vsekakor večje m ožnosti za uresničitev, m anj pa je priložnosti za in tenzivno in bolj o rganizirano p roučevanje naših obm ejn ih obm očij, k je r se k ljub relativno slabo od p r­ tim m ejam v raznih okoljih odvijajo podobni regionalni procesi, predvsem deagrari- zacija , depopulacija in splošno zaosta jan je v gospodarskem razvoju. R esneje se bo treb a lotiti teoretičnih in m etodoloških izhodišč tovrstn ih proučevanj. Pregled v Z born iku navedene lite ra tu re kaže skoraj popolno odso tnost tovrstne lite ra tu re , v sa­ mih zasnovah raziskovanj in v referatih pa se to m očno pozna. Pogrešali sm o tudi kartografske p rikaze, ki so sicer ena osredn jih geografskih izraznih oblik. Izid Z bo rn ika pred sim pozijem sm o že om enili, na visokem nivoju pa sta bila, z izjem o tehničnih sredstev tudi organizacija in vodstvo sam ega sim pozija, za kar gre velika zahvala skupini prizadevnih o rgan izato rjev z neum ornim dr. M iloradom V aso- vičem na čelu. M irko Pak Sem inar Uporaha satelitskih m etod teledetekcije za ocenjevanje izrabe tal in za potrebe km e­ tijstva i gozdarstva, 11. - 13. junija 1987 v L jubljani Z vezni statistični zavod išče boljše m etode ocen jevan ja km etijsk ih površin in p ri­ delkov, kot je sedan je sub jek tivno ocen jevan je s 3200 opazovalci. V tem okviru je slovenski statistični zavod pod vodstvom d irek to rja mag. T. B anovca prevzel zvezni raziskovalni p ro jek t U poraba satelitskih m etod te ledetekcije za ocen jevan je izrabe tal in za po trebe km etijstva in gozdarstva, p o dp rt s strani F A O . Izvajalska skupina je priredila zborovan je , ki je bila javna predstavitev rezultatov dela v letih 1986 in 1987, obenem pa sem inar za m noge, ki želijo spoznati po rabnost satelitske te ledetekcije . K er so na njem referirali delegat F A O , raziskovalci iz M adžarske, T určije in Ita lije , je im ela prired itev m ednarodni značaj, čeprav so Slovenci referirali v slovenščini (ob sim ultanem preva jan ju ). U deleženci sm o dobili ob prihodu na sem inar v roke tiskane re fe ra te v zborniku (v izdaji S tatističnega zavoda Slovenije) z istim naslovom kot je ime p ro jek ta . Z born ik je zanim iv tudi za našo stroko , saj poroča o tehniki satelitske­ ga snem an ja , o osnovah obdelovanja podatkov in izdelave analiz, o izdelavi MSS m o­ zaika Slovenije, o oceni izrabe tal v Sloveniji. N a regionalni ravni so uporabnost preizkušali za oceno km etijsk ih površin v občini P tu j, površin hm eljišč v Savinjski d o ­ lini. za sestavo gozda na P ohorju in izrabo tal v občini K rško. Za nas so zanim ive v zborniku ob jav ljene barvne karte na osnovi satelitskih snem anj proučevanih regij. Še bolj p ritegu je jo našo pozornost barvne karte 1 : 750.000 vse S lovenije. Žal je najbolj priv lačna, ta z naslovne strani zborn ika, za nas n eupo rabna , ker so zaradi tiskarske napake v isokogorske skalne površine označene za km etijsko zem ljišče. V aridnih , tundrsk ih , po ledene lih , redko naseljenih gozdnatih delih sveta pom e­ ni satelitska tehn ika snem anja nedvoum ni napredek . N a takem m ajhnem m ozaičnem ozem lju , kot je S lovenija, pa se ta tehn ika sooča z upo rabo avionskih posnetkov , k a r­ tografskim prikazom že zbranih statističnih podatkov in pod. Na sem inarju referen ti svoje satelitske tehn ike niso prim erjali z drugim i. O cenjevali so le verje tnost točne zaznave najm anjših hom ogenih enot. O b sedanji tehniki snem anja in računalniške izrabe dosežene verje tnosti niso po ­ sebno vzpodbudne. T oda d irek to r p ro jek ta nakazu je vizijo bistvenega izboljšanja sa­ telitskega snem an ja in računalniških kapacite t, kar bo osnova računalniško zasno­ vanega »G eografsko inform acijskega sistem a o prostoru« s podatk i iz satelitskih sne­ m an j, p rostorskih ved in statistike za zelo m ajhne celice. T ak sistem pa bi nam ge­ ografom bistveno olajšal delo. Z a ta zapis sta bila dva povoda. Prvi je dejstvo , da so bili na sem inarju geografi le poslušalci, ne pa sotvorci p ro jek ta . Na hodnikih je bilo na vprašan je , zakaj tako . slišati, da im am o geografi prem alo tehničnega (tudi m atem atičnega) znanja . Drugi povod je refera t z naslovom H om ogene naravne eno te , bazirane na geografsko-geo- loških značilnostih SR Slovenije. Podoben re fe ra t bi bil upravičen za nepreučena prostranstva v svetu. Z akaj m ed viri navaja le tri dela , m ed njimi nobenega od ge­ ografskih , ki se ukvarja jo s hom ogenim i naravnogeografskim i enotam i? Z a to se lah­ ko na ustrezni karti znajde jo v isti »hom ogeni« eno ti G rintovci in Ložniško gričevje, K am niško-M engeško polje in K um ljansko. K do je kriv za tako stan je? Ali se nism o lotili nove geografske m onografije S lovenije dese tle tje p repozno? Ali ne zah tevajo nove tehn ike sprem em be v študijskem načrtu faku lte tne izobrazbe geografov? Ivan G am s Na obisku pri kitajskih raziskovalnih organizacijah: G eografski inštitu t in Inštitu t za geologijo krasa M ed študijskim po tovanjem po K itajski sem obiskal ustanovi, ki se ukvarja ta tu ­ di z raziskovanjem krasa. Prva je G eografski inštitu t K itajske akadem ije znanosti (A cadem ia sinica) v B eijingu in druga Inštitu t za geologijo krasa v G uilinu (avton. provinca G uangxi), ki je v okviru M inistrstva za geologijo in naravne vire te r A k ad e­ m ije geoloških znanosti. G eografski inštitu t je največji m ed akadem ijskim i ustanovam i, saj š te je p reko 600 uslužbencev, od katerih je okoli 70% raziskovalnega in tehničnega kadra . U sta ­ novljen je bil 1953 in se ukvarja predvsem s preučevanjem zgradbe, nastanka, p reob ­ likovanja in uporabe geografskega oko lja , s posebnim poudarkom na p re toku m ase te r energ ije in na odnosu človeka do okolja . K er so na K itajskem do sedaj p rev lado­ vala fizično geografska preučevanja in štud ije , na inštitu tu pospešeno razvijajo ek o ­ nom sko geografska preučevan ja , študije v zvezi z regionalnim p lan iran jem te r ge­ ografski inform acijski sistem . G eografski inštitu t je razdeljen na oddelke: fizična geografija, h idrologija, kli- m ato log ija , kem ijska geografija , geom orfologija, paleogeografija in h istorična ge­ ografija , svetovna geografija , kartografija , tehnologija. Poseben odsek inštitu ta se ukvarja z ekonom sko geografijo , ki vključuje oddelke za agrarno geografijo , geogra­ fijo industrije in tran sp o rta , m estno geografijo in geografijo človeka. K ot posebna oddelka sta organizirana dva labo ra to rija , za inform acije o naravnih virih in okolju te r osrednji laboratorij za kem ijske analize. Poleg tega im a inštitut dve poizkusni postaji. E na je v bližini B eijinga, k jer se ukvarja jo z vodno bilanco in vodnim ciklu­ som , druga pa je na jugu in služi preučevanju agrarnih ekosistem ov. Posam ezni oddelki im ajo m anjše labora to rije . G eom orfološki oddelek im a zelo dobro oprem ljen laboratorij za rečno geom orfologijo z dvem a velikim a bazenom a za m odele rek (z m ožnostjo sp rem in jan ja višin in nagibov) te r sim ulator dežja . V okviru tega oddelka je tudi krasoslovna skupina (okoli 10 ljudi), ki jo vodi dr. Song L inhua, d ober znanec slovenskih krasoslovcev. Skupina se ukvarja predvsem s praktičnim i vprašanji k rasoslovja, s kraško hidrologijo in sedim entologijo . P red kratk im so si uredili laboratorij za datac ijo s pom očjo m etode 14 C. Na inštitu tu uvajajo m oderno tehn iko , tudi avdiovizualno, računalnike in tudi daljinsko opazovanje (rem ote sen ­ sing). Inštitu tska knjižnica obsega okoli 90.000 zvezkov, 40.000 kopij in separatov te r 240.000 zem ljevidov in zračnih posnetkov. Svoje publikacije izm en ju je jo z okoli 1.000 naslovi. N a inštitu tu je tudi sedež k itajskega G eografskega društva, ki vključu­ je posebno krasoslovno skupino. Inštitu t za geologijo krasa v G uilinu je po kitajskih m erilih le povprečno obse­ žen, za nas pa je s svojim i 300 uslužbenci seveda zelo velik. N a ob rob ju m esta Guilin (300.000 prebivalcev) im a inštitu t svoje zem jišče. Z asnova in organizacija sta za nas