(Uily exc«pt Saturdays, Sundays ud Holidaja. PROSVETA j ' j GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški In uprsvniiki prostori: 2607 South LawndaU Avo. Offtco ot Public« tion: 2687 South Lavrndalo Avo. Talophono, RookwoU 4904 urb^rEAB Cena lista je $6.00 « cElj" TT ,U k. Itn. AccepUnce for maihnf it gpecial rate of posta«* provided Ior CHICAGO ILL« PONDELJEK. 3. NOVEMBRA (NOV. 3). IS41 Subscrtption $«.00 Ye«rly ŠTEV.—NUMBER tU mško vrhovno poveljstvo iznanilo oJcupacijo Simferapola Nacijske armade prodirajo proti Sevastopolu, sovjetski mornarični bazi ob Črnem morju. Angleški letalci napadli Kiel in industrijska središča v severozapadni Nemčiji. Dvanajst nemških parnikov potopljenih in poikodovanih. Ameriška vojaška misija na poti v Egipt 3. nov.—Nacijska za-m je zavihrala v Simferopo-glavnemu mestu Krimskega ^oka. Vrhovno poveljstvo iroca, da so se nemške armade okupaciji tega mesta začele iu proti Sevastopolu, ruski trn a r i č n i bazi ob Črnem o Teliki požari so nastali v Se-gopolu kot posledica nemške-bombardiranja iz zraka. Pobilo pravi, da so bombe poto-dve ruski bojni ladji in eden nsport. Okupacija Simfero-pomeni, da so nemške čete udrle 75 milj daleč po pero-opski zemeljski ožini, ki spaja rimski polotok s celino. London. 3. nov.—Na stotine ■bikih letal je metalo bombe Kiel. nemško mornarično ba-Brest, Havre in St. Nazaire, hncija, ter industrijska sredi-v severozapadni Nemčiji, po-i letalski minister. Bombe so topile ali poškodovale najmanj sjset nemških parnikov v letin ofenzivi, ki se je pričela iji petek. Drugi roji angleških letal so li bombe na Neapelj in Pa-italijanski luki. fckkn. L iti*. — InfortafctJ-biro poroča, da se ljute bit-ndaljujejo na vsej fronti od aingrada na severu do Azov-morja na jugu. "Naše ar-sde se bore proti sovražniku vseh frontah," pravi kratko ■oftlo "V bitkah v zraku so i letalci sestrelili 37 nemških bnikov, sami pa so izgubili letal" Dn»g" naznanilo pravi, da so ■to letala razpršila in deloma 1» dva nemška pehotna pol-I m oddelke kavalerije v ne-sektorju, razbila 26 tankov, ■tovornih avtov, naloženih z fcjeni m strelivom, osemnajst "tomih vozil in štirinajst tort' Na leningradski fronti so ssvjet&ki brambovci izvršili več naskokov na nemške ■fej« m prizadjali težke izgu-■*»vražniku. ^"don. 1 nov. — Sovjetska ^ Javljajo, da Hitlerjeve "a moskovski fronti nc Pj" naprej Velika nemška "®va, k i se JL. pričela pred % l(,(i'n m o kateri je Hit • deja ^ V' ^ razen Sektor bitke t s, da ixj prinesla odlo-1 izpremenila v kra-spopade v vseh sektorjih v enemu. \ katerem se vrše lju-J1' pri Kalininu, 85 milj vpadno (,d Moskve. Nem-ri'li v te bitke oklopne di-^1 'id.ii je bilo po poro-■uMm ,asnikarske agentu-^ ' I'"»d i ra nje ustavljeno Morju. k'"ijih. /lasti onih j i/nozapadni stra-i oske armade ob-"•zicije in v ncka-l'» raztegnile Kri-je nastala pri Tu-'•/niškemu in mu '•dlicu, ki gu oble-• t< V<„ 11 M ,, rtu,, kr, v v*/n ■■Hia K »kr k , K ( Vrhovno po-1 o umikanju »o-I><»rihki kotlini in : polotoku in od-" <*iporu na fron in I^eningradu »fenzivc je oku-'"P'»la. sovjetske ../#• ob (*'rnem mor "'ilj južno Pe-v> Nemci prebili V Sevastopolu se nahaja več ruskih bojnih ladij in čez sto podmornic. Nemški bombniki so izvršili napade na Kerč in Jevpatarijo, luki ob Krimskem polotoku. Vrhovno poveljstvo trdi, da so bombe potopile pet ruskih tovornih parnikov. Poveljstvo moi-či o operacijah pri Rostovu. Prej objavljeno poročilo se je glasilo, da so prvi vojaški oddelki oddaljeni samo deset milj od tega mesta. "Ruski naskoki na nemške pozicije pri Leningradu so bili odbiti," se glasi uradni komunike. "Težki topovi bruhajo krogle na mesto z vidnim učinkom." Drugi nemški krogi so priznali, da Leningrad ni obkrožen v pravem smislu te besede. Ozek pas ozemlja med Leningradom in Ladoškim jezerom je še v ruskih rokah. Kairo, Egipt, 1. nov. — Ameriška vojaška misija, kateri na-čeluje general Russell L. Max-well, bo kmalu dospela sem in prevzela vodstvo nad vsemi fazami ameriške pomoči britskim armadam na afriških frontah. S to misijo bo prišlo več sto ameriških tehnikov, vojaških in civilnih. Ameriške aktivnosti bodo u-ključevale ne samo nadziranje dostavljanja orožja in streliva, temveč tudi instrukcije glade rabe tankov in bojnih letal. Možnost je, da bo misija pregledovala tudi terene za izkrcanje vojaških čet. Glavni stan Maxwellove misije bo v Kairu. Načrt predvideva koo|>eracijo z drugo ameriško misijo v Basri, Perzija. V pod-ročje slednje spada transporta-cija ameriškega bojnega materiala preko Perzije v Rusijo. Islandska vlada ostane na krmilu Regent ni hotel sprejeti resignacije RoykJavik. Islandlls, 1 n«>v Regent Svcinn Bjornsson ni hotel sprejeti resignacijc kabineta nakar je premier Hermann J<»-nasson izjavil, da bo ostal v u-radu, doklei parlament ne odloči glede problemov, ki so povzročili vladno krizo Nesporazumu glede zakonskega načrta o mezdah in kontroli cen je sledila resignacija Jonassovega ka bineta zadnji teden. Bjornsson, bivši islandski di plomat, jc bil izvoljen za regenta v zadnjem majr. in prevzel funkcije, kater«- je opravljal dan ski kralj Kriatijan. dokler ni Islandija pretrgala zveze z Dansko To sc jc zgod i Io če/ eno leto po nacijski okupaciji Danske Anglija ne bo zasegla osiičnih parnikov London. I. nov. — Vlada je na- j znanila. da ne je odpovedala pra-vici zasege osiščmh parnikov. ki ae nahajajo v lukah ameriških držav. * pridržkom ds bodo t. služili zavezniških ciljem Vet ameriikih republik je ze informirala o »vojem zaklju< ku ki j« bil storjen na p.idlagi priporočil članov medarneriikega posveto- Starnes poroča o skoku z letala Nova pridobitev vojaške znanosti Chicago. 1. nov. — Arthur H. Stames, ki je'zadnji petek skočil z letala, ko se je nahajalo v višini 30,800 čevljev, in je padel 29,300 čevljev, preden je odprl padalo, je orisal svoje izkušnje in občutke v formalnem poročilu. Starnes pravi, da zavlačevanje padca zmanjša možnost poškodovanja letalca po padajočem letalu ali letalskih delih. Padalec ne postane brezobrambna tarča sovražnika, ki ga prisili v skok. Padalec lahko skoči iz vi-šine, ne da bi mraz omamil njegovih čutov ali izgubil zavest zaradi pomanjkanja kisika. Če skoči z brzo letečega letala, zavlačevanje padca prepreči poškodbe. Pregled inštrumentov, ki jih je imel Starnes, jc ugotovil, da je skočil iz višine 30,800 čevljev in padel 29,300 čevljev, preden je potegnil za vrvico in odprl padalo. Ta padec je trajal 116 sekund, kar pomeni, da je bila povprečna brzina 170 ihilj na u-ro. Temperatura v višini 30/-800 čevljev je bila 46 stopinj pod ničlo. Brzina letala ob času sko-ka je bila 165 milj na uro. * Starnes je dejal, da je bil njegov razum jasen ves čas padca. Vojaška znanost je obogatela za novo pridobitev s tem eksperimentom. Nacijska strahovlada v Grčiji Trinajst Grkov obešenih v Solunu Berlin, 1. nov. — Trinajst Grkov je bilo obešenih v Solunu zaradi umora dveh nemških vojakov. Nacijski krogi pravijo, da niso dobili dodatnih podatkov o tem slučaju. Uradna časnikarska agentura DNB poroča iz Prage, da so bili nadaljnji štirje Čehi obsojeni v smrt in ustreljeni na obUržbo sabotaže in hujskanja na upor Od 27. septembra, ko se je žarela krvava čndka upornih elementov. je bilo l!W Cehov u-srnrčenih. Vlchy. Franci)«, 1. nov, — Vladni krogi naznanjajo, da je aj>el generala Charlesa de Gaul-la, voditelja vseh svobodnih Francozov, na francoske delavce, naj odlože orodje za pet minut v znak protesta proti nacij skim rksckucijam talcev, nale tel na gluha ušesa. Dopisniki ameriški časnikar uke agenture Associated Presa pravijo, da m* videli samo pet moških m eno žensko v Vichyju, ki so m- odzvali apelu in držali roke kn/em pet minut Ljudje, k I no 411 mimo njih. so jih ignorirali Poroča M-. da velika večina Francozov sploh nI bfla in-fo/mirsns o apelu protistavkov-n! načrti pred kongresom PetnajttdiMtlfto premirje o rudfurkem konfliktu VLADA PREVZELA pmj. LETALSKO T"d,t' TOVARNO Washington. D. C~ 1. nov. — Zahteve, naj kodgres sprejme protistavkovno zakonodajo, so dobile oporo v obeh zbornicah, čeprav je John Lrtwjs, predsednik rudarske unija UMWA, preklical stavko v premogovnikih jeklarskih korporacij in posvsl stavkarje, naj sa vrnejo ns delo. Stavka je ttajala štiri dni. Drastična protiatavkovna zakonska osnutka sta predložila v nižji zbornici kongresni k Clare £. Hoffman, republikanec iz Michigana, in Sam D. Russell, demokrat iz Texasa. Načrta proglašata stavke za zaprto delavnico za nelegalna, voditelje stavk v obrambnih industrijah pa za izdajalce. Oba ktmgresnika sta srdito udrihala po Lewlsu. "Kako more človek D*sti tako nizko kot je Lewis, ki sabotira narodno obrambo v tem kritičnem času, ne mot-em raiumeti," ja dejal Russell. "Ali je njegov patriotizem tako malo vreden, da se ga lahko kupi Sa nekaj centov anezdnega zvišanja? Če je tako, tedaj naj B^f Čuva Združene države." ■ Lewis ja prisUg na petnajst-dnevno premirje na pritisk prad-sednika Roosevelta. V tem času bo skušal federalni posredovalni odbor izravnati konflikt med rudarsko unijo in jeklarskimi korporacijami. Ce sporszum ne bo dosežen do 15. novembra, bo stavka ponovno oklicana. Predsednik Roosevelt je in-struirsl vojni department, naj prevzame in obratuje tovarno Air Associstes Inc. v Bendixu, N. J., ki počivs zaradi stavka, katero je oklirala letalska divt Zija avtnS unije CIO. Predaed nik je v izjavi naglasil, da je obrat tovsrne te kompanije vi talnega pomena za narodno o-brambo. Vvjni tajnfk Henry L Stim son bo na podlsgi Kooseveltovih navodil prevzel tovarno ln obdr žal kontrolo nad njo, kolikor ča sa bo potrebno v interesu oborožitvenega programa. Stimson je potem odredit okupacijo tovarne po vojaških četah. Federalna vlada je prej /a-;a*gla tovarno North American Aviation Co v Ingietvoodu. Cal., in ladjedelnico Federal Sliip-huilding At Drydock Co v Kear nvju, N J Domače vesti Obiski ■ Chicago. — Ol. urad SNPJ in uredništvo Prosvete je zadnje dni obiskala Lucija Jug iz Minerala, Kans.. katera se je prejšnji teden mudila na obisku pri svojih treh hčerah v Chicagu. Lauschelova kampania sakU učena Cleveland. — Danes (»H. novembra) se zaključi volilna ksm-Franka J. Lauacheta, kan-idata za iupana mesta Cleve- i«cU)jo »ivdo. valnega odbora. Trije ameriški bombniki ae razbili Sen Fisnctsco. Cal. 3 nov — Trije bombniki so treščili na tla m •*• razbili, tri nadaljnje po pogrešajo Dva letalca ita »e ubi la trije Ut »e rešili s »kok»m. usoda deaetih pa 1» ni znana I bila »ta ae piloU K J Speck-man ln Thoma» I^rHov Truas pfirr^nik W Rado v ic h si je zlomil nogo pn »kvku » padalom. Bivii nemški konzul v Toki ju Tokio. 1. nov. — Stotnik Frlt* Wiedemann. bivši nemški kon zul v San Kram iacu, kl je moral zapuktltl Združene države r. drugimi konzuli vred. je doapel aem tz Jakahome. kjer se Je prej izkrcal s parnika Na parnik, ki Je odplul proti Japonski, se je ukrcal v neki juinoameriški luki Wiedemann Ja bil imenovan za generalnega konzula Tlentainu, kitajskemu meetu. ki so ga okupirale japonske čete Potniški promet na nemških ieleznicah omejen Berlin. 1. nov — Avtoritete ao naznanile omejitev potniškega prometa na železnicah, da bodo vlaki lahko prevešali premog živila in druge potrebščine Na znanilo dostavlja, da Je btl promet »»mejen u ekonomaklh raz iofov. landa. Njegova šanaa stoja bro, čeprav ja njegov protikandidat Blythin na debelo sipai denar na desno in levo v tej kampanji. Vse to ne bo Blythinu nič pomagalo, ako bodo clevelandskl volilci izvršili svojo dolžnost, posebno pa slovenski volilci, ki so močsn faktor v Clevelandu. Slovenski volilci! Jutri (4. novembra) vsi do zadnjega na volišče ln oddajte svoj glas zs Lauacheta! Recite dotpro beaedo sa Lau-nehala tudi med vašimi sosedi, ki niso Slovenci. . Milwauške vesti Mllwaukee. — Mary Mesarlč n Jack Obisk sta zapustils bolnišnico po tetki operaciji In zdaj se sdrsvits doms. V bolnišnici se nshsjs rojakinja Louis« Sta-riha, — Poroke: Ludvik Ahčin in Mary Kuba, Oliver H. Friedl in Frances Glavan, Martin Aheer in Agnes Brozovič, Hubert Hsll in Cmsline Soršek, William F. iM in Angela Turk, Edvard Pauček m Margaret Btaltzen bseh, JogreSa jo li poveča produkcija tankov na tovarni. Ogenj je zajel vse de-' dva tia obtoženi, da so pognali n< pripravljeno Francijo v katastrofalno vojno s Nemčijo, se bo pričela v Rlomu, malem mestecu v bližini Vichyja. 15. januaija Tako sa glasi naznanilo juatičnega ministra Joaepha Bartiiclemyja. Med obtoženci sta bivša premierja Leon Blum in Kdouard Daladier. bivša mi-nlatra Pierre Jscomet tn Guy La Chambre in genersl Mauriee Gustave Gamelln, bivši vrhovni poveljnik francoskih armad. Pričakuje se. da bo prod sodišče pofcvamh SM prič in da bo ob-Iravnavs trajala vet mesecev. PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and published br Slovene Notionol Bonafit Sodotr Naročnin sa Zdrušana drsava (laven Chicaga) ia ■a lato. »3.00 sa pol lota, Ol.SO so četrt loto; sa Chicago ia Cicoro 1740 sa colo loto. $3 71 sa pol letaj sa inoaeaaaivo SUN. Subacrlptloo rataa: ior the United SUtes (oxcopt Chicago) and Coaada MM p«r j—t. Chicago and Cicoro f7J0 par year, toroign countrlaa 00.00 por J—x. Cona oglasov po dogovoru. Rokopisi dopisov in nonaročonlh člankov ao na vračajo. Rokopial Utararno vsebina (črtica, povaati. drama, paami Itd.) aa vrnejo poiUJalalju la v alučaju. fca ja priloŠU AdvartUiog rataa oa agraamant^Mamaacripts ol commnnlcationa and unaolicitod articlaa «111 not bo rotoraod. Other manuacripta, tuch aa storioa, playa. pooma, ate.. will bo rotnrnod Io aondor onlf whon accompaniad by aalf addrasaod and stampod oovolopa. Naslov dO vae, kar Ima stik s listom: PROSVETA 2057-5« So. Laarndalo Ava.. Chicago. Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Glasovi iz Datumov oklepaju na primer (November 30, 1041), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. naselbin Naše dragoceno bogastvo Ameriška javnost komaj ve, večinska masa v splošnem pa sploh ne ve, da je ameriški BiH of Rights (spored pravic) te dni star sto-petdeset let. Za tako dragoceno poseščino kot je naš Bili of Rights je to krasna starost. ^ Kaj je ameriški Bili of Righto? To je deaet točk ali klavzul, kl so bile dodane federalni ustavi Združenih držav v jeseni leta 1791 med prvim predaedniškim terminom prvega predaednika VVashing-tona. Te točke ali amendmente je hkratu predložil kongresu Thomas Jeffeson, oče ameriške politične demokracije, ko je videl, da v novi ustavi, katera je bila takrat komaj tri leta v veljavi, manjka garancij za civilne svobodščine, brez katerih je vsaka demokracija prazna pena. Točke so bile sprejete in ratificirane. Kaj določa Bili of Rights? Prva točka določa, da kongres ne sme sprejeti nobenega zakona, kl bl zatrl svobodo govora, tiska, zborovanja in pritoževanja na vlado zoper storjene krivice, niti zakona, ki bi podržavil kakšno cerkev ali vero ali jo prepovedal. Druge točke določajo, da ne sme biti, nihče aretiran brez zakonite odredbe, da ima vsak obtoženec pravico dO porotne obravnave, če jo zahteva, da ima vsak državljan pravico Imeti orpžje v ovoji hiši itd. Kaj pomeni Bili of Righta? Za one, ki brez ovir uživajo oeebne in civilne svobodščine v Ameriki, pomeni—abotraktnoat, to je nekaj, kar je tiskano na papirju ln lahko počiva v omari ali v muzeju. To se pravi, da onim, kl nimajo nobenih sitnooti glede ovojih civilnih ovobodščin, je to nekaj samoumevnega, kar se razume samo po sebi ln—nI vredno govoriti o tem. Drugače pa je pri onih, ki eo začaano ali trajno oropani teh ovobodščin—kajti oni vedo iz izkušnje, da jim nečeca manjka, da ae jim godi krivica. Takšni olučaji posameznikov in skupin oe pojavljajo v večjem ali manjšem številu vseh teh stopetdeoet let. Navadno so to ekonomski, oocialni ali fllozofakl rebell, kl oo v večnem boju o starimi tradicijami in dogmami. Tu pa ne mlolimo navadnih zločincev niti anarhiotov, ki se namenoma ali nehote sami oropajo civilnih pravic ln oe Izključijo lz družbe. BIH of Rights namreč zahteva, da mora vsakdo priznati ln spoštovati civilno svobodo in pravico drugih kakor svojo; kdor tega ne dela, kdor hoče svobodo in pravico le zase, drugim jo pa zatira —on zlorablja Bili of Rights. Te zlorabe je bilo strašno dooti v Ameriki in še danes se ponavlja in baš te zlorabe so vzrok, da je še danes toliko ljudi v tej deželi oropanih civilne svobode. Kljub stalnemu zlorabljanju.' in izrabljanju teh ovobodščin ln pravic v strankarske in osebne koristi je BiH of Rights neprecenljivo bogastvo velike večine Američanov. Resnica je, da ae večina zelo malo ali nič ne zaveda tega bogastva. To pa ni krivda civilnih svobodščin, ni krivda demokracije, temveč je krivda— nevednosti, ignorancc. Ljudje ne vedo, kaj imajo! Od nekdaj je že tako, da človek zna ceniti civilno avobodo šele potem, ko jo izgubi. Marsikateri ameriški delavec je to spoznal, ko je bil za malenkost ali £iato po nedolžnem vržen v zapor med stavko. Tedaj je šele vedel, koliko je vredna njegova civilna avo-boda in kolike vrednosti je BiH of Righta za slehernega človeka. V Evropi je danes na milijone ljudi, ki se bridko zavedajo, kaj so imeli še pred kratkim ln česar nimajo več. Zdaj šele vedo, kaj so izgubili!— Nasprotno je v Ameriki še zmirom na milijone ljudi, kl ne vedo, da imajo civilno svobodo—in sploh ne vedo, kaj imajo. Baš med temi je največ onih, ki neprenehoma godrnjajo, kakšni aužnji so, kako jih vsi tlačijo in preganjajo, kakšni tirani in diktatorji so ameriški oblastniki in kakšen Hitler je na primer predsednik Roosevelt. . , AH ni pamet teh ljudi skrajno mizerna? Imajo vao svobodo godrnjanja, obrekovanja in najpodlejšega blatenja domačih "Hitlerjev," ne vedo pa tega, da pod Hitlerjem v Evropi ne bi bila njihova beseda vredna niti toliko kot paaje lajanje in njihovo življenje ne bi bilo vredno škornja gestapovca, a katerim bl jih aunil v mlzerno amrt. . . Prcmišljajmo-malo o tem ob tej najvažnejši ameriški obletnici. Smatramo, da največji braniteljl demokracije ao oni, kl ae zavedajo vrednosti civilne svobode že takrat, ko jo še imajo in uživajo Kajti civilna svoboda je podlaga vsem drugim svobodam. Brez civilne svobode ne more biti ne politične, ne ekonomske In socialne demokracije. S pota V Duluthu, Minn., aem srečal starega lovca, ki je iz sosednje Kanade pripeljal tri srnjake in tri stare volkove, katere je tam ustreliL (Lov na srnjake letos v Minnesoti ni odprt.) Volkove je imel na atrehi svojega avta, srnjake pa zadaj v "trailerju". Letos smejo v Kanadi streljati le srnjake, ne pa srn. Lovci sem prihajajo nad razno divjačino in puške že pokajo na zajce, fazane, divje kokoši, race itd. Zlasti medvedov je letos mnogo in blizu Dulutha so jih že ustrelili kakih deset. Ker letos borovnice in druge jagode nioo dobro obrodile — kosmatinci najbolj cene to hrano —.se medvedje približujejo človeškim bivališčem, kjer pobirajo razna odpAdke blizu domov. Te dni je imela Šolska mladina v družbi svojcev in učiteljic nekako priredbo ali izlet v prosti naravi. Pa so pritekli otroci in povedali, da je v bližnji hosti medved. Varuhi mladine so šli pogledat in res je bil tam lep mlad koomatinec. (Deklica, ki ga je videla, mi je to pripovedovala drugi dan, čital sem pa tudi obžlren opis v časopisu.) V bolnišnici S,t. Mary's v Duluthu se še vedno nahaja po dobro prestani operaciji Jphn Champa, član društva Lieb-kneeht SNPJ v Chisholmu. Zapustila pa je isto bolnišnico dobro pozdravljena rojakinja mrs. J. Zeleznikar iz Dulutha. Matija Pogorele. So dobili slmo Kemmerer, Wyo,—Ko to pišem, 28. okt., pada pri nas sneg kot za stavo. Izgleda, da se bo pri nas zima začela, sicer smo že nekaj časa imeli nestanovitno vreme,včasih dež, včasih sneg in to dan za dnem. Naši lovci so bili tudi pridni. Veliko naših rojakov in članov je prišlo dbmov z rogači. Za letos bo pri nao lovska sezona zaključena 30. oktobra. Anion Tratnik. Spet mlall o pletenju New York.—Kako gre kaj pletenjem, rojakinjo? No," sodeč po nekaterih dopisih naših ženok, gre stvar dobro naprej. Tukaj v New Yorku se sedaj dobi volna za pletenje pH American Friends of Yugoslavia, 8 W. 40th St., New Yo k City. Ko sem bila zadnjič tam po opravku, ml je Mary Vidcšič naložila precejšen kupček volne za mrs. Leo Zakrajšek, h kateri sem bi-la namenjena po opravku, o katerem spregovorim malo pozneje. Po pravici si bo katera mislila, da pri opravkih in potih sem-tertja ne more biti kaj prida čaaa za pletenje pri meni sami. Ne dovolj, ker nekaj večerov vzamejo razne seje, sestanki ali kaj stičnega, potem pa mi še tu in tam pravijo: "Le ti kaj napiši, ki znaš dobro skupaj spraviti." Seveda je treba tudi malo skrbeti za moža, dom Itd., ker vsakdo Ima poleg vsega tudi kaj svojih laotnih brlg, dela in opravkov. Pa vseeno sem skoro dokončala moj prvi delež: štiri oprsnike (svvcaters), za enega gre kredit mrs. Goričarjevi, ki je takoj, ko je videla, da pletem, vprašala za volno in mi take pomagala pri tam potrebnem delu. Ona je prišla nedavno iz zasužnjene in trpeče Jugoslavije in ve, kako prav bo prišlo našim siromakom-jetnikom; sploh vsem prav vse, karkoli moremo prispevati v omiljen je njih strašnega trpljenja. Opozoriti moram naše rojake in rojakinje v New Yorku in okolici, da se nekam hitro bliža 30. november, dan velike proslave združenih slovenskih društev. Tega datuma nikar pozabiti! Strniti moramo vge4 naše skupne sile, da bomo lahko rekli, da smo Slovenci v New Yorku storili svojo dolžnoat, ko je klicala na pomoč krvaveča in pod okrutno peto nacizma in fašizma umirajoča domovina. Program za ta dan bo nekaj posebnega, kajti prepevali nam bodo naši slovenski zbori, solisti, in imeli bomo priliko slišati in videti skupen naotop vseh teh zborov na odru. To bo pač nekaj lepega in izrednega. Skupni moški zbor bo nastopil s tambu-raši, ki bodo tudi sodelovali pri skupnem programu. Nastopili bodo tudi drugi godbeniki. Mali Johnnie Grill bo nastopil z de-klamacijo v slovenščini, in nemara nas bodo trije mali harmonikarji s čim lepim presenetili. Povabljeni so tudi dobri govorniki, o katerih pa kaj več pozneje. 1 ..... _ r v ' , . • Kot že veste se bo slavnost vršila v Arlington H^.lli na Osmi ulici v New Yorku* Vstopnice se bodo prodajale vnaprej in apelira se na Slovence tod okrog, da pridno sežejo po njih. Tudi naprošamo vse on*, ki imajo lastne narodne noše. da se udeleže proslave v narodnih nošah. To mora biti pristen slovenski dan med nami, kajti gre za izraz našega narodnega in bratskega ter sestrskega velikoduš ja napram domovihi, ki je danes vsa oškropljena s krvjo in solzami. Pomagati hkratu v trpljenju ni šovinizem, ni pretira no narodnjaštvo, ni emocialnost in sentimentalnost, ampak hu manitarna dolžnost vsakega, ki čuti, kakor ie čutil naš veliki pesnik Gregorčič, ko je /.apel: "Za vso jo avot dovolj bogat in tračni vsi bi bilL ko kruh dalU bi s bratom brat s prav tržnimi čutili!" a Pred časom smo apelirali na naše prinforske rojake šlrom dežele, da se združijo v svrho osvo-bojenja naše ožje domovine, ki že nad dve desetletji ječi pod peto fašizma, ki je naše nekoč zadovoljno in gospodarsko precej dobro oituirano ljudstvo upropastil, ugonobil usužnjil ter razgnal na vse strani Ta razumen, inteligenten in priden del slovenskega naroda polagoma izgineva pod prisilnim potujče-vanjem mladega naraščaja, katerega sc vedoma poriva v temo ignorance in skorodn splošne nevednosti s tem, da se našemu človeku ne da prilike do prave šolake in višje Izobiazbe, da mu je docela odvzeta pr.ivica do ra be materinščine v šolah in v javnem življenju, in pa z zatira- njem vsega slovenskega. Naše1 kulturne vrednota, cvetoča gospodarska podvzetja in ustanove, vae je šlo; vse je (>ograbU naše zemlje in sadov naših pridnih rok lačen tujec. Z visokimi davki in drugimi zihtevami, ki jih je fašistična vlada namenoma naprtila našemu kmetu, so izpodrinili neštete tisoče naših ljudi, da so na njih zemljo potem naselili "lastovce" iz južne Italije. In še jim ni dovolj, zakaj Nemec jim je dal novo idejo in sedaj delajo načrte, da prisilno izselijo nekaj deeettisoč naših ljudi kam na Hrvatsko ali v Srbijo. . . Taka so poročila fz domovine. In ko slovenski nared v domovini doživlja svojo krvavo Gol-goto pod nacizmorn, potiskajo novo trnjevo krono na že tako in tolikrat okrvavljeno glavo našega nesrečnega primorskega človeka. Ce se ne bomo zavedli, dragi rojaki, in se združili, kot se družijo drugi pod okriljem ameriške svobode in demokracije, tedaj bomo nemara doživeli čas, ko bomo lahko potožili z umrlim mladim kraškim pesnikom Srečkom Kosovelom, ki je z bolestjo zrl kako nam: '—udarilo v dat no jo krilo, pa omahnilo jo in so slemilo, pa ao še lavo ja uklonilo— tisočkrat tisoč, še več nas Je bilo. ' ~ Če se zanimate, Primorci, da ses po naselbinah ustanovijo primorske skupine ali klubi, tedaj pričnite s tem dolom, da bomo združeni imeli besedo, ki se bo smela slišati, ko bo prišel čas preurejevanja Evrope. In ako se komu zdi nerodno pisati po informacije in slično na uradni naslov, ki je bil označen v apelu, ki so ga doprinesli naši lioti, tedaj pišite enostavno na naalov Primorca: Adqtf Krasna, 200 W. 67th St., New York, N. Y. Nekaj odzivov je prišlo na to idejo in želeti je, da se resno oprime-mo dela in gremo z idejo naprej. Italijani delajo neumorno na tem, da Slovenci in drugi Jugo^ slovani ostanejo pod Italijo ter da se ne bi kršile meje, začrta ne Italiji po zadnji svetovni vojni. a Dne 19. oktobra je sklical odbor zedinjenih slovenskih, orb-skih in hrvatskih društev protestni shod, ki se je vršil v Transport Halli v. New Yorku. Odziv je bil dober, če se upošteva, da je bil shod sklican na hitro. Med govorniki Je bil tudi znani dr. Goričar, ki je prispel iz Jugoslavije pred nekako dvema mesecema. , • r1 Mož, ki je- že v lepih letih, ki jim pravimo začetek starosti, je po duhu čil. Pazno sledečemu občinstvu je v podrobnosti pripovedoval o svojih izkušnjah v Jugoslaviji, tako tekom napada na ■Jugoslavijo kakor o tem, kako ie neumorno deloval, da bi se Jugoslavija prijatelisko zvezala z Rusijo. Delal je tu na lastne stroške, ker je prepričan, da Slovani morajo priti skupaj, ako hočejo napraviti konec neprestanemu ogražanju in uničevanju ter usužnjevanju slovanskih ljudstev. V Moskvi je bil leta 1939 in 1940 in refcl je, da je bil sprejet tako lepo in bratsko, da tega nikdar ne pozabi. Ali v Jugoslaviji so se bali prijateljstva z Rusijo vsi tisti, je dejal, ki so si polnili žepe na račun ljudstva. Tistim so bili Rusi lopovi, ki bi Jugoslavijo oropali itd. Vse njegovo prizadevanje je bilo bob ob. steno in ko je Rusija končno bila priznana, je pa bilo že precej požno. Tudi je ne PRED DVAJSETIMI LETI (Iz Prosvete. 3. novembra 1921) Domača vesti. V De Pueju, III., je umrla 34-letna Uršula Re-aertič od St Jerneja. Doleveke veatl- V Indianl je lastavkalo 28,000 rudarjev iz protesta proti federalni injunkcijl, katera je preprečila splošno rudarsko stavko, t Is lnotama! v • Ograka Oe je podala in izročila bivšega avstrijskega eeearja Karla antantt. da ga tranaportira na "Sv. Heleno." Sovjetska Rusija. V Petro* rad u so bile sovjetske volitve, pri katerih je bilo izvoljenih 70T. komunistov ln 181 nadstrankarjev Delavci ao večinoma volili Lenina, Lunačarskega in Gorkega, vojaki pa oo soglasno volili Tr» t y.» Vojaška parada e Ban Franclacu. CaL Cm 900.000 ljudi |e bila ruska delegacija sprejeta hladno po vladnih organih in Ijudatvu ni bilo dovoljeno, da pozdravi brate Ruse, ki so prinesli Jugoolaviji v ponudbo pri-jateljstvo. Policija je tolkla po vsakem, ki bi bil hotel blizu, da pozdravi delegacijo Se mnogo zanimivega je povedal v tem smislu dr. Goričar in priporočljivo bi bilo, da slovenski Javnosti poda še kaj iz svojih izkušenj tamkaj. Rojaki v večjih naselbinah naj bi mu aranžirali predavanja, zakaj dr. Goričar je bogat na izkušnjah. On Je bil še avstrijski diplomat in opisal je knjigo, s katero je izzval zase *ihrtno obsodbo (v odsotnosti) v rtari Avstriji, svetovno javnost pa je seznanil s skritimi notranjimi načrti in naklepi starega avstrijskega in nemškega cesarstva. Spisal je tudi načrt za federativno slovansko drfavoJ Ko je bil v Moskvi in dal Rusčm v pregled to delo, je opazil, da so stvar prestavili v ruščino. Ideja Leva Tolotoja, da se zavrže stara panolaviotična ideja združenja olovanokih narodov pod okriljem Ruoije, marveč da ae Slovani lidružijo v federativni slovanski držoivi, ki bo nudila slednji narodnosti pcpolno avtonomijo, je torej bila podana Ru-oom po Slovencu, dr. Goričarju, ln oni se oči vidno z njo strinjajo. a Sinoči sem bila na seji, pa je vstal eden od navzočih in dejal: "Bratje in sestre, brat Priča je prejel novico, da so mu ubili brata v Jugoslaviji — vstanimc in počastimo njegov spomin." Vstali smo in čuli so se poltihi, svečani vzkliki: "Slava mu!" Jaz sem čutila, kakor da je stopila strašna realnost tragedije našega -ljudotva v domovini za hip v našo sredo in opomnila sem se nehote, kako je ta mladi človek, ki je prejel to težko vest iz domovine, komaj zadnjo nedeljo dejal občinstvu, kateremu je govoril: "Predstavite ti, bratje in sestre Jugoslovani,; naše nesrečne ljudi, kako stojo ob zidu in čakajo, da jih preluknjajo nacistične in fašistične Jrrogle; kako se gugljejo na javnih trgih in drugod mrtva trupla naših junaških ljudi v svarilo drugim, ki bi se drznili dvigniti proti tiranu in zasužnjevalcu." Zdaj so mu ubili brata. UbiU so jih še mnogo, mnogo, in polagoma bodo prihajale do nas in med nas te težke vesti, ki zare-žejo v srce in vzbujajo klic po osveti, željo po močnem skupnem delovanju za osvobojen je naše nesrečne domovine in za združenje Slovanom. "Slava mu!" "Slava ji!" Kot mogočna solnčna luč bodo sijale te besede nad našimi junaškimi muče-niki in mučenicami. ki padajo v neizprosni borbi med svobodo in suženjstvom; toda raje poginejo kot bi se podali usužnjevalcu. Te žrtve, bratje in sestre, ne smejo pasti zaman. — a V pondeljek, 27. oktobra, se je pričela osemnajsta razstava, imenovana Women's National Exposition of Arts and Industries. Razstava bo, oziroma je ves teden v Grand' Central Palače, 480 Lexingtcn Avenue, New York City. Na tej razstavi je bil letos ponuden proator vsem po fašizmu in nacizmu za-vojevanim deželam, ln seveda je bila povabljena na sodelovanje tudi Jugoslavija. Razstavljene so razne umetnine troimenega naroda, posebno stveri kot čipke, vezenine in slično. Tam pripravljena in prodana za dobrobit naših vojnih uj »tnlkov so bila tudi nekatera narodna jedila, taka, ki se zde najbolj popularna med nami. Slovenke smo se odločile za našo slavno potico. Naš jugoalovanaki dan na razstavi bo oziroma je bil prvega novembra. a l— Neki rojak ae je v dopisu v Prosveti malce porjgal Primorski Slovenki, kl j« lazila ogorčenje nad početjem nemške aol-dateske v domovini. Pravi, $Ja Je res strašno, kar počenja nad našimi ljudmi,, ugfci duhovniki pravijo, da je vae Tj božja volja in pa. da je Bog Ude preklicano ljubezen uatvaril tako. da ni zoprna kot na primer zobobol Itd. Skrajno otročje klevetanje spričo zločinov, ki jih vrfte nad našimi nedolžnimi dekleti in ženami fašisti in naciji. Za kaj pa ae je človek, kot tal-, boril skozi vao tvojo zgodovine, če ne za vzpostavitev zakona vrednote zondeu^k^v^ P^eznika^iTT^ cinično poteptali m hadsČj skimi ljudstvi 12Vai^ iftrasfS osebno pravico, ampak met krutega aad^ okupacijske soldaUke Vsaj v teh resnih časih b moj-esni možje in iene smešimo se s plehkimi šalam! račun neizmernega trpljenja šega ljudstva v domovin? « minjam se živo, kot da ie I včeraj, kako težak in vtis je napravil name lak? oo oe mnogi rojaki smejali smo jim povojni priseljenci vedali kakšno skušnjo L S preotanega trpljenja v času t ne- se je tako prostJ včasih in tako naivno bedi da je vzbudilo v človeku n njo do vseh teh, belega kn in mesa sitih ljudi. ] Tako se spomnim tudi, da sama komaj ušla aUšni u kakršna danes doleta* cvet ših deklet v domovin' Cela pa Lahov je padla nr. voz, na terem smo se peljale tri žei in en mlad fant. Jaz sem najmlajša in potegnila sem čico z voza ter udrihala po i da so vpili in kleli. Končno zlomila na glavi enega lep dežnika, ki je bil poročni moje matere. Rešil nas pa j< zadnje konj, ki se je splaši planil preko divjih bestij, 1 ga hotele udržati. Ali se c te, da sovražim te Lahe? simpatiziram z našimi ženan dekleti, ki so izpostavljene najstrašnejši usodi, ki more leteti žensko? Primorska Slovani Ul Moje hrepenenje po Ameriki in doživljaj XIII. Wesi Mlddlasox. Pa.-Za< sem omenil, da so v Sharon imeli društvo 31 SNPJ. K< članov je takrat štelo, ne 1 vem pa, da jih je bilo doa našega konca, ki so hodili let dve milji daleč na seje. vem kdo jih je naučil, todj decembrski seji leta 1914 * kot en mož glasovali in izi nov odbor, ki je bi! iz n konca. No, ker je odbor pri naj bodo pa še seje, naj pa ft nekaj časa hodijo k nam. In se je zgodilo. Pri Gorenci zborovali, toda le par mes< Tako zvani "Dolenjci" nis li pri volji k nam hoditi ni je, predaleč se jim je zdelo niso pomislili, da so morali tudi od tukaj hoditi tja na In začelo se je ugovarjl Predlog je bil, da se seja prt sti drugam, kar je naše zmešalo, da niso vodili, kak glasovali. Rezultat glasov je bil, da se seja premes Wheatland, kar je pomenil« so nekateri člani imeli še dl pot, ali vedeli so, da se bo obrnilo. Pa tudi naši so i daleč. fjj Po par sejah zjpet glas nje, ki je izpadlo, da se i vrnejo na staro mesto. In so naši morali zmeraj dale sejo. Kako bi se t j dalo šati? E pristopili bomo ie t društvu in ko bomo dovolj ni, se ne bomo podali. Tako pogovarjalo tudi nas več dni ki še nismo bili pri SNPJ. T ko smo se v to poglobili. sm< deli, da bi s tem lahko nI večni prepir. Študirali smo vila SNPJ, ki so t< krat rt da v bližini 10 milj se w n ustanoviti drugo društvo smo večinoma živeli v Fari in nas je samo cesta loci Sharona. Pa sem začel z agitodj ustanovitev novega društva PJ. Najprej »mo se Fri nas •ali Jaz, John Novak Frank bar. Jerry Okoren, potem p Francea Gorenc. Marv Frank Umek. Frank Garm Novak (II), Frank te v), Jack Trojar Frank Cimperman Frank Bilo n 13 novih kandidatov® SNPJ oo določsls da mora na ustanovni seji ed". član jednote fovabiM «»» Uma Bička Zborovali f«** ^ kamor je borskv. ki nas je ^ iVZCF^ri odbor jr bU » ' A , Umek. HPred^ iik,ohn Valentin, u bla*.J« ' ček. zapisnikar ftv J J Tako smo ^ZS) (Dal)* as t m*' 3. NOVEMBRA šla na svoje položaje. Ljudstvo je nestrpno pričakovalo vesti z bojišča, a te vesti so bile žalostne. V sredo tt. aprila ao ae na zagrebških ulicah pojavili vstali, oblečeni v nekakšne rumene "uniforme". Pohaja1! so po me-Ntu s puškami v rokah, pripravljenimi aa strel. Meščani so bili v glavnem mirni. V četrtek 10. aprila okrog štirih popoldne je pred našo hišo stal nek jugoalo-vanski častnik, skrit za oglom. Pojavil se je avtpnu bil s strojnico. Čaatnik m* jo z revolverjem v roki pognal proti avtomobilu, da bi postrclil posadko, a avto ga je povozil in tako preprečil namero. To je bila predhodnico nemške vojske. Za njo so prihajali tanki in tovorni avtomobili, polni .vojakov. Na Je-lačlčevem trgu se ,ie zbralo ne-kuj vataŠev in pob iltnoV, dočim se je meščanatvo zadržalo v glavnem mirno; slišalo se je, kako ljudatvo govori: prišli ao, da nam pojedo vae tisto, česar jim že prej niamo dali. Vatašl so hodili od hiše do hiše in silili ljudstvo, naj liobeša hrvatske zastave ln nemške, ki so jih sami nosili s seboj in jih obešali po hišah." (Nadaljevanje prihodnjič.) Francoska vlada apelira na kmete Blokada ustavila dovoz živil Unije CIO proti vttopu v vojno Mllvvaukee, Wis, 1. nov. — Delegatje unij CIO, ki a kovnjak, izmotati iz zanjk postave kakor nikdo drugi. Le kakih dvanajstkrat je imel nesrečo in je obsedel: trikrat zaradi zsj-cev, dvakrat sli trikrst zsrsdi borovcev, trikrst rarsdi jeziks, enkrat zaradi lovskega čuvsjs in zsrsdi žahdarja — vse vkupe prszne neumnosti, ni vredno, ds bi o njih govoril! Enkrat ps zaradi prisege. Tri mesece je dobil zaradi prisege in vsak mesec en post — ts kszen je bils bolj nerodna! Tods dobil jo Je po nedolžnem! Resnice res nI govoril pred prižgsnims svečama, tega nc taji — kar js res. je Ali prisega le ni bila krivs. zsto ne, ker Bog, pred katerim je pri segal, ni bil pravi Bo* Pravi Bog ima na križu glavo nagnjeno na deano stran, ta pa Ji je imel ns levo. Ta torej sploh ni bil živi Bog, ampak levi razbojnik, pred tem pa prisega sploh nič ne volje—ns j je resnična, naj je kri« vična, neveljavna io' Tako se je bil zagovarjal Cl^a pri sodbi Ps kaj. ko sodniki nimajo več prave stare vere — obsodili ao ga ln Civha je prestal kasen To je bilo pred deteti leti, ta< čas. ko ae je a sosedom Smer a j cem pravda! zaradi meje v gornji hoatt. Tiste pravde je bilo škoda' £e ja bil smagal in so-aed Smerajec je ka» ptakal. toliki so ga «sOeli stroški. Pa js oni Toda ena pravda izgubljena kaj to Civhi! Koliko jih je pa izgubil nasprotnik Smerajec, ie enkrat toliko gotovo kakor Civ ha! Prezgodaj se je širokoustl Smerajec okoli po krčmah: "Civ ha je spoznan za krivoprisežni ka, nobena priacga se mu ne bo več dala, vse pravde- bodo zda moje!" Civho, strokovnjaka, n bilo tako lahko ugnati! Izgubi Je prisego, to je res. ali preakr bel si je nadomestek, ki v pravdi pri peči, in čital Jih je počasi in preudarno, sukal in tehtal je prečudne pravdoznanske besede razlagal jih je in pravil o prepirih, za katere je šlo, in druži na in zlasti naraščaj, dva pa glavca, so pazljivo poslušali zgodovino rodu in rodbinski duh je vzbujal v vseh posluialcih in kadar so razmere tako nanesle da je kazalo sosedu nsmszsti hišo sli porezati ceoljence, Sme-rajčevima paglavcema ni bilo treba ielc ukazovat! — storila sta svojo stvar iz lastnega na giba in sta dobro vedela: Naju ne morejo zapreti, Šc nimava za dosti let. Taka moftaka stn bila tore, Civha in Smerajec in taks dvs redka strokovnjaka je Muhobor šel prezirat, ko se jc poganjal za Sodnijo! Tisti čas se je pletla med Civho in Smersjcem slučajno ena sama pravda — drugače jih je bilo rado več hkratu — ta prav- TaAFHC -r/ps u»o aoiPS ie vskakor prisega priskrbel sf je stanovitne pričo, pastirčka Jerneja. Komaj M lst je bil stpr, nedolžen kakor angel, nič v korodu s Civho, ta je odslej v vseh pravdah stal Civhi ob strani — vse je videl, vse j« čul, ru vse se je spominjal, na vse frisegel — pravi biser med priosmtf", Civhr ga je vzel kar za svojega in mu obljubil doto, Uko je ljubil bistroumnega fantiča. "Smili se mi," je rekel, "ker Je sirota." — Tak možak je bil Civha! Njegov sosed in sovražnik Smerajec je bil deset let mlajii od njega, toda v tožbah nič manj podkovan, le nekoliko previd-nejii. Pravdarstvo mu je tičalo že v krvi. Njegov oče in sUri oče sU bila oba strastna prav-darja, noben sosed ni vztrajal poleg nju, vsak je hitel prodati domačijo in ubežati iz neprijetne soseičine. Civha je bil prvi ki je vztrajal — dezar so se dru gi bali, njemu je bilo v slast. Smerajčevi so bili Uki, da so se tožarili tudi med sabo. Mladi, oče sedanjega gospodarja, je n. pr. branil staremu pot skozi vežo, čei: "Ksmrfco ste si izgovorili, poU v njo pa ne. Hodite skozi okno!" Glas o tej pravdi se je daleč na okoli ohranil do danainjega dne in govorica tr dovratno trdi, da jc sUri izgubil pravdo in res skozi okno moral laziti v svoje sUnovanje. . Ohranil se je "zamerk", kako e potem U za pravico Uko vnet sin sam izročal dlomačijo svojemu nasledniku. Ta zamerk je zanimivs priča razmer in duha pri Smerajčevih. Izgovoril si je zročevaloc poleg drugega: "iti-t>eljc do smrti in pot čez vežo v itibeljc vun in noter, pa tudi po štengah imam pravico hoditi gor in dol in* če bi hotel iti za peč da bom lahko šel. Dve jablani sU moji, kateri si hočem izbrati, in lahkp po vrtu hodim in t rese m pa.se tudi lahko v ležem pod jablano. Pa dve kokoši, pa dam lahto.. valiti obema, pa kokoši imajo pravico in piičeta po vrtu hoditi in čez vežo. In če je treba jest" iti, da me pokličejo." O, od Smerajčevi n se je dalo kaj naučiti! Mladi Smerajc, kako rahločuten je' bil za pravico namreč za svojo! Ali ni po vse I sili hotel tožiti Civho zaradi čebel, ki se hodijo past na njegovo ajdo! Iu zelo se je čudil, da za čebele ne veljajo tiste posta ve kakor za krave, ki uhajajo v Predale je imel polne sodnih spisov, starih, zamgzanih, v pregibih, preperelittrln novih; ta zbirka je bila rodbinski arhiv in ponos vse hiše. Ob dolgih zimskih večerih je Smeiajec privlekel kak šop teh spisov ns da/i dada?" in že se je cziral po ne-družina je sedela okoli mite tflittzoi vsedel na klop ob steni sredi obeh gostov. "Kaj sem hotel reči, dadada, danes, je ves Muhobor tukaj, župan in vsi, še brivca imajo s sabo, da, in Hed?rvaryja, Prej-e so jo k "Pošti" živili, nemara bo tamkaj kosilo — to pot jih ni nič blizu k nam, ne vem, zakaj ne. Ali smo se jim kaj zamerili ali kaj! -r Bog ve, jaz im ne zavidam godnije v Mu-tobor, če jo dQbe, pa ne verjamem, da jo dosežejo po tem potu, kakor mislijo. — Pa nemara ste vi tudi prišli z njimi, Smerajec!" "Ne bi vedel, po.ksj," je od- da je šla zaradi motene posesti. Civha je bil peljal gnoj na nji vo in je prazni voz Uko obrnil, da je zadnje kolo steklo čez vzare Smerajčeve — hitro ga je šel Smerajec tožit in danes sU imela dan. Klicana sta bila na tretjo uro popoldne, odpravila sta se pa po epi navadi muhoborskih kmetovalcev že zjutraj z doma: kdo bo delal, ko ima v glavi pravdo, in kdo bo klepal doma sok, zelje in krompir, ko se nudi Uk ep izgovor za kosilo v Lučah. Prvi je šel z doma Civha. Pogledal je proti Smerajčevi hiši kjer je pri oknu kukal mali Tonček; zamrmral je nekaj in pljunil in jo enakomernega, trdega koraka vsekal po cesti. Tonček je zakllcal v sobo "AU, že gre!" — AU Smerajec je bil že napravljen za pot, ie hitro je ženi zabičal: "Na očeta pazi, da ne bodo Mi jajc kraat iz gnezd!" in jo jc ubrisal za Civho. • ; a Tako sU hodila že od nekda, na sodnijo: Smerajec ni taupa Civhi, da ne bi že pred zapisa no uro stopil na sodnijo in bog ve s kako zvijačo zasukal prav do na svojo stran, Civha pa ni zaupal Smerajcu. Ta vzajemna nezaupljivost je bila tudi vzrok, zakaj sU. v Lučah vsakikrth krenila oba v lato gostilno; sedla sU seveda drug čim dalj od dru gega. — Tako je bilo tudi da nes. 'i .( Pri "Zlatem volku" sU bila sUra znanca in ljuba'gosU. Zlasti kadar sta napajala vsak svoje priče, sU puščala lepe denar-ce v gostilni. Njuno sovraštvo je bilo gostilničarju dobro znano, upošteval ga je, pa nikdar ga omenil. "Oče Civha, Bog daj, Bog daj!" je hitel pozdrarvijati, "slaba pot, kaj ne? Imate opravke nonono, to je lepo, le noter, noter! Kako pa kaj zdravje, da __ PONDKUEK. 1 NnvJ govoril Smerajec, "imam svoje opravke." Pričela ga je pa stvar zanimati. "Kako ste rekli? Za-stran sodni je Muhoboru? Za-stran kakšne sodnije?" "Vi, Civha, aH vi tudi nič ne veste o tem?" se je obrnil "Zlati volk" do drugega gosta, ki je Ukisto začuden, poslušal nejasno novico. "Da s? poganjajo župan in pa njegovi prijatelji za sodnijo v Muhobor, to vam je vendar znano, ne? In ker sod nije že zato ne morejo dobiti tja Muhoboru do-saj veste, se ne požene za svojo pravico, kakor b se moral — no, so se pa župan ln drugi gospodje zmenili pa se zdaj tožarijo med seboj, veste kar Uko, kakor v norcih, samo zato, da bi bilo Vfč tožb, dadada, pa mislijo, da nihče ne ve in nihče ne vidi te njihove komedije, pa se jim že krave smejejo, dadada. To se pravi, jaz se jim ne smejem, saj ima človek svojo pamet in vsak človek svo, prav. — Reza, prinesi mi no prinesi malo mesa v juhi, pa poglej, ksj je s kosilom tuksjle za gospoda!" Civha je zaničjjivo pljunil pod mizo in rekel: "Takile se bodo pravdaliK»| Smerajcu se je videlo umestno, da tudi razoderte svoje mnenje. "Takole v norcih se ne sme pravdati! Kaj-pa, če pride na prisego!" Civho je zbodla zadnja beseda in grdo je pogledal. "Zlati volk," velik di, ie hitro poropotal z orodjem, hrupno se okri pozirkom vina in Me.n pravil: * K m "Nič ne rečem," fe rek« mjo imeti tik pred n< * svoj pomen. Ne in pota - dan s pravdo", ali tako ves izgubi^. n< »k sodnik pozna svoje lu živi med njimi. Ce pr pravde - še tožbe ;>e človeka pogleda pa v poštenje in kje Je zvija., da, še na priče dosti i.e prav prisegle." Civha se Je spomnil ga pastirčka, Smerajec jo družino, ki bi poler >riili ob vso vrednost v in kosilo, ki sta se zdajl v svojem kotu z njim Uk\ lima danes ni tako dišak druge dni. "Zlati volk" pa je , kakor novorojeno dete val: "Drugi so lahko drugih seveda. Včeraj je ka pri nas kosil — ver poznate, Piškurjevega prišel vun režat, ima nosti: fantini so se med i vsali. Doktor Kljuka spod pa nič visok, m je beseda nanesla tirni na jo v Muhoboru in sva tako in tako pa je rekel | Kljuka: "Cim dalj je tem boljša je pravies. je kakor ogenj; če je žge, ne greje! Preblizu rad po ljudeh sodi in nc| stavah!" — Tako piavi Kljuka." (Dalje prihodnjič.) Zaročni prilaa — Naša soseda v vser rava. — No, saj ni tako hud^ raj sem jo vprašal, ko stara in moral bi jo sliš^ ko previdno se je izrazili Ns kmetih Kmetica: Stari, vstani, že kokodajsajo. Kmet: Nikar se ne vr v njihove posle, stara. TISKARNA S.N.P sprejema vfta v tiskarski sbrt spsdajsča deli Tlaka vaMs ss veselice te koledarja, letake Itd* ▼ ▼isltnlca, lurvstsksaL slovslk« Jssllni ia drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO 8NJ» TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI igibnem nasprotniku. Civhs je odzdravil, nezaupljivost pa ga je zadržala v vež dokler ni začutil 7a sabo Sme-rajca. Potem šele je vstopil sobo in se stisnil v kot.' "Zlati volk" pa je pozdrav^ ljal Smerajca: "Bog daj, Boj daj, oče Smerajec, slaba pot, ka ne, imate opravke — nononono — zdravi ste, kaj pak, dadada. Le noter!" Potisnil ga je prijazno v gostilniško sobo in Smerajec je sedel v drugi kot. "Malo golaža naiprvo, kaj nc, oče Civha?" je nadaljeval "Zlati volk" svojo službo. "Kakor po navadi, nononono. medtem bo pa kaj kosila. Rezi. Rezi! Pa pol literčka vina, kaj ns! — Oče Smerajec, kmalu bo koailo gotovo, ne bo pol ure pa bo juha mehka, dadada, medtem pa malo goUža, da ne bo želodcu dolg čas, kaj ne — že vem. kako imate radi — pa pol literčka vina." Rezika Je stregla. "ZUti volk" ▼sa psi a—Ha Saje unijiko Mo | SNPJ PRINTERY 2857-51 S. LAWNDALE AVENIJE CHICAGO, IU tel. *ockwell 4ss4 Grupa 11 al M enakih roJnUi S)f|jM▼ raste* Jaboriscu. tri. ■if i Ust naroČite si dnevnik prosve P. sklopu IS. MdM » ^JZSZZZZ sa člana ali uM ia »lateJa pri aMsn»nhi tU tednik, sa Jim is prištele k ssssteil Tor.1 »^i da Ja Ust pradtof aa ftUao »NPJ. Ust Proi*.U )• ya*s gotovo Ja v vsaki dmfttel nakdo. ki U rad tttal Ust v*k dso. Pojasnilot-Vselej kakor hitro kateri teh članov prenrh. bitm SNPJ, ali če se preseU proč od družine in bo sahUval sam-vol tednik, bode m£l tisti član iz dotične družine k, ^tako^ naročena na dnevnik Prooveto, to takoj nasnanitl .Wr.vm nun ln obenem doplačati dotičoo vsoto listu *M T stori, tedaj mora upravniitvo sniteti datum ia to vwto nan*a listu Pvosvata Jot 1 todnik te_ I todaika te— S tednik« te.... 4 todaika te i tednikov te. _____asa _____________1JS ■ii Sa Evropo Ja Sa Ciosro la Chkafo Ja -J i tednik te---------* t todaika ia--------- 3 tednik, »b 4 tednik« la 5 tednikov la aa^o IspolaU« spodnji kupon. prite«te potrto Mesar Ordar v pismu te ti naročite Ptosvalo. te« ki L PROSVETA. 2SI7 So. m. j. Avo. Pritešoao pošiljam m tel Pn*™* r*oU 1 £t drtet" ** Ustavni itfUftk te pa pripete k moH nor«čntei od »»•* i) •t 4) at druil" te Cl dmlte« te ČL dri*" * Cl K* He* naročnik ■•ročni*