Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt VESTMK Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov za Jugoslavijo letno 5000 dinarjev P. b. b. LETNtK XLH. CELOVEC, PETEK 17. JUHJ 1987 ŠTEV. 29 (2336) Stoveaci toiijo Haiderja V zvezi s pogovorom predstavnikov obeh slovenskih osrednjih organizacij s predstavniki zvezne vlade pretekli petek na Dunaju je predsednik svobodnjakov Haider napadel predstavnike koroških Slovencev z do zdaj v 2. republiki nepoznano agresivnostjo. Njegova izjava o „bombaših" in „akterjih nasilnih akcij" jasno pokaže, koliko mu leži na tem, še naprej napihovati narodnostno vprašanje ter sejati nemir. Sramota je, da se do zdaj še nobenemu izmed politikov večinskih strank ni zdelo potrebno, zavrniti takšen stil v politiki. Zastopniki Slovencev Wieser, Smolle, Šturm, Wedenig, Warasch in Domej so se odločili za civilno-, kazensko- in medijskopravno postopanje proti Haiderju. Politični stil Haiderja da je treba pravočasno preprečiti z vsemi demokratičnimi sredstvi. Predstavniki slovenske manjšine Haiderja istočasno pozivajo, da se naj sam od sebe odpove parlamentarni imuniteti in da se naj stavi pravosodnemu prerekanju - ali pa se bo „borec proti privilegijem" Haider mar zdaj skril za privilegijem parlamentarne imunitete? Po tmgovorih no kanclerskem urad«: Hoj ho - modno pospeševonie n!i pnvnhti geto? Na težnje koroških Siovencev giedajo na Dunaju drugače - boij pozitivno - kot na Koroškem! To se je izkazaio tudi pri razgovoru predstavnikov koroških Siovencev pod vodstvom predsednika ZSO dipi. inž. Feiiksa Wieserja pretekii petek v kancierskem uradu. Sio-venska deiegacija (zastopniki ZSO in NSKS) je v tem skoraj peturnem razgovoru z ministroma Loschnakom in Neisserjem dobita tudi vtis, da je koroški vpiiv na Dunaju postai zeio močan in da resno ogroža pozitivno rešitev nekaterih bistvenih odprtih vprašanj v korist sto venski narodnostni skupnosti na Koroškem. Dunajski razgovor pa je slovenski delegaciji tudi nazakat, da grozi koroškim Slovencem privatni geto, če vodilni politiki na zvezni ravni ne bodo v zadnjem trenutku še premislili problematičnega položaja slovenske manjšine in se končno odločili za uradno pospeševanje manjšine. Odgovor na vprašanje, ali hoče avstrijska politika poriniti Slovence - in s tem tudi druge etnične manjšine v Avstriji - v privatni geto ali se bo vendarle odločila za uradno pospeševanje in s tem za enakopravno integracijo manjšin v avstrijsko družbo, bo dal sklepni razgovor s kanclerjem Vranitzkim in vicekanclerjem Mockom konec septembra tega leta, ko bo na dnevnem redu celoten paket odprtih vprašanj. „Pri tem pogovoru se bo pokazalo, katero pot hoče iti avstrijska manjšinska politika, ker tedaj bodo končno padle odločitve, sta v pogovoru s ..Slovenskim vestnikom" poudarila predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser in tajnik ZSO dr. Marjan Sturm. Kar zadeva rezultate petkovega razgovora na Dunaju, je dr. Sturm še dodal, da so v nekaterih vprašanjih, kot na primer otroškega varstva in trgovske akademije, našli možnosti, kjer bi se lahko izboljšala situacija za manjšino. V vprašanju ORF-a se je ustanovila komisija, ki bo v naslednjih tednih skupno z ORF-om preverila možnosti razširitve oddaj tako na radiu kot na televiziji. Pri trgovski akademiji -po oceni Neisserja - ni pričakovati tozadevnega predloga od Koroškega šolskega sveta, tako da sta oba ministra glasno razmišljala o možnosti rešitve v obliki privatne trgovske akademije. Zahtevo Slovencev po letni podpori manjšini v višini 30 milijonov šilingov sta ministra odbila s šibkim argumentom, da je situacija državnega proračuna „napeta" in zahteva zaradi tega „iluzorična". Nerazumljivo je bilo s tem v zvezi zadržanje državnega poslanca Karla Smolleta. Po končanem razgovoru je v radijskem intervjuju „skrči!" to vsoto za več kot dve tretjini, zavedajoč se, da je s to izjavo ocenil finančne potrebe manjšine na Koroškem nerealistično! Ivan Lukan OE ^ v Svatnah pri Šentjakobu slovensko ljud- A J. fUMfM sko giedaiišče Samorastniki po trinajstih ietih zopet uprizoriio Sketovo mohorjansko povest o Mikiovi Zaii. To bo veiik giedaiiški projekt, kakršnih so koroški Siovenci zadnja ieta postavili že več: Drabosnja-kova deia pa Prežihove Samorastnike in !ani odmevno Veiiko puntarijo. Kakor tani za Veiiko puntarijo je tudi ietos Sioven-ska prosvetna zveza organizatorica te predstave na prostem, ki bo posredovala tudi neslutene narodnostno-identifikacij-ske razsežnosti ter razsežnosti koroško-slovenske kulture nasploh. Premierna predstava, kakor tudi predstave 26. julija, 1., 2., 15. in 16. avgusta se bo začela ob 20.30 uri na naravnem prizorišču v Svatnah. Gre za predelano verzijo ljudske igre v štirih dejanjih (osmih slikah), ki jo je po povesti dr. Jakoba Šketa napisal Jakob Špicar. Priredbo Miklove Zale pa sta napisala prof. Janko Messner in Bruno Hartman. Režijo Miklove Zale '87 je prevzel Peter Militarov, scenografijo Saša Kump, kostumografijo Svetlana Visintin, glasbo Gal Hartman, glasbeno opremo Lidija Stransky, koreografijo pa Janez Mejač. Več o Mikiovi Zali '87 pa berite na 3. strani. PBERER)TE na strani 2 Janko Messner je bi! uspešen v procesu proti KHD 2 StovenščinanaTV- Nagitter bo govori! s Stovenci 4 100-!etnicagasi!skega društva v Kotmari vasi 5 Oktet Suha je izda! kaseto 6 Kdaj bodo rehabi!itira!i ravnatetja Kukovico 7 36. pedagoški teden v Cetovcu 8Novi igraici pri SAK ZADNJA VEST: Predsednik RK SZDL Jože Smole se je v okviru delovnega posveta s slovenskimi organizacijami informiral o položaju Slovencev na Koroškem. Smole je poudaril, da je za Sloveni)« manjšina subjekt in ji zagotovil vsestransko podporo s strani matice. Pe!mi!ijnn!ni Moiljaa: Čas! ie pripadla )ugos!ovanu! Čast uradnega pettni!ijardnega zem-!jana je pripadta Mateju Gašperju iz Zagreba. Luč sveta je zagteda! v soboto dopo!dne ob 9. uri v Zagrebški hotnici, zdrav, težak 3600 gramov in do!g 53 centimetrov. 23-letna mati Sanja je otroška oskrbovalka, oče Drago pa je po pokticu etektričar. Med prvimi, ki so čestitati pet-mitijardnem zendjanu je bi! generatni sekretar Združenih narodov Perez de ( ue!!ar (na stiki desno), ki je obiska! ob pritiki t4. univerziade hrvaško prestotni-co. Za Mateja pomeni ta obtetnica gotovo srečo in poputarnost po cetem svetu, za večino novorojencev, ki se rojavajo t nerazvitem de!u sveta, pa pomeni ta jubi-!ej boj za živ!jenje, boj za hrano in boj za obteko. Reatno stiko sveta pokaže statistika: Devet od deset novorojencev je podhranjenih ati siromašnih. )n „popu!acijska eksptozija" se nadatjuje... Ob dnevu vstaje slovenskega naroda vabimo na 8. spominski pohod na Kome!j „Po poteh Domnove čete" ki bo v nedeljo, dne 19. julija 1987. Zbirališče je od 8.30 do 9. ure pri Janku Apovniku na Borovlju 32 pri Pliberku. Apovnikova hiša je ob cesti, ki vozi iz Pliberka proti državni meji - Holmec, 2 km pred mejo na razpotju Šmarjeta -gostilna Kos. Odhod od Apovnika bo ob 9. uri preko Šmarjete do spomenika padlim partizanom na Komelju, kamor bomo prispeli ob 13. uri. Tam bo kratka spominska svečanost, potem pa partizanski miting. Pot je dolga 7 km veno smer. Za vse tiste, ki je ne zmorejo, je zbirno mesto pri spomeniku pri Cimpercu. Na pohodu bomo obujali spomine na težke čase naše narodnoosvobodilne borbe in se spominjali vseh tistih, ki so v tem težkem času trpeli in dali svoja življenja za našo svobodo. Na spominski pohod vabimo vse, posebno še naš mladi rod, da se bo še bolj seznanil z našo slavno preteklostjo. Vse pohodnike opozarjamo na primerno obleko in obutev. Za malico in pijačo bo poskrbljeno! Pohod in spominska siovesnost bosta ob vsakem vremenu! Zveza koroških partizanov, Področni odbor Pliberk Slovensko prosvetno društvo „Edinost v Pliberku Krajevno združenje ZSM Pliberk Krajevni odbor Zveze slovenskih organizacij 2 Štev. 28(2335) cf%Me^Ab, VESTTMK . u .. Straža za avstrijski upor Z Dunaja poroča Franci Zwitter mi. Z večminutnim motkom se je 8. jutija končata akcija „spominske straže", verjetno ena najučinkovitejših antifašističnih manifestacij zadnjih deset tet v Avstriji. Morje cvetečih rož je okrasiio tta pred dunajsko Štefanovo katedrato, okrog 1500 tjudi se je udetežito te zaktjučne in dostojne prireditve. Gtasnejše je odmevato po Štefanovem trgu mesec dni do tega 8. jutija. Pred v katedrato vktesano kratico 05 (5 predstavtja peto črko nemškega alfabeta, torej E) dunajskega uporniškega gibanja (OEsterreich) je bit nameščen provizoričen plakat z besedilom „Mahnwache fur den osterreichischen Widerstand" („Spominska straža za avstrijski upor) ter dva venca in nekaj sveč, ki naj bi sominjali na žrtve za avstrijsko svobodo. Noč in dan med 8. junijem in 8. julijem sta po dva „stražarja" edino s svojo prisotnostjo spominjata na avstrijski upor in s tem razgalita marsikatero avstrijsko dušo". Kar so doživeti stražarji" (tudi avtor teh vrstic se je udeležit straže) je bito osupno, detoma nepopisno: po sto in dvesto tjudi se je gnetto na trgu, danes že spet ustrahovani bivši kacetniki in Židje so naleteti na „zlato dunajsko srce" - premalo da jih je bito zaplinjenih, Židje da so zakriviti vojno, Hitter da je samo branit civitizacijo pred boljševizmom in seveda - vedno spet „Waldheim": Nesramna kampanja, Židje da so že spet premočni, judovska zarota. Ne samo enkrat je morala ukrepati policija, kajpada ne v zaščito antifašistov, marveč je morata izslediti obrekovalce zveznega predsednika", ki so se drzniti Watdheima imenovati taž-nivca. Ne samo enkrat je pretilo, da bi se verbalni spopadi razvijati v fizične. Nobena anketa iz prejšnjih tet ni boije dokazala ..nepremagano pre-tektost", nobeno raziskovanje mnenj ni mogio na učinkovitejši način izpričati štej ko prej živi, ne samo tatentni antisemitizem med avstrijskim prebivalstvom, ki se že spet ravna po (rahto spremenjenem) geslu bivšega dunajskega župana Luegerja: „Was ein guter Jude ist, bestimme ich". Dobri Židje so tisti, katerih se ne opaža, ker samo nemo opazujejo, kar se ponovno poraja. Republikanski ktub Nova Avstrija, prireditelj ..Spominske straže", je s to akcijo mnogo več prispevat k ..premagovanju preteklosti" kot to zmore še totiko resolucij avstrijske ljudske stranke, ki slej ko prej trpi tinškega podžupana v svojih vrstah. Za ORF - ki je pridno snemat - bi kazalo, da bi čimprej pripravit izčrpno reportažo o tej manifestaciji, morda pod Brechtovim naslovom: „Der SchoB ist fruchtbar noch, aus dem dies kroch!" Dr. NagiMer: "Informirati se bomo tudi priSiovencih!" Komisija ORF-a, ki bi proučevata možnosti televizijskih oddaj v jezikih avstrijskih manjšin se bo v okviru svojega deta tudi informirata o statišču prizadetih manjšin k temu vprašanju. „Seveda bomo kon-taktirali tudi stovensko manjšino na Koroškem", je v tetefonskem intervjuju s ..Slovenskim vestnikom" poudarit vodja te komisije, intendant ORF-študia Innsbruck dr. RudotfNagitter. Po izjavi Nagitlerja bo komisija začeta z delom jeseni, sestavljena pa bo izključno iz oseb znotraj ORF-a. „Tudi dežetni studio v Cetovcu bo zastopan v tej detovni skupini, ki bo tudi izdetata predlog televizijskih oddaj za zdomce, je rekel dr. Nagit-ier. Komisija bo svoje delo končata še tetos in je verjetno, da bodo televizijske oddaje v jeziku avstrijskih manjšin in tudi zdomcev na sporedu avstrijske televizije že v prihodnjem tetu. Predlog komisije bo najprej preučeval generalni intendant ORF-a Podgorski, končni sklep pa bo padet v vrstah kuratorija ORF-a. Kot iz poročita predzadnje števitke ..Slovenskega vestnika" (intervju s koroškim intendantom Fetsbachom) znano, nova shema ORF-a ne predvideva redne dnevne televizijske oddaje v jeziku avstrijskih manjšin, tako da Slovencem in drugim manjšinam v Avstriji preostane samo upanje na takozvano ..televizijsko okno", o katerem se bo od jeseni naprej bavila Nagitlerjeva komisija. ]ya„ Lukan Afera Wa)dheun: Russelovo sodišče presoja Russelovo sodišče hoče v kratkem zasedati na Dunaju ter razpravljati o „zadevi Watdheim". Pred nekaj dnevi je jugoslovanski zgodovinar in Titov biograf. Vla-dimir Dedijer, ki je trenutni predsednik Russetovega sodišča, prosil avstrijskega zveznega kancterja Vranitzkega, naj v zvezi z zasedanjem Russelovega sodišča da privoljenje za razgovor z Waldheimom. Avstrijski zvezni predsednik naj bi pojasnil nekatera vprašanja glede svoje preteklosti. Dedijer je dejal, da so zdaj na razpotago novi dokumenti, ki utrjujejo domnevo o Waldheimovi vptetenosti pri „z)očinih proti človeštvu v Jugoslaviji, Grčiji in Atbaniji". Napoved Dedijera je v vrstah ljudske stranke spet izzvala strupene izpade: predsednik parlamentarnega ktuba OVP Kdnig je Russelovo sodišče označit kot „uttra-levo organizacijo", ki hoče nadaljevati obrekovalno gonjo proti Waldhei-mu. In dalje: pismo te organizacije naj zleti v papirni koš... Predsednica partamentarnega kluba Zetene atternative Freda Meissner-Btau pa je v zvezi s tem dogodkom zahtevala, naj Dedijerja nujno vpoktičejo v uradno komisijo zgodovinarjev, ki ima nalog razčistiti nejasnosti v Waldheimovi prete-ktosti. Kdo ali kaj je Russelovo sodišče, ki je z napovedanim zasedanjem na Dunaju izzvato histerične reakcije Waldheimovih zagovornikov? Sodišče je leta 1966 ustanovila mirovna ustanova Bertranda Russeta, znanega matematika, filozofa, pacifista in nobelovega (literarnega) nagrajenca. Ustanova si prizadeva preprečiti jedrsko vojno, po Russelu imenovano sodišče pa se bavi z vojnimi zločini in drugimi pregreški zoper človeške pravice (tako npr. svojčas z ameriškimi vojnimi zločini v Vietnamu ipd.). Člani so mednarodno priznani znanstveniki. So zdaj krivi Jugoslovani? Nekateri mediji avstrijskega bulvarja so že od samega začetka naprej delali tako, kakor da razprava o bivšem oberlajtnantu Lohrove armade na Balkanu in današnjemu predsedniku republike, Waldheimu, ni nič drugega kakor pa neka ..židovska izmišljotina in zarota". Nekaterim avstrijskim družbenim silam neljuba debata o očitno neprebavljeni rjavi preteklosti velikega dela Avstrijcev naj bi bila na ta način omalovaževana zgolj na problem Židov in drugih skupin, ki da v svoji ..nevoščljivosti" in „želji po maščevanju" želijo oškodovati Avstrijo. Propaganda take vrste je kajpada hitro prebila latentno obstoječe meje antisemitizma; le-ta je postal tudi navzven očiten — in za marsikaterega političnega reprezentanta Avstrije vseeno katerega pokolenja- neprijeten. Wa!dheimovim zagovornikom pa je propaganda take vrste še olajšala identifikacijo in solidarnost z ..izpolnjevalcem dolžnosti" in mnoge ..avstrijske duše" so se spet enkrat rešile svojega najbolj zasovraženega konflikta: razčiščevanja in premagovanja lastne preteklosti. Da bi še dalje odvračali razpravo o zgodovinski vlogi in moralno-estetski ter politični (ne-)odgovornosti Waldheima, so nekateri avstrijski mediji našli nov propagandistični strelovod: tako špekulira med drugim tudi dunajski tedenski magacin „profil" o neki jugoslovanski dimenziji afere W. Jugoslovanska zunanja politika daje pri OZN 1947. leta obtožila Wa)dheima kot vojnega zločinca takrat, ko so v Londonu potekale tudi konference o jugoslovanskih ozemeljskih zahtevah glede Južne Koroške; tako naj bi bil postavljen pod pritisk takratni avstrijski zunanji minister Gruber, pri katerem je bil kot sekretar uslužben Kurt Waldheim. Nekateri bi verjetno radi videli na obtožni klopi pred svetovno javnostjo sploh samo organizacije Židov in Jugoslavijo, nikakor pa ne tistega, ki mu velja cela ta razprava. To početje je kajpada tako poceni, da je komaj mogoče spregledati dejanske motive... „WaIdheim je tepe! Žide..." To je pred nekaj dnevi izpričal v rimskem dnevniku L'Espresso, bivši podporočnik italijanske vojske, Renato Ouagliuolo, ki je s svojo enoto bil leta 1943 nameščen v okolici Podgorice (današnjega Titograda). Tudi za Waldheima je dokazano, da je v tistem letu bil ..aktiven" na istem področju. Ouaglihoto je zdaj izjvail, da je v Waldheimu prepoznal nemškega oficirja, katerega je svojčas videl kruto pretepati židovske jetnike. Taisti oficir daje z bičem mahnil celo italijanskega vojaka, ki je bil iz sočutja dal kos kruha eni izmed lačnih jetnic. 3/ovenc/ Tud/ S/ovcncf v S/ovt-n*// a/era MaMAfMH /zrcdno zanima. Žc/c/t &/ Mf o n/e#nti prefeA/osf/ fin// scznan/cni, Anf sn. Kt r s« pristaši odgovornega teden/a poM/Aov in A er žt-ii/o osud/dvt- zamničaniii p/afi zgodovine in /im Aoncno narodnoosvoiiodiini im/ pomeni veiiAo vrednoto, /iii 64 odstotAov misii, da iii mora/a /ngosiovansAa v/ada oii/aviti vse doAmnente o n/em. da /iii ni treiia, pa samo 2fi odstotAov. D sobotne priloge ..Dela", dne H. julija 1987 Messner uspe Dolgoletna sodna obravnava, ki jo je bil sprožil proti pisatelju prof. Janku Messnerju (slika) predsednik Heimatdien-sta dr. Josef Feldner, je bila pretekli petek na Dunaju uspešno zaključena v prid obtožencu. Na pobudo medijske sodnice dr. Brigitte Klatt se je Heimatdienst odpovedal zahtevi po preklicu Messnerjeve ugotovitve, da KHD množično mori slovenske otroške duše s tem, da jim očrni materinski jezik (objavljeno v članku „Sehr geehrte Frau Dr. Trieb", ..Das Magazin" 1/2, 1985). Messnerje sodnici razložil, da izjave jasnoda ne gre pojmovati v fizičnem smislu (-tega tudi ni napisal), pač pa v prenešenem, duševnem. Odvetnik KHD-ja. Mayer, se je nato strinjal z izravnavo, ki jo je predlagala sodnica. Janko Messner ter njegova odvetnika Gabriel Lansky in Franci Serajnik so po obravnavi v pogovoru s Slovenskim vestnikom izpostavili sledeče: Prvič daje ostalo neoporečeno, da se KHD - z izjemo fizičnih - poslužuje skorajda vseh mogočih sredstev duševnega pritiska in uničevalne politike proti slovenski manjšini na Koroškem. Taka sodba pomeni v tem oziru velik uspeh za obtoženca in za slovensko narodno skupnost, saj Feldner svojega namena - doseči obtožbo Janka Messnerja - nikakor ni mogel uresničiti. Čestitkam k uspehu se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika. 1. Sch. ,,Zidje v Avstriji očitno nismo zažeieni..." Na Dunaju je bilo preteklo nedeljo zborovanje židovskih meščanov. Slišati je bilo ostre kritike na račun vodstva OVP in pisanja ..Kronen Zeitung". Zaskrbljivo pa je po mnenju dunajskih Židov tudi vedenje mnogih sodržavljanov. Deželna organizacija Zelene alternative je medtem vložila obtožbo proti linškemu podžupanu Hbdlu. Igor ScheNander Na meščanskem zborovanju so se zbrali predstavniki vseh družbenopolitičnih taborov, v katerih so prisotni in dejavni dunajski Židje. Tako so bili navzoči pristaši ljudske in socialistične stranke, ne- opredeljeni, prakticirajoči verniki in drugi. Predsednik izraelitske verske skupnosti, Paul Grosz, je v uvodnih besedah malodane samokritično orisal povod za zborovanje: „42 let smo molčali o tem, kar nam danes pada na glavo." Dejansko je bilo potem zasedanje zelo živahno. Mnogo kritike je bilo slišati na račun vod- stva OVP - imenovana so bila predvsem imena Mock, Graff in Waldheim. Ti so se zavestno posluževali antisemitizma ter tako želi zmago pri volitvah na hrbtu židovske narodne skupnosti, so dejali na primer mladinski in visokošolski zastopniki. Eden izmed udeležencev je v enem stavku izrazil zaskrbljenost vseh: „Židje v Avstriji očitno spet nismo zaželeni." Dejansko je bilo v zadnjem času spet zabeleženih nekaj izpadov proti njim na Dunaju. Toda to še ni največja skrb, je dejal pristaš alternativcev Friedmann: „Skupaj z vsemi demokrati smo zaskrbljeni za to deželo, za našo deželo." Tudi tendencio- zno poročanje ,.Kronen Zeitung" je bilo ostro zavrnjeno. Udeleženci zborovanja so nadalje razpravljali še o možnostih odpora proti novim pojavom antisemitizma v avstrijski javnosti. Deželna organizacija Zelene alternative na Dunaju je medtem vložila obtožbo zoper tinškega podžupana Hodla, ki je pred kratkim v nekem objavljenem pismu hujskal proti Židom, češ da so se nekdaj pri umoru Kristusa posluževali Rimljana, danes - v postopanju proti Waldheimu -pa Američana v osebi ministra za pravosodje, Meesa. Ta izjava je izzvala proteste vsega demokratičnega tabora v Avstriji. Jankowitsch: ,,Državno pogodbo moramo izpolnjevati prenatančno!" Verodostojnost Avstrije v mednarodnem svetu ne sme še naprej trpeti, popraviti mora svoj ugled. Zaradi te stopnjevane mednarodne pozornosti si Avstrija tudi ne sme dovoljevati najmanjše prekršitve državne pogodbe. ..Prenatančno (penibel) moramo gledati na izpolnjevanje državne pogodbe". je rekel prejšnji teden zunanjepolitični govornik SPO, dr. Peter Janko-witsch. ko je ocenjeval delovanje velike koalicije v prvem polletju. Jankowitsch se v svoji oceni sicer ni dotaknit avstrijske manjšinske politike, vendar iz te njegove ocene lahko sklepamo, da se na Dunaju zavedajo, da bi katerakoli kršitev državne pogodbe (npr. 7. člena) le še bolj slabila avstrijski ugled. Jankowitscheva ocena je vsebovala precej kritike koalicijskega partnerja. Kritiziral je odsotnost avstrijskih zastopnikov na konferenci UNCTAD, ki obravnava odnose med severom in jugom; „ni razumel", zakaj se mora parlamentski klub ČVP ravno sedaj muditi na obisku v Južni Afriki, kritiziral pa je OVP tudi zaradi tega, kersicer z besedami zavrača antisemitizem, dejanj pa ni. Miklova Zala v luči potreb sedanjega časa Po uspešni predstavitvi Kreftove Velike puntarije v Spodnjih Vinarah. seje Slovenska prosvetna zveza odločita spet prirediti gledališko uprizoritev na prostem. O tej odločitvi je njen tajnik, dr. Janko Malle, na posebni tiskovni konferenci seznanil predstavnike slovenskih javnih občil na Koroškem. Ob vprašanju, kakšno gledališko delo naj bi uprizorili, je čedalje bolj prihajala na površje želja po uprizoritvi Miklove Zale. Andrej Kokot Odločitev o uprizoritvi Miklove Zale je bila hitro sprejeta, hkrati pa je bilo tudi jasno, da takšna, kakršno so igrali na začetku našega stoletja, ne odgovarja zahtevam našega časa. Predlog (dr. Francija Zwittra ml.) da bi Zalo in njeno zgodbo postavili iz turške v travmo nacistične preteklosti, je bil pozdravljen, vendar je prevladalo mnenje, da je treba prej ustvariti prehodno varianto. Tako je Slovenska prosvetna zveza zaupala Janku Messnerju in Brunu Hartmanu, da na osnovi Špicarjeve dramatizacije Sketove Miklove Zale napravita novo. Avtorja sta delo pravočasno opravila in zdaj priprave za uprizoritev tečejo po predvidenem načrtu. Dr. Janko Malle je povedal, da je bilo v zvezi s pripravami tudi nekaj težav, zlasti v Šentjakobu, kjer nekateri lokalni faktorji priznavajo edinole Špicarjevo Miklovo Zalo. Ti pomisleki organizatorjev niso zaustavili edinole Špicarjevo Miklovo Zalo. Ti pomisleki organizatorjev niso zaustavili in zdaj v Svatnah igralci t.im. Slovenskega ljudskega gledališča Samorastniki že dalj časa vadijo in pripravljajo Miklovo Zalo. Poleg domačinov in igralcev iz raznih krajev Koroške sodelujejo v ansamblu tudi nekateri igralci iz Slovenije, s čimer prihaja do izraza tudi dejstvo, da se z Miklovo Zalo čutijo povezani v vsem slovenskem kulturnem prostoru. Tajnik SPZ je poudaril, da z novo Miklovo Zalo v Svatnah uresničujejo največji gledališki projekt, ki je bil kdaj uresničen na Koroškem. Niso vsi proti uprizoritvi nove verzije Miklove Zale. Kot rečeno, nekateri nastopajo v glavnih vlogah in so navdušeni nad novo priredbo. Poleg vaj in vseh ostalih priprav za uprizoritev tečejo tudi vse potrebne propagandne akcije, ki bodo v Svatne privabile karseda velike množice gledalcev od blizu in daleč. Tozadevno je Janko Malle optimističen, kajti v priprave je SPZ vključila vsa krajevna društva zadruge, posojilnice in posameznike, ki bodo skrbeli za obiske predstav. V Sloveniji, od koder prireditelj pričakuje veliko obiskovalcev; so v propagando vključene razne delovne organizacije in turistične agencije. Prav tako se je SPZ za široko informiranost koroškega prebivalstva o tej gledališki senzaciji obrnila na javne medije v deželi in preko nje. Izkušeni igralci, režiser, tehnika in nenazadnje sposobna avtorja priredbe Miklove Zale 87 jamčijo za to, da bomo videli vsebinsko močno in igralsko izdelano predstavo. Nenazadnje pa je velik garant za množičen obisk predstav zgodovinski kraj sam po sebi, torej Švatne, ki prav po Miklovi Zali slovijo po vsem slovenskem kulturnem prostoru in preko njega. Kakšna bo nova Zala? Hartman in Messner sta v svoji priredbi spremenila elemente antisemitizma, mržnje do ljudi drugih narodnosti in skrajšala nekatere vsebinsko nepomembne prizore. Zanimivo je tudi, da bo igra potekala v zborni slovenščini, vendar s premišljenim upoštevanjem značilnosti rožanskega narečja. Glavne kontrapunkte predstave pa bo gledalec slišal v songih, ki dogajanje preteklosti soočajo z današnjim časom in novo zgodovinsko izkušnjo. Miklova Zala 87 bo vsekakor predstava, ki jo ne sme zamuditi noben ljubitelj gledališča in noben naš rojak, ki mu je zgodovina in usoda našega naroda blizu. Igralci Miklove Zale iz Roža, Podjune in Zilje Marica Wicgc)e, Zahomc: Posodobljena verzija Miklove Zale mi je zelo všeč. Posebno mi ugaja, da sc s songi ustvari povezava med zgodovinskim tekstom in današnjim časom. Tudi dejstvo, da igrata Almiro in Tre-soglava dva poklicna igralca, se mi zdi zelo primerno. Res škoda pa je, da v igri ne sodeluje več Šentjakobčanov. Miklova Zala se pač le nanaša na ta kraj, čeprav nočem reci, da bi bila Zala samo zadeva Rožanov. To odrsko delo je prav tako ziljsko, podjunsko, kakor pa rožansko. Rekla bi kar, da je vsekoroška, vseslovenska - naša pač! Franci Pnlzcr, Šentprimož: Miklo va Zala mi ugaja, odkar sem jo prvič videl kot majhen otrok. Očitno gre tudi drugim tako, saj so prišli igralci iz vseh dolin. In vzdušje tu v Svatnah! Tako povezanost vseh Slovencev sem si vedno želel. Zapaziti je bila že lani pri Puntariji, toda mislim, da smo si letos prišli še bliže. Gotovo vpliva na to tudi način režije Petra Militarova. To je za nas čisto nekaj novega, in da se da Miklovo Zalo spraviti tudi na tak način na oder, si sploh nisem mogel predstavljati. Vsak dan bolj uživam; tudi ob tem, da posodobljena verzija ustreza našim potrebam. Hanzi WuzeHa, Šentjakob: Miklovo Zalo igram že šestič, saj mi veliko pomeni kot Šentjakobčanu. Zala je zaklad, ki ga ne smemo zapreti. Moramo jo posodobiti, le tako lahko posredujemo njene vrednote tudi mlajšim. Ni pravilno reči, da smo Zalo pač 70 let tako in tako igrali, drugo pa da ne bi štelo. Preobrat časa zahteva, da jo nekoliko drugače igramo! Delo za uprizoritev, čas za vaje pa rad dam, saj sem zelo navdušen nad režijskim delom Petra. Želim si čim več gledalcev, tudi kritiki naj pridejo, npr. Šentjakobčani, da bodo stvar najprej videli, potem pa naj razpravljajo. Lansko teto smo po dotgi prekinitvi spet tahko gtedati stovensko igro, uprizorjeno na naravnem odru: Kreftovo Vetiko puntarijo, ki je odmevata v bistvu še botj pozitivno, kot je bito pričakovati. Samorastniška igratska dejavnost koroških Stovencev, podkrepljena s števitčno majhnim detežem pokticnih igratcev iz Stovenije, je našta novo izrazno in vsebinsko možnost, s tem pa je navezata tudi na tradicijo naše gtedatiške dejavnosti. 4500 gtedatcev je videto to vetiko puntarijo; med njimi števitni tjubitetji gtedatiške umetnosti iz Stovenije, predvsem pa tudi dosti nemškogovorečih sodežetanov. Prav zaradi tega uspeha se je Stovenska prosvetna zveza odtočita, da tudi tetos organizira predstavo na prostem, tokrat predetano verzijo Mikiove Zate. Andrej Mohar Miklova Zala '87 se je otresta preživelih vsebinskih hib, zgubila je nekaj svojega tradicionalnega mita. ki v današnjih časih ne ustreza več. Zato je Zala '87 obogatena za druge zgodovinske izkušnje slovenskega naroda, ki brezhibno nadomeščajo preživele, in zdaj črtane plasti povesti. Kljub temu, oziroma prav zaradi tega pa ima tudi Miklova Zala '87 močno izpovednost. V pomoč nam je, ko gre za jasno definicijo našega pogleda na preteklost in sedanjost. Tak pravilen odgovor pa je še posebej potreben: v današnjih dneh, v problematičnih narodnih razmerah, ko skušajo koroške Slovence z ločevalno politiko razdeliti v dva duhovna svetova. Kar nastaja v Svatnah na dejansko originalnem prizorišču, pa to izpovednost Miklove Zale, ta njen širši pomen še pod-krepuje in jo vzdiguje po njeni veljavnosti daleč nad omejeni lokalni nivo. Tako je Zala '87 vsekoroška, vseslovenska igra. Hkrati pa jo tudi po kakovosti njenega prikaza že zdaj mirne vesti lahko postavimo nad nivo drugih koroških odrov, pa vzemimo lanske bekštanjske „Santonine" ah pa letošnje dobrolske „Može s črnim kovčkom." Prav to kakovost pa črpa - od uradne Avstrije nesubvencionirana - Miklova Zala '87 iz zagnanosti koroško-slovenskih igralcev in igralk. To se pravi, da dobiva Zala svojo vsekoroško dimenzijo tudi iz sestava sodelujočih, iz svojih lastnih vrst torej. In tako prav uživaš in dobivaš spodbudo, ko človek vidiš, kako nastaja ob izvrstni in zahtevni, hkrati pa tudi sproščeni režiji Petra Militarova prizor za prizorom, kako vestno prihajajo igralci po 80 kilometrov daleč na vaje. V zavesti, da bodo sodelovali pri temeljito pripravljeni predstavi, hkrati pa tudi v zavesti, da bodo prikazali gledalcem komad, ki bo prispeval k proučevanju naše lastne kulturne dediščine in h krepitvi naše narodne zavesti. To pa vpliva tudi na vzdušje sodelujočih. Sicer je bila povezanost med igralci iz Roža, Podjune in Zilje zaznavna tudi že ob lanski Veliki puntariji, toda letos postaja še izrazitejša. Sploh je prisotne manj nervoze, v ospredju je bolj delovni zagon. In tovariško, prijateljsko vzdušje med igralci je še dodaten argument za vabilo vsem ljudem: pridite na predstave Miklove Zale Vstopnice Vstopnice za predstave Miklove Zale dobite v vseh slovenskih posojilnicah in zadrugah, v obeh knjigarnah v Celovcu, v pisarni Slovenske prosvetne zveze ter pri igralcih. Cene: predšolski otroci zastonj, šoloobvezna mladina 50 šilingov (pri večerni blagajni), vsi ostali 80 šilingov. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE SAMORASTNIKI SVATNE PRI ŠENTJAKOBU / SCHLATTEN BEI ST. JAKOB 25.' 26.S' 1.,2., 15.. 16.rgr'87; 20.30 Brnca Furnitz Vrba Velden Velikovec Volkermarkt Celovec Dravograd Šentjakob Kožentav a Kirschent # Holmec Železna Kapla (#) prizorišče — avtocesta — cesta RRt tunel Podrožca Podkoren Za vse tiste, ki hočejo nujno na predstavo, pa ne vedo kam: Tako pridete na prizorišče Mikiove Zate'87. Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Petek župnijsko KJE, DOMOVINA, SI? Slovensko prosvetno 17.7. 21.30 vS.nt,akobu n^77lbl*^asur"""""'' Petek Camping PLES Z ANSAMBLOM ŠOK (RTV-Ljubljana) družina W.rnig 17.7. 20.30 RožvKočuhi Sobota gostilna Trki 1. KOZJI BAL Alpski klub Obir 18.7. v Selah — Nastopajo: Ansambel Fantje vseh vetrov. 20.00 Pl^berkl! Sobota Pliberk ..MUSIKFEST BLEIBURG" Kuiturimtiative 18.7. Nastopajo: Art Ensemble of Chicago. John Bleiburg 16.00 Scofield Group, Charlec Loyd Ouartett, Patt Brothers Nedelja PO POTEH DOMNOVE ČETE Zveza komikih 19.7. 8. spominski pohod na Komelj partizanov, SPD 8.30 Zbirališče: od 8.30 do 9.00 pri Janku Edinost. KZ ZSM Apovniku na Borovju štev. 32 pri Pliberku. Spominska svečanost je ob 13 00 ob spomeniku padlim partizanom na Komlju Pohod in spominska slovesnost bosta vsakem vremenu Pliberk. KO ZSO Nedelja samostanska DUO: Heinrich Schiff (vioiončeio) NeuesMusikforum 19.7. cerkev Aci Bertoncelj (klavir) Viktring 20.00 vVetrinju Bach - Šoštakovič - Debussy - Martinu Nedelja sv.Ana ŽEGNAN JE PR! SV. AN! V KOPR!VN! S.ovensko planinsko 26.7. pri Koprivni Zbirališče: 9.00 gostilna Juena v Čepičah, društvo v Celovcu 11.00 prehod preko mejnega prehoda Holmec N.d.tj. pr.dhot.iom MEDNARODNO FOLKLORNO SREČANJE Siovensk. prosvetno 26.7. Obir 11.00 igra pihalni orkester -13.00 zbiranje društvo Zarja folklornih skupin pri glavni šoli -14.00 povorka ob 80 letnici SPD ..Zarja" - Petek Tinje NAJNOVEJŠA ZGODOV!NA KOROŠK!H KatobSkrdom 31.6. SLOVENCEV - Predava: dr. Teodor Domej. prosveteTinje 20.00 Slovenski znanstveni inštitut. Nedelja Tinje KONCERTNA URA - VIOLA IN KLAVIR Kat.iiškid.m 2.8. Nastopata: Ivan Krstič (viola) in prosveteTinje 20.00 AndrejFeinig(kiavir) od 3.8. Mladinski center TEDEN MLADINSKIH UMETNIKOV KrSčanska kuiturna 9133 Miklavčevo.Tel.:04237/2142 ali na Sred. Trnje GLEDAL!ŠKA PREDSTAVA: KONTRABAS Katoliški dom 5.8. (Patrick Suskind) Igra: HanspeterCarinth- prosveteTinje 20.00 Cadnth^Be^mann-Ensemble. Petek pri Šoštarju SREČANJE VRHUNSK!H ANSAMBLOV ftia.hanatoi, 14.8. v Globasnici S KOBOŠKE, ŠTAJERSKE !N SLOVENIJE 20.00 Dobrodeinikoncert za Glasbeno šoio. od 23.8. Tinje SLOVENSKE POČ!TN!CE Kato,iSki dom do 29.8. Voditelji: Miha Vrbinc. prosveteTinje RAZSTAVE Mohorjeva RAZSTAVA FOTOGRAFIJ - Jošt Rotar knjigarna Celovec do31.7. Galerija ..BI" RAZSTAVA DEL WALTERJA MISCHKULNIGA - v Posojilnici JEKLENE PLOČEVINE Bilčovs Besedila Fabian Hafner. Kulturna taborna RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Kult.,mn druStvo PriJoklnu ANTONA REICHMANA - ..GHkaba" priJoktnu do 26.7. Tinje RAZSTAVA DEL GORAZDA ŽIVKOV!ČA - Katoiiščkid.m ..-"ha" prosveteTinje Ponedeljek Tinje OTVORITEV RAZSTAVE DEL Katnliikidnm 27.7. PROF DR. JO AH!MA BREVER JA - prosveteTinje 20.00 oljne stike, risbe in monotipije do 2.8. Arkadni dvor RAZSTAVA DEL NeuesMusikforum po.-pet. Vetrinj PAOLO CERVI - slikar iz Trsta Viktring 10.00 17.00 od 17.8. Galerija Rožek POLETNA RAZSTAVA do 23.8 od"kat^!'^tMd:Y9r"°^ OBIŠČITE V SLOVENIJI Sobota Ljubljana ODMEVI IZ ALTAJA Mednarodni poletni 18.7. 21.00 Mongolski narodni ansambel f.stivat Četrtek Ljubljana LADO Mednarodni poietni 23.7. 21.00 Ansambel nar.dnihp.smiinpt.sov Hrvate festival Četrtek Ljubljana MEDNARODNE PARALELE NOVE GLASBE Mednarodni po.etni 23.7. Srečanje mladih skladateljev in izvajalcev festival 21.00 Rojko. Takemitsu) S Slovenskim vestnikom v Poreč! Termin: od 9. do 11. oktobra 1987 Cena: 1.280 šil. Spored: 9. oktober: zjutraj odhod z avtobusi v Poreč, opoidne prihod v Poreč, kosiio, prosto popoidne, večerja, zabavni večer z giasbo in plesom. 10. oktober: ceiodnevni iziet z iadjo, večerja, prosti večer 11. oktober: dopoidne nedeljska matineja, kosilo, povratek z avtobusi Prijave: Uprava Slovenskega vestnika, 9020Celovec, Tarviser StraBe 16, telefon 51 43 00/40, gospa Milka Kokot. Stoletnica kotmirških gasilcev Gasilci iz Kotmare vasi, ki so v nedeljo obhajali 100-letnico ustanovitve prostovoljnega gasilskega društva, so prejeli čestitke z vseh strani. Prvi njihov komandant je bil Johan Hafner, p. d. Andrevč iz Šentkandolfa. Tedaj so gasili seveda še z ročno črpalko m vedri. Medtem je postala kotmirška požarna bramba ena izmed najbolj modernih in dobro organiziranih v okraju Celovec dežela. Za jubilej pa so dobili sodobno opremljen gasilski avto v vrednosti 680.000 šilingov. Sredstva so prispevali dežela, občina in prostovoljci. Ob navzočnosti številnih gostov (med njimi deželni poslanec dr. Peter Ambrozy, okrajni glavar Wolfgang Marchart, zastopniki žandarmerije, policije in župani sosednjih občin) so spregovorili kotmirški župan Josef Struger in kotmirški komandant gasilcev Max Tschemernjak. V imenu koroškega deželnega glavarja Leopolda Wagnerja je spregovoril in čestital dr. Peter Ambrozy, najboljše čestitke pa so Kotmirčanom prinesli tudi pobrateni gasilci iz koroškega Winklerna ter iz Brez-nice in Vranskega v Sloveniji. Njim se je v nemščini in slovenščini zahvalil tudi župan Struger. Blagoslovitev gasilskega avta je namesto zbolelega domačega župnika Maksa Mihorja dvojezično opravil Hanzi Olip, kulturni spored pa so oblikovali Wander-buam Kottmannsdorf, Singkreis Kott-mannsdorf, Sangerrunde Hollenburg, mešani pevski zbor Gorjanci in otroci ljudske šole Kotmara vas. *** Gasilski praznik, kakršen je bil konec tedna v Kotmari vasi, je po navadi praznik vseh občanov, saj gasilci vedno pomagajo vsem neglede na politično, narodnostno ali drugo pripadnost. Tudi gasilci so enojezični ali dvojezični, tudi gasilsko življenje se je odvijalo in se odvija v obeh jezikih. Še dobro vemo, da je izmed starejših komandantov pri oficialnih priložno- t udi gasilci iz Slovenije so čestitali županu Strugerju in Maksu Tschemernjaku (1. z leve). stih največkrat spregovoril tisti, ki je najbolje znal nemško. Zato za sožitje ravno ni spodbudno, če je jubilejna brošura napi- sana le v nemščini. Še hujše pa je, da dvojezični prispevek šolarjev 1. a razreda niso objavili v celoti. Slovenski del so izpustili! Pevci mešanega pevskega zbora Gorjanci ob 100-letnici gasilcev. Srečanje v Tiffenu pri Trgu Po prvotnem, lanskoletnem srečanju, smo se Ločani in Brnčani konec junija ponovno sestali s profesorjem Hans Pic-cottini-jem in sicer na njegovem delovnem mestu v Tiffen-u pri Trgu. V prenovljenem stranskem poslopju tamkajšnje, nad tisoč let stare cerkve, umetnik trenutno opremlja novo urejeno mrtvašnico, ki je lepo integrirana v obstoječno zgradbo in ji na zunaj ni nič videti njene funkcionalnosti. Že sama lega cerkve zbudi v človeku občudovanje, očesu veščega opazovalca pa se nudi prekrasen pogled s stopničaste vzpetine. Blagodejno je bilo prisluhniti razlagi umetnika, ki nam je pravzaprav šele odprl oči za lepoto večernega sveta, za neštete barvne odtenke v katerih se je poglabljala bližnja in daljna okolica ob nagibanju dneva. Tako, duševno pripravljene, nas je nato vodil v svoj svet, v svet umetnosti. Mrtvašnica sama, še ne dokončno urejena, naj bi po zamisli profesorja izžarevala kar največ miru, ..domačnosti", naravnega okolja, kot na primer neobdelana naravna skala v njenem obzidju, lesen strop s staro ornamentiko in majhnimi okni. Čelna stran prostora na prvi pogled izstopa iz tega okvira, na njej dokončuje mojster Piccottini svoje umetniško delo; mozaik dobre metrske širine, segajoč od tal do stropa. Desno tega je njegov „načrt", naravne velikosti naznačen edinole z obrisi, levo pa dokaj zmanjšana njegova slika v naravnih barvah. Sam mozaik, na katerem delno še niso dokončani nekateri obrazi, predstavlja v svojem bistvu vstajenje. Spodnji dve tretjini sta posvečeni nekakor tuzemskemu življenju in čutnemu svetu, medtem ko vrhnji del prehaja v razmaterializirano, metafizično onostranstvo - mejo ločnico nekako tvori prečnica naznačenega kn/a. Simboliko smrti poznazarja na spodnjem koncu pročelje mrtvaške rakve, medtem ko je preminuli upodobljen v pozi poslavljajočega se človeka, ki očividno ni več prisoten -bledica barv to optično občutno poudarja. Ves ta prizor je postavljen v domačo okolico Tiffna, v prostorno kmečko podeželje. Sledi podoba ljudi, polna raznih simbolov - sosedov, dobrotnikov, žalujočih, zagrenjenih - ljudi, ki so rajnega spremljali... Trda, žuljeva roka karakterizira preminulega: bil je preprost, delaven, pravičen človek. Čudovita prispodoba; umetnik seže po simbolih, ki razkrivajo njega samega - človeka povezanega z naravo, z zemljo, s preprostim človekom, z zatiranim, s trpečim... In če Piccottini govori o smrti, potem to ni nekaj strašnega, nekaj katastrofalnega, nekaj grozljivega, ampak je njeno dejstvo spoštovanja vredno, je obračun, je prelom z materialnim življenjem. Prehod preko križa pomeni vstajenje in s tem daje tudi življenju globlji pomen. Kako silna, kako neizčrpna mora biti duševnost umetnika, da je zmožen ustvarjati taka dela, napolniti mrtvo materijo z življenjem. Pesmi Franza Stimpfla, narečnega koroškega pesnika, so zaključile Piccottinijeva izvajanja - zamislil si se ob njih. Sledila je pogostitev in profesor je bil velikodušen gostitelj. Menili smo se tudi o naši narodni problematiki in njegovo prepričanje je nadvse jasno: ... ne nestrpneži, ne primitivci, ne večni včerajšnjiki bodo oblikovali našo zgodovino, temveč ljudje, prosti vsakega oportunizma, kovi Hand-ke-ja, Turrinija itd. Če mi je še osebno dovoljeno dopolnilo: več, ko upravičeno spada med naštete tudi naš prijatelj Piccottini! V imenu tridesetorice naj gre njemu tem potom še enkrat topla zahvala! F. Č. Radiše: Starši zaradi problemov Glasbene šole v skrbeh 45 društvenikov in staršev, navzočih na zaključni prireditvi Glasbene šole na Radišah, so 12. julija naslovili vodstvu Glasbene šole na Koroškem zaskrbljeno pismo, v katerem apelirajo naj Glasbena šola in osrednjikulturni in politični organizaciji prevzameta vse, da bo zagotovljeno nadaljnje delovanje te šolske ustanove. Trenutno so zelo zadovoljni z dosežki dosedanjega pouka, tembolj so prizadeti o finančnih težavah te privatne ustanove, ker bi ukinitev oz. zožitev delovanja imela posledice za vso narodno skupnost. Sploh pa zahtevajo od deželne vlade naj končno podpre tudi delovanje Glasbene šole z nad 300 šolarji. Javna „Musikschule" s 4000 učenci dobiva okoli 70 milijonov šilingov. MENJAVA DENARJA Stanje v četrtek 16. julija 1987. Za 100 dinarjev dobite 1.70 šil. Za 100 dinarjev plačate 2.30 šil. Za 100 lir dobite 0.945 šil. Za 100 lir plačate 1.005 šil. Za 100 mark dobite 693.85 šil. Za 100 mark plačate 710.15 šil. Ribiška sreča v Maient jezeru Malo jezero blizu Klopinjskega jezera pač dosedaj ni veljalo za bogato lovišče, toliko da se najemniku jezera Rebrškemu ribiškemu klubu (predsednik Lado Hajnžič) niso posmihovali. Zadnji četrtek pa so se smejala podjunska ribiška srca, ko je Franc Ounitsch (levo) iz Žitare vasi prav v tem Malem jezeru ujel 95 cm dolgega soma (nem. WaHer) s težo 5,80 kg! Dan navrh pa je imel srečo tudi Joži Krasnik, ko je ujel krapa s težo 6,18 kg. Obema ribičema, članoma slovenskega podjunskega ribiškega kluba (sedež v Šentprimožu, predsednik Milan Wutte) iskreno čestitamo. Ob tej priliki lahko še zabeležimo, daje podjunski ribiški klub imel pred kratkim pri Lucu v Veselah zelo uspelo ribiško veselico (igrali so Fantje s Podjune). Vse navdušene ribiče pa vabijo naj vstopijo v njihovo društvo. Kuitumo pismo iz S!ovenije Mednarodna „VHenica 87" ^eptemLra Lo<7o v wzaayL/ oLč/a/ organ/z/ra/; wc^naro^ao /;7erarao pri-reč/;7ef z aaVuvoo; „V;7ea;'ca #7". Lan; /'e ;a pr/rc^/fev prr/č ;7ac/a me^aaro^ao raz^ežao^;- z^a) orgaa/zator/7 prar;)'o, ^a 60 a^/e/ežeacer Le reč, razL/r/ea pa Lo ta&' progra/w, La;7/ /zkaLafe z /aw-,sLo L;7e;;;'co faLLae možno^^ tM-pr/e, pravzaprav aakazora/e „;'zpo/a/-fev" prvofnega ;;acr;a. Ena ;'zwe^ novo.sV; bo oLrog/a ;;;;'za, na kateri bo ;;;e&;aro<7;;a JraLč/aa pLcev razprav-/)a/a o „^re^n)eevrop^A:;' //teratar/ ;'n gertaaa^kett; vpbva". t/vobn; re/erat zanjo je pr;prav;7 znan; tržaLk/ babjan-^k/ avtor ;'n ger/aaaMt C/antbo MagrL. Prebv;'beno je, ba naj b; ..bLpaf" o tej stvar; traja/ eno popo/bne. Draga novost, rectnto, je raz.sbrbev bogajanja /zven čežane; tabo bo ob /berarnent recba/a v zgrabb; ^ezaa^ke obč/nj/te ^kapLc/ae Le recba/ - nas/ebnj; ban - v bvorca Zemono v obč/n; A;7/urLč;7;ar Ob/jab/jajo, ba bo novost; Le neba;, meb nj;'mt' tab; nov; ;;agrab/, /n .s;'cer nagraba „.'W/aba V;7en;'ca" (za m/abe avtorje) /n nagraba ,,Krista/ V;7en;'ce", k/ naj b; jo preje/ avtor enega Zzmeb be.seb;7, b; bobo /zL/a v poseka/ kroLa-r/, v njej pa bobo prebstav/jen; rs/ avtorj;', b; j;'b je mebnarobna z/rtja zaje/a v oz); /zbor za ve/;'bo nagrabo „Ve/;'n;'ca". . 7*a nagraba je pravzaprav ena /zmeb g/avn;'b stvar/ pr/reb/tve. Pobe/jaje jo DraLtvo .s/ove;rsb;7: p/.sate/jev /D.S'P;, prejme pa jo avtor ;'z ,,sre