0 porontvu in poroštvenih napakah pri kon j ih. Da se konjski kupci pri nakupovanji jfeonjev prav pogo.sto pre^arijo ali prekanijo, to se prav mnogokrat in. rado zgodi. Prevare ali prekane pri konjski kupčiji so mnogim konjskim prodajalcem dostikrat stvar, na ktero so še radi ponosui in se z njo rekel bi. radi pobahajo. Take prevare so navadne celo v takih možih, kteri imajo ncko posebuo občutljivost v vsem, kar se časti tiče, in ktero občutljivost marsikteri teh plemenitib gospodov z živijenjem plača. Ge se že posreei marsikteremu prodajalcu konjskcga kupca v njcgovi nevednosti in neskrbnosti o bistvu in (razseglosti) zunanjili vidljivih napak, ktere pa vrednost živinčeta znamenito zmanjšujejo, ali popolnoma ua nič potegnejo, prekaniti, tako je to toliko lakkejše pri takib napakah, ki so od zunaj le zelo težko ali celo ne spoznati, ali pa, ki se le o določenib časih spoznati dajo ia ktere celo strokovnjaki prav težko zapazijo. Take napake pa, ki se dajo prav labko zatajiti, pa delajo konja za namenjeno shižbo popolnoma uesposobnega ia tedaj brez vse vrednosti, in jib je treba pozuati. Da se toraj konjska kupčija takih prevar obvaruje in obrani, je postavodajstvo. kakor se bode to. pri naštevanji dotičnib oddelkov državnega zakonika določno in natanko pokazalo, vrsto napak ali poglavitnih bolezni irnenovalo pri kterib, če se v določenem času (poroštveni obrok) spoznajo in. se primerni koraki storijo. postava od te misli postopa, da so te uapake ali bolezni že o času, ko se je žival od kupca prevzela, doklcr je bila še lastnina prodajalceva. v nji biti morale. Ta postavno misel imeuujemo poroštvo in napake, pri kterib postava poroštvo prevzame, poroštvene napake ali poglavitue bolezui tudi cesarske ali patentne tadle. Da se toraj konjski kupci škode obvarujejo, bočemo pod gornjim naslovom nekoliko sostavkov svojim čitateljem spisati in tukaj objaviti. ki imajo poglavitno ta namen, kupce s postavnimi uaredbami o ti stvari, kakoršne pri nas na Avstrijskem veljajo (v drugih deželali so te naredbe zopet druge) soznaniti in jili poduciti. Pred vsem se kaže potreba dotične paragiafe državnega zakonika od besede do besede uavesti, kakor sledi: § 922. Ce kdo ktero stvar na vrednostni način drugemu prepusti (proda), prevzame poroatvo, da izrečno pogojene ali običajno pri tem uamišljeue lastnosti ima in da se po bistvu (sklenjenega posla) prodaje ali storjenega zgovora porabiti in v korist spraviti more. § 923. Ce kdo stvari lastnosti prilaga, kterih nima in ktere so bile izrečno ali po skleujenein poslu molče pogojene, kdor neobi- 6ajne napake ali bolenja stvari zamolči, kdor stvar, ki je ni več ali tujo stvar za svojo izdaja, kdoz* po krivem trdi, da je stvar za ktero odločeno porabo sposobna ali da je tudi uavadnib napak ali slabosti prosta, ta mora, ako se nasprotje pokaže, za njo porok biti ali za njo dober stati. § 924. Ako živina v štiri in dvajsetih urah po prevzetji zboli ali pade, se namišljuje, da je žival že pred prevzetjem bolena bila. § 915. Ravno tista namisel velja: 1. Ako se v osmib dnevih pri svinjali ikre in pri ovcah garje ali'' če se pri njih v dveb mesecih metljaji na plučih in metljaji na jetrili pokažeje; 2. Ako se pri goveji živini v tridesetih dneh po prevzetji pojatnica ali tako imenovani francozi najdejo; "¦!. Ako se pri konjik iu tovorni živiui (oslib, mulah, me,zgih) v petnajstih dnevih po prevzetji kažua smolika, smrkelj in naduha ali pa v tridesetih dnevih tiščavka (neumni kolar) kožna črvivost. opornost (štatljivost), jasna slepota ali meaečna slepota zapazi.  § 926. Od te postavne namisli pa (§§ 924 in 925) more prejemnik take živiue le takrat porabo delati. ako je prodajalcu ali poroštve-niku opaženo napako b r ž uaznanii ali v nje-govi nenazoenosti krajai sodaiji ali strokovnja-kom naznanil iu stvar pregledati dal, t. j.očigled vzeti dal. § 927. Če pa je prejemnik to previdnostzanemaril, pristoji dokaz, da je živina že predsklenjeno pogodbo hibna ali napačna bila. Vsa-kako pa stoji tudi prodajalcu dokaz odprt, daje grajana uapaka še le po storjeni izročitvinastala. § 980. Ako se stvari po črez t j. kakor stojijo in ležijo brez štetja, mere in vage izroeijo, prodajalec, razun v tem slučaji, da je od njega ktera po krivem uapovedaua ali od prejemnika pogojeaa Ia3tno3t manjka. za na stvari najdene napake ui odgovoreu. § 942. Ako je pomanjkljivost. ki poroštvo provzročuje take sorte, da se ne da veo odstraniti in da redno porabo stvari zaprečuje, more prevarjeuec popolno razrešitev pogodbe, ako se pa to kar manjka n. p. ua meri in vagi, nadomestiti darlo. lo ta nadomestek — v obeb slučajih pa tudi nadomestek nadaljšnje škode in če je drugi del krivičiio ravnal, tudi izgubljeni dobiček tirjati. § 938. Kdor poroštvo tirjati hck'e. mora svojo pravieo, ako se nepremakljive reči tiče, v treh letih, ako se pa premakljive reči tiče, v šestih mesecili veljavno storiti, sicer pravica ugasne. § ',i84. Ako pri dvoje stranko obvezavnih poslib jeden del še polovice tega, kar je drugemu dal. od tega na splošni vrednosti dobil ni, daje postava oškodovanemu delu pravicopogodbo vzdigniti in stvari v prejšni stan na-zaj postaviti. Drugemu delu pa stoji naprej,posel s tem po konci vzdržati, da je pripravljen pomankaiije do spiošae vrednosti povrniti. Neprava razinera vrednosti se po času sklenjene pogodbe določuje. S temi paragrafi hoče državni zakon to povedati, kar si naj lastniki živine v živinski trgovini prav dobro prevdarijo in zapomnijo.K §§ 922 iu 923: Je dvojuo poroitvo, postavno in pogojeao, V dveh sledečih paragrafih soprimerljeji navedeni, v kterih. postava poroštvoprevzame in kako dolgo trpi t. j. tam je tudiporoštveni čas ali obrok uatanko naznaujen. —Kupec si more pa tudi izgovoriti, on si more čas tudi določiti, v kterem prevzeta živina določene laatnosti in opravilno spo3obnost imeti mora. in kterih napak in razvad imeti ne sme. — Tu pa je treba, da se ta pogodba. to pogojeno ali izgovorjeno poroštvo javno, vsaj pred dvema pričema, naj bolje seveda pismeno s podpisom dveli prič med kupcem in prodajalcem sklene; kajti sicer to pogojeno ali izgovorjeno poroštvo pred sodnijo nima veljave. Ne prejde skoro den, kterega bi živinski kupci, zlasti pa konjski, tega ne morali sknsiti. — Kupec se navadno s tem zadovoli, da mu prodajalec pri sklepanji kupčije zagotovlja. da je konj zdrav, za vse službe sposoben iu da on, prodajalec za vse primerljeje dober stoji ali mu je porok. — Nekoliko dni po prejemu pa opazi kupec, da konj nerad je, da ima drizko. da je kruljav, da ima jasno slepoto, da jasli grize in i'iga, da binca, da se ne pusti snažiti in podkovati itd. itd. Kupec s kupom ni zadovoljeu, zabteva razrešitev pogodbe, v kar pa prodajalec, neče privoliti. Pride do pravde, ktero ktipec izgubi. ker si ni določenih napak in razvad izgovoril, ker je opustil kupčijo pismeno ali vsaj pred pričami skleniti in po navadaem sodnijskcm običaji sodnik tožnika odvrue, ker se njegov primerljej postavnemu porostvu po §§ 924 in 925 ne da podvreči, pogojenega ali izgovorjenega poroštva pa za navzoče napake in hude razvade ali celo ni ali pa se ne da dokazati. Tožnik mora oporekovano živinče obdržati in vrh tega še sodnijske stroške nositi. K §§ 9.'4 in 925: Tukaj se, kakor rečeno, postavuo poroštvo in poroštveni čas natančno določuje. § 925 določiije bolezni, pri kterih postava poroštvo prevzame, to boče reči, da postava pravi, da so te poroštvene pomanjkljivoati, ako so bile v dostavljenem poroštvenem času spoznaue, že pred časom prejema navzoče v živini. ako se prodalcu ne posreči nasprotno dokazati. Po § 924 velja ta trditev za vsako napako, vsako razvado, naj je še tako majbna. če se le v prvih 24 urah, odkar je živina v resnično posest kiipcevo prcšla, spoznala in grajala. Te napake se tndi z bescdo .,ponočne škode" poimenujejo. ker ima postava zarad kratkosti posesti menitev: grajana pomanjkl jivost je bila že pred prejemom v živini navzoča, 5e prodajalec nasprotja ne dokaže, da je napaka še le po prejemu nastala. — Ta dokaz pa bode prodajalec le v prav redkih slučajih uprinesti mogel. Po § 926 se mora v določenem poroštvenem času tedaj pri ponočnih škodah v 24 urah, pri določeuih postavnib napakah pa (§ 925) v izgovorjenem poroštvenem obroku očigled vzeti (reč se mora od strokovnjakov in od sodnijskib oseb pregledati). Ako prejemnik ta obrok zamudi, sicer svoje pravice s tem še ne izgubi, ali po § 927 more zdaj on dokaz prinesti, da je živina že pred prejemom z napako obložena bila. Stvar postane s tem še bolj bolj zamotana, da vsakokrat tudi prodajalcu dokaz odprt stoji, ker je napaka še le po izročitvi nastaia. (Koiiee prihodujič.)