LI. STEK, Tek na življenje in smrt (Povestica; spisal Branislav.) (Konee.) BEakor smo se dogo7orili, tega se držimo", zagroboče Žagar, „7 Bašo pest raora priti ta Brezeikov modrijaa aa 7sak aačia, kajti zaprisegel sem tej MejaČeTi kuka^ici masče^aaje, da se je predrzaila meae, sina bogatega Žagarja, tako drzao odsloviti. Predao bo polaoč, raora Brezaik pogiaiti, tako sem daaet 7 jutro aporočil Mejače^i. Torej prijatelja, 6e mi pomagata iz^esti moj aadrt, obljubljeno plačilo 7ama mkdar ne izoataae, pa tudi pozabil vaju aikoli ae borx!.u BPrisegamoa, pravita oba hkrati, Bda ti pomoreva zapričeto delo zgx)to7iti.a BGlejta, prijatelja", de Nace, rdež je že malo pojenjal, morarao ae požariti, če še hočemo pred polaočjo izvraiti aaee delo." Jedea za dragim ekobacajo iz dolbiae ia ae aapotijo po klaaca aa^zgor proti Mejača. Tudi Baš Fraa zapaati 87oje za^etiače ia kar aapa mu z&staja ob mislih, da bočejo ti *jogria se bocoj BJegovega Bajljabšega prijatelja ugoaobiti. Pa saj to ai mogoče, da bi mogel Brezaika kdo ao^ražiti, saj ga je sama miliaa ia prijaznost. Basede pa, ki jih je ra^aokar 7 S7ojo grozo slišal, potrjujejo, da se Djegovema najliubšema prijatelju Joaipu nocoj ae bo godilo kaj dobrega, če ga dobe ti brez7€stai capiai 7 pest ia če ga oa 0 pra^em <5asu ae ob^esti ia reai. ,Da, rešiti ga moram, aaj 7elja, kar hoče!" pra^i sam pri sebi ia a trdo stiaajeao pestjo zagrozi za odišlimi. BV jamo, katero kopljete za Josipa, padli boste, kakor Bog živi, 7i trije sami!" — A kako ga aaj reai; aajbližja pot k Mejačn je ta, po kateri ao odali ti trije razb;)jaiki, po tej poti jim ne more aa nobea aačia smakfliti aapraj, če jim aoče tutH oa priti 7 pest. Mora se torej poslažiti poti, ki pclje po dola ob potoka ifl pride od Basprotae atraai b Mejača, a je za četrt are daljsa od oae, ki 7odi po gričih. Če torej boče oae tri prehiteti, mora teči, brz > teči. Fraa bo prekriža, ^zdihae k aebu ifl 7 božjem imeau ae spusti 7 tek, nekaj čaaa po 8tari poti aazaj, potera pa jo zasuče 7 doiiao. Elobuk 7 roki, 7 srca pa za^est, resiti aajdražjega prijatelja, dirja vrli faat kar so ga aoge aeale ia ma moči dopaačale. Tadi paziti raora, da se ae bi 7aled hadega teka spodrsflil, poaearečil ia bi tako Brezaika ae mogel reaiti. Že je blizn Mejača, že sliši 7eselo akaaje ia pevaaje faoto?, ki so voglarili pri gostiji, že mn udarja na aseaa glas godbe.. Srco ma trepeče veseija, spet bojazai; že ga ; skoro moži zapuščajo, a spet ma pra^i aekaj: | Le naprej, le aaprej! Ear zagrmi nad njim • močaa g!as: Stoj! Fraa se usta^i ia 8pczna | dva orožaika, ki sta prihajala od aagprotae j 8traai ia se jima je Fraaceto7 urfli beg zdel I 8BB»lji7. Na Bjaao poiz^edo^aaje jima 7 krat- ! kih potezah opise opasBi položaj, 7 katerem se Bahaja Brezaik ia dragi s^atje. Orožaika spozaata, da go^ori Fraa istiao, ker sta ga tudi osebno pozaala kot poštcaega faata, a || oaa trojica je bila že itak na alabcm glasa. jj BLe stopajte brzo", aiu 7eli postajevodja, ii ter koj ob^estite žeaina 0 vscm, drngim 87a- II tom pa slcrbao prikrite vse, le kakih pet raoč- jj nih faBto7 ali mož 8i izberite ia 8 temi poča- kajte oae tolo^aje 7 Mejače^i kolaraici, skoz katero bodo morali iti. Vsak aaj 7zanae dobro gorjačo zabrambo; pripra^ite tndi mofaie tttj. Pa pazite ia glejte, da 8e 7am aobea tiček ae izmuzae. MidVa pride^a koj za 7ami. Tadi aaj ima jedea pripra^ljeao kako leščcrbo, ka- tero Baj koj ažge, ko jih boBte imeli n& tleh. Pametao ra7Bajte. Najia pribod bo ozBaail tanek Ž7ižg. Naprej!" Ia Fraa zdirja proti Mejača. Že je tam; iaotje se ra7ao zopet zbirajo pred hišo, da bi ]¦ Zape!i eao. Ia 7 temBo boŠ zaori tista zaaaa: •''mispet.irf-' j,Davi je pa al&no« pala .. ." MKaj je men' za rožce moje, 6e jih slanca pomori, Men' je le za dekle moje . . . Fraa atoji aekaj časa nepremično, aiti k sapi ae more, 7sa obleka je do kože premočeaa od zaoja; 7sled pre^elikega aapora mu carlja iz aosa kri. A sedaj ni čas rnisliti na 86, pravi sam pri sebi; stopi med fantc, ki so ra7co še poBa^ljali n7ižo" oae pesmi. Večiaoma 7si 80 ga spozaali m čera7BO ai bil domačifl, veadar so ga spošto^ali ia koj ao ma stiskali roke 7 pozdra7. Ob, želeč jim dober 7ečer, koj veli, da ima za BoeojšBi večer aeko 7ažao novico, aaj torej tu počakajo, on pa da mora z žeBiflom g07oriti. Ta se je ra7B0 uabajal 7 prikleti, ko stopi Fraa. Barao ga Josip pozdra^i: nDobrodo8el! Eaj da te tako dolgo ai bilo, m še gotovo med potjo po^aso^al, kaj ae? Pa Jezns Nazareaski, kako izgledaš, Fraa, ves si moker ia kri ti teče iz aosa. Ali ae ti je pripetila kaka aezgoda?" BNe, Josip", odgo^ori Fraa, Bampak 7aak treaatek je drag, ki ga ta potratimo aedaj. Tebi preti aesreča bocoj, dragi moj Joaip." Ib koj ma razloži vse, kar je čal 7 klancu, kaj nameravajo ž ajim ia kaj sta ma aaročila spotoma orožnika. Josip spozna svoj opaaai položaj, zato pra^i: nProBim te, Fraa, stori kakor mores m vea, izberi faate, ta-le, glej, e leščerba, 7r7i vise 7 kolarnici, za gorjače pa labko rabite vozne ročice. Na, ta imaa Ž7epleake; pa pro8im te, aapraTite kolikor raogoče mirao, da se 87atje prej ae razburijo." Hitro izbere Fraa fante, razloži jim 7se nataako, oatalim pa veli iti 7 7ežo ali dražiaako sobo ia aaj bodo pripra^ljeai, 6e bi bila siJa. Akora^Bo ves trepeta 7sled aaporaega teka ib obilaega znoja, 7eadar hiti Fraa pr^i 7 kolaraico, poisče tam 7r7J, faatje izmakaejo 7aak 87ojo ročico ia se poata^ijo aa 87oja mesta. Tako stoje kako mifluto, kar zaslišijo zadaj za kolarnico orožaiko7 Ž7ižg, katerega Fraa to^arišem razjasai. Vsi o^esele, da z vroŽBikoma dobe raoč, ki bo oae capme gotO7O preroagala. Fraa stopi k orožaikoma; postaje^odjo takoj ob^esti, da še onih treh n\ ta tcr da morajo 7aak čas priti. nFraBa, pra?i drngi orožaik, r7i ae boste prebladili, ta imate moj plasč za aekaj časa." BSte torej pripra^ljeai", vpraaa postaje^odja, _mid7a se poataviva pri 7hoda, da zgrabiva Zagarja, fantje pa caj se poalažijo ostalih d^eh. Vi pa iraejte pripra^ljeao Iuč ia 7r7i. Tako, aedaj pa mirao; tiho! po hribu sem aekdo pribaja. Pst. . . Oai trije so; pozor!a — Mirao stoje faatje; oblaki na aeba ae trgajo, nebroj zvozdic zamiglja ia tadi bleda laaa zasije izzo oblaka. Proti Mejače^i kolaraici stopajo tri moške posta^e, meeec 7rže B7ojo s^itlobo aaaje. nPro- kleta laaa", zarohai Jaaez Žagar, nbolj aas ne raore jeziti kot aocoj. Prej, ko smo jo želeli, je dcževalo, sedaj pa, ko bi aam dež ia tema boljse alužila, pa nam ta nočni zlomek priaveti." BBolj tiho, Jaaez", ga kara Ceae, Bt7oj grohot aas se labko izda. Stopimo lepo tibo 7 kolaraico, da si tam pripra^imo re^okerje in aože. Tam je temao ia lahko počakamo ugodaega treautka." — Faatje ia orožaika 7 kolaraici ai aiti dibati ae npajo, ko stopajo oai trije proti Bjim. Vsak prime dobro 87oje orožje, da telebae po Basprotaikih. Smelo stopijo 7ai trije 7 kolaraico, že bi pr^ega, Naceta, orožaik l»hko podrl s kopitom aa tla, a ob čaka aa Jaaeza. Ia sedaj je tndi že ta 7atric postaje^odje, ko ta z 780 raočjo zamabae s puško ia — treek, kot aa po^elje store isto tudi faatje. Janez, Nace i"b Ceae leže aa tleh ter se 7aljajo ia atokajo. Hitro ažge Fraa lesčerbo, poda orožnikom 7T7i, faatje zgrabijo aa tleb ležeče ia pomagajo orožaikom jih Z7ezati za potrebo. To vse se je zgodilo tako hitro, kot bi treail. Se le sedaj se oai trije aa tleb za^edo, 7 čega^ih rokah se aahajajo. Bili so tadi precej pobiti od 7darcev, aajbolj pa Žagar od kopita postajevodjevega. Pa aile jim tudi ni bilo; orožaika 7elita faatom, zamašiti zvezanim uata, da ae bi kričali ia jib zaBesti 7 Mejače^ ble7. Ear se je potem 8 temi tolo^aji zgodilo, ae bom aatančaeje opi- saval. V hleva ao se vsi trije popolBoma zavedli, orožaika sta jib okleaila v močae verige ia jih tirala v ječo, odkoder pa ae razaa Naceta aobea Bi več vrail. — Fraa ae je takoj po srečai izvrsitvi podal v biao k avatom ia sporočil Josipa dober izid. Da je pred vstopom v biao slekel orožaiski plasč ia se pošteao amil, je saaio ob sebi umevao. Svatje, ki so bili že dobra viajeai, ao veaelo pozdravljali prialeca ia ma poaujali kapice. Ta pa, pijačo odkloaivsi, se zravaa, potrka z Božem ob kapico ia spregovori tako-le: ^Svatje, prijatelji! Oprostite, da vam aekaj apregovorim! Z veseljem aem se odzval povabila mojega aajdražjega prijatelja Josipa ia sem došel 8emkaj, da se ž ajim vred veaelim daaasajega dae. A predao sem imel čas ma čestitati, predao aem ae mogel z vami prav po sloveaaki aavadi radovati, izvrsiti sem moral z vrliaii vasimi faati aekaj, kar mora zaaimati žeaiaa, arečao aevesto, vas, dragi svatje, meae ia sploh vae aaše prijatelje! Resiti aem moral Josipa Bjegovih smrtaih sovražaikov. Ia ravBO pred dobro četrt are smo ga reaili; aasprotaiki pa, ki bo hoteli aasi aevesti Reziki agoaobiti ajeaega Josipa, oai aemčnrski pristaai, ki so mialili aašemu sloveaskemn aaroda odvzeti eaega najzvestejših ainov, oai ao prišli z božjo po- možjo v roko pravice. Torej povzdigaem kapico ia zakličem: Slava Boga, ki čava svoje, živel moj aajljabai, najdražji prijatelj žeaia Joaip, živela aevesta, živeli vsi svatje ia faatje aaai!" Vee je Bapivalo. Joaip pa ae ovije okola Fraaa, poljublja ga ia kliče: ti si moj reaitelj, ti si me otell Vsi avatje, tadi aeveata ostrmi ia Fraa jim mora aataako opisati vse aocojšae dogodke. Vae 8e čadi, vae hvali Boga, ki je aa tako čuden aačia dal vteti žeaiaa. Objemali ao Fraaa, popraaevali epet, poflujali ma piti, on pa poprosi za čašo kave ia postelj. Preveč se jo atradil, pravi svatom, a v istini je zbolel, bado zbolel. Kmala je v mohki poatelji zaspal, goatija je trajala dalje v aoi;. faBtje pevajo: Hej Slovaai, ia akajo veselo. Fraa je po seattedeaaki bolezai spet vatal ter popolaoma okreval. Joaip in Rezika sta srečao živela v zakoaa ia se vedao hvaležao apomiajala Boga ia Fraaa. — Ljadstvo je poatalo po teh dogodkih še bolj zavedao ia ai je bilo več hise, v katero bi se bil list BIakarijot" zabajal; za aekaj časa je moral preaehati ia je — pogiail.