovek, ki fe fhe v’ karoki fvojih nefpodobnih mifel, nefpodobniga govorjenja in djanja dershi , je gnufoba Bogu in ljudem. Zhe hozhejo kari ljudje savolj karoki fpofhtovani hiti, fo dolshni to fpofhtovanje saflushiti ii. Kar fe mladimu zhloveku persaneki utegne, fe teshko karimu neiimneshu sanefe. §. 65. Sadershanje do bolnikov , in bolnikov med feboj . V. Koga moramo v’ vfakim holniku fpofh¬ to vati ? O. Bogd, kteriga otrok in podoba je bol¬ nik; Jesufa, njegoviga Odrefhenika in fvojiga fod* nika, kteri nam bo kdej rekel, de fmo njemu ali korili, ali ne korili, kar fmo kterimu njego¬ vih nar manjfhih bratov, ali korili, ali ne korili, Mat. 26, 56. 40. 43. 45- Tudi je vfak bolnik nafh blishinj. 175 V. Ali imamo (lo v lih bolnikov enake dolsh- nofti ? O. Moramo pomagati, kjer moremo, bodi fi bolnik kterikoli, in bodi li tudi nafli fovrash- nik; kolikanj vozki dolshnoft pa imamo fzer do bolnika, in kolikanj vezhi fpofhtovanje, ljubesin in hvaleshnoft fmo jim dolshni, tolikanj vezhi dolshnoft imamo do njega ako sboli. Tem fe per- fhtevajo sakonfki ljudje, ftarfhi, otrozi, bratje in feftre, pofli, forodniki, prijatli, fofedje, ljud¬ je ene vere. V. Kako fe holnikam polajfha, in kdaj mi- flijo, de fo zhafteni in fpofhtovani? O. Bolnikam fe polajfha, in fo fpofhtova¬ ni , ako v’ njih ftvarnika in Odrefhenika, njih zhlovefhko in kerfhanfko imenitnoft fpofhtiije- mo; ako jih obifhemo ; ako jim pomozhi fkasu- jemo, in jim na snanje damo, de to radi ftorimo; ako jim perferzhno ravnozhutje fkashemo, in fe varujemo jim: fmerti sheleti; sakaj tudi mi radi shivimo ; ako perljudno, pri jasno in mehko s’ nji¬ mi ravnamo; ako jim sanefemo, sakaj terpezhi je malokdej vefel; ako fe jih rahlo dotikamo; ako sa njih dufho fkerhimo, kolikor je mogozhe. Kdor drugazhi ravna, shali, rasshali in ponezhafti bol¬ nika in v’ njem Jesufa fvojiga prihodnjiga fodni- ka; on flori, de folse lozhi, ktere nesdufhnika pred Bogam toshijo ; on rasodeva nekerfhanfko ferze, daje flab sgled, in ako kdej fam sboli, bo teshko ljudoljiibov nafhel; in nad neufmilje- niga ho prifhla neufmiljena fodba. V. Kteri dobri namen moramo imeti, kader hozhemo bolniku ljubesin in pomozh fkasovati ? O. Moramo namen imeti, fvojimu ljubimu Svelizharju flushiti, dolshnoft vere fpolniti, dober 176 sgled dati, Boga povelizhevati, kteriga bo polo« lasheni bolnik v’ fvojim ferzu sahvalil: pri (atlov sa zhaf potrebe, in saflushenje sa vezhnofl na¬ birati li, de naf, kader bomo fvet sapuftili, vsa- mejo v’ vezhne prebivalifha. Kdor bolniku is fa- moprida, ali savolj dnarjev, ali de je od ljudi hvaljen , ftreshe, od njega pravi Jesuf, de ne bo imel plazhila v’ nebelih, sakaj on je Tvoje pla- zhilo she prejel. Mat. 6, 1 . V. Ktero fpofhtovanje je bolnik Tam Tebi dolshan? In kdaj bolnik Tam Tebe fpoThtuje? O. Bolnik fpoThtuje Tani Tebe, zhe vero v’ djanji fkasuje, in on to flori, zhe Te boshji volji podvershe; zbe kakor kriftjan mifli,de je fmert prefeljenje v’ boljfhi shivljenje; sakaj Bog ni Bog mertvih, ampak shivih, in fmert nafhiga Sveli- zbarja Jesufa je ftrab pred fmertjo odpravila; zbe Te k’ potu v’ vezhnofl kerfhanfko perpravlja, in fve- te sakramente pokore, prefvetiga refhnjiga telefa in poflednjiga olja ob pravim zhafu prejme; zhe Te, predin pred boshjo fodbo flopi, s’ Tvojimi fovrash- niki in rasshalniki fpravi, in krivizhno blago na- saj da; zhe fvojim lep sgled daje, jih kakor Jesuf k’ ljubesni in edinofti opominja, in tudi zhafne rezhi poravna, kakor praviza terja, de bo njego¬ vo ime tudi po fmerti zhefheno. Kdor lega ne flori, li fhe v’ grobu nezhaft nakopava. §. 66 . Sadershanje do mertvih. V. Ali nafhe dolshnofti do blishnjiga s’ nje¬ govo fmertjo nehajo? O. Ne nehajo; sakaj on fhe shivi, delirav- no na drugim fvetu; in kriftjani, ki fo til in ondi, imajo sveso med feboj, ktera fe svesa fvet- 177 rukov imenuje; Bog ni Bog mertvih, ampak shivih, to je, mertvi shive v’ vezhnim kraljeftvu. Mal. 22, 32 . V, Do kterih mertvih imamo pofebne dolsh- nolli ? O. Do tiftih, do kterih fmo imeli na tem fvetu pofebne dolshnofti; do ftarfhev, otrok, bra¬ tov in fefter, dobrotnikov, prijatlov, fovrashnikov, forodnikoV i. t. d. . V. Ali fmo od n.< H vib vezimo ložheni ? O. Nizh men j ko to; sakaj Jesuf pravi: jjV’ hifhi mojiga Ozheta je veliko prebivalifb in on sagotcfvi, de bodo dobri kriftjani per nebcfh- kim ozhetu vezhno ftanovali. Jan. 1 4 , 2. V. Kako fhe samoremo mertvim ljubesin in zba/V fkasovali? O. Mertvim fkasujemo ljubesin in zbali, zhe fe kakor kriftjani njih vezhne frezhe vefelinio, njih truplo k’ grobu fpremimo , sa-nje molimo, od njih le dobro govorimo, njih sa dobrote, ki fo nam jih morde fkasali, sahvalimo; zhe jim hudo, k ter O fo nam morde ftorili, is ferza od- puftimo; jih v’ ferzu in molitvi sa odpufhanje profimo , ako fmo jih morbiti rassbalili; zhe njih grob in fpomin shegnamo, sa njih sapufbene pofbteno , po dolshnofti in mftzhi fkerbimd i. t. d. „Sveta in dobra je mifel moliti sa m er Iv e,, de bi bili od grehov refbeni,“ II. Alak. 12, 46. V. Is kteriga namena moramo mertvim lju¬ besin in fpofhtovanje fkasovati ? O. Is tega dobriga namena, de bdzhemo tako ravnati, kakor je Bogu, kterimu vli sbivi- mo in umerjemo, vfbezb, in kakor nam ker- fhanfka ljubesin veleva ; r sakaj ljubesin ne mine f tim shivljenjem. I. Kor. a 3, i3. Bog je sheg- 12 180 V, Kaj pokashe tihi, kteri shivino v’ nemar pufha, in s’ njo gerdo ravna ? O. Divje ferze, ktero nima ravnozhutja f’ zhlovekam, kakor ga tudi nima s’ ubogo shivino. Torej pravi f. pifnio: „Pravizhnimu fe fmili shiv- Ijenje njegove shivine; ferze hudobniga pa je ker- visheljno,“ Preg. 12, 10. Neufmiljeno ravnanje hu¬ dobniga s shivino bo Bog gotovo fhtrafal. V. Kteri dobri namen mora kriftjan imeti, kader shivino ofkerbuje ? O. Ta dobri namen, tako ravnati, kakor je Bog ukasal, in kakor je njemu ftvarniku ljudi in shivine vfhezh, de fe bo tudi Bog naf ufmilil. V. Ali samore fkerb sa shivino tudi preve¬ lika biti? O. Tudi; to flori tifli ali liha, kteri rajfhi pfii, kakor ubogimu kruha podeli, in rajfhi ubo- giga in pofla, kakor pfa terpeti vidi. Pfam bo- gatiga mosha je bilo bolje, kakor ubogimu La¬ zam , kterimu fhe drobtinz nifo dovolili, ki fo s’ mise bogatinza padale; tode kakfhin je bil konez obeh? Lazarje bil nefen od angelov v’ na- rozhje Abrahamovo, neufmiljeni bogatiniz pa je bil pokopan v’ peklu. Luk. 16, 19-23. §. 68 « .Sfelep. Sadnja prof linja pifavza je ta: Krihjani! delajte fi prijatle sa dan fodbe; de oni, kader vaf, fvet in ljudje sapuhe, sa vaf pro- jfijo, in de vaf Gofpod, kteri je ufmiljen do ufmi- Ijeniga, in kteri fe je fam febe v’ vfakim zhloveku perporozhil, gori vsame v’ tiho frezhno kraljehvo, v’ klerim bo vfako delo ufmiljenja vezhno obda¬ rovano. Luk. 16, 9. &ASALO. ,stran. I. POGLAVJE. Od Ijiibesni in zhajti, ki fmo jih Bogu dolshni. g. I. Bogu moramo nar vezhi Ijubesiu in zlmll fkasovati l §. 2. Kako de mora kri (tj a n fvojo Ijubesin in (voj e fpofhtovanje do Bogii na snan.je dajati . . 3 g. 3 . Kdor Boga ljubi in zbafti, mora tudi vfe, kar je fvetiga, ljubiti in zhaltiti .... §. 4. Pobosbnoft do Boga . . . . II. POGLAVJE. Od zhloveka in zhlovefhkiga rodu. §. 5 . Kdor ho/.lie Boga ljubiti in zhaltiti, mora tudi fvojimu blislmjimu Ijubesiu in zbali fkasovati . l 5 §. 6. Od fpofhtovanja, ktero je kriltjan fam febi dolshan 17 §. 7. Od fpofhtovanja, ktero je kriltjan temu slavljenju dolshan ....... 20 §. 8. Zhlovek v’ svesi s’ drugimi 5 in svesa vlili ljudi med feboj . . . . . . .21 §. g. Duh ljubesni, kteri naj vfe ljudi edini . . 23 §. 10. Prid kerfbanfke perljudnofti in kerfhanfkiga sadershanjn ....... 25 11, Le vera in bogabojezhnoft dafte zhloveku in zhlo- vefhkimii rodu pravo zbali, in ga uzhite pra- viga sadershanja ...... 27 III. POGLAVJE. Perpravljanje A’ sadershanjn do ljudi. g. 12. Nauk pameti . . . . . . 3 o g. l 3 . Pervo ravnilo sadersbanja na tem fvetu . .32 co to IV. POGLAVJE. Od sadershanja ljudi , ki morajo Jknpej shiveti. g. 34. Sakaj de fo ljudje, kteri fkupej ftanujejo, pofebno dolslmi med feboj fpofhtovati fe . g2 §. 35 . Ktero fpofhtovanje fo kerfhanfki sakonfki ljudje fvojimu ftanu, farni febi in edin drugima dolslmi g4 g. 36 . Od fpofhtovanja, ki fmo ga otrokom dolsbui, in ki fo ga otrozi edin drugimu dolslmi . g 6 g. 37. Ktero fpofhtovanje de fo otrozi fvojim ftarfhem in predftarfhem fftarimu ozhetu in ftari mate¬ ri) dolslmi ....... 100 g. 38 . Ktero fpofhtovanje morajo bratje, feftre, in fo- fodniki (shlahtniki) edin drugimu fkasovati . 104 g. 3 g. Od sadershanja do poflov, in poflov med feboj, in do gofpodarjev, gofpodinj iu fopoflov . lo 5 g. 40; Od ljubesni in fpofhtovanja, ki naj jih fofedje edin drugimu fkasujejo. .... 109 jStran. V. POGLAVJE. Od sadershanja sunej hifhe . g. 4 l. Sadershanje v’ zerkvi . . . . .110 §; 42. Sadershanje v’ fholi . . . . .110 g. 43 . Sadershanje ob igranji in rasvefeljenji . . 113 §. 44. Kako de fe je treba na ulezah (g;iiT) in na zefti sadershati . . . . . .114 g. 45 . Kako de fe je treba v’ ftanizali ptujili ljudi saderslmti . . . . . . 117 g. 46. Od sadershanja per p tuj i miši . . .120 g. 47. Od sadershanja v’ goftivnizi. . . . 12& VI. POGLAVJE. Od sadershanja y’ mnogoterih okolifhinah, in do mnogoterih ljudi . g. 48- Ktero fpofhtovanje de fmo domazliimu kraju in domazhi desheli dolshni . . . .128 g- 49- Od sadershanja do vikfhih . . . . l 3 l g. 5 o. Ktero fpofhtovanje deje kriftjan, deshelinimu gofpddu in gofpofki doishan, in ktero fpofhto¬ vanje de naj ti fvojim podloshnim fkasnjejo . 137 g. 5 l. Ktero fpofhtovanje deje kriftjan zerkvenim fpred- nikam doishan, in ktero fpofhtovanje de mo¬ rajo duhovni fvojiuiu ftauu in fvojim ovzam fkasovati ....... i 3 q g. 52 . Od sadershanja do ljudi druge vere . .142 g. 53 . Kako de fe moramo sadershati do njih, ki grefhe . 143 g. 54 . Kako fe je treba ravnati, kar tizhe fkrivnofti drugih ljudi. . . . . . .146 g. 55 . Sadershanje do dobrotnikov . . . . 147 g. 56 . Sadershanje do tovarfhev in prijatlov . . i 5 o g. 57. Sadershanje do neprijatlov, rasshalnikov, do neperljudnih , prepirlivih in pravdesheljnih ljudi l 52 g. 58 . Sadershanje do vefelih, in nevbljnih in shaloftnih 154 S- 5 g. Sadershanje v’frezhi in nefrezhi; slafti do ne- frezhnih, pofhkodvanih ljudi. . . . 156 g. 60. Sadershanje ubogih med feboj . . . l 5 g g. 61. Kako de fe moramo do ptiijili, popotnikov in med ptujimi sadershati ..... 161 g. 62. Sadershanje do ueprizhejozhih . . . 168 ,Stran. §. 65 . Od fporhtovanja, ki fo ga foldatje farni febi iu drugi ljudje temu ftauu dolshni . . 170 g. 64 - Sadershanje do ftarili ljudi, iu ftarih ljudi med feboj . . . . . . .173 g. 65 . Sadershanje do bolnikov, in bolnikov med feboj 174 g. 66. Sadershanje do mertvih .... 176 VII. POGLAVJE. Od sadershanja do neumne shivine> g. 67. Sadershanje do sbivine. . . . 179 g. 68. t Sklep i . . . . » . 180 *