Odprto od f* 19", sobota M2" 'KORAK PRED KOIMttTl nova telefonska številka: 03/ 56 70 100 i Ob 10. obletnici trgovine Tapte Iprli nova vrata trgovine TARI v obrtno induštfipi k, Loke 23, kjer smo za vas zopet pripravili akcijske cene za laminate, itisone, )ple pode, tapete, barve, lake zavese in dekorativnega blaga, dostava na dom in še in še. VABLJENI V NOVO TRGOVINO Popust za dopust MAZDA AVTOtilŠA KRŽIŠNIK ZAGORJE Medtem, ko $c cene pred dopusti dvignejo, je za spremembo lepo najti nekoga, ki vam nudi poletni popust. Pri Mazdi vam ob nakupu priljubljene Mazde 323 F s serijsko vgrajeno klimo nudimo še osvežujoč popust v višini 170.000 SIT. Torej, če želite brezskrben oddih, pohitite v salone z vozili Mazda in prihranite za dopust. mazoa Kržišnik Roman s.p. 1410 Zagorje, Selo 65 AVTOHISA KRŽIŠNIK Tel.: (03)56 64-729,66-500, Fax: (03)56 68-359 ^wPopravilo avtomobilov poškodovanih od toče, brez barvanja!! Opravljamo visokokvalitetna avtoličarska in avtokleparska dela. V času popravila vašega vozila -nadomestno vozilo 2 DNI GRATIS MHS odprto: od 8. do 18. Ure; soboto: od 9. do 13. Ure mazoa OSREDNJA ^jiznica C6UE Jf.r; Jo f: J G 5. MALSRPNA 2001 POLICIJSKE POSEJ ZAOOBJE: 03/56-61-002 1BB0VUE: 03/56-21-102 HBAS1NIK: 03/56-41-602 RADEČE: 03/56-81-002 llIIJA:01/83-83-142 PROMETNE INFORMACIJE:03/56-55-110 TAKI: 050/61-63-48 ' 050/63-31-07 ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽ8E): ZD RADEČE: 03/56-80-207 ZDORASTNIK: 03/56-44-006 Z0TRB0VUE: 03/56-26-322 IZO ZAGORJE: 03/56-55-000 v Spoštovane bralke, spoštovani bralci pred vami je že druga številka Zasavčevega Za(je)bavljača, satiričnega lista, kot sta dejala avtorja, edinega ta hip v Sloveniji, pa še držalo bo! Sicer pa smo vam tokrat pripravili obširno in izčrpno temo o zasavskem otroškem zdravstvu. Verjamemo, da smo načeli občutljivo temo in smo jo tudi prestavili na začetek Zasavca. Nekaj utrinkov smo že zabeležili k hrastniškim praznovanjem občinskega praznika, še več pa jih bo v naslednji številki. VSEM OBČANKAM IN OBČANOM HRASTNIKA ISKRENE ČESTITKE! Kje je kaj: cff) Kako bo z zasavskim otroškim zdravstvom? C)4) Limberški kruhek Zaposlovalni načrti v Zasavju (§) Litijske "razglednice" ^8) Zaključek zasavske malonogometne sezone Aufbiksarji vseh dežel, združite se! Naslednjič pa že v pravem poletju, w\Z0 LITIJA: OllOO-Ol« v rjd ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Moj mir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično), Fanči Moljk (Miš maš), Igor Goštc, Katja Sladič, Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Padežnik, Trubarjeva 3, Laško. Tiskano 05. 07. 2001, v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166,56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, I. polletje 2.916,00 SIT, II. tromesečje 1.468, OO SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. •T. U Ci jll f; ALI BO RES NAJB DMOČI POTREBN, »Dragi starši, otroci, mladostniki! Radi bi vas obvestili, da se je v Splošni bolnišnici Trbovlje pojavila težnja, da bi njihova dežurna služba, ki deluje v okviru Otroškega oddelka bolnišnice, pregledovala otroke iz vsega Zasavja, ne le iz Trbovelj, ampak tudi iz Zagorja in Hrastnika (eden od razlogov za to namero je verjetna preslaba zasedenost Otroškega oddelka z bolniki). Kot veste, imamo v Zdravstvenem domu Zagorje že leta (več kot 30 let) organizirano skupno dežurno službo za otroke oziroma mladostnike in odrasle - dežuramo zdravniki specialisti in specializanti splošne medicine ter zdravniki iz otroško šolskega dispanzerja. Vodstvu v ZD Zagorje in vsem zaposlenim kakor tudi zasebnikom se zdi takšna organiziranost primerna, saj je tako dežurna služba najbolj približana uporabnikom. Dolgoročno bi ukinitev dežurne službe za otroke in mladostnike privedla do ukinitve dežurne službe tudi za odrasle (čez teden ponoči, vikendi, prazniki), kar pomeni, da bi morali bolni prebivalci iz Zagorja v času dežurne službe hoditi na preglede v Trbovlje ali pa v Trbovlje klicati za obiske zdravnika in prevoze z reševalnim avtomobilom. To po našem mnenju pomeni poslabšanje zdravstvene oskrbe za prebivalce Zagorja. Ker menimo, da se takšne odločitve ne morejo sprejemati, ne da bi vas povprašali za mnenje vas prosimo, da izpolnite anketo in nam jo vrnete.« Tako se je glasila anketa, ki je pristala v prenekateri zagorski družini in katera je bila povod za to, da zadevo raziščemo tudi pri časopisu Zasavc. Ali se nam torej zares obeta centralizacija dežurne službe v Trbovljah, kaj to konkretno pomeni za bolnika, kateri so razlogi za takšne odločitve,...? Na podobna in še druga vprašanja smo skušali odgovoriti in predstaviti poglede vseh vpletenih strani. KAJ PRAVIJO V SPLOŠNI BOLNIŠNICI TRBOVLJE? Določena vprašanja v zvezi z dežurno službo za otroke in mladostnike smo poslali direktorju dr.med. Rudiju Zupanu, ki pa nam je namesto odgovorov na zastavljena vprašanja »zaradi boljše informiranosti o pobudi za razmišljanje o reorganizaciji pediatrične službe v Sloveniji« poslal zgolj nekaj sklepov in dejstev o pobudi. In kaj pravijo dejstva? V mesecu marcu je državni sekretar za bolnišnično dejavnost Ministrstva za zdravstvo prim.dr. Janez Zajec po posvetu s tedanjim ministrom za zdravstvo Marjanom Jerebom imenoval komisijo za oceno potrebnih bolnišničnih postelj za otroke v Sloveniji v naslednjem desetletju na osnovi demografskih in medicinskih pokazateljev. V komisijo šobili imenovani zdravniki različnih strok, ki so se tudi doslej ukvarjali z organizacijo zdravstvene službe za otroke pri nas. Dne 10.februarja 2000 je razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo pri Ministrstvu za zdravstvo sprejel projekt: »Predlog racionalizacije oziroma nove organizacije pediatrične službe v Sloveniji na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva.« Namen projekta je izboljšati kakovost, organizacijo in dostopnost (kadrovsko, časovno, krajevno, finančno...) zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Cilji projekta so (objavljamo le tiste, ki se nam zdijo bolj pomembni, opr.P.M.): - zagotoviti 24-urno zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov z ustanavljanjem centrov za otroke in mladostnike, - ohraniti otroške oddelke Splošnih bolnišnic zaradi dostopnosti sekundarnega varstva z organizacijskim preoblikovanjem v manjše enote/centre s samo še potrebnim številom postelj in prehodom na dnevno bolnišnico, ohraniti dostopnost zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov na primerni ravni z ohranitvijo mreže dispanzerjev v okviru zdravstvenih domov in zasebnih ordinacij, - poiskati način racionalizacije. DEFINICIJA CENTROV ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE Center je nova organizacijska oblika, ki v delovni proces povezuje otroške in šolske zdravnike primarne in sekundarne ravni. Praviloma je lociran v ambulantnih prostorih otroškega oddelka splošne bolnišnice (lahko tudi pri drugih bolnišnicah in zdravstvenih domovih, ki lahko nudijo v času dežurstva laboratorijsko podporo in opremo za nujno medicinsko pomoč). Center praviloma pokriva področje, ki ga že tako pokriva otroški oddelek splošne bolnišnice. Čas delovanja centra je čas, ko preneha delo v dispanzcijih, zasebnih ordinacijah ter bolnišničnih oddelkih in sicer od 19. do 7.ure vsak dan, ob sobotah, nedeljah in praznikih, to je v času zagotovljenosti dežurne službe. Dežurne ekipe bodo sestavljali specialisti pediatrije in šolske medicine z medicinsko sestro iz zdravstvenega doma, zasebne ordinacije in bolnišničnega oddelka in bi zagotavljala potrebno nujno medicinsko zdravstveno varstvo otrokom na otroškem oddelku oziroma hospitaliziranim otrokom v splošni bolnišnici in vsem otrokom in mladostnikom, ki bi iskali pomoč v dežurni službi. Financiranje dežurnih ekip bi izhajalo iz že nakazanih sredstev za dežurno službo, vsaka ustanova bi finančno pokrila svojo ekipo. Zaradi različne obremenitve dežurne ekipe (potrebe otroškega oddelka, potrebe dežurne službe na primarni ravni) predvidevamo, da bodo potrebne štiri vrste centrov; mali centri - ena dežurna ekipa bo skrbela za potrebe terena (primarna raven) in otroškega oddelka (sekundarna raven) istočasno. V tako dežurstvo se bodo lahko vključevali le specialisti pediatrije in šolske medicine. (povzeto iz dokumenta Razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo dne 10.2.2000) 5. MALSRPNA 2001 OU TRPELA BOLNA ZASAVSKA MLADINA? Nosilec projekta prof.dr. med. Ciril Kržišnik je 17.maja 2001 povabil na sestanek projektne skupine »Predlog racionalizacije oziroma nove organizacije pediatrične službe v Sloveniji na primarni, sekundarni in terciarni ravni« predstavnike SB Murska Sobota in Otroškega dispanzerja ZD Murska Sobota, predstavnike SB Trbovlje in Otroškega dispanzerja ZD Trbovlje, predstavnike Otroškega dispanzerja ZD Ljubljana-Šiška ter predstavnike Ministrstva za zdravstvo in Inštituta za varovanje zdravja. »17. maja smo bili obveščeni, da smo izbrani za pilotski projekt... na sestanku z direktorji zdravstvenih zavodov iz treh zasavskih občin pred obiskom ministra sem podal okvirno informacijo o projektu...« »Na tem sestanku smo bili obveščeni, da smo izbrani za pilotski projekt in če bo ocena pilotske študije pokazala pričakovane cilje projekta v smislu racionalizacije in nove organizacije pediatrične službe na vseh treh ravneh, bo predlog posredovan Ministrstvu za zdravstvo v izvedbo. Na sestanku z direktorji zdravstvenih zavodov iz treh zasavskih občin pred obiskom ministra za zdravstvo v Zasavju, sem prisotnim podal okvirno informacijo o projektu,« je med drugim v svojem dopisu zapisal direktor Splošne bolnišnice Trbovlje dr.med. Rudi Zupan in še dodal, da se v tej fazi projekta ne želi vključevati v aktivnosti, ki jih je v zvezi s tem organiziralo vodstvo Zdravstvenega doma Zagorje. »...niti kot direktor niti kot občan Zagorja nisem prejel ankete, ki baje kroži po Zagorju, zato tudi ne bom polemiziral o vsebini...« »Ker uradno niti kot direktor bolnišnice niti kot občan Zagorja nisem prejel ankete, ki baje kroži po Zagorju, tudi ne bom polemiziral o vsebini spremnega dopisa, saj sem bil o njegovi vsebini obveščen le ustno,« je ob koncu zapisal Zupan, ki nas j e še podučil, da bomo odgovore na vsa zastavljena vprašanja dobili v letnih zaključnih poročilih poslovanja, ki so javna listina in jih imajo delegati sveta zavoda. Zgolj za informacijo bralcem naj med drugim omenimo, da nas j e zanimala povprečna zasedenost postelj otroškega oddelka trboveljske bolnišnice procentualno, koliko dodatnih sredstev bi pridobila Splošna bolnišnica Trbovlje ob ustanovitvi »Centra za otroke in mladostnike«, niti nismo dobili odgovora na vprašanje, če ustanovitev omenjenega centra pomeni zaposlitev dodatnih zdravnikov in sester, ali pa imajo vendarle v svojih vrstah dovolj »rezerve«. HRASTNIK: »ORGANIZACIJA ZD NE SME BITI OSIROMAŠENA!« Zdravstveni dom Hrastnik zajema cca. 1.300 do 1.500 potencialnih bolnikov, otroci in mladostniki pa predstavljajo v nujni medicinski pomoči največ do 30% primerov. »Nikakor ne gre mešati izraza dežurna služba in nujna medicinska pomoč...« V dopisu na zastavljena vprašanja nam je direktor ZD Hrastnik Martin Mlinarič, dr.med., najprej pojasnil, da nikakor ne gre med seboj mešati izraza dežurna služba, kar pomeni zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva ponoči, ob nedeljah in praznikih ter izraza nujna medicinska pomoč (NMP), ki je dejavnost v okviru rednega dela in dežurne službe za izvajanje nujnih ukrepov zdravnika in njegove ekipe pri osebi, kije zaradi bolezni ali poškodbe neposredno življensko ogrožena. Sicer pa ima Zdravstveni dom Hrastnik od leta 1996 priznana le sredstva za pripravljenost, ker ne izpolnjuje kriterija 15.000 prebivalcev, nujno medicinsko pomoč pa ta zdravstveni dom izvaja z ekipo la, ki jo sestavljajo zdravnik in medicinska sestra, na razpolago pa mora biti terensko vozilo na 4-kolesni pogon. »Obstaja bojazen, da bo pogoj 15.000 prebivalcev za priznanje in organizacijo dežurne službe spremenjen v pogoj 15.000 zavarovancev... kar Hrastnik in Trbovlje ne prizadene...« TRBO 5. MALSRPNA 2001 u j j i r; »Obstaja bojazen, da bo pogoj 15.000 prebivalcev za priznanje organizacije in plačila dežurne službe spremenjen v pogoj 15.000 zavarovancev z morebitnim prenosom določenega dela zavarovancev v kakršnokoli centralno obliko dežurne službe s področja posameznih zdravstvenih domov, kar Hrastnik, ki ima priznano le pripravljenost in Trbovlje, kjer otroške populacije niso pregledovali, ne prizadene,« je mnenje direktorja Mlinariča, ki navaja, da so bili predstavniki Hrastnika prvič o organiziranju dežurne službe za otroško populacijo seznanjeni ob obisku ministra za zdravstvo prof.dr.Dušana Kebra 1 .junija letos. Med tem obiskom je bilo tudi ugotovljeno, da so bili pogovori na to temo že izpeljani brez sodelovanja predstavnikov zdravstvenih domov, minister pa je zagotovil, da gre le za funkcionalno povezavo, kar se bo pokazalo v enoletnih pilotskih študijah za Pediatrični oddelek Splošne bolnišnice Trbovlje in Murska Sobota. »V predvideni organizaciji vidimo samo vprašanje finančnih sredstev, ki naj bi reševali materialno situacijo Pediatričnega oddelka Splošne bolnišnice Trbovlje.« »Stališče ZD Hrastnik je, da je potrebno striktno ločiti organizacijo dežurne službe in službe nujne medicinske pomoči, za kar je potrebno spremeniti tako »Področni dogovor« in tudi »Pravilnik«. V predvideni organizaciji vidimo samo vprašanje finančnih sredstev, ki naj bi reševali materialno situacijo Pediatričnega oddelka Splošne bolnišnice Trbovlje,« nadaljuje razlago nastale situacije direktor Mlinarič, kije na naše vprašanje, če udejanjenje takšne oblike dežurne službe pomeni posledično ukinitev ambulant dežurne službe in nujne medicinske pomoči odgovarja, »da ukinitev dežurne službe zaenkrat ni vprašljiva, vprašljiv je le prenos finančnih sredstev.« »Odločilno bo mnenje ustanoviteljev zdravstvenih domov, ker gre za očitno križanje interesov lokalne skupnosti in države...« »Reševanje finančne situacije sekundarnega in terciarnega nivoja zdravstvenega varstva ne more biti uresničeno z neustreznim in neuresničenim krčenjem obsega ter organizacije osnovnega zdravstvenega varstva, za kar bo odločilno mnenje ustanoviteljev zdravstvenih domov, ker gre za očitno križanje interesov lokalne skupnosti in države oziroma Ministrstva za zdravje. Podpiramo pa vsakršne funkcionalne povezave v Zasavju (dežurna služba, reševalna služba) do te mere, ko dostopnost storitev za zavarovance ni otežena ali zmanjšana in organizacija zdravstvenih domov ni osiromašena,« nam je za konec povedal direktor Zdravstvenega doma Hrastnik dr.mcd. Martin Mlinarič. ZAGORJE: UKINITEV DEŽURSTVA POMENI IZGUBO 20.000.000,00 SIT V Zagorju je organizirana dežurna služba skupaj za otroke in odrasle tipa Ib, to je: zdravnik, medicinska sestra in reševalec. Zdravniki in drugo medicinsko osebje, ki dežurajo, morajo imeti dodatna znanja in opravljene seminarje iz nujne medicinske pomoči. Ta tip dežurne službe opravlja zdravstveno varstvo odraslih in otrok. Tak tip dežurne službe ima v Sloveniji poleg Zagorja ob Savi še 47 občin. Minimalni populacijski normativ za obstoj takše dežurne službe je 15.000 prebivalcev, katerega pa v Zagorju s 17.192 prebivalci zagotovo imajo. Ko so v Zdravstvenem domu Zagorje izvedeli za pobudo selitve dežurne službe za otroke in mladostnike na Otroški oziroma Pediatrični oddelek Splošne bolnišnice Trbovlje, je direktorica dr.med. Danica Slapar sklicala sestanek v prostorih tajništva ZD Zagorje, na katerem so bili prisotni direktorica Slaparjeva, dr.Franc Novak, dr.Mara Kerin Grošelj in dr.Roman Kralj. Direktorica je povedala, da je bil 25.maja 2001 sklican sestanek pri direktorju dr.Rudiju Zupanu v zvezi z obiskom ministra za zdravje dr.Dušana Kebra v Trbovljah. S strani ZD Zagorje so sc sestanka udeležili dr.Danica Slapar, dr.Franc Novak in Jožica Pavlič. »...25.maja so predstavniki ZD Zagorje izvedeli, da je projekt potrdil tudi zdravniški svet in da je že bil sklican prvi informativni sestanek...« In na tem sestanku so prvič dobili informacijo o izvedbi pilotskega projekta centralizacije pediatrične službe na nivoju Zasavja. Ob obisku ministra dr.Kebra l .junija2001 so predstavniki ZD Zagorje izvedeli, da jc ta projekt potrdil tudi zdravniški svet in da jc že bil sklican prvi informativni sestanek, na katerem je bil prisoten direktor Splošne bolnišnice Trbovlje dr. Rudi Zupan in dr.Tomaž Vahtcr, spec.pediater iz Trbovelj. »Obveščeni niso niti direktorji zdravstvenih domov niti župani občin, ki so ustanoviteljice javnih zavodov...« »Na sestanku z ministrom ugotovimo, da o pilotskem projektu in o prvem izvedbenem sestanku niso bili obveščeni direktorji zdravstvenih domov niti zasebniki, ki delajo na tem področju. Obveščeni niso tudi župani občin, ki so glede na Zakon o zdravstveni dejavnosti ustavovitcljice javnih zavodov in ki na primarni ravni določajo in zagotavljajo mrežo javne zdravstvene službe. Glede uradnih informacij o nameravanem projektu s strani Ministrstva za zdravstvo kljub večkratnim telefonskim urgencam nimamo nobenih pojasnil oziroma dokazov, ki bi strokovno opravičevali reorganizacijo otroško šolske službe. Minister dr.Kebcr v osebnem razgovoru nakaže tudi druge možnosti reorganizacije, npr.ukinitev pediatričnega oddelka ali zmanjšanje posteljnega fonda, kar pa je problem ustanovitelja (država Slovenija),« med drugim piše v zapisniku sestanka zdravnikov ZD Zagorje in zasebnikov. »Podatki o zdravstvenem stanju otrok v Zagorju niso nič slabši kot od otrok v Trbovljah...« »Dne 7.junija 2001 smo imeli v ZD Zagorje sestanek zdravniki javne zdravstvene mreže občine Zagorje (zdravniki ZD Zagorje in zasebniki) in smo soglasno ugotovili naslednje: 1. Dosedanji dispanzerski način obravnave otroško šolske populacije seje izkazal za učinkovitega, saj sc .r. ir Cijuf: I je stopnja hospitalizacije v zadnjih letih bistveno zmanjšala, precepljenost te populacije pa je najvišja v Evropi. Podatki o zdravstvenem stanju otrok v Zagorju niso slabši kot od otrok v Trbovljah, za katere dežura neposredno zdravnik na Pediatričnem oddelku Splošne bolnišnice Trbovlje. 2. Strinjamo se, da mora predvsem otroško šolski del populacije obravnavati usmerjeno izobraženi specialist, vendar ni potrebna fizična ali organizacijska združitev te službe, pač pa samo funkcionalna. V dobi računalnikov je fizično združevanje dokumentacije nepotrebno. »...odzivni čas ekipe nujne medicinske pomoči bi bil podaljšan za 10 minut, kar bi pomenilo večjo umrljivost nenadno zbolelih ali poškodovanih v občini Zagorje.« 3. Ugotavljamo, da je sedanja organiziranost dežurne službe ustrezna za vse prebivalce občine Zagorje, saj je s tem omogočena najhitrejša dostopnost resno in nenadno obolelih ali poškodovanih. V primeru, da bi se dežurna služba izvajala samo v Trbovljah, bi bil odzivni čas ekipe nujne medicinske pomoči podaljšan za najmanj 10 minut, kar bi pomenilo večjo umrljivost nenadno zbolelih ali poškodovanih v občini Zagorje. Kritično bolnega otroka in odraslega bo še vedno oziroma v vsakem primeru obravnavala služba nujne medicinske pomoči oziroma dežurna služba na terenu, ne pa Splošna bolnišnica Trbovlje, ker ta nima mobilne enote, zato je pomembno, daje ta služba ustrezno sestavljena in opremljena ter čim bližje uporabnikom. Reorganizacija otroško šolskega varstva s centralizacijo dežurne službe za otroke in mladino v Trbovljah bi pomenila tudi ukinitev dežurne službe za odrasle v sedanji obliki. To bi po našem mnenju pomenilo znižanje standarda zdravstvcega varstva za občane Zagorja. Zdravniki smo soglasno ugotovili, da imamo po našem mnenju v občini Zagorje zdravstveno varstvo ustrezno organizirano, pomembno pa je tudi mnenje naših varovancev, zaradi česar je v teku anketa,« so še zapisali v zapisniku zaključka s sestanka zdravnikov ZD Zagorje in zasebnikov. »...zdravnik je doma in se po potrebi odzove na klic, kar pomeni, da bi bili vsi kritično bolni ali poškodovani... v nekaj minutah že avtomatično izgubljeni...« »Če bi se dežurna služba za otroke izvajala v okviru trboveljske bolnišnice, bi dežurna služba ZD Zagorje zajemala manj kot 15.000 zavarovancev oziroma prebivalcev Zagorja, kar je minimalni standard za takšen obseg dežurne službe, priznan s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Tako bi dobili s strani zavoda za dežurno službo le sredstva za zdravnika v pripravljenosti -zdravnik je doma in se po potrebi odzove na klic, kar pomeni, da bi bili vsi kritično bolni in poškodovani, pri katerih je potrebna intervencija celotne zdravstvene ekipe, v nekaj minutah že avtomatično izgubljeni. Običajno so parcialne ukinitve službe le začetek nekega procesa,« dodatno odgovarja na naša vprašanja direktorica ZD Zagorje dr.Danica Slapar, ki je tudi pojasnila, da bi ukinitev dežurne službe v takšni obliki, kot jo sedaj izvaja ZD Zagorje pomenila za ZD Zagoije približno 20 milijonov tolarjev manj sredstev na leto s strani ZZZS, Območna enota Ljubljana, ki financira dežurno službo, katero obiskuje približno 33% otrok in mladostnikov. Sicer pa je v Zagorju 3.875 otrok in mladostnikov in s tem potencialnih bolnikov. »...na anketo se je odzvalo 63,8% anketiranih, od tega se je kar 95,6% anketirancev opredelilo za sedanjo organiziranost dežurne službe, le 0,7% jih je za selitev v Trbovlje...« »Sestala sem sc z zdravniki ZD Zagorje in zasebniki in smo sprejeli nekaj stališč (glej zgoraj, opr.P.M.), 20.junija pa sem bila povabljena na sestanek Odbora za zdravstvo in socialne zadeve pri Občinskem svetu Občine Zagorje. Odbor je podprl stališča zdravnikov ZD Zagorje in zasebnikov in ta stališča posredoval županu Matjažu Švaganu. Slednji je 28.junija pisno zaprosil ministra za zdravstvo Dušana Kebra za pojasnila v zvezi z izvedbo navedenega projekta. Izvedli smo anketo med vsemi otroki, mladostniki in njihovimi starši, ki so sc opredelili za zdravnika v ZD Zagorje. Poslanih je bilo 4.012 anket, na katere se je v roku dveh tednov odzvalo 63,8% anketiranih. Od tega sc je kar 95,6% anketirancev opredelilo za sedanjo organiziranost dežurne službe, 0,7% anketirancev se je opredelilo proti, ostalo pa so bile neveljavne ali zavrnjene ankete,« pojasnjuje dejavnosti v zvezi z napovedanim projektom direktorica Slaparjeva, ki je tudi dejala, da do danes v ZD Zagorje niso uspeli priti do načrta pilotskega projekta, ki po njihovem vedenju predvideva ne le centralizacijo dežurne službe za otroke pri trboveljski bolnišnici, ampak centralizacijo celotne pediatrične službe. »Te postelje so slabo zasedene zaradi upadanja rodnosti, dobrega dela v dispanzerjih...Če bi Pediatrični oddelek v Trbovljah dežural za vse otroke, bi s tem lažje »napolnili« svoje postelje, tudi na račun nepotrebnih hospitalizacij.« »Vprašati seje potrebno tudi, zakaj je nastala ideja centralizacije otroško-šolske službe na področju Zasavja, ki vključuje tudi dežurstvo v okviru Pediatričnega oddelka Splošne bolnišnice Trbovlje,« se sprašuje Slaparjeva in dodaja: »Problem je preveliko število postelj na 1000 otrok v slovenskih bolnišnicah, zlasti malih, kamor spada tudi trboveljska bolnišnica in s tem slabše finančno poslovanje teh bolnišnic. Te postelje so slabo zasedene iz objektivnih razlogov - upadanje rodnosti v Sloveniji (beri: manj otrok), dobro delo v dispanzerjih, ki delajo na primarni ravni - torej v zdravstvenih domovih itd. Če bi Pediatrični oddelek Splošne bolnišnice Trbovlje dežural za vse otroke, bi s tem lažje »napolnili« svoje postelje, tudi na račun nepotrebnih hospitalizacij. »...logično je, do se projekti načrtujejo zaradi reševanja problemov v bolnišnicah in ne zaradi potreb uporabnikov zdravstvenih _______storitev...«_______ »Iz zgoraj povedanega je logično, da se razni pilotski projekti načrtujejo zaradi reševanja problemov v bolnišnicah in ne zaradi potreb uporabnikov zdravstvenih storitev. Torej bolnišnice oziroma sekundarni nivo zdravstvenega varstva želijo reševati svoje finančne težave na račun primarnega nivoja, torej zdravstvenih domov. Reševanje problemov na sekundarni ravni je možno tudi na drug način oziroma v okviru samih bolnišnic, seveda s poudarkom na ohranitvi same bolnišnice,« pojasnjuje Slaparjeva in v zaključku razglablja: »Svoje probleme pediatrična stroka zavija v celofan; dosegli bomo oskrbo otrok na čim višjem strokovnem nivoju, boljše timsko delo. Le kateri laik ne bi nasedel takemu leporečju?« »Svoje probleme pediatrična stroka in tudi male bolnišnice, med njimi Splošna bolnišnica Trbovlje, zavijajo v celofan; s takšno organiziranostjo oziroma pilotskimi projekti bomo dosegli oskrbo otrok na čim višjem strokovnem nivoju, boljše timsko delo, itd. Le kateri laik ne bi nasedel takemu leporečju? Doslej vse analize zdravja otrok kažejo, da smo ustrezno organizirani in ni nobenega strokovnega argumenta, ki bi lahko dokazal nasprotno.« VITASAN: »ZDRAVSTVO PRIBLIŽATI DRŽAVLJANU IN NE OBRATNOI« Zasebno zdravstveno podjetje Vitasan d.o.o. iz Izlak ima svoje prostore tudi v prostorih Zdravstvenega doma Zagorje. Njihove storitve občasno ali redno koristi več kot 5.000 občanov Zagorja in širše. Od tega blizu 1.000 pacientov koristi ponudbo zobozdravstvene ambulante, katere nosilka je Sabina Drnovšek, dr.stom., več kot 1.700 pacientov koristi ponudbo splošne ambulante nosilca Franca Grošlja, dr.med., vsaj toliko jih je že koristilo uslugo fizioterapije pod vodstvom Milana Romiha, več kot 2.500 pacientov mlajše populacije pa sije za osebno zdravnico v njihovem otroško-šolskem dispanzerju izbralo Maro Kerin Grošelj, dr.med. Ravno slednjo ambulanto bi selitev otroške dežurne službe v Trbovlje zagotovo najbolj prizadela, zato smo nekaj vprašanj s tem v zvezi zastavili direktorju podjetja Vitasan, Igorju Grošlju. »...krčenju tako pomembne službe, kjer se mnogokrat odloča o življenju in smrti... vsekakor nasprotujemo...« Kakšno je stališče Vitasana v zvezi s težnjo, da naj bi dežurna služba za otroke na področju Zasavja delovala v okviru Otroškega oddelka Splošne bolnice Trbovlje? »Vsaka medalja ima dve plati. Tudi pri omenjenih težnjah po selitvi dežurne službe v Trbovlje je nekako tako. Osnovni povod za tovrsto akcijo je želja po varčevanju v zdravstvu. Varčevanje samo je gotovo pozitivna vrlina. Vsak poskus v tej smeri je pohvalen. Vendarle pa krčenju tako pomembne službe, kot je zdravstvena dežurna služba, kjer se mnogokrat odloča o življenju in smrti in kjer je vsaka malenkost odločujoča, vsekakor nasprotujemo. Menimo namreč, da pri tehtanju med nižanjem stroškov na eni strani in dostopnostjo zdravstva na drugi strani, slednja pri prebivalstvu gotovo prevaga.« Ali bi po vašem mnenju udejanjenje takšne oblike dežurne službe iz Zagorja v Trbovlje pomenilo posledično dolgoročno tudi ukinitev ambulant dežurne službe v celoti? »Če bi namera uspela in bi do selitve otroške dežurne službe dejansko prišlo, v kar sicer dvomim, bi verjetno temu ukrepu v doglednem času sledil tudi poskus selitve celotne zdravstvene dežurne službe v Zasavju, takorekoč »centralizacija« dežurstva v Trbovljah. Vsekakor se zdi, da gre pri selitvi otroške dežurne službe le za začetno fazo izvedbe določenega načrta.« Kaj bi finančno pomenila ukinitev ambulante dežurne službe za vaše zasebno zdravstveno podjetje? »Podjetje Vitasan omenjena selitev otroške dežurne službe finančno ne bi prizadela. V podjetju sami ne izvajamo dežurne službe, občasno pa izvajamo dežurstva za javni zavod Zdravstveni dom Zagorje. Finančni učinki tega ukrepa za zagorsko zdravstvo nam sicer niso znani, logično pa je, da dolgoročno pomenijo krčenje programa realizacije zagorske dežurne službe. Vendar se mi zdi pomembnejši negativni učinek ukrepa na dostopnost zdravstva za zagorsko mladino in otroke.« «... da smo socialna država, ki naj bi kot taka zdravstveno varstvo približevala državljanu ter njegovim potrebam in ne obratno...« Kakšne aktivnosti ste sprejemali glede omenjene pobude? »Sodelovali smo pri anketi, ki je zajela vso otroško populacijo v Zagorju, kontaktirali smo s predsednico odbora za zdravstvo pri zagorskem občinskem svetu Janko Pavšck-Bantan ter z zagorskimi osnovnimi šolami, udeleževali smo se sestankov zagorskih zdravnikov na to temo, sprožili debato na spletnih straneh zagorske občine, redno pa tudi obveščamo naša paciente o omenjenem dogajanju na spletnih straneh www.vita.san.si. Pomembno se mi zdi omeniti oziroma povdariti še, da gre za populacijo do dvajsetega leta starosti, da so avtobusne linije čez vikend, ko obstoj te službe pride najbolj do izraza, močno okrnjene, da se morajo nekateri Zagorjani že sedaj do zdravstvene službe voziti pol ure daleč, da smo socialna država, ki naj bi kot taka zdravstveno varstvo približevala državljanu ter njegovim potrebam in ne obratno, da je tudi z vidika želenega napredka nasproti tako opevanemu idolu povprečja EU potrebno splošni standard, katerega del je tudi zdravstvo, dvigovati. Logično pri tem je, da bo zdravstvo vse dražje in ne cenejše. Povedati pa je tudi treba, da je varčevanje možno marsikje drugje (draga zdravila - visoki dobički farmacije proti rednim izgubam v zdravstveni dejavnosti, slaba konkurenčnost zdravstvenega zavarovalništva, itd.« MINISTRSTVO ZA ZDRAVSTVO: ? V dopoldanskih urah 19junija smo na faks številko ministra za zdravje Dušana Kebra poslali pet vprašanj, povezanih s tematiko, katero obravnavamo. Po nekaj minutah smo dobili z ministrstva klic in opravičilo, da minister ne more odgovoriti na naša vprašanja, ker je na službenem potovanju v ZDA. »... in ko se v Zasavju vihtijo zdravniški skalpeli, minister potuje po svetu...« Na potovanju naj bi bila tudi gospa, katerega imena nismo ujeli in bi bila prostojna za omenjeno tematiko. Dobili pa smo zagotovilo, da bomo stališče ministrstva dobili do zaključka redakcije, v nasprotnem primeru pa bodo svoje stališče v pisni obliki in za objavo pripravili do izida naslednje številke, ko vam bomo torej skušali predstaviti tudi stališče Ministrstva za zdravstvo RS. Morebiti se bo pojavilo še kakšno stališče ali izjava za javnost v zvezi s to celotno zgodbo, vsekakor pa velja, da ste s svojimi mnenji na straneh »pisma bralcev« dobrodošli tudi vi, cenjene bralke in bralci. Besedllo:Peter Motnlkm slike: PRAV Iv 3 n 1» :i I 5. MALSRPNA 2001 GD HRASTNIK OBELEŽILA DESETLETNICO SVOJEGA DELOVANJA Gradbena dejavnost Hrastnik, družba s sto zaposlenimi, je lani poslovala pozitivno. Del lanskega dobička v višini sedmih milijonov tolarjev bruto naj bi na predlog uprave razdelili med 38 družbenikov. Med družbeniki so pretežno fizične osebe, ki predstavljajo 93% delež. Potem sta med družbeniki tudi Banka Zasavje in Občina Hrastnik. Direktor družbe Iztok Slanšek je poslovni izid ocenil za uspešnega. Na regijskem nivoju predstavlja gradbeništvo v strukturi vseh prihodkov 8%delež, v hrastniški občini pa 12%delež. Podatki so vzeti iz ATP poročila za gospodarsko zbornico. GD ima svoj lastni kamnolom in betonarno, kar jim verjetno omogoča, da so bolj konkurenčni. Pripravljajo se na celovito obnovo betonarne oziroma na prehod na njeno računalniško vodenje. Po Slanškovih besedah GD ne pokriva le zasavskega trga, temveč jo poznajo tudi investitoiji z Grenjske, Štajerske in Primorske. Peto leto pa po pogodbi z vlado opravljajo tudi vzdrževalna dela v nekaterih njenih objektih. Trenutno zaključujejo obnavljanje samskega doma v Hrastniku, v katerem bodo uredili 15 stanovanj za trg. V kratkem pa bo vseljivih tudi 13 stanovanj, ki jih končujejo v samskem domu v lasti Domexa. Trenutno je njihov največji objekt proizvodna dvorana trboveljskega PAK 4 v obrtni coni v Kisovcu. Pred kratkim pa so dokončali počitniški dom v Portorožu, katerega investitor je bil hrastniški Sinet. Letošnji največji izziv jim predstavlja poslovno-stanovanjski objekt na Logu, ki ga ocenjujejo na 800 milijonov tolarjev. Objekt se bo raztezal na 3800 m2, imel bo 34 podzemnih garažnih prostorov in 36 zunanjih parkirišč, štiri poslovne prostore in 24 stanovanj. IRH SANOLABOR ODPRL NOVO PRODAJALNO Sanolabor, podjetje z medicinskimi in podobnimi pripomočki, je sredi junija odprlo novo prodajalno na Trgu revolucije v Trbovljah. Prodajalno so odprli v odkupljenih bivših restavracijskih prostorih hotela Rudar, ki so ga sedaj v zgornjem delu namenili za stanovanja. Nekateri se temu koraku Sanolabora čudijo, ker njihove prodajne artikle že dolga leta prodajajo Zasavske lekarne in sicer v dveh lekarnah v Trbovljah pa tudi v lekarnah v Hrastniku in v Zagorju. tL BOUTICIUE FENOMEN NA NOVI LOKACIJI Letos 20. junija so lastniki omenjenega lokala preselili trgovino z Ulice talcev na Cesto zmage, v Žabkarjevo hišo poleg Deloze. Pričakujejo vas v velikih svetlih prostorih s ponudbo ženske garderobe od številk 36 do 54 . Pripravil In slikal MM ZNANE OCENE UREJENOSTI KRAJEV TER PODJETIJ IN ŠOL Pri Gospodarski zbornici Slovenije-območna zbornica Zasavje so nam posredovali poročilo regijske tekmovalne komisije o izvedenem ocenjevanju podjetij v projektu "Urejeno delovno okolje - 2001". V skupini malih podjetij je najboljši rezultat doseglo podjetje Kamnoseštvo Šergan Hrastnik, v skupini srednja in velika podjetja pa sta si prvo mesto razdelila podjetji Svea Zagorje in Piramida Zagorje, medtem ko je tretje mesto zasedlo podletje Avtohiša Malgaj iz Trbovelj. Omenjena podjetja so tudi predlagana za tekmovanje v državnem okviru. Ravno tako so nam posredovali poročilo regijske tekmovalne komisije o izvedenem tekmovanju v projektu "Moja dežela - lepa in gostoljubna" za področje občin Radeče, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Litija. V kategoriji malih mest so bile v konkurenci edinole Radeče, pri srednih mestih je največ točk dosegel Hrastnik, sledijo Zagorje, Trbovlje in Litija. V kategoriji drugi kraji je najboljši rezultat dosegel Dol pri Hrastniku, sledijo mlinše, Vrhovo, Šmartno pri Litiji in Jagnjenica. V kategoriji izletniški kraji je bila Slivna edina v konkurenci, prav tako Izlake v kategoriji turističnih krajev. V kategoriji hribovskih krajev so prve Čeče, sledijo kovk, Golče, Čemšenik in Svibno, v kategoriji osnovne šole je zmagala OŠ Vitka Pavliča Hrastnik pred OŠ Litija, v kategoriji srednje šole pa je bila edina v konkurenci Gimnazija Litija, komisija je tako v nadaljnje ocenjevanje na državnem nivoju predlagala Radeče, Hrastnik, Dol pri Hrastniku, Čeče, Slivno in Izlake ter OŠ Vitka Pavliča iz Hrastnika in Gimnazijo V Litija. RM. HRASTNIKU NADALJUJEJO S POSODABLJANJEM CEST V Hrastniku tudi v letošnjem letu nemanjajo urejanju cest veliko pozornosti. Tako bodo v Turju začeli v teh dneh asfaltirali cesto v naselju Trate, ki meri 120 metrov, v KS Prapretno pa bodo nadaljevali z odcepom Vovčko. Prva bo vredna 2,9 mio SIT, druga pa 3,5 mio SIT. Izvajalec bo GD Hrastnik. Letos bodo razširili tudi cestišče iz središča Hrastnika proti Sijaju, ker so v preteklem mesecu porušili stanovanjsko hišo na Poti Vitka Pavliča 4 pod občinsko stavbo. To je v skladu z ureditvenim načrtom in bodo okolico uredili tudi hurtikulturno. V naselju Podkraj so začeli graditi avtobusno postajališča ob glavni cesti B-2 Hrastnik-Trbovlje, kar bo vredno okrog 8 mio SIT, izvajalec pa je Cestno podjetje Ljubljana. Poleg postajališča na levi strani ceste bodo zgradili tudi pločnik od avtobusne postaje do odseka proti ribiškemu domu, kjer je bila doslej hoja zelo nevarna, investitor projekta je občina Hrastnik, ki sredstva zagotavlja iz občinskega proračuna. Omenimo še ureditev cestne razsvetljave, ki bo gotova do srede junija. To je na pešpoti med KS proti ulici Montigny med Logom in Novim Logom. Dela so ocenili na 2,5 mio SIT. K urejanju prometnih poti spadajo tudi označbe na cestah in javnih površinah. Letos so zarisali parkirne prostore za invalide, kar je postoril samostojni podjetnik Drago Huš iz Prebolda in je veljalo 2,7 mio SIT. Obžagal je tudi drevje, parkovni vrtnar Bogo Biderman pa je uredil javne površine s cvetjem, ki pomenijo piko na i pri pomladnem urejanju hrastniške doline. Fanči Moljk "fl j j j P. Siiusij /ja rai/aa 'juhrnui d/ji Na TV-ekranu so že vnovič ponavljali reklame, a Tilen se jih še ni naveličal. In šele, ko so prek televizije, seveda, sporočili, da "v primeru dežja uporabite dežnik", je opazil, da zunaj dežuje. Verjetno je takšnih najstniških zgodb še nešteto oziroma tistih najstnikov, ki v času počitnic zares ne vedo, kaj bi zanimivega lahko počeli. Pravzaprav je poletje nasplošno čas, ko se zdi, da je prevroče za karkoli interesantnega, razen seveda, če si poleti lahko privoščiš križarjenje po morju. In mogoče gre še za kakšno neljubo zadevo, kajti skozi leto sc kar nekako pozabi na prijateljske stike, da se je potlej težko okorajžiti in pozvoniti ter prosti čas deliti še z drugimi, da je zabavneje. Nekaj idej, kako je lahko poletje prijetno, se je našlo tudi v zasavskih logih in gajih. MOBITEL REŠUJE SKRBI Le malo jih je, ki še nimajo mobitela. Drugim je že vsakdanja reč, da dnevno klepetajo s kolegi in prijatelji. Vendar je vedno Za hec poskrbijo razglednice, če pa še kaj domiselnega spišeš, je pa še bolj zabavno prijetnejše, kadar koga nanovo spoznaš ali nanovo pokličeš kakšnega "starega'' znanca. Ne zato, ker ima tisti kolega zanimivo klicno številko mobitela, recimo od ena do devet ali same petice in kar je takšnega, marveč zato, ker nimaš občutka, da sta si že vse povedala. In kako začeti takšen stik? Preprosto, gotovo se kdaj pozanimate o kino-sporedu, o tekočih koncertih ali si nabavite kakšno novo knjigo, no, in to je že prilika za srečanje. Skupen ogled filma, koncerta ali debata o knjigi, da kakšne zanimive hobije, izlete ali nakupovanja niti ne omenjamo. Vendar je prvi korak vsekakor: pozanimajte se za njeno ali njegovo številko mobitela. Predvsem pa ne kolebajte, če se splača ali ne. POLETJE ALI KDAJ SE PRIČNEJO ZABAVE Šolarji kot tudi študentje in zaposleni želijo poleti malce 'izpreči' iz vsakdanjih obveznosti, se razgledati po zabavah, pohajati po planinah ali spoznavati nove dežele. Toda mnogo je odvisno tudi od finančnih sredstev. Če teh ni na pretek, se zdi, da tudi zanimivost poide. Toda saj vendarle sleherni, ko pride s potovanja po daljnih deželah in krajih, ugotovi, da je povsod lepo, a doma je najlepše. Ne preostane vam torej drugega, kot da se pozanimate, v kateri restavraciji so se odločili ponuditi morske specialitete, kje je kakšno novo gostišče in če drugega ne, bodo pripravili vsaj okusne sadne kupe. Gotovo je to družabnejši način, kot južne sadeže iskati na tržnici in potlej v vsej zmedi še pozabiti na smetano, ki naj bi izdatno krasila vaš izdelek. Raznih koncertov je tudi poleti zadosti Tvegajte nekaj in drugič bo tvegal kdo drug, tudi takšna druženja so zabavna in nemalokrat se ravno takrat kaj zanimivega dogaja tudi v diskotekah ali se najde družba, da sc lahko končno povzpnete na Triglav. VSAK JE SVOJE SREČE SLIKAR? Marsikdo se v svojih življenjskih zgodah sprašuje o sreči. Nemara tudi o tem, zakaj so nekateri ljudje zadovoljni že z malenkostmi. Ali da vsaj zmeraj najdejo zadeve, ki so jim v zadovoljstvo in veselje. Ženske se ponavadi 'zasekirajo' zaradi odvečnih kilogramov in pri tem tudi moški včasih ne skrivajo nezadovoljstva. In k temu pripomore vizija. Tako vsaj rečejo nekateri. Ob spremljanju raznih tekmovanj za izbor miss se gotovo tudi kritizira. Vendarle si z vizijo lahko postavite uspešen cilj za vaše nezadovoljstvo s kilažo. Kupite si torej 'top in pajkice', kakršne so na tekmovanju nosile najlepše, ki so se potegovale za missice, potlej pa z vsakodnevno telovadbo in z veliko sadja in zelenjave premagujte odvečne kilograme. Zavoljo stroška, ki ste ga imeli z nakupom, vam gotovo ne bo vseeno, če tehtnica po štirinajstih dneh ne bo pokazala vsaj pet kilogramov manj in potem gotovo ne boste več nezadovoljni. NA BAZENU NISI SAM V Zasavju si je kopanje na bazenih ob lepih toplih sončnih dneh mogoče privoščiti v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in na Izlakah. Cene se morda zdijo zasoljene, med tednom bodo morali odrasli odšteti približno po 800,00 in otroci po 700,00 tolarjev, ob vikendih pa celodnevno kopanje na bazenu odrasle stane 1000,00 in otroke 800,00 tolarjev. Kajpak pa je tudi to eden od načinov za pridobivanje zagorelosti, čeravno za sonce še vedno velja, da bolj speče, kot bi se nadejali. Zato gredoč na bazen ne pozabite na zaščitne kreme za sončenje, kar naj bi bilo tudi pomembnejše od tega, ali imate slučajno moderne kopalke. In ker si je druženje na bazenu težko predstavljati, brez da bi s kom izmenjali kakšno mnenje, se kar korajžno povabite v družbo | vam všečnih ljudi. Na bazen si kvečjemu vzemite k a k š n e I modne ali športne revije, s sabo pa imejte tudi zalogajček smeha, saj debate na bazenu gotovo ne potekajo v stilu, kdo ima bolj prav. Poletna živahnost pa je vsakomur dosegljiva. Zbrala: RR. "Zadovoljen si, ko se odpraviš po trgovinah in najdeš obleko, ki ti je všeč in po ugodni ceni," pravijo. n.Tnn FESTIVAL UPORA Slovenija je pred kratkim gostila ameriško ruski vrh in njihova predsednika, Busha in Putina, ki sta potem na Brdu razpravljala o usodi Tivoliju zbrala pisana množica protestnikov. Cirka 2500 ljudi, različnih verskih, ideoloških in spolnih usmeritev, družbenih sveta in njihovih prebivalcev. V znak protesta je UZI med drugim organiziral tudi demonstracije pod naslovom "festival upora". Demonstracije so bile s strani oblastnikov seveda skrajno nezaželene, tako da dovoljenja zanje seveda ni bilo. Kljub temu pa se je v razredov, priseljencev, starih in mladih. V Ljubljano sta bila namenjena tudi dva avtobusa protestnikov iz sosednje Italije, ki pajih naši cariniki, po direktivi iz vrha niso spustili čez mejo. So pa namesto tega pretepli tri italjanske državljane z avtobusa! Tako kot so bile za nekatere zaprte meje, so zaprli tudi zračni prostor, razen za oba predsednikova letala in seveda za dva helikopterja, ki sta neprestano krožila nad protestniki in zganjala psihološko represijo. Vse skupaj seje zares začelo ob 16.00, ko je množica krenila iz pred Tivolija, po Celovški ulici in naprej pod rusko ambasado, kjer so nekateri plesali, drugi prebirali poezijo, tretji vzklikali proti globalizacijska gesla... Čez čas pa seje množica mirno odpravila proti Metelkovi, edinemu prostoru v Sloveniji, namenjenem neinstitucionalni kulturi in umetnosti (pa še tega hočejo oblastniki izbrisati do ruske ambasade. Povorko je spremljal tudi kombi z agregatom, ki je napajal ozvočenje iz katerega so odmevali glasovi revolucije. Ko se je množica ustavila pred rusko ambasado so tik za njo, že stale barikade, policijski oklepniki, posebne enote policije (ki so si morale nekaj opreme sposoditi pri Hrvatih) in četa policistov na konjih, ki so demonstrantom preprečili miren pohod do Ameriške ambasade, kjer so pred njimi protestirali že Greenpeace-ovi aktivisti, ki so hoteli v znak protesta simbolično ukrasti Ameriško zastavo. Zato so sc protesti nadaljevali kar iz zemljevida). Seveda ob prisotnosti 2000 policistov, ki res niso bili potrebni. Vsaj v tolikšnem številu ne, saj so protesti potekali povsem mimo in brez izgredov. In še proti čemu so bile demonstracije usmerjene: proti patriarhatu in matriarhatu, proti ncoliberalnemu kapitalizmu in nadaljnjemu pehanju večine sveta v konflikte in revščino. Za svet brez meja in univerzalno državljanstvo, za dostojanstvo dela, pravico do lenobe in osvoboditev od plenilskega kapitala, proti imperialističnim vojaškim zvezam, za osvobajanje prostorov-bivanja, dela, ustvaijanja... m@tej KUD KNAP - LUTKOVNA IGRA IN UZI! KAPITA-LA, V delavskem domu Zagorje je tokrat KUD KNAP organiziral lutkovno igro za otroke od 4 do 15 let. Igra se je imenovala Zmešnjava v pravljični deželi. Nastopile pa so absolventke vzgojiteljske fakultete, ki so z isto igro med drugim nastopile tudi na Dunaju. Obiskovalcev se ni ravno trlo pa vendar je bilo vzdušje vseeno več kot prijetno! Po igri v delavskem domu se je karavana knapoucev počasi premaknila na novo lokacijo. V "vašhau" zagorskega rudnika, kjer smo še enkrat lahko videli bodoče vzgojiteljice z igro Rdeča kapica & company, seveda prirejeno za nekoliko starejše občinstvo. Za igro so sledili performansi, improvizacije z sodi in aktivisti UZI-ja (urad za intervencije) oziroma GLOBALE. Slednji so zbranim prikazali globalizacijo kapitala, ki vedno hitreje zajema tudi Slovenijo in njene črne plati, katerih v naših medijih seveda ne kažejo kaj preveč radi (povečevanje razlik med bogatimi in revnimi, uničevanje narave v imenu gospoda monopo-lizacija...). Sledila pa je debata o anti globalizacijskig gibanjih, kontra-kulturi, o srečanu znanih svetovnih lutkajev Busha in Putina in ostalem. Po debati pa se je dogajanje v "vašhavu" tudi počasi zaključilo:) Naslednje akcije KUD-a KNAP sledijo na festivalu mladih, ki se mu bo drugače reklo tudi KARBIDUKA - SE YA! KUD KNAP ZA DIREKTNE AKCIJE IN REVOLUCIJO DANAŠNJEGA DNE QH0 JijJjJjjJ' i']i_i Poleti se je možno nagledati živopisanih barv, saj so vrtovi, cvetlične grede po krajih, kot tudi okenske police, okrašene s pisano paleto raznobarvnega cvetja. Ni važno, koliko cvetja poznaš ali kakšnih barv mora biti, da te navduši, saj za vsako priložnost lahko najdeš in izbereš tudi cvetje. Toda kljub barviti pestrosti, se za razne poletne šopke le redkokdaj reče, da so kičasti. Pri oblačilih pa so včasih kriteriji kar malce neprijetni, češ, da pisana raznobarvnost videza ne popestri, temveč deluje kičasto. Hja, kič. Namesto kič nekateri rečejo tudi: zmazek, ker naj bi kičasto lišpanje z oblačili vred delovalo precej neokusno. Ampak glede na to, kakšne muke so včasih prestajali, da bi lahko z dopadljivostjo nosili moderna oblačila, so očitno zdajci bolj všečne pastelne barve in elegantna zunanjost. Seveda se je še zmerom lažje lišpati kot hujšati in enostavneje seje obleči v dolga in ohlapna, kot pa v kratka in oprijeta oblačila. Za zdajšnjo modo pa še vedno velja, da nič ohlapnega in predolgega ni moderno in zatorej so čevlji, kot tudi morebitne zanke na hlačnih nogavicah, še kako vidni. In kolikor se boste med poletjem ubadali z oblačenjem, ga le skušajte popestriti, četudi se bo sprva zdelo, da deluje kičasto. O tem, če imajo radi kič, pa so podebatirali tudi nekateri anketiranci. Besedilo In sliko: Petro Radovič Alenka Nemet, prometni tehnik, iz Trbovelj: "Kič mi ni všeč. Kič - to pomeni, da se v urejanju stremi po nenaravnosti. In kadar je v igri "preveč kemije", mi zadeve niso všeč. Malo lišpanja je očem prijetno, preveč lišpa pa naredi zunanji videz izumetničen." Peter Kirič, dijak, iz Trbovelj: "Kič mi ni všeč, ker je v oblačilih kombinirano preveč različnih barv in tudi preveč masiven stil se mi zdi. V modi in v oblačenju mi je bolj všeč enostavnost, izumetničenosti pa ne maram." Mateja Borštnar, študentka, iz Trbovelj: "Kič mi ni všeč, ker je dolgočasen in ker to ni moj stil oblačenja. Kič je zame pretiravanje v oblačenju in z nakitom. Tudi preveč čipkaste obleke so kičaste. Če so čipke za dekoracijo, je v redu, sicer pa delujejo kičasto. Kič me spominja na baročni stil oblačenja, saj se zdi razkošen." Elvis Merdanovič, brezposeln, iz Trbovelj: "Kič je povsem nezanimiv stil oblačenja, kjer prevladuje kombiniranje oblačil z roza in drugimi kričečimi barvami ter z veliko nakita. Rajši pogledam ljudi, ki se znajo urediti preprosto in s čim manj kemičnimi dodatki, vsaj kar zadeva frizuro in ličenje." Joža Anželj, upokojenka, iz Trbovelj: "Mislim, da kič pri stoji le mladim, da so zanimivi na pogled. Kič je precej nevsakdanji stil oblačenja. Sicer pa si mora sleherni urejanje prirediti na tak način, da je zadovoljen in da gre malce tudi v korak z modo." Urša Filač, študentka, iz Trbovelj: "Kič mi ni všeč. ker se mi zdi neokusen, preveč pisan in nališpan. Rajši imam bolj športna, moderna in mladostna oblačila." Gregor Valentinčič, dijak, iz Zagorja: "Pri oblačenju in glasbi sem navdušen nad raperji. Kadar kupujem oblačila, se ravnam zgolj po okusu. In pri tem se ne oziram, ali so stvari všeč tudi drugim." Berta Benko, upokojenka, iz Zagorja: "Kič? V zadnjem času se mi zdi, da je v modi veliko kiča, kar pa mi ni zmerom všeč. Mogoče imam rajši klasične obleke in mi oblačila, ki so kričečih barv, niso pretirano všeč." Jože Fornazarič, strojni delovodja, iz Litije: "Kič je zame stil oblačenja, ki je precej izumetničen. Morda se kičasto oblačijo ljudje, ki mislijo, da niso lepi, pa se potlej toliko nališpajo in skombinirajo takšna oblačila, da potlej z načinom oblačenja vzbujajo pozornost." 3 mi^n Igor Goste RODE IN TITO ALI DAN IN NOČ Včasih, ko prebiram in slišim od nekaterih razne podle, nizkotne, prostaške o slovenskem nadškofu dr.Francetu Rodetu in tudi o vernikih, na drugi strani pa taisti na vse pretege hvalijo pokojnega tovariša Tita, si ne morem kaj, da se ne začudim. Kako lahko nekoga, ki ni storil nikakršnega zločina in ki si ni rok mazal s krvjo, tako sistematično kritizirajo, medtem pa drugega, kije imel dokazljivo s krvjo zamazane roke, kujejo v zvezde? Alije nadškof Rode kriv za kakšen umor? Gaje povzročil? Ali je mogoče v zapor strpal kakšnega nedolžnega sodržavljana oziroma sodeloval pri tem? Je morda vernim pri sveti maši ali ob drugih priložnostih rekel, da naj ubijajo, vohunijo, zaslišujejo, ovajajo, da naj prezirajo drugače misleče? Je bil morda pred demokratičnimi sodišči kdaj obsojen za radi nečloveških dejanj, za zločin, kriminal? Od kod potem takšno sprevrženo mnenje o njem? Ali mogoče zato, ker veruje v Boga, ker želi, da Boga v sebi najdejo tudi drugi? Ali zato, ker nasprotuje splavu, ali ker odkrito pove, kaj misli? Na drugi strani pa slišimo in prebiramo (v zadnjem času še predvsem) prave hvalospeve namenjene pokojnemu diktatorju Josipu Brozu Titu. Mar zato, ker za časa vladanja ni dopustil drugače mislečim, da bi to na glas povedali? Če so, adijo svoboda, tudi življenje! Ker je preganjal duhovnike in verne? Ker (si) je dovolil, daje nepretrgoma vladal 3 in pol desetletja? Mar ni bilo z njegovo privolitvijo ali vedenjem po končani drugi svetovni vojni zverinsko pobitih na desettisoče ujetih domobrancev, vojnih ujetnikov in drugih? Tudi v Hrastniških jamah jih nekaj leži. Nekateri so si morali pred smrtjo celo sami skopati jamo. Ali sije slavo zaslužil, ker otroci pobitih še zdaj ne vedo, kje so grobovi njihovih očetov, mam, dedov? Mar ni bilo z njegovo privolitvijo na smrt in dolge zaporne kazni obsojenih mnogo intelektualcev, partizanov, partijskih kolegov, kmetov, ki so bili obsojeni na montiranih procesih? Brez možnosti obrambe. Ali niso mnogi po nedolžnem doživljali pravo giljotino po kaznilnicah Golega otoka. Sv. Grgurja, pa v Stari Gradiški, Bileči? In mnogi v Teharjih in slovenskih samicah. Kjer so bili razčlovečeni, telesno in duševno. Mnogi huje kot v nemških taboriščih ali Stalinovih gulagah. Boste rekli, da ni vedel za te pomore? Priče, ki so to doživele in to popisale v knjigah so prepričane in imajo dokaze, da seje vse opisano zgodili prav z njegovo voljo in s pomočjo njegovih podanikov (Kardelj, M.Ribičič, Tomšič, Rankovič). Mar niso bili kmetje, pa tovarnarji po 2. vojni nasilno razlastninjeni? Ne, on je bil dober človek, drugi so krivi, se velikokrat še danes sliši. Nekateri celo menijo, da je bilo premalo pobitih!!!??? Prepričan sem, daje že en državljan, ki je po nedolžnem obsojen, kaj šele, da mu je odvzeta prostost ali daje umorjen, zadosten razlog, da sc njegovemu krvniku sodi. Ali mogoče veste, da bi bil kdo izmed teh partijskih krvnikov kdaj za svoja zločinska dejanja, ki so se dogajala za časa Tita, obsojen? Jaz ne vem. Vem pa, da v Haagu sodijo hrvaškim, srbskim in drugim zločincem iz zadnje Jugo vojne. In prav je tako. Za konec. Veliko lahko izvemo, če le hočemo, o Titovi (ne)človečnosti, če preberemo kakšno od knjig, kjer priče opisujejo »življenje« na Golem otoku, Sv.Grgurju (knjige od Jezerška, Hrasta, Žilevskega), pa knjigo o trpljenju v Teharjih Marijan Tršarja Dotik smrti ali knjigo Igorja Torkarja Umiranje na obroke. Mučen in razčlovečenje bil v slovenskih zaporih, kjer je »živel« dolga leta tudi dr.Jože Pučnik, ali pa kakšno pričanje ljudi, ki so se rešili iz brezna. Jaz sem vse te knjige prebral in tudi tiste o Stalinovih zaporih pa o nacističnih taboriščih. In bi kar verjel pričam, daje hudo, če te trpinčijo tuji rablji, da pa je še bolj hudo, če te domači. Le ti pa so bili Titovi uslužbenci, podrepniki, ovaduhi, udbovci. In nekateri od teh domačih rabljev še živijo. Še celo visoke pokojnine prejemajo. Pavla Zadobovšek: SREČNO, DOLINE BREZ “ČRNEGA ZLATA" Dokumentarec Adijo knapi mi je obudil toliko spominov na čas, ki sem ga doživljala kot knapovska hči, da moram dati nekaj iz sebe. Misli se mi vrtijo okrog najtežavnejšega dela pod zemljo in knapovski solidarnosti, ki seje kalila na odkopih "črnega zlata" in demonstrirala pri vseh stavkah. Leta 1950 sem bila v jami na relaciji Terezija rov-Agnez. Zato so me najbolj impresionirale sekvence in spremljajoče besede o odhodu rudarjev v jamo, priprave odkopov, kjer prežijo nepredvidljive nevarnosti in posledice strahu, ki se različno odražajo tudi v njihovem zdravstvenem stanju in obnašanju v prostem času. Po mojem ogledu jame mi je oče - strelni mojster - rekel približno takole: "... Sedaj si videla, da knapi krvavo zaslužijo več kot ti, ki učiš otroke v toplem in suhem razredu, tebi se ni treba plaziti po trebuhu, kakor se morajo knapi na določenih mestih..." Razmela sem ga! Dokumentarca Adijo knapi naj bi si ogledali vsi državljani, predvsem pa politiki, ki odločajo o preživetju Zasavčanov po zaprtju rudnikov Trbovlje-Hrastnik. Zainteresirani gledalec bo spoznal 200-letno zgodovino spreminjanja zelenih dolin v "črne" in globok pomen pozdrava "Srečno", ki nam bo še dolgo solindarnostna želja sosedu, če tudi ne bo odhajal v črno luknjo. Že pred Il.svetovno vojno smo dobili ime "Rdeči revirji", ker so knapi stavkali zaradi nizkih mezd in nemogočih stanovanjskih razmerah, npr. po štiri družine so kuhale v eni kuhinji na Dober-ni. Lastniki rudnikov pa so si z dobičkom gradili palače v Trstu in v Ljubljani - Dukičeva palača, nemški okupator, ki mu je pomenil premog pomembno strateško surovino, si je pridobival naklonjenost rudarjev, med drugim tudi s "težkimi kartami" ob splošno racionalizirani prehrani. Tej mani pa so se prostovoljno odpovedali zavedni Zasavčani, že borci prve Revirske čete v juliju 1941.leta. Izgon družinskih članov v koncentracijska taborišča od vseh, ki so odšli v partizane, je bil pojasnjen kot ukrep proti "upornim banditom", v resnici pa je bil dopolnitev program o genocidu nad Slovenci. kako so delali in živeli rudarji po končani vojni, vemo vsi, tudi najmlajša generacija. Spomnim naj le na spodbudne proglasitve "udarnikov-rudarjev", ki so tudi pripomogle z zadostitvi velikim potrebam po premogu razvijajoče industrije in nenazadnje ogrevanju bivalnih prostorov po vsej Sloveniji. Priznajmo, tudi izgled naših dolin se je iz leta v leto spreminjal na boljše in lepše! Razvoju posameznih dolin in standardu Zasavčanov so prispevale ter se ob premogovnikih razvijale tudi druge industrijske panoge: Steklarna, kemična tovarna. Cementarna, opekarna, Eta Izlake, Apnence, Svea itd. Zato pričakujem ob obravnavanju vseh ukrepov za zapiranje premogovnikov na nivoju vlade in Državnega zbora, solidarnostni odnos do vseh prebivalcev Zasavja, predvsem pa do tistih, ki so že danes "na čakanju". Verjemite, tudi zasavčani hočemo prispevati k napredki naše samostojne Republike Slovenije! Mm dfiCj Z',F. Z?. Zaselek Limbarje, ali tudi Limberk nad Trbovljami (ime izvira iz poganskega Ljubomirja/ Limarje, tudi Lubomerijah) o katerem bo tokrat tekla beseda, v zadnjem času ni poznan samo po tem, da njegove staroselce, zaradi premika rudniških apetitov raseljujejo ... Ne, ne. Zanimiv je tudi zaradi njegovih zapisov, ki segajo vse tja notri do l. 1542!! In ti nam govorijo, da so to staro, sprva popolnoma kmetsko naselje, tvorile kmetije štirih staroselskih kmetov: Dornika, Marina, Gregorja in Andreja ... njihove njive in travniki so se širili na obeh straneh zaselka. Največje, imenovane Dolge njive, so ležale južno, na dobrnski strani. Gozda je bilo neki toliko, da je limbarski svet obdajal na in od vseh strani. Nad Cajhnom so, na pobočju Poklona, štrlele iz gozda sila visoke skale, zaradi tega Turni imenovane. Na zahodni strani Limbarja je obilni gozd v napetem loku segal skoraj v dolino, do Vod. Na južni strani je stala gozdna proga, ki je prav tako, od Širokega na pobočju med Retjem in Pleskim, segala vse do poznejše glažute. Na severu pa je limbarški svet od Škrlovaca ločila gozdna proga, ki se je usmerjala navzol proti Trboveljščici in Selovcu. Med njima pa so ležali pašniki ... In mimo Topolovška je vodila glavna pot v dolino. Limberčani so imeli tudi vinograde, ne pa tudi skupne vinske kleti ... so že vedeli zakaj ... Prihodnje leto bo napolnilo točno 200 let, odkar sta Thonhauser in Holubar, prva potujoča rudarja, ki sta pri nas ,.uradno,, odkrila premog, ali ,,črno kameno zemljo,, kot so mu takrat rekli. Ravno na predelu, o katerem teče današnji zapis. In takrat se začne prvi umik staroselcev iz tega področja ... Limberčani so se rudniški podjetnosti ustavljali samo malo dalje kot Lakončani. Toda podlegli so rudniškim apetitom preje kot Dobrnčani ... Posebej pa je zanimiv še zaradi, danes že povsem opuščene lepe navade, za katero smo že mislili, da je v Trbovljah izumrla. Pa ne manjka dosti. Peka domačega kruha. In to v starih, krušnih, pečeh. Pa ne kakršnegakoli kruha. Temveč limberškega. Spoštovani, z največjim veseljem Vas vabim, da se nam na tem potovanju skozi čas pridružite! Naša gostitelja sta Lado, ki je celih 25 let delal kot mašinist* na gojdnškem drajeršohtu* in njegova žena Ana Plevnik. In z preselitvijo, če hočete, tudi starih šeg in običajev, bo spet umrlo še tistega nekaj, kar nas, trbovce, tako silno loči od ostalega sveta: trbovskost: Čakata, da ju po petdesetih letih življenja v Limberjah, zaradi nerazumljivih vzrokov, in to zdaj, v dobi zapiranja rudnika Trbovlje-Hrastnik, skupaj s celo kolonijo stanovalcev preselijo ... kam ... LIMBERŠKI KRUH Lado in Ana Plevnik. Gospa Ana, kaj vam pomeni peka kruha? Peka kruha mi pomeni veliko veselje, pa tudi navajena sem na to. Saj kruh pečem skozi celo življenje, že kot deklica, od svojega 12-ega leta. Takrat sem prvič sama spekla kruh. Testo je res naredila mama, spekla sem ga pa jaz. Dejala je samo: „ Anica, speci kruh - kuker* bo pa bo ...„ No, in od takrat naprej sem redno pekla kruh. Kot izgleda, ste vsi preživeli ta kruh ... Ha, ha vsi ... In dobro sem ga spekla. Bila pa sem, še to naj povem, tako drobna, da sem morala pručko* podstaviti, če sem hotela videti v peč. No in kasneje, ko sem postala gospodinja na svojem, sem pa kruh pekla že iz obveznosti do družine. In to mi je bilo vedno v največje veselje. Še danes ga spečem za posebne prilike, praznike, Veliko noč, Novo leto, in dam svojim po štruco, tudi potico spečem ... V krušni peči? V krušni peči, ja. Vse v njej spečem! In če ni skrivnost, Vas prosim g. Ana, ako bi našim bralcem zaupali recept za tako odličen kruh, kot ga spečete vi? Recept za Limberški kruh!! ... ja, ne vem, če je to ravno recept za limberški kruh ... Noja, verjetno seje recept za peko kruha v krušnih pečeh od kolonije do kolonije razlikoval? To pa. Naši otroci pravijo tako: Limberška mama - limberški kruh ... Ja, recept. Ali povem za kilo ali za deset kg? ... ha, ha, ha ... za kilo. Bo kar dovolj ... torej, ZA 1 HLEBEC LIMBERŠKEGA KRUHA POTREBUJEMO: 1 kg MOKE / BELE ALI ČRNE, 1 KOCKO KVASA, SOL in VODO ... T3T) rvv tinin Zakomplicirano, ni kaj ... In koliko časa ostane kruh svež, da je okusen za uživanje? Danes, kot vemo, večina industrijskega kruha nima prav dolge življcnskc dobe. Ali po enem dnevu „pade skup’,, ali se posuši, postane drobtinast’. Kako vse to prenaša limberški kruh? Ne, ne ... mi ga imamo tudi za dva do tri dni. In po tem času je še vedno dober, kot prvi dan. Potem pa spet novega spečem. Povejte Ana, prejle sem vas opazoval s kakšno ljubeznijo ste očistili in pripravljali krušno peč s srebotovinastim omelom, kako ste jo zakurila in čakala, da se prav razgreje, pa zopet očistila, posula z moko, in z loparjem vanjo naložila testnatc štruce ... kaj pa včasih, kako sc je krušna peč pripravljala za peko. Kakšen je bil ritual, glede na to, da je takrat v koloniji živelo veliko več družin kot danes? Ja, navada j e bila, da so se za peko kruha obešali lističi. Na njih je gospodinja napisala, kateri dan bo pekla in katero uro. In smo se zvrstile kar po vrsti. Vsaki dve uri. Sploh pa za praznike. Takrat smo vse pekle. Lističe smo obešale že teden prej, če smo hotele priti na vrsto takrat, kot smo ravno želele. In tako seje peka leta in leta vrstila Zadnja še delujoča krušna peč v Trbovljah.,. Dišalo pa je, ne? O, to pa to. Dišalo pa je ... Še sedaj govorijo, daje dišalo dol po koloniji. Sploh kadar seje pekla potica... In kaj vam pomeni danes to, da lahko še vedno doma spečete svoj kruh? Veselje. Veliko veselje, da lahko dam otrokom. To imam v sebi. In rada to delam ... Ni obremenjujoče? Ne! Sploh ne. Zjutraj zgodaj vstanem in vse okli peke in gospodinjskih stvari poštimam*. je tukaj živelo veliko družin in otrok. Kakšne so bile navade na hofi*, je moral biti red? O, ta pa. In še nekaj lahko povem. Včasih so bili ljudje dosti bolj skupni, bolj so držali skupaj in večje bilo solidarnosti. Bilo je dosti tega. Smo pa ženske tudi same šrangale*, kadar seje kdo ženil, o ja. Smo kar mizo prinesle na hof1, pa smo šrangale*. In smo kakšen dinar dobile ... pa nismo šrangale zaradi denarja! O ne! ...ja,običaj ... ... ja, zaradi običaja. Je še živela Minka Brinarjeva, ne, in ostali sosedi, in smo šli zvečer v vrt, pa smo kaj spekli in smo se prav „lušn ‘mel*„. In potico sem jim spekla. Metovko. Pa kruha ...ja tako je bilo včasih. Ja, danes pa marsikoga od sosedov že dolgo ni več ... Pa še to naj povem. Enkrat sem jim, tako za hec, skuhala fižola, grila*, za 1. maj. So šli v vrt in so se tako smejali, da niso mogli sami sebi verjet’. Saj veste, kakšen fižol je to? Tisti, ta debel... pa zobotrebce sem jim dala poleg ... ja, saj... Ne morem verjeti, da ne bom več med temi. Kaj pa, kadar je le prišlo do štrajta*? Ni prišlo do tega. Veste, vam čisto po pravici povem, prej, ko so bili še „ta star,, Ančka Beravseva, ta je bila vsem kot mama, smo se zmeraj zastopl*, potem je bil Hren, starejši sosed, no, tudi z njim smo se razumeli, o ja, pa s Krajškovim, pa s Podlogarjem, enkraten, Kočarji ... mi se nismo nikoli kregal*. Tukaj so živeli ljudje brez vsakih medsebojnih problemov. Kar pomnim se nismo z nikomer v jezi okoli mize lovili ... Kako pa potem gledate na to, da bo Rudnik zdaj vašo kolonijo podrl, ljudi pa razselil? (molk) ... ja, to je pa zelo ... to je pa zelo boleče. Tega pa sploh ne moremo razumeti, ne verjeti, da bova morala z možem oditi. Da bova morala oditi iz kolonije. Saj smo, tukaj, vendar celo življenje. Od 1950 leta, ko smo prišli v Limberk. Kaj pa navade v tej limberški koloniji? Glede na to, da Obred, ki se ne da več videti... ■r. U F. 7,F. Pa so vam povedali, zakaj bodo Limberk podrli in ljudi razselili? Ja, no ... zaradi premoga, ne. Da gaje baje tukaj še dosti in da ga bodo še naprej kopali. Poklicali so nas na občino in tam so nam to tudi povedali. Da je edino na Limberku še premog, in tega, da morajo še pozajbrat*. Potem pa, da bo tako ali tako vse skupaj šlo not’ ... Tako na stara leta človeku ostaja le bolečina ... ... ja, res ... celo življenje človek takole pošteno živi, potem ... edino veselje mi je, da grem na vrt, da sem na soncu, da imam svoje rože ... In kam vas bodo selili? Ja, kakor se bo kdo sam odločil. Midva z možem zaenkrat še ne razmišljava o tem. Vse se odvija tako na hitro. Spoh ne moreva doumeti... Zaenkrat sploh ne tuhtama* ... daje to res ... in da se bova morala odločati o selitvi ... nekam. V dolino ... Vam ni do tega? Ne! do konca ne bova vložila vloge ... kar bo, pa bo ... Pri sosedovih sem videl že prazno stanovanjc ... zabita vrata, okna - z deskami... Ja, pa kako grdo so to naredili. Tudi drugi so se selili. Pa so stanovanja lepo zaklenili. In šli. To stanovanje pa ... menda se bojijo, da se bi kdo na silo noter vselil... ja, nikoli več ne bo, kot je nekoč bilo ... Tukaj poštar že dolgo ne zvoni več... Vaju čisto razumem. Predstavljajte si, dragi bralci, da vam nekdo sedajle reče, selili te bomo meniničtebinič, odseli sc. Čak’ mar, kdo pa si ti ... Ja, to se tudi mi sprašujemo. Kdo je tisti, ki je to pošinu* in kdo ima tako moč. Ne bom povedala, kaj si mislim ... Ja, verjetno oba enako misliva ... povejte mi no Ana, koliko ljudi je približno do sedaj že razseljenih? Veliko nas. Skoraj polovica. Res pa je, da je bilo zadnje čase veliko novih priseljencev. Oni so radi šli. Njim je bilo vseeno. In verjetno so dobili tudi boljša stanovanja. Ali vsaj stanovanja po svoji meri. No, za razliko od njih pa bi mi ta stari radi šli gor, na Gabrsk’* ... ja, iz Limberka. Ne pa iz doline ... ali kod drugot... In tako se zaključuje, visoko gori na obronkih trboveljske doline še ena od premnogih usod. Šla bo v pozabo, kot že toliko drugih. Brez slabe vesti za to odgovornih. Pa temu res mora biti tako? Res ne obstaja druga pot, ljudem bolj prijazna, humana? Je tistih nekaj ton premoga res tako ekonomsko pomembnih, da prekrijejo življcnsko usodo Ljudi? Mogoče je bilo to pomembno za časa Maurerja*, danes pa ziher* ne več. Slovarček: Mašin ist na gojdnškem drajeršohtu: strojnik na izvoznem jašku Gvida, tudi jašek #3, Kuker: kakor. Pručka: manjša otroška klopca, Poštimati: urediti, Uof: dvorišče, Šrangati: običaj ob porokah, pobirati denar za odkup neveste, Lušn ‘mel: lepo, zadovoljno se imeti, Gril: orchovec, tudi laški fižol velikih zm, Zastopiti: razumeti (se), Kregati: spreti se, prepirati se, Pozajbrati: pobrati, Tuhtati: razmišljati (o nečem), Pošinu: spomniti se, Gabrsk’: Gabersko, kraj trboveljskega pokopališča... Maurer Franc: Prvi lastnik dnevnega kopa na Lakonci, Doberni in Limberku, Ziher: sigurno... ti a nliialvTi PREDOVNIKOVI Z DOLA ZBIRAJO STARINE Predovnikova stanovanjska hiša leži pod dolsko vzpetino Javorje, priljubljeno razgledno in sprehajalno točko Dolanov. Lahko bi tudi rekli, da so Prcdovnikovi doma v centru Dola. Od cerkve sv. Jakoba oziroma glavne ceste jih ločile nekaj metrov. Od lanskega leta jih s središčem vasi povezuje lepa asfaltna pot, zato se pred njihovo hišo zaustavi še več ljudi. Pa ne samo ekonomije, sicer pa rad potuje, saj je odšel že skoraj vse kontinente sveta. »Z zbiranjem starin sta navdušila tudi naju z bratom Anžetom,« nadaljuje zgovorni Mitja. »Tako imamo na travniku razstavljene večje predmete, v kozolčku ob hiši, kije pokrit s slamo, pa najdemo manjše stvari. Izpod ostrešja se bohoti lesen okrasen detajl, ki smo ga dobili takrat, ko so podirali Birtičevo hišo Imajo tudi majhen, lesen voziček, s katerim so včasih kmetje prevažali mleko. Mitja še pove, da ljudje z veseljem pogledajo razstavljene predmete. Prvič bolj od daleč, potem pa prosijo za natančen ogled in razlago. Tudi fografirajo. In kje so vse to dobili? Največ na bližnjih kmetijah, čeprav je že precej uničenega ali pobranega. Prinašajojim tudi posamezniki, češ vi boste to lepo obnovili in Mitja je vesel tudi obiskov svojih sošolk zaradi svečarstva, s katerim se Prcdovnikovi ukvarjajo že več kot deset let. Pogled pritegnejo razstavljeni predmeti, ki so jim namenili prostor na lepo negovanem travniku. Velika stara preša, plug za oranje, lojtmik, mlinski kamni,... »Mama in oče sta se že od nekdaj zanimala za starine,« pripoveduje sin Mitja, ki je magister Panoramski pogled no domačo forma vivo, kot ji pravijo v Hrastniku...« Kozolec skriva še več komatov za volovsko vprego, različne ribežne za zelje, loparje za kruh, grablje za česanje lana, trlice, stolček s kladivom za klepanje kos, stare ročne žage in ročni vrtalni stroj, likalnike za oglje, brento, leseno smetišnico, karbidovko, da o pletenih •košarah in ostalih malenkostih ne govorimo... Ob kozolčku pred hišo imajo Predovnikov! tudi manjši ribnik ohranili. »Ne zavedamo se dovolj, kakšno bogastvo in lepoto imamo. Tudi tržiti še ne znamo. Po svetu znajo to veliko bolje...,« še doda. No, Prcdovnikovi družini z Dola želimo, da bi svojo zbirko starih predmetov še obogatili. In se vključili v turistično ponudbo kraja, ki se odpira z drobnimi koraki. FanZI Moljk Dobili so sladoled Čeprav bi pravljice lahko sešteli: vsak zadnji četrtek v mesecu so namreč skozi vse šolsko leto zvedeli po tri ali štiri nove pravljice, so druženje zaključili kar s sladoledom. Preštevali so le prijatelje in prijateljice, s katerimi so se nanovo spoznali in stkali prisrčne kontakte. Poleg pravljic so seveda v Knjižnici Zagorje tudi risali in se pogovarjali, v četrtek, 21. junija pa so lahko narisali slikico po želji. Kot je povedala knjižničarka Romana Bizjak, bodo septembra spet na sporedu ure pravljic. saj imajo otroci zanje zanimanje. "Zelo zadovoljna sem z udeležbo predšolskih in šolskih otrok," je dejala Romana Bizjak, "na urah pravljic je vedno prijetno, otroci tudi rišejo, se spoznavajo med sabo, druženje je zanimivo in prisrčno." Tokrat jih je povsem navdušila pravljica o zajčku in zvitorepki lisici, narisali pa so telebajske, ker tovrstne risanke radi gledajo. Za počitnice pa so Tin, Nika, Žan, Matic, Anja in Katja povedali, da gredo na morje, nekateri pa komaj čakajo, da bodo lahko imeli več časa za druženje s prijatelji in za planinarjenje. J. j j P. ,i ^ n C* ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVI NAVADNI DIMNIK Ljudska imena za to zel, grenkega okusa, so še: lažnica, rukulja, svinck ipd. Rastlina zraste do 70 cm visoko. Pokončno steblo in pecljati listi so nekoliko vijoličasti. Ima pokončne, koničaste in k steblu prižete plodove, ki poženejo iz majhnih rumenih cvetov. Vsa rastlina s cvetom vred je podobna njivski redkvi. Cveti od maja do jeseni. Zel nabiramo, ko cveti in je ne odrežemo povsem pri tleh. Najučinkovitejša snov je eterično olje, ki deluje podobno kot naprstec, ki smo ga že opisali (torej deluje lahno na srce). Dihnik je bil nekoč zelo cenjena rastlina za bolezni grla in pljuč. Včasih so pevci pred nastopom popili skodelico čaja iz dihnika. Za lepši glas. Še danes se dihnik v ljudskem zdravilstvu uporablja in ceni za zdravljenje kataijev dihalnih organov, posebno pri vnetju grla, pri hripavosti, izgubi glasu, pri bolečinah v grlu in prsih, kašlju, bronhialni astmi, zasluzenju pljuč, blaži pa tudi krče in pomirja. Dihnik je priporočljiv tudi pri zlatenici, katarju mehurja, ledvičnih kamnih in skorbutu. IZOP Ljudska imena so: ižep. ožep, sipan, velenduh idr. Je polgnn s poševnimi in pokončnimi poganjki, ki zraste do 70 cm visoko. Listi so goli, suličasti, celorobi in na koncu nekoliko zavihani. Na obeh straneh lista so oljne žile. Ima živo modre, rožnate ali bele cvetove. Rastlina ima zmleta prijeten vonj po balzanu. Zdravilni deli rastline so listi in cvetovi, kijih nabiram,o julija in avgusta. Izop vsebuje veliko zdravilnih snovi, med drugim eterično olje, jabolčno kislino, smolo, sladkor, čreslovine idr. V lekarništvu je poznana rastlina v cvetju (Herba Hyssopi). Že v svetopisemskih časih so jo šteli med najdragocenejše zeli. V Evropi jo je prvič omenila Hildegarde okrog leta 1150. Okusen čaj odpravlja sluz, čisti kri, odpira, draži in krepi. Izop je uporaben za različne bolezni. Prcd\ m-iu za prsne in pljučne bolezni, bronhialni katar, prsi iv krče, zasluzenjc črevesja, oslabelost prebavil, zlatenica idr. V starih zeliščarskih knjigah lahko preberemo, da izopov čaj z medom očisti prsi sluza, pospešuje izkašljevanje, daje preizkušeno vtiralo za ude, ohromele zaradi kapi. Le tega dobimo tako, da na soncu namakamo izopovo cvetje in listje v olivnem olju. Nasveti »naših mam« Če z zavretkom izopa v kisu izplakujemo usta, preneha zobobol. Mešanica izopa in janeža je dober čaj za odpravo bolečin v črevesju in želodcu, pa tudi za ženske mesečne težave. Pripravil Igor Goste FUNSTERC FUNSTERC FUNSTERC FUNSTERC FUNSTERC FUNSTERC FUNSTERC FUN RELIK IN PACKA Od 23. do 29.junija so člani Relika na Planini organizirali likovno kolonijo. Udeležilo se jo je 11 otrok, ki so ustvarjali pod skupnim imenom packa. Ime so otroci izbrali sami. V tem tednu so si otroci privoščili počitek po napornem šolskem letu. Počitek je bil sicer delaven, vendar ne naporen. Nabirali so zdravilna zelišča, trave in iz njih potem ustvarjali, nastali so čudoviti akvareli. Tudi v kiparjenju so se preizkusili. Praznovali so kresno noč, za katero so nabrali praprotno seme, praprot, trstičevje. Starost udeležencev je bila od devet do trinajst let. Relik si želi, da bi podobne kolonije potekale po vsakem šolskem letu. Radi bi si pridobili tudi sponzorje. Del stroškov pa so pripravljeni kriti tudi starši otrok, vključenih v kolonijo. Mentorici likovne kolonije sta bili Marjeta Železnik in Maja Kuhar. Maja je bila zadolžena za likovni del kolonije. Program se je odvijal spontano. Otroci so se preizkusili v delu s tušem, z vodenimi barvami, akrilnimi barvami. Spoznali so različne formate. Barvali so kamne in se lotili tudi stene. V gozdu nabrane sadeže, liste in vejice so lepili na papir in iz njih izdelali tudi okvirje za svoje izdelke. Z otroci so se dogovorili, da bodo med počitnicami še naprej ustvarjali in ob koncu počitnic svoje izdelke prinesli pokazat, izdelke, narejene med kolonijo, pa bodo septembra razstavili po šolah. IRH, slikal PRAV Otvoritev razstave 3.Krearta in začetek 4.Krearta v Loki pri Zidanem Mostu V razstavišču Trubatjevega doma upokojencev v Loki pri Zidanem Mostu so A.julija o tvorili dela ustvarjena na 3.Kreartu lani. Uvodno besedo je imel umetniški vodja KUD Primož Trubar in tisti, kije izbral ta dela, Simon Sernec. Na razstavi je na ogled 20 del 20. Umetnikov. V kulturnem programu je Zlatko Kavčič predstavil Improvizacije za tolkala. Po otvoritvi in družabnem srečanju je bil že prvi koncert v okviru 4. Krearta v dvorani KUD Primož Trubar celovečerni koncert Zlatka Kavčiča. Teče pa že 4. Kreart (4.do 7.julija) v Loki in njeni bližnji okolici. V sredo so sc pričeli pred Trubarjevim hramom zbirati umetniki in potrjevali svojo udeležbo. Na Kreart so se letos prijavili Janez Suhadolc, Bori Zupančič, Liljana Praprotnik Zupančič, Marko Kovačič, Bine Krese, Grega Strle, Maruša Stupica, Darja Vidic, Dušan Mer- lin, Ingrid Ledinek, Matjaž Wenzel, Andrej Javernik, Janez Knez, Nikolaj Beer, Tihomir Bregar, Tomo Brejc, Janez Kardelj, Milan Razboršek, Rudi Stopar, Ciril Horjak, Blaž de Gleria in Simon Sernec. Poleg prvega koncerta, ko seje v dvorani KUD Primož Trubar predstavi 1 tolkalski mojster Zlatko Kavčič v svojem celovečernem koncertu, je bil v četrtek 5-julija s pričetkom ob devetih zvečer koncert skupine Free blues art niose katere zasedba je Peter Amaletti klaviature, Drago Ocepek el.kitara, Matjaž NVeingerl flavta in Jani Tutta bobni. V petek č.julija bodo na odru KUDa ogrevali publiko Bori & the Young ones v zasedbi Boris Jug solo kitara, Andrej Pavlin klaviature, Bori Zupančič vokal, Bojan Klakovič bobni in Gorazd Tratnik bas. Z konec pa bo v soboto 7.julija še nastopila slovensko - ameriška zasedba Plan 9 v kateri bodo Igor Lumpret saksofon, Igor Bezget kitara, Andy McKee bas, in Damion Reid bobni. Za KUD Rudi Špan R5EFTI EU«S^RADE Prešernova 37, 1410 ZAGORJE Tel.: 03/56 69 990 AVTOAKUSTIKA, TV, VIDEO, HI-FI, AVDIO OPREMA.... Odpiralni čas: 9h-12\ 16" - 19h sobota: 9" -12" SIVIUA ANA Oblecite svoje Ideje! GSM: 041/ 395 301 AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar, NAROF 32,1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828 1. naslov za zlate zadeve A* Z* 1 Z / ZV Z N Z ^ I*-ZLATO |*-URE i*- del. žas: 9h-12h in 15h-18h, sob.: 9h-12h_ TEKSTIL VEDNO V AKCIJI! in CyZ. popust za vse pnevmatike "V /0 pri plačilu z gotovino!/! III PRI NAKUPU 4 ALU PLATIŠČ IN 4 PNEVMATIK -10% POPUSTIH Pestra izbira aluminijastih platišč priznanih svetovnih proizvajakev (od 13 do 20 palcev)! Velika zaloga letnih pnevmatik z ugodnimi cenami in plačilnimi pogoji. OBIŠČITE NAS ALI PA NAS POKI IČITE! m ______ "Pa srečno voinjo" DELAVNIK l'un..P*t.: H.m-17~ Sobota: INFORMACIJE m 0V 56-64- 250 ZNANJE JE POT DO USPEHA... RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečale. kot so: WINDOWS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU... Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale tel.721-94-61, faks 721-94-64 E-pošta: clip@clip-clomzale.sl Ugodnosti- - 10% popust za skupine - 20% popust brezposelnim, dijakom, šudentom delavcem, ki so zaposleni pri s p., stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. lil INTEGRAL A- INTEGRAL ^ INTEGRAL INTEGRAL Avtobusni promet in turizem. Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108,56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: intcgral.zagorjc@siol.ncl Internet: http://www.intcgral-zagorjc.si JOLETUEZ001 Še nimate kataloga za poletje? Pri nas dobite katerega koli za kamer koli. Katalogi Vas že čakajo: KOMPAS, GLOBTUR, DOBER DAN, TEN TOURS, INTERFLASH, BURIN KLUB, GENERALTURIST, VIA SLOVENICA, ODISEJ, INTELEKTA, RELAX ... ŠE NEKAJ PROSTIH MEST, ZATO POHITITE !!! 07.-14.07.2001 POREČ : Lantcma APP 1/4 98.000,00 Sit PULA: Horizont APP 1/2 + 2 72.600,00 Sit 14.-21.07.2001 POREČ: Htl. Diamant 1/2 TWCB POL 54.700,00/ osebo 7 dni PULA: APP Punta Verudela 1/2 - 3 62.900,00 - 74.200,00 1/4 - 5 95.900,00 - 109.300,00 Htl. Histria 1 / 2 TWCB POL 64.500,00/osebo 7 dni __________Htl. Palma 1 / 2 TWCB 44.000,00/ osebo 7 dni /cyW7 V7.P7. m mo W0,00 / mto AmA ISOHIA - hit poletja, za tiste ki si želijo poleg kopanja v morju in uživanju v tamkajšnih termah še ogledati otoka Capri, Procida ali Pompeje in Vezuv; Se nekaj prostih mest!!!! Htl. LA PALAČE *** (06.07.2001) 74.900,00 (13.07.2001) 79.900,00 V ceno je vključen : polpension, avtobusni prevoz vse takse in transferji ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PONEDELJEK - PETEK 06:00 - 16:00, SOBOTA09:00 - 12:00 Agencija Trbovlje: PONEDELJEK - PETEK07:00 - 18:00, SOBOTA08:00 - 12:00 Sd ?t7T/7VAMJA IH... ^ INTEGRAL jL*. INTEGRAL So POTOVANJA z thalia. Rrazmerje na dolge proge! telefon prodaja (03) 56 33 110, 56 33 111, 56 33 112, servis (03) 56 33 120 lEUmnilLT MALGAJ. , Trbovlje U******6^ E-mail: prodaja.malgajtrb@>dealer.renault.si, www.avlohisamalgaj.si KG.TF.^ fj.77.J7 ulobalgo 7 MARI CESTNIK Pravi, da obleka naredi človeka, k obleki pa pristojijo še spodobni čevlji. Da slednje povsem drži, izpričuje tudi s svojo dejavnostjo, saj poteka že peto desetletje, odkar se ukvarja s šiviljstvom. Vendar ni le tradicija tista, ki zagotavlja kakovost izdelkov, marveč se za to vedno in zmeraj znova potrudi. Ko je leta 1953 torej začela s polobrtjo, si je le s kvalitetno izdelavo zagotovila stranke, da je leta 1978 lahko odprla samostojno obrtno dejavnost. In zdajci ženske v Saten-butiku v Trbovljah poleg šiviljskih uslug najdejo za nakup še vse preostale dodatke, od torbic, kopalk, spodnjega perila, do čevljev in že izdelanih večernih svečanih oblek. Kljub temu, da se ljudje ponavadi oblačijo glede na vrsto priložnosti, dosti da tudi na oseben stil. In slednjega je zmeraj popestrila z modo. Saj jo modernost tudi navduši. Zato zatrjuje, da se naj urejenost sklada s počutjem in ne le z željo po ugajanju. Dejala je, da se povsem strinja z modnimi kreatorji, ki so menda nekoč dejali, da je moda dvakrat smešna: ko pride in kadar gre. "Saj je tudi res," je povedala, "da modo vsakič sprejmejo z negodovanjem, pa naj gre za modnost mini-kril ali nazadnje za barvo vijolic v oblačilih. In zmeraj se potem moda še predobro prime med ljudmi, kot se je nazadnje tudi škrlatna barva." Že od najstniških let je najrajši listala po modnih revijah in spremljala modne novosti. In odkar šiva, konfekcije sploh ne kupuje. Všeč ji je eleganca, kot tudi drznost v oblačenju. Pri šivanju po meri ali po okusu drugih je občasno kateri tudi svetovala, da ji pristoji še kakšen drug kroj. Sicer pa upošteva želje strank, kakor in karkoli si v kroju zaželijo. Če je treba, izdelek tudi popravi. Škoda pa se ji zdi, ko katera obleko kar spravi, če ji jo kdo skritizira. Kajti tudi za oblačenje velja, da včasih terja malce korajže. Čeprav je kreiranje težji del šiviljske umetnosti, včasih izdela tudi kakšen kroj po lastni zamisli. Sploh pa ne zameri maturantom ali mladoporočencem, če se po obleko zapeljejo kam drugam. "Kljub temu, da so nekatere naše obleke unikatne," je pripomnila, "se včasih slabše prodajajo, kot bi se v kakšnem večjem kraju." Toda ker radi ustrežejo in ker si ženske v njihovem butiku lahko izberejo in kupijo tudi blago, so njihove stranke iz vseh vetrov, četudi nekatere bolj in druge manj zainteresirane za modo. Za šivanje kot tudi za poslovanje s strankami pa pravi, da si le z vestnim delom in zanimanjem za želje drugih, lahko uspešen. Tudi za spodbudno sodelovanje s kolektivom se zna potruditi. Pri ljudeh zelo ceni poštenost in s prijateji rada odkrito poklepeta. Od modnih kreatorjev jo še vedno navdušijo Chanelovi kostimi. Poletni oddih na morju pa navadno deli z vnukoma Davorjem in Brigito. Bolj kot horoskopske napovedi za "vodnarke", jo zanimajo kakšne novejše slaščice. In seveda modni hiti, ki so za letošnje poletje menda v vseh odtenkih rdeče barve. ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU (13. del) Voda (nadaljevanje iz prejšnje številke) Zgodovina verstev nam pove, da so vodo skoraj v vseh verstvih pogosto uporabljali v bogoslužju. Z vodo so se umivali pred bogoslužjem, da bi se dostojno srečali z božanstvom. Tudi v starozaveznem bogoslužju so pogosto uporabljali vodo. Umivali so se in s tem simbolično pokazali, da prihajajo k Jahveju notranje očiščeni. Željo po notranjem očiščenju izraža tudi psalmist: 'Popolnoma me operi moje krivde in mojega greha me očisti... Pokropi me s hizopom in bom očiščen, operi me, in bolj kot sneg bom bel" (Ps 51, 2.9). Pred postavitvijo Arona in njegovih sinov v duhovnike je biloobredno umivanje. Tudi Kristus j e pri zadnji večerji apostolom umil noge, in to ne samo v znamenje ponižnosti in služenja ljudem, temveč tudi v znamenje notranje čistosti, kije bila apostolom potrebna za obhajanje prve evharistične daritve. Notranje očiščenje in prerojenje se v novi zavezi vrši v krstni vodi. Seveda te moči duhovnega očiščevanja in prerajanja nima voda po svoji naravi, temveč zaradi prisotnosti Svetega Duha. Kristus je z daritvijo svojega življenja zaslužil ljudem novo življenje. Ljudje ga prejemajo v prerojenju iz vode in Duha. "Resnično, resnično ti povem," zatrjuje Kristus Nikodemu, "če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v božje kraljestvo" (Jn3, 5). Krstna voda daje v moči Svetega Duha božje življenje, oživlja in poživlja. Vse to izraža molitev, s katero duhovnik na velikonočno vigilijo blagoslovi krstno vodo: "Gospod Bog, po zakramentalnih znamenjih čudovito učinkuje tvoja nevidna moč. Na različne načine si pripravil vodo, da bi izražala krstno milost. Tako je božji Duh že ob začetku sveta plaval nad vodami, da bi voda že tedaj prejela posvečevalno moč. Neke vrste prerojenja si nakazal tudi v vesoljnem potopu, ko se je po skrivnosti iste prvine končala pregreha in začela krepost. Potem si popeljal Abrahamove sinove po suhi poti prek Rdečega morja, da bi ljudstvo, rešeno faraonove sužnosti, bilo podoba krščanskega ljudstva. Končno je Janez v jordanski vodi krstil tvojega Sina. Sveti Duh ga je mazilil in, ko je visel na križu, je obenem s krvjo iz njegove strani pritekla tudi voda. Po svojem vstajenju pa je dejal svojim učencem: 'Pojdite in učite vse narode, in krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.' Zato poglej, o Bog, na svojo Cerkev in ji odpri studenec krstne vode. Ta voda naj prejme od Svetega Duha milost tvojega edinorojenega Sina, da bi človeku, ki si ga naredil po svoji podobi, zakrament krsta, izmil pregreho in ga iz vod in Svetega Duha poklical v novo mladost. Naj pride, prosimo, Gospod, na to vodo po tvojem Sinu moč Svetega Duha, da bi vsi, ki so bili s Kristusom pokopani po krstu v smrt, z njim vstali v življenje." Molitev lepo izraža simbolizem krstne vode: smrt in novo življenje. Ta simbolika smrti in vstajenja je bila bolj vidna v prvotnem načinu kršče vanja, ko so krščenca res potopili v krstno vodo. Ta način kršče vanj a prenovljeno bogoslužje zopet dovoljuje, vendar seje predvsem v evropskih deželah ohranil predvsem obred z oblivanjem. Potopitev v vodo je podoba groba, v katerem stari človek s svojo sebičnostjo in grehom umrje; iz nje pa vstane nov človek v Kristusu, človek, kije po Bogu ustvarjen v resnični pravičnosti in svetosti. Tako dobi voda prav v krstu svojo "usodno" bogato simboliko. .uHTLŠ nTV.?fi 5. MALSRPNA 2001 Napoved zaposlovanja za leto 2001 - povzetek rezultatov ankete LP ZAP V začetku leta je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) izvedel anketo Zaposlovanje v letu 2000 in načrt zaposlovanja za leto 2001 (v nadaljevanju anketa LP-ZAP), v kateri je podjetja, organizacije ter samostojne podjetnike povprašal po gibanju zaposlenosti v preteklem letu in njihovih zaposlitvenih načrtih za tekoče leto. Anketo so poslali vsem podjetjem, organizacijam in samostojnim podjetnikom, ki zaposlujejo deset ali več oseb. Do prvih dni marca je na anketo odgovorilo 7.429 poročevalskih enot, v katerih je zaposlenih 86 % od skupnega števila zaposlenih v vseh poročevalskih enotah. Odzivnost na anketo je bila dobra, nanjo pa niso odgovorile predvsem manjše poročevalske enote ter nekatere večje, ki so v težavah in še nimajo izdelanega programa kadrovske prenove. Napovedi za leto 2001 so povečanje števila zaposlenih, saj se naj bi povprečno število zaposlenih v letu 2001 povečalo za 0,9 %, poraslo pa naj bi tudi število zaposlenih konec leta, in sicer za 1,4 % glede na december 2000. Če primerjamo napoved na osnovi lanskoletne ankete, po kateri naj bi se zaposlenost v podjetjih in organizacijah v letu 2000 povečala za 0,7 %, dejansko pa seje povečala za 1,3 %, lahko tudi v letošnjem letu pričakujemo ugodna gibanja na področju zaposlovanja. V prejšnjih letih so v glavnem napovedovale porast povprečnega števila zaposlenih v storitvenem sektorju. V letošnji anketi pa je prišlo do nekaterih pozitivnih premikov tudi v drugih sektorjih. Število zaposlenih v kmetijskem sektorju naj bi se v letu 2001, podobno kot v prejšnjih letih, zmanjševalo, in sicer naj bi bilo povprečno za 2,1 % manj zaposlenih v dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva ter ribištva. Kljub temu pa je napovedan padec zaposlenosti manjši kot v prejšnjih letih. Za nekmetijski sektor je razveseljiva napoved, po kateri se zaposlenost v letu 2001 ne bo zmanjšala, ampak bo ostala na enaki ravni. To je predvsem zasluga predelovalnih dejavnosti, kjer se zaposlenost ne bo zmanjšala kot v preteklih letih, ampak bo stagnirala. Storitveni sektorje za leto 2001 napovedal 1,8 % porast povprečne zaposlenosti.Predviden porast povprečne zaposlenosti na državni ravni se bo različno odrazil na ravni območnih služb. Od dvanajstih območnih služb napovedujejo zmanjšanje zaposlenosti v petih, v sedmih pa naj bi porasla. Za leto 2001 so poročevalske enote napovedale 22.331 potreb po delavcih in pripravnikih, kar je za 4,2 % več kot v anketi za leto 2000. Ker je bilo tudi v prejšnjih letih napovedanih manj potreb, kot so jih nato delodajalci dejansko prijavili na Zavodu, sklepamo, da je to število podcenjeno ter bo po dosedanjih izkušnjah višje, lahko pa ocenimo trend ter strukturo teh potreb. Po pričakovanjih naj bi se največ oseb zaposlilo v storitvenem sektorju (50 %), nekoliko manj v nekmetijskem (48 %), kmetijstvo pa predstavlja najmanjši sektor zaposlovanja z 2 % napovedanih zaposlitev. V načrtovano število zaposlitev niso vključene potrebe, ki bodo nastale med letom zaradi fluktuacije. Delež načrtovanih potreb za določen čas je 62,3 % in se je glede na lansko anketo nekoliko povišal. Podjetja, organizacije ter samostojni podjetniki bodo po rezultatih ankete v letu 2001 nad 200 delavcev zaposlili z izobrazbo, razvrščeno v naslednje skupine: pridelovalci rastlin, predelovalci hrane, lesarji, obdelovalci kovin, mehaniki in strojniki, elektrikarji, računalničarji, kemiki, tekstilci, izdelovalci oblačil, gradbeniki, komunalci in sorodni, poklici v cestnem prometu, trgovci, poklici za gostinstvo in turizem, ekonomisti in sorodni, pravniki, administratorji in sorodni, vzgojitelji in učitelji, poklici v zdravstvu. Napoved presežnih delavcev Za leto 2001 je napovedanih 7.377 presežnih delavcev, od katerih jih bo v odkrito brezposelnost prešlo 1.589. V primerjavi z anketo v letu 2000 je napovedanih 30 % več presežnih delavcev, njihov dotok v odkrito brezposelnost pa bo glede na prejšnja leta nekoliko višji. Tudi letos se kot vzrok za nastanek presežnih delavcev navaja zmanjšanje proizvodnje oziroma programa storitev. Drugi razlogi, razvrščeni po številu odgovorov, so še odprava motenj v poslovanju oziroma reorganizacija, prestrukturiranje proizvodnje oziroma delovnega procesa ter na zadnjem mestu še izboljšanje tehnologije. Največ presežnih delavcev za leto 2001 je napovedal nekmetijski sektor (4.107 oseb), v okviru katerega odpade na predelovalne dejavnosti 90 % presežnih delavcev. Storitveni sektorje za leto 2001 napovedal 3.192 presežnih delavcev, kmetijski pa 78. Med območnimi službami so največ presežnih delavcev napovedale poročevalske enote s področja OS Ljubljana (1.789), več kot tisoč presežkov pa so napovedali še v OS Celje (1.109). Izobrazbena struktura presežnih delavcev se spreminja. V napovedih za leto 2001 je porasel delež napovedanih presežkov s V. ter VI-VII. stopnjo izobrazbe, nekoliko pa sta se zmanjšala deleža napovedanih presežkov s I-II. ter III-IV. stopnjo izobrazbe. Sicer pa ima 32,1 % napovedanih presežnih delavcev I.-II. stopnjo izobrazbe, na III.-IV. stopnjo odpade 36,5 % presežkov, na preostale stopnje pa 31,4 % napovedanih presežkov. Preusposabljanje oziroma prezaposlitev v okviru organizacije ali v drugo organizacijo je najpogostejši način razreševanja. Na ta način se namerava v letu 2001 razrešiti problem 53,2 % vseh načrtovanih presežkov. Ostali načini so prehod v odkrito brezposelnost (21,5 %), čakanje do odpusta (17,1 %), uvedba stečaja oziroma likvidacija (6,3 %) ter dokup zavarovalne dobe (1,9 %). Na osnovi anketnih rezultatov lahko za leto 2001 na področju zaposlovanja napovedujejo nadaljevanje pozitivnih trendov iz leta 2000. Ocenjujejo, da se bo zaposlenost povečala za okrog 1 %, bistveni prispevek k porastu zaposlovanja pa naj bi prispeval storitveni sektor. Obseg in struktura povpraševanja po delavcih in pripravnikih se v primerjavi z letom 2000 ne bosta bistveno spremenila, kar pomeni, da se število potreb delodajalcev po delavcih in pripravnikih ne bo zmanjšalo. Izobrazbena struktura povpraševanja bo podobna kot v prejšnjih letih, kar pomeni, da se bodo strukturna neskladja na trgu dela ohranjala še naprej. Delež zaposlitev za določen čas ter delež zaposlitev pripravnikov se ne bosta bistveno spremenila. Poleg dotoka trajno presežnih delavcev in stečajnikov v odkrito brezposelnost bo na število brezposelnih, prijavljenih na Zavodu, vplival tudi priliv drugih kategorij brezposelnih, med katerimi bodo še naprej prevladovale osebe po izteku zaposlitve za določen čas in iskalci prve zaposlitve. Na drugi strani bo obseg brezposelnosti, za katerega ocenjujemo, da se bo še naprej zmanjševal, vendar zaradi neugodne strukture brezposelnih nekoliko počasneje kot v letu 2000, odvisen zlasti od učinkovitega posredovanja brezposelnih oseb na prosta delovna mesta in izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Za nekaj odgovorov pa smo poprosili direktorico OS Zavoda za zaposlovanje Lijano Ristič Vidic. Letošnji razpisi za štipendije na državni ravni so že zunaj. Zanima me, kako prav te štipdenije pripomorejo k temu, da sc maldi odločajo za študij na fakultetah ali nadaljevanje na srednjih šolah? Predvsem pri republiških štipendijah ta pomoč kar prispeva, da se lahko šolajo dijaki, vajenci ali pa študentje, ker mogoče drugače ne bi imeli možnosti. Ta funkcija republiškega štipendiranja je predvsem socialna. Koliko pa lahko Zavod pomaga pri dvigu nivoja izobraženosti pri zaposlenih ali tistih, ki iščejo zaposlitev? Pri brezposelnih imamo prav v ta namen pripravljen program aktivne politike zaposlovanja - Program 5000, ki je namenjen dvigu izobrazbene strukture brezposelnih oseb. To je program, ki ga razpišeta skupno Ministrstvo za delo in Ministrstvo za šolstvo, izvaja pa ga Zavod za zaposlovanje skupaj s izobraževalnimi institucijami. Glede nato da je precej nezaposlenih oz. težje zaposljivih največ žensk ter oseb nad 40 let. Kako pa je s temi programi? Tudi starejši od 40 let se lahko vključujejo v različne programe aktivne politike zaposlovanja. Res pa drži to, da delodajalci, ko izkazujejo potrebe po delavcih, velikokrat želijo zaposliti mlajše delavke in delavce od 40 let. Morda menijo delodajalci, da imajo nad to starostno mejo mogoče več bolniških izostankov, da mogoče niso tako fizično sposobni ali pa bi celo dejala, da je to delodajalčevo zgrešeno mnenje, kajti tudi delavci nad 40 let imajo bogate izkušnje in tudi še kar dosti znanja, so lahko zelo produktivni in zelo sposobni delavci. Obstaja kakšen interes te strukture (žensk in starejših od 40 let) za iskanje zaposlitve ali nadaljnje izobraževanje? Prav gotovo je za zaposlitev med njimi velik interes, kajti zavedajo se, daje pred njimi še kar dolga delovna pot do upokojitve. Interes za izobraževanje je sicer manjši, vendar je, le, da potrebujejo morda malce več motiviranja za vključitev v različne programe oziroma več svetovanja na tej poklicni poti za odločanje v programe izobraževanja. Rudi Špan Jo fj. T? £; “f* Ci.77.Jj #6 5. MALSRPNA 2001 VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO Pravilni odgovor na zadnjo uganko seje glasil Ivan Minatti. Žreb je knjižno nagrado dodelil Fani Lekše, Prešernova 47, Zagorje. Tokratna uganka bo verjetno nekoliko težja. Sprašujemo vas po imenu pesnika in pisatelja, ki seje rodil z imenom Zdravko Slamnik (v kuponček napišite njegovo drugo ime) leta 1932 v Javorniku pri Jesenicah. Končal je učiteljišče v Ljubljani. Bilje učitelj v več krajih na Dolenjskem in tudi v Piranu. Že leta 1965 seje odločil za poklic samostojnega književnika. Znanje predvsem po pripovedni prozi. Njegovi liki so kmetje, delavci. Rad je popisoval življenje po drugi svetovni vojni (Sveti Pavel, Oče naš), ironično ^ seje lotil učiteljstva (Učiteljice, Avtor: Jakobove sanje), se odzival na nacionalno vprašanje (Karantanija), posvečal pa seje tudi erotični in zakonski Moje ime: Naslov: problematiki (Marija Magdalena, Tumor, Romeo in Julija, Blaženi med ženami). Kakorkoli že, bil je izjemno plodovit pisatelj, kar po mnenju kritikov ni bilo v prid kakovosti njegovih del. Pisal je tudi za mladino (Pišem knjigo, Kukavičji Mihec). Umrl je leta 1992 v Ljubljani. V njegovi knjigi, romanu Menetekel, ki jo imam v roki, prikazuje pretresljivo zločinsko prelito kri nedolžnega dečka Kazimirja, ki je postal žrtev maščevanja nad njegovim očetom Janezom, predvojnim čuvajem Auerspergovih gozdov.V imenu boja proti tujcem je zločin zgrešil Zakrajčev Janez, ker mu je Verboten pred vojno »pridelal« pol leta zapora zaradi kraje v Auerspergovih gozdovih. Upam, da imate dovolj podatkov za pravilno rešitev. Uganko sestavil Igor Goste Vlado Garantini VONJ PO SENU Po senu diši, diši omamno. Od daleč. V grmičevju jagode, živo rdeče, vabljivo sladke, na trepalnicah jutra biseri rose, v koprenah meglic dremave otroške oči. Sredi košenine.z znojem oblit, reže moj oče široke redi, kovinski švist kose v zeleno zibelko deva vitke, uporne trave, sanjave cvetice, vonjave zeli. po senu diši, diši omamno. Od daleč. TRBOVELJSKI PEVCI NA TABORU V ŠENTVIDU V nedeljo, 17.junija, je v Šentvidu pri Stični potekal tabor slovenskih pevcev iz domovine in zamejstva. Iz Trbovelj se je tega tabora udeležilo nekaj nad 50 pevcev in pevk iz domačih pevskih zborov. Na tabor jih je tokrat z avtobusom odpotovalo manj kot prejšnja leta. Zadržki so bili različni, tudi napovedano slabo vreme. Dopoldanska skupna vaja vseh zborov je uspela, ob glavnem nastopu pa je pričelo deževati, tako da je odpadlo sodelovanje pihalne godbe, pa tudi precej pevcev in pevk tokrat ni nastopilo. IL Ml SMO PA OD TAM DOMA... Mladinski pevski zbor Trbovlje pod vodstvom zborovodkinje Ide Vin je v petek, IS.junija pripravil letni koncert, ki so nga nemanili počastitvi 100-letnice rojstva Avgusta Šuligoja, zborovodje predvojnega svetovno znanega mladinskega pevskega zbora Trboveljski slavček. V domala polni dvorani se je najprej predstavil Mladinski pevski zbor Trbovlje, v drugem delu seje predstavila dekliška pevska skupina tega zbora pod vodstvom Katarine Marolt, v tretjem deli pa je še enkrat zapel celotni pevski zbor. Omeniti velja, da so pri uvodni pesmi Mi smo pa od tam doma... pele tudi pevke MePZ Slavček. Med koncertom je nastopil tudi kitarist Sergej čamer ter učenci Glasbene šole Trbovlje, pri klavirju pa je bila Urška Naglič-Sadiki in nato pe Ida Viri. Zelo pomembno je bilo svojstveno povezovanje programa, ki ga je vodil znani pevec in organizator Jože Humer iz Ljubljane, sceno pa je tokrat pripravila Mojca Starman, med koncertom je župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar posebej počastil gostjo večera Reziko Koritnik, nekdanjo članico in solistko Trboveljskih slavčkov. Župan ji je čestital k pripravi in izidu njene knjige spominov z naslovom Mi smo pa od tam doma... Čestitke je prejela tudi od vseh ostalih obiskovalcev koncerta. IL PO SLEDI OGLASA... V enajsti številki letošnjega Zasavca je bilo obvestilo, da "ustanavljamo skupino kreativnega življenja" in daje namenjena vsem, ki želijo sprememb v življenju. Kdorje bil dovolj radoveden in gaje zanimalo,je lahko izvedel tudi kdaj in kje. Tako seje v sredo, 20. junija ob 19.30 zbrala v prostorih Dijaškega doma Trbovlje ravno pravšnja skupinica zainteresiranih in bilo je sila zanimivo druženje, vsaj za prvič. Idejni vodja skupine, ki bo delovala v okviru dejavnosti Dijaškega doma Trbovlje, je Olga Dečman Dobrnjič, kiji pri organizacijskih delih pomaga Romana Tramšek. Namen skupine je predvsem druženje in skupne aktivnosti, pa naj bo to pogovor ali drugačne dejavnosti. Po predstavitvi vodje, njenih pričakovanj in idejnih zasnov v zvezi z KULTURNI KOLEDAR 23.6.1947 se je v Slovenj Gradcu rodil pisatelj in pesnik Vinko Ošlak. Dela: Pesniški list, Človeka nikar. 24.6.1916 se je v Novem mestu rodila pesnica Asta Žnidaršič. Dela: Kraljična brez bisera, Tuje pokrajine. 4.7.1925 se je v Ponikvah na Krasu rodil pesnik in akademik Ciril Zlobec. Dela: Pesmi štirih, Beseda, Stopnice k tebi. Pripravil Igor Gošle delovanjem te skupine, so se predstavili še vsi prisotni in povedali, zakaj so prišli in kaj oni pričakujejo in želijo od druženja v skupini. Seanse, če jih lahko tako imenujem, čeprav lahko ta izraz tudi koga zavede in bi bila bolj primerna oznaka beseda druženje, bodo potekale po nekem ustaljenem redu, ki je običajen za take skupine in temelji predvsem na zaupanju med člani in spoštovanju vsakogar izmed njih in njegovega mnenja. V času hitrega razvoja in napredka seje marsikdo izgubil, ostal ob strani in življenje je odbrzelo mimo njega, marsikoga pa je celo povozilo. V vsakem primem je posledica tega osamljenost, izgubljenost, iskanje sebe in smisla življenja in še in še... Skupina pozitivno mislečih s pravilnim usmerjanjem energije lahko v taki situaciji veliko pomeni in pomaga pri premagovanju stresa, načrtovanju osebnega razvoja, predvsem pa pri izboljšanju občutka lastne vrednosti in prepoznavanju lastnih vrednosti in vrednot in pripelje do znanja in veščin za samostojno reševanje problemov. Kljub temu, da je bil to prvi informativni sestanek, je bil že čisto zaresen in kogar zanima, kaj to pomeni, bo v septembru, ko se bo skupina spet sestala (zdaj so počitnice) poiskal pot do nje in si stvar od blizu ogledal. Tudi ime skupine bo dokončno izbrano takrat in še druge zadeve glede delovanja bodo domenjene. Članstvo v skupini je prvi mesec brezplačno, kdor pa bo postal zares njen stalni član, bo prispeval 3.000,00 SIT na mesec. Srečanja bodo v prostorih Dijaškega doma Trbovlje in po dogovom tudi kje drugje. UČITELJ PRIDE, KO JE UČENEC PRIPRAVLJEN. MAH :v rvn n ? r, n S n 5. MALSRPNA 2001 20 LET GEOSS-a V SRCU SLOVENIJE V soboto so se v srcu Slovenije zbrali poslanci državnega zbora, veterani vojne za Slovenijo, člani Društva GEOSS in krajani litijske ter sosednjih občin, da skupaj počastijo pomemben jubilej - 20 let GEOSS-a. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega zbora Borut Pahor. Zamisel, da bi tudi Slovenija imela svoje geometrično središče je bila v začetku leta 1981 takratnega litijskega župana Jožeta Drnovška in direktorja Geodetskega zavoda v Ljubljani Telbalda Belca. Izdelani so bili izračuni, meritve in ugotovitve - geometrično središče Slovenije je v Spodnji Slivni. Zasnovan je bil projekt »Vače '81«, katerega avtorje bil Peter Svetik in čez leto, 04. julija 1982 je bil pomnik GEOSS z vklesanimi verzi Prešernove Zdravljice, slovenske himne, postavljen in odkrit. 14. september 1989 je bil po letu 1982 najpomembnejši. Na predlog litijskega župana Mirka Kaplje so se zbrali na GEOSS-u župani takratnih slovenskih občin. Osrednji govomikje bil predsednik skupščine Miran Potrč, kije obudil spomine na tiste dni tudi na 20-letnici z besedami : »Zavedali smo se, daje srečanje županov, teh neposrednih predstavnikov vseh občank in občanov prava priložnost, da sebi, svetu, predvsem pa našim nasprotnikom v Beogradu pokažemo složnost, enotnost in trdno odločenost, utrjevati svojo samobitnost in državnost. To smo simbolično povzeli v zapisu (na spominskem kamnu) »Živimo in gospodarimo na svoji zemlji.« Društvo »GEOSS« (prej odbor projekta »Vače '81«) je v svojem 20-letnem delu poleg obeležja GEOSS postavilo na Klenku povečano kopijo vaške situle, odkrilo spominski plošči Staretu in Grilcu, odprlo Alejo ustvarjalnosti, obnovilo starodavno kaščo v Spodnji Slivni, izdalo zbornik »Edinost, sreča, sprava ...«in odkrilo vse zbirke v preurejenem Domu GEOSS na Vačah ter izdalo večbarvni vodnik GEOSS. Ob 20-letnici projekta »Vače '81« je bila izdana Petra Svetika, Kronologija petine stoletja uresničevanja projekta GEOSS z naslovom »V SRCU SLOVENIJE«. Besedilo in slika: M.Š. POPOTOVANJE PO DOLENJSKI V četrtek, 21. junija je odšla Valvasorjeva konjenica z 31 konji z gradu Bogcnšpcrk na svoje 5-dnevno, sedaj že tradicionalno (deveto) popotovanje tokrat po Dolenjski. Pot je popotnike na konjskih hrbtih vodila iz Bogenšperka preko Suhe krajine in Dolenjskih toplic v Belo krajino, preko Gorjancev (Trdinovega vrha) v Pleterje, Strugo, Otočec, Novo mesto, Mirna peč in preko Čateža pod Zaplazom nazaj na Bogcnšpcrk. Vodstvo konjenice je županom, skozi katere občine je potovala, izročilo posebno listino, s katero uvrščajo kraj v seznam svojih poti po Sloveniji. Najbolj veselo in zabavno pa j c bilo ob prihodu v dolenjsko metropolo - Novo mesto. Valvasorjeva konjenica se je na grad Bogenšperk vrnila v ponedeljek, 25. junija Ob 15.30 uri. Na gradu so jo poleg sorodnikov pričakali Lilijani, okoličani in naključni obiskovalci. Pozdravil jo je župan Mirko Kaplja. Pohodniško poročilo je podal stotnik Andrej Repina. Sledil je sprejem vseh tistih, ki so prepotovali celotno pot na konjih, v druščino konjenikov Valvasorjeve konjenice, nekaj zaslužnih konjenikov pa povišali v viteze Valvasorjeve konjenice. Za prihodnje leto pripravlja Valvasorjeva konjenica, junilejno 10. popotovanje. Cilj pohoda naj bi bil sinji Jadran. Besedilo In slika: M.Š. VPIS UČENCEV V ZLATO KNJIGO Spominski posnetek učencev, ki so bili letos vpisani v zlato knjigo z županom Mirko Kapljo. Vpis učencev iz vseh litijskih osnovnih šol v zlato knjigo (tistih, ki so vseh osem razredov izdelali z odličnim uspehom) j e bil letos, kakor vsa leta doslej na gradu Bogenšperk. Učence je sprejel na grajskem dvorišču župan Mirko Kaplja, jih pozdravil, jim zaželel veliko uspehov pri nadaljnjem šolanju in seveda prijetne počitnice ter jim podelil plakete in simbolična spominska darila. Kulturni program so pripravili učenci Osnovne šole Gradec. V šolskem letu 2000/2001 so bili v zlato knjigo vpisani naslednji učenci in učenke iz: OSNOVNE ŠOLE LITIJA: Monika Tokič, Daša Merzelj, Rok Oštir - Gorišek, Anja Godec, Anita Podlogar, Jan Poglajen, Maja Ptičar, Eva Taradi, Urša Kozic, Brigita Škrabanja in Tanja Kolcša. OSNOVNE ŠOLE GRADEC: Edisa Avdič, Mojca Grošelj, Miha Hauptman, Lea Kovič, Mateja Kovač, Nataša Medved, Tea Pavliha, Jaka Peterca, Tilen Štrus, Petra Škarja in Anja Žurga. OSNOVNE ŠOLE ŠMARTNO: Tanja Zaman, Tina Poglajen, Sandra Miletič, Sara Jakopič, Samo Kralj, Silvija Doblekar, Matic Ivančič, Ines Izlakar, Nataša Mrzel, Petra Props in Ana Vavtar. OSNOVNE ŠOLE GABROVKA: Laura Logar, Mateja Avbelj, Irena Jakoš in Nina Kotar. OSNOVNE ŠOLE DOL pri LJUBLJANI: Saša Smrekar. GLASBENE ŠOLE LITIJA: Manca Grošelj, Marcel Kralj in Miha Hribar. GLASBENE ŠOLE ZAGORJE: Mirjam Mah. V knjigo najboljših dosežkov pa je bilo vpisanih 45 posameznikov, 6 skupin in 3 ekipe iz litijskih osnovnih šoL (M.Š.) 5. MALSRPNA 2001 e Jr.ci.f c Na lestvici upoštevamo le tiste frizerke, ki imajo 15 ali več glasov! Trenutni vrstni red: 1.Simona Flere, Salon Cveta Zagorje - 272 2. Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik - 152 3. Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje - 125 4. Mojca Klinc, Salon Cveta Zagorje - 109 5. Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake - 85 6. Darja Knez, Frizerski salon Darja Briše - 90 7. Mateja Borišek, Frizerski salon Ivi Izlake - 75 8. Luka Holešek, Salon ML Trbovlje - 66 9.Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik - 64 lO.Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik Zagorje - 56 11 .Marta Sivko, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 51 12.Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje - 46 13. Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 40 14. Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik - 39 15.Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje - 37 16. Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik - 31 17. Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje - 30 18. Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje - 28 19. Brigita Klarič, Studio Las Zagorje - 25 20. Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša, Trbovlje - 24 Koni Vran, Frizerski salon Koni Zagorje - 24 22. Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje - 22 23. Klara Ppahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik - 21 24.Irena Jere, Studio Las Zagorje - 17 Poleg teh ste in še lahko glasujete tudi za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kern, Marta Bartol, Matjaž Krauskopf, Ana Gomboc, Maja Šmejc, Mateja Laznik, Tina Krauskopf, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Bremec, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Zala Ljubič, Sara Urnaut, Janj Bantan, Leopoldina Lindič, Milena Lovše in Fani Pohar. Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerka ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu! GLASOVNICAM „ naj frizerka in frizer Zasavja Ime in priimek frizerja in frizerskega salona Ime, priimek, naslov glasovalca (ke) NAJ GOSTILNA - AKCIJA V POLNEM TEKO! Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj deset ali več glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: I I .Gostilna Vrtačnik, Čolnišče - 428 2. Point 21, Hrastnik - 305 3. Kmečki turizem Pšenk, Mlinše - 218 4. Gostišče Kum, Zagorje - 194 5. Gostišče Pri Martinu, Trbovlje - 100 6. Gostilna Ašič, Zagorje - 61 7. Kmečki turizem Zorec, Izlake - 56 8. Naš hram, Kisovec - 31 9. Gostilna Senica, Hrastnik - 30 II .Gostišče Brin, Trbovlje - 26 11.Gostišče Pri Vidrgarju, Vidrga - 23 12.10.Gostilna Zaloka, Jesenovo - 22 B.Restavracija L, Trbovlje - 21 14.Gostišče Jež, Radeče - 19 Poleg teh ste glasovali še za: Kmečki turizem Arbi Mlinše, Vrtinec Trbovlje, Kitajska restavracija Zlati Fenix Trbovlje, Gostišče Klek, Gostišče Maks Celestina, Sopota, Kmečki turizem Trojka, Jesenovo, Gostišče Pod kostanji Podkum, Gostišče Majcen Polšnik, Picerija Ašič Zagorje, Gostilna Račič Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek Izlake, Picerija Kukuca Trbovlje, Picerija Dimnik Trbovlje. Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v Zasavcu v vrednosti 100.000 SIT. Glasoval šeni: i-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 ■vnT) rrvnnin 5. MALSRPNA 2001 Od vrtca se poslavljajo, ker v šolo zdaj gredo! Hrastniške cicimaturante je letos v sprevodu od Vrtca Sonček v Hrastniku do športne dvorane v Hrastniku spremljala Pihalna godba Hrastnik. Približno 130 cicimaturantov Vrtca Hrastnik je namreč v ponedeljek, 28. maja, pripravilo očarljivo prireditev, na kateri so zaplesali, zaigrali in zapeli skupaj s svojimi vzgojiteljicami, ki so jih v šolskem letu 2000/ 01 v štirih enotah Vrtca Hrastnik: Čenča, Dolinca, Sonček in Lučka bodrile in spodbujale v njihovi mali šoli. Svojo domišljijo so malčki znali sprostiti na prisrčen in zanimiv način, še več, znali so orazpoložiti in nasmejati tudi publiko, ki si je Cicimoluronlje - zbrali so se, do gredo na ples Do hrastniške športne dvorane so jim igrali godbeniki Na cicimaturi so peli in rajali s Stenom Vilarjem z zanimanjem ogledala prireditev cicimaturantov Vrtca Hrastnik, katere moderatorka je bila Mojca Bobek, ki je sproti napovedovala vsako pesmico in vsak ples, ki so ga cicimaturantje pripravili za svoj nastop. "V našem srcu je prostor, kjer hranimo svoje najljubše spomine, ki nam podarjajo trenutke sreče in veselja, po katerih vedno lahko plujemo," so dejali in zalesketale so se tudi solzice, saj so se poslovili od dveh svojih vzgojiteljic: Viktorije Kapelari in Tatjane Denovnik, ki soju imeli zelo radi in ki po 35-letih delovne dobe odhajata v pokoj. Ravnateljica Vrtca Hrastnik Slavica Pavlič pa je v uvodnem govoru pozdravila starše ter bolj in manj eminentne goste, ki so z zanimanjem prisostvovali prireditvi. Dejala je KMEČKE IGRE 2001 V S0P0TI V prvem junijskem sobotnem popoldnevu smo se v Sopoti zbrali vsi organizatorji, tekmovalci, pa navijači in vsi željni smeha ter zabave na letošnjih kmečkih igrah v Sopoti. Športno društvo Sopota je v sodelovanju in soorganizatorji Društva podeželske mladine Laško-Radeče, Zavoda za gozdove Slovenije, krajevne enote Radeče in Kmetijsko svetovalne službe enote Laško pripravilo zanimive, pestre, smeha, veselja in sprostitve polne kmečke igre. Ob pričetku seje prijavilo 8 tekmovalnih petčlanskih ekip z vsaj eno predstavnico nežnejšega spola (DPM Hrastnik, Reka, Svibno, Žigon, jagnjenica, Sopota, Grahovše in Magolnik. Pričeli smo z najpogosteje standardnima tekmovalnima panogama, kot sta košnja in grabljenje. Vseprijateljsko podeželsko vzdušje pa so popestrili tudi prostovoljci in prostovoljke izmed gledalcev in navijačev ter mladim pokazali, kako se streže ročnodelskim spretnostim. V naslednji igri so ekipe pokazale svojo enotnost pri skakanju v tonskih vrečah in se bolj občinstvu kot nam v prid prevračali po vsej dolžini. Sledila je natančna igra zlaganja desk z namenom, da obudimo splavarski običaj, za konec pa so v igri presenečenja ekipe pokazale organiziranost pri prečrpavanju vode iz potoka v brente ter z lončki naprej do vedra. Obilico smeha in zabave je povzročila igra metanja kolesa, pri kateri so se preizkusili močni in korajžnji prostovoljci. Gostje so bili očarani nad glasbenimi in plesnimi točkami cicimaturantov še, da so malošolarji skozi vse šolsko leto spoznavali raznovrstne dejavnosti iz vseh vzgojnih področij, vzgojiteljice pa so jih spodbujale, da so se v stvareh, za katere so bili spretnejši, še rajši izkazali. Seveda pa so veliko vzgojnega poudarka dajali tudi socializaciji, ker se je izkazala potreba, da se poleg igranja na računalnike, otroci naučijo tudi igranja in druženja v vrtcu s sovrstniki. Prireditev hrastniških cicimaturantov je v zabavnem delu sklenil Sten Vilar iz Studia Anima s predstavo: Pikin rojstni dan. Pod vodstvom Tatjane Denovnik pa so v skupnem pevskem zborčku ob spremljavi Vanje Tomca na syntheseizerju zapeli še pesmice: Mali potepuh. Huda mravljica, Štirje godci in Otroci sveta. Zatem pa so se otroci s starši in z drugimi gosti skupno pogostili in pogovorili. Cicimatura pa naj bi bila za malošolarje čimbolj sproščen način slovesa od vrtca in priprave na osnovno šolo, oziroma da gredo otroci na čimbolj prisrčen način novim znanjem naproti. Besedilo in slike: RR. Po končanem uradnem tekmovalnem delu in razglasitvi zmagovalcev (DPM Hrastnik) pa so nam ubrano zaigrali fantje ansambla Pok iz okolice laškega. prav prisrčno podeželsko vzdušje je vladalo v umirjeni, prelepi vasici Sopota, ki je ob aktivnosti ŠD Sopota ponovno zaživela na način, kot so ga domačini poznali pred 30 in več leti. Tatjana Potrpin, slika Joie Prah 5. MALSRPNA 2001 najin r t; e žf. HRASTNIKA PRAZNOVANJA (v objektivu Branka Klančarja) Otvoritev razstave PGD Dol ob 100-letnici gasilstva na Dolu Dirka radijsko vodenih modelov avtomobilov za veliko nagrado Hrastnika Dan slovenske policije so v Hrastniku obeležili z otvoritvijo preurejenih garažnih prostorov tamkajšnjega Policijskega oddelka Vida Bošnjak-Logar predstavi svojo najnovejšo knjigo - prozni prvenec - SPREMINJANJA ... v dvoje in več... Zmagovalci tradicionalnega turnirja v malem nogometu - ekipa KS Dol - prejema prehodni pokal TRBOVLJE UKV stereo 1 FM 4 mm ■j- .j 'p-1 * http://www. radib-tfbovlje. si mesnica, delikatesa ferdi NA NOVI LOkACIJI-TR6 REVOLUCIJE 16. TRBOVLJE. TEL: 03/56 3*640 ZA VAS POLEG VSAKODNEVNE PONUDBE SVEŽEGA IN PEČENEGA fl\ESA, DELIKATESE TER SOLAT PRIPRAVLJA: TOPLE IN HLADNE NAREZKE ZA RAZLIČNE PRILOŽNOSTI SPECIALITETE ZA ŽAR POSLEJ TUDI OB NEDELJAH DOPOLDNE! NAJ VAS PREPRIČAJO SLASTNE PEČENE DOBROTE NOVO: KONJSKO MESO-ŽREBIČEk ferdi o o Valvasorjev trg 3 1270 Litija \ • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja • trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP E-mail: atv.signal@siol.net NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI ■ O OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O 5. MALSRPNA 2001 m. ws. h CZuC' u-rann USTANOVILI DRUŠTVO ZA KADROVSKO DEJAVNOST ZASAVJA Ustanovni občni zbor je bi v prostorih SVEE, 19.06., kjer je prisostvovalo 24 članov. Zbor sta počastila tudi Jože Glazer, podpredsednik Zveze društev za kadrovsko dejavnost Slovenije in Janez Kapun, tajnik Zveze. Vse priprave je vodil iniciativni odbor v sestavi Marjeta Juvančič, Tadeja Nimac, Marjana Razoršek, Jasna Kosim Ričner, Silva Velkavrh, Lijana Vidic Ristič in Manja Tesla. Poleg vseh organov društva so postavili tudi vodstvo in sicer za predsednico društva so izvolili Tadejo Nimac, kot tajnica bo delovala Ana Urbanija, blagajno pa bo vodila Martina Bokal. Ideja o ustanovitvi društva pravzaprav ni nova, saj so delavci s področja kadrovanja že imeli neformalno druženje, kjer so si izmenjevali spoznanja o stroki, zakonih in izkušnje. Po letu dvaindevetdeset pa so v marsikaterih podjetjih kadrovanje degradirali le na administrativno dejavnost, ljudem, ki so se ukvarjali s stroko naložili drugo "bolj pomembno" delo, ali pa jih enostavno odpustili. Dandanes pa se nekaterim bolj osveščenim menežerjem že začenja dozdevati, da kadrovska politika le ni zelo nepotreben del upravljanja. Celo več, iščejo nasvete na različnih naslovih, najboljši pa so seveda te službe obdržali. Društvo bo tesno sodelovalo z Zavodom za zaposlovanje, nudilo bo pomoč in nasvete delodajalcem, predvsem tudi malim podjetnikom, ki morda zaposlujejo le sebe in bi radi morda še koga zaposlili. Sicer pa bodo organizirali predavanja in delavnice na temo zaposlovanja in vprašanj, ki se porajajo. Ker imajo na zvezi strokovnjake za različna področja, bodo lažje in predvsem ceneje organizirali vse omenjene oblike spopoljevanja. MM DRUŽINSKI POHOD NA MRZLICO V ponedeljek, dne 25.junija, torej na praznik dneva državnosti, je Planinsko društvo Trbovlje organiziralo tradicionalni planinski družinski pohod na Mrzlico. Pred tamkajšnjim planinskim domom je s programom začela Delavska godba Trbovlje, slavnostni nagovor več sto zbranim planincem pa je imel župan Trbovelj Ladislav Žiga Žgajnar. V imenu organizacije PD Trbovlje je spregovoril še podpredsednik Slavko Potrata, nato pa je godba odigrala še nekaj skladb, v nadaljevanju pa je za dobro voljo poskrbel ansambel Ping pong. tL ALPINISTIČNE NOVICE V soboto, 23.junija se je Sebastijan Jančič, član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje, lotil plezanja v severni steni Storžiča. Skupaj z dolgoletnim prijateljem Matjažem Čukom iz Kranja sta vstopila v 630 m dolgo Kramarjevo smer. Ob zelo lepem vremenu sta smer preplezala MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ mladim Zasavcem Zajadrali smo v poletje in gotovo že z veliko žlico uživate počitnice. Seveda pa ne bomo kar čez noč pozabili preteklega šolskega leta, saj ste ga ponekod ohranili v spominu tudi z vašimi zapisi. Na primer na šoli Ivana Skvarča, kjer so svoj časopis poimenovali kar SKVARČEPIS. izdali so tri številke v slovenskem in eno v angleškem jeziku. Mentorice Metka Vetršek, Mateja Klemenčič in Vanda Kopušar so pomagale ustvariti radožive, pestre in likovno bogate šolske časopise. Gotovo vam bodo njihovi sestavki všeč. Prav tako zapisi osmošolcev z osnovne šole Ivana Cankarja, . ki se vsako leto poslovijo z glasilom IZ "T/ OSNOVNE ŠOLE Z LJUBEZNIJO. J IZLET V LONDON Med letošnjimi zimskimi počitnicami se mi je uresničila ekajletna želja ž videti London. To mi je uspelo s pomočjo sponzorjev (beri staršev) in turistične agencije TWIN. Na dan odhoda je precej snežilo in kar nisem mogla verjeti, da bom videla Anglijo. Kljub temu pa sta nas prijazna voznika varno peljala po Avstriji podnevi, po Nemčiji, Belgiji in Franciji pa ponoči. Ob šestih zjutraj smo zapustili francoska tla in se čez Rokavski preliv prepeljali s trajektom. Čez slabo uro smo prispeli v Dover. Končno - Velika Britanija! Nekaj časa smo se vozili po deželi in oprezali za norimi kravami. Ko smo prišli v London nas je vodička najprej opozorila na posebnosti tega velemesta -črne taksije, rdeče telefonske govorilnice, ki so že kar redke in na rdeče dvonadstropne avtobuse ter na rdeče poštne nabiralnike. Najprej smo se odpravili na zvezdamo Greenvvich, čez katero poteka začetni poldnevnik. Tu smo ure prestavili za toliko, da smo bili eno uro mlajši. Na Greenvvichu je bil sneg, kar je za domačine pravo doživetje. Zatem smo si ogledali zanimivo ladjo The Cutty Sark, ki je bila v svojih najboljših letih najhitrejša trgovska ladja. S podzemno železnico smo se odpeljali do Monumenta-velikega stebra v spomin na uničujoč požar leta 1666, ki je uničil 4/5 mesta. Nato smo občudovali Tower of london. Škoda, da nismo pokukali še notri, da bi si napasli oči na kraljevih draguljih. V bližini je veliki dvižni most Tower Bridge, po katerem so najprej vozili po levi strani ceste. Sedaj pa tako vozijo po celi Angliji. Videli smo še ST PauVs Cathedral, katere mogočni zvon tehta 17 ton. Nastanili smo sc v hotelu, toliko da smo se osvežili, nato pa smo šli na ogled National History Museum. Poln je različnih primerkov živali in kamnin. Končno smo dočakali večerjo s sloganom, pojej, kolikor moreš! Noč je bila prekratka za utrujene noge, saj je sledil še cel dan ogledov. Še sreča, da je dala kraljica Viktorija zgraditi sistem podzemnih železnic, s katerimi lahko v njkrajšem času premagaš vse razdalje v Londonu. Tako smo si v nedeljo ogledali ponos Londona Clock Tovver oziroma Big Ben. V muzeju voščenih lutk sem se fotografirala z Beatli, Clintonom in Pavarottijem. pred Buckinghamsko palačo smo zastonj čakali na kraljico Elizabeto II., zato pa smo toliko bolj občudovali njene stražarje. Naša "carska" vodička Damjana nam je pokazala in predstavila še mnoge druge londonske znamenitosti. Ura je bila kar prehitro 21.00, ko smo polni vtisov zapustili angleška tla. Na avtobusu smo bili izletniki iz cele Slovenije. Kljub temu ali pa predvsem zaradi tega, smo se imenitno zabavali, peli in pus-tovali. Mislim, da ne bim nikoli pozabila prečudovite vodičke. To je bil moj prvi daljši izlet in upam, da ne zadnji. Zalo Pavšič, 6.b. OŠ Ivana Skvarča ilTTiš nirn.Ttn 5. MALSRPNA 2001 kljub snegu, ki jima je plezanje otežil, zato sta namenila toliko več pozornosti varnosti. Smer je ocenjena s težavnostjo IV/III. Potem, ko sta se po končanem plezanju vrnila v dolino, je Sebastijanu pripravil njegov prijatelj Bojan Turšič iz ljubljane v planinskem domu pod Storžičem majhno presenečenje. Vsi skupaj so nato dobre volje praznovali Sebastijanov rojstni dan. V nedeljo, 24.junija pa sta se Jančiču pridružila še Matjaž in Aleš Kilar, člana AO PD Trbovlje. Kot trboveljska naveza so vsi trije vstopili v 600 m dolgo Mladinsko smer v Storžiču. Smer tvorijo številni kamini in visoki skalni pragovi, ki so ocenjeni od III. do IV+ težavnostne stopnje. Smer so uspešno prepezali in se preko zahodnega grebena Storžiča (2132m) varno vrnili domov. tL DEŽURNA ENOTA ORTROŠKEGA VRTCA Konec junija se je končalo šolsko leto tudi za obiskovalce otroških vrtcev v Trbovljah. Zaprla so se vrata domala vseh enot zavoda Vrtec Trbovlje z izjemo dežurnega vrtca, ki bo odprt tudi preko počitniških dni. To pa bo vrtec oziroma enota Ciciban na Trgu revolucije 4c. Podrobnejše informacije o možnostih za obiskovanje dežurnega vrtca starši dobijo na upravi Zavoda Vrtec Trbovlje na Rudarski cesti. IL Pomlad sili na plana. MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ STARŠEM SO POPUSTILI ŽIVCI Ko sem bila stara osem let, sem se zelo rada potepala pri sosedih. Ker mami ni bila vesela, da sem vsak dan visela tam, seje zgodilo tole: Neko soboto, ko sem imela prosti dan, sem sklenila, da grem k sosedom. Ko sem prišla k njim, so me prijazno sprejeli. Zelo rada sem hodila k njim tudi zato, ker so imeli psičko Kajo. Naenkrat je bila ura trinajs in moja mami je prišla domov. Jaz tega nisem opazila, mami je mislila, da sem pri babici. Skuhala je kosilo in odšla pome. Ko je prišla k babici, je ugotovila, da me ni pri njej. Takrat so ji popustili živci, saj sem bila stara osem let in bi se mi lahko kaj zgodilo. Končno je ugotovila, da sem pri sosedih. Pridrvela je tja, me zagrabila za lase in odvlekla domov. Z jezo me je posadila na stol. Rekla mi je, da moram pojesti kosilo. Pojedla sem ga in solzna odhitela v sobo. Bila sem tako žalostna, da sem šla v posteljo in zaspala. Tudi mami je bila žalostna, saj je mislila, da sem ji zamerila. Pa ji nisem. Naslednje jutro sem se zbudila in zagledala najprej novega medvedka, nato pa še mami. Stisnila me je k sebi in rekla, naj ji oprostim. Tudi jaz sem se ji opravičila. Mami sem obljubila, da ne bom hodila več k sosedom, ona pa meni, da me ne bo več tako grdo vlekla za lase. Tako se nič več ne prepirava in sva dobri prijateljici. Eva Sleban, S.a. OŠ Ivana Skvarča INTERVJU S PISATEUICONEJKO OMAHEN - Kdaj si napisala svojo prvo knjigo? Moja prva knjiga... Še čisto začetna knjiga je bila v 1.razredu, ampak res kratka, tri čisto kratke strani. Med počitnicami, v 6. in 7.razredu pa sem začela pisati malo daljšo stvar. In tako seje vse skupaj začelo. - Katera tvoja knjiga ti je najbolj pri srcu? Zaenkrat Dež, to je ta zadnja. Kdaj nameravaš še nadaljevati s pisanjem, boš še kaj napisala? Verjetno med temi poletnimi počitnicami, vendar zaenkrat še nimam kakšne velike ideje v glavi. - Koliko časa porabiš za pisanje? Odvisno, za Silvijo sem porabila štiri mesece, ampak je bila ena kar dolga vmesna prekinitev, za Življenje kot v filmu pa mesec in pol. - Kaj rada bereš, katere zvrsti imaš najraje? Jaz zelo veliko berem, pa praktično vse zvrsti; od mladinskee literature do malo bolj resnih stvari. Je pa čisto odvisno od razpoloženja. - Si se že odločila, kam boš odšla po končani gimnaziji? Težko vprašanje... Na to ne morem odgovoriti, ker se še nisem 100% odločila, vsekakor pa bom ostala pri pisanju knjig ne glede kakšen poklic bom izbrala. Verjetno pa se bom podala bolj v književnost. - Želim ti, da bi napisala še veliko dobrih knjig. Hvala, vsekakor pa lahko pričakujete še kakšno knjigo v tem letu. Klavdija G. In Natja M., 7.c OŠ Ivana Skvarča LETTERS TO THE EDITOR! Dear editor! Help me! O don't like reading! I'm at school where I have to do a lot of reading in English. I have to write book reports, but I've also got a problem. I don't like read- ing in English. It's too difficult. I often play basketball and surf the internet. I watch TV every day but I never read. At school, our teach-ers often say: "Reading in impor-tant." Why? I'm not interested! Vours, a very unhappy teenaget OŠ Ivana Skvarče TRBOVLJE Tomo Brezovar 77. J3 G Jf fiJ (ijl.fSir.R ZLATA POROKA V GRADIČU V soboto, Ič.junija sta se sredi dneva vnovič vzela po 50 letih zakonske zveze in zvestobe Marija in Ignac kobal iz Opekarne 17 v Trbovljah. Zlata poroka je potekala v poročni dvorani v gradiču ob navzočnosi številnih sorodnikov in znancev ter predstavnika Društva upokojencev Trbovlje, ki je zakoncema izročil pisno priznanje in manjše darilo. Spominsko darilo pa jima je izročil tudi predstavnik občine, ki je opravil akt zlate poroke. IL SREČANJE DVEH PRIJATELJSKIH DRUŠTEV UPOKOJENCEV ZAGORJE-MORAVČE Sosednji društvi upokojencev Moravče in Zagorje ob Savi se Vreme smo imeli lepo, ne preveč vroče. Vračali smo se skozi Škofjo Rižo, kjer so nampripravili kosilo. Po kosilu je bilo prijateljsko srečanje ob plesu, petju, tudi nazdravili smo si. Sledil je pozdrav predsednika DU Zagorje, ki se je zahvalil za večletno sodelovanje in srečanja. Veliko je med nami takih, ki so prvič stopili na vrh kuma. Tudi podpredsednik DU Moravče Ladislav Ocepek je pozdravil vse prisotne, se zahvalil za povabilo na srečanje. V imenu komisije za šport in rekreacijo pri DU Moravče je Jože Novak poročal o delu društva, srečanjih upokojencev sosednjih društev, med katerimi je tudi društvo Zagorje ob Savi. Naslednje, 8.srečanje bo na moravškem. V imenu Planinskega društva Moravče in vseh 700 članov je udeležence pozdravil predsednik vsako leto srečujeta v drugem kraju, tako sta tudi organizatorja in gostitelja srečanj, letošnje je bilo sedmo in postalo je tradicionalno. Organizator letošnjega je bilo DU zagorje, v torek, 19.junija na Kumu. Udeležencev je bilo 28, pripeljali so se z dvema kombijema do Lontovža, dalje pa peš. V domu nas je sprejela Veri Harman in nas postregla s čajem in žganjem, saj smo ga bili potrebni od naporne hoje. Ogledali smo si podružnično cerkev sv.Neže, oddajnik, spominska znamenja z okolico. Franc Kmetič in povedal, da se gradi nov Planinski dom nad Moravčami, s prostovoljnim delom, sponzorji in prispevki članov društva. Povabil je člane, da si kraj ogledajo in nas obiščejo v Moravčah. Besedilo in slika: Jože Novak SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV NA TEREZIJI V sredo, 20.junija je pred Domom upokojencev Franca Salamona na Tereziji potekalo srečanje starejših občanov z območja stare rudarske kolonije Terezija in Doma upokojencev. Organizirala sta ga Območni odbor Rdečega križa Trbovlje ter vodstvo Doma upokojencev. Letošnje srečanje je bilo že drugo po vrsti in vse kaže, da bo postalo tradicionalno. Za razvedrilo sta pšoskrbela mešani pevski zbor Svoboda pod vodstvom Barbare Bola ter pevec zabavne glasbe Pero Dimitrijevič. IL OBRAČUN DELA TRBOVELJSKIH UPOKOJENCEV Druptvo upokojencev Trbovlje je izpeljalo 12.junija svoj redni obnčni zbor, ki je potekal v dvorani njihovega doma v Trbovljah. Dnevni red je bil kar obsežen, za začetek pa je uvodoma zapel Moški pevski zbor DUT. Delo društva je predstavil predsednik Florjan Plevnik, pestra in bogata so bila tudi poročila športnih sekcij, zanimiva pa so bila poročila o delu Solidarnostne posmrtninske samopomoči. Društvo je lani imelo 4.826 članov in članic, članov Vzajemne samopomoči pri ZDUS je bilo 4.730. Posamezne sekcije so izpeljale številne nastope, itd. Na koncu so izvolili nov 22 članski upravni odbor, za predsednika pa je bil izvolje Florjan Plevnik. Zbrane sta pozdravila tudi predsednik DU Hrastnik Franjo Krsnik ter direktorica Doma upokojencev Franc Salamon Danica Hren. IL USTANOVLJEN ZAGORSKI DESUS M.junija so v Zagorju ustanovili občinso organizacijo Desus Zagorje. Trenutno imajo 25 članov. Sprejeli so statutarna pravila, delovni program, izvolili 5-članski občinski odbor, 3-članski nadzorni odbor ter predsednico Malči Kuder in podpredsednika Jožeta Ranzingerja. POHODNIKI UPOKOJENCI PO MORAVŠKI POTI Po programu vsako leto organizira DU Moravče-pohodniška sekcija pohod po Moravški planinski poti. Tako je bilo tudi v sredo, 20.junija. Skupina je štartala v Kandršah in pot končala v Pečah. Med potjo smo obiskali upokojenca milko in vpisali v knjigo še pri Šparleku. Na križišču zavijemo desno, ob gozdu mimo lovske preže, lepega znamenja Marija z Jezusom, gremo skozi gozd, mimo peskokopov v vas Tlačnico nad Pečami. Tudi tu smo obiskali naše člane-družini Vranič in Razoršek. Milena Radulovič, ki živita v kandršah v neokrnjeni naravi in čistem okolju. Nadaljevali smo pot proti Kmečkemu turizmu Ocepek na Vrhu pri Mlinšah. Tu smo malicali in se odžejali, odtisnili žige in se Pot vopdi v dolino Zgornja Koseza in dalje v peče. Tu nas je sprejela naša upokojenka Marija Skok in nas pogostila, kjer se je naš pohod končal. Besedilo In slika Jože Novak aTITLŠ ncilvn 5. MALSRPNA 2001 DVE, TRI ALI VEC OBČIN - OBČINSKI SVET JE ODLOČIL, KAJ PA DZ? Občinski svet je na svoji zadnji seji obravnaval pobude krajevnih in mestne skupnosti o ustanovitvi novih občin in določitev njihovih območij, katere je bilo potrebno do 30. junija letos vložiti v državni zbor. Svetniki dobili na mizo tri pobude: Svet Mestne skupnosti Litija LIPA OB DESETLETNICI OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE V nedeljo, 24.junija je bilo v mestnem parku na Mestnem trgu v Trbovljah zelo živahno. Šlo je za počastitev državnega praznika - dneva državnosti. Najprej se je zbrala mladež iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol v organizaciji DPM Trbovlje in so pokazali kaj znajo, pri čemer so mladi pokazali kaj vse znajo, pri čemer so se izkazali talenti iz Glasbene šole Trbovlje ter trboveljskih osnovnih šol. Osrednja točka programa je bil nastop pevca Sebastijana. Kasneje se je začelo srečanje občanov Trbovelj v istem parku. Državni praznik in 10-letnico osamosvojitve je občina Trbovlje posebej obeležila s posaditvijo spominske lipe. Program je najprej pričela Delavska godba Trbovlje z državno himno, zatem pa je godba odigrala krajši koncert. Sledil je nagovor župana Ladislava Žige Žgajnarja, ki seje zahvalil vsem občanom, ki so v več oblikah sodelovali pri osamosvajanju države in tistim, ki so obeležili čas nastanka te države v Trbovljah s posaditvijo spominske lipe pri gradiču. Nato je pristopil k posaditvi spominske 3-metrske lipe v spodnjem delu parka pred tribuno oziroma ploščadjo za prireditve. Po krajšem premoru je nastopila še Pihalna godba Logatec. IL predlaga nastanek dveh občin: novo občino Litija v katero naj bi bile zajete : Mestna skupnost Litija, in Krajevne skupnosti Sava, Polšnik, Konjščica, del Jablansške doline (Breg, Tenetiše in Zagorica), Ribče, Jevnica in Kresnice. In občino Šmartno, ki pa naj bi zajele vse ostale krajevne skupnosti v sedanji občini Litija. Svet Krajevne skupnosti Šmartno pa je posredoval svoj predlog za občino Šmartno, ki naj bi zajemalo naslednje krajevne skupnosti : ZASAVSKA PROSLAVA NA KUMU V soboto, Ič.junija ob 11.uri se je začela na Kumu zasavska spominska proslava v počastitev slovenske državnosti in 10-letnice osamosvojitve Slovenije. Organiziralo jo je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo za Zasavje. Tokratna proslava je bila že sedma po vrsti, na tokratni proslavi je bil slavnostni govornik Srečko Lisjak, predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo. Ta je z izbranimi besedami obujal spomine na osamosvojitveno vojno pred 10 leti, posebej pa je poudaril vlogo branilcev Kuma oziroma telekomunikacijskih naprav, ki stoje na njem in njihovo uspešno posredovanje pri zaščiti teh naprav, preko katerih so obveščali tako domačo kot tujo javnost o napadu vojske JLA na SLovenijo. V programu je bila tudi podelitev priznanj zaslužnim članom tega združenja. Prejeli so jih David Srebotnik, Dišan Škorjanc in Jože Ranzinger. Program so obogatili tudi godbeniki Delavske godbe Trbovlje ter ansambel Hip-hop iz Hrastnika. IL RADOVAN SKUBIC JE TEKEL PO ZASAVSKIH VRHOVIH Že dolga leta poznamo Radovana Skubica-Hilarija iz Zagorja, kot gorskega ultra maratonskega tekača. Tudi ob 10-letnici osamosvojitve Slovenije je na svojstven način počastil ta dogodek. Na dan državnosti je namreč tekel po zasavskih Šmartno, Javoirjc, Kostrevnica, Jablaniška dolina (brez Brega in Tenetiš) Štangarske Poljane in Vintarjevec. Za svet Krajevne skupnosti Dole predlagana delitev Mestne skupnosti Litija ni sprejemljiva in predlagajo, v kolikor ne ostanejo v Občini Litija bodo ustanovili samostojno občino, ker za njih vključitev v novo občino Šmartno ni sprejemljiva. Občinski svet soglaša s predlogi za ustanovitev občine Šmartno (predlog KS Šmartno) in Dole vrhovih. Njegov start je bil 25.junija ob 6.uri zjutraj na Mrzlici, s tekom pa je nadaljeval preko Sv.planine iziroma Partizanskega vrha, Vrhov, Čemšeniške planine, izlak, Zasavske gore, Renk, Podkuma, Kuma, Kala, nekaj pred 18.uro pa je bil še isti dan na cilju, torej na Mrzlici. Tu so ga sprejeli številni planinci, posebno čestitko pa mu je izrekel župan Trbovelj ladislav Žiga Žgajnar. Tekač je imel vso pot lepo, sončno vreme, ovirali pa so ga mnogi obadi, predvsem pa številni klopi. Na cilju seje Radovan počutil sveže, sicer pa tudi utrujen, saj je tekel nepretrgoma 12 ur. Radovan nas je znova presenetil s svojo vztrajnostjo, vzdržljivostjo, trdno voljo in pogumom! IL POLAGANJE NOVIH VODOVODNIH CEVI JP Komunala trbovlje že od sredine junija dalje polaga na relaciji trgovina Dežman na ulici 1 .junija pa vse do Trga revolucije v Trbovljah, v skupni dolžini okoli 300 m, nove vodovodne cevi. Izkopati je bilo treba jarke, položiti nove iz Nemčije uvožene vodovodne cevi premera 15 cm. IL MAŠA IN KRESOVANJE V RET JU V nedeljo, 24.junija je v večernih urah potekalo v Retju praznovanje slovenskega državnega praznika dan državnosti in hkrati 10-letnice osamosvojitve Slovenije. Letošnje praznovanje so pripravile tri župnije in to obe trboveljski ter hrastniška. V prepolni cerkvi v Retju se je ob 20.uri pričela maša, ki jo je vodil hrastniški župnik ob (predlog KS Dole) ter izločitev Time iz zagorske občine in vključitev v litijsko. Predlog Mestne skupnosti Litija pa ni dobil podpore tako, je že naslednji dan prinesel svet Mestne skupnosti Litija nov predlog - Mestna občina Litija. Kaj bo sedaj s krajevnimi skupnostmi, ki po novi razdelitvi litijske občine niso zajete v nobeno občino (Primskovo, Gabrovka, Jevnica, Vače itd.) ? O njih bo najbrž še veliko govora. pomoči obeh trboveljskih, med mašo sta pela oba trboveljska pevska zbora, po končani maši pa se je pričelo kresovanje na travniku, kjer se je zbralo okoli 200 ljudi. tL Potniški promet in novi vozni red za voznoredno obdobje 2001/ 2002 Novi vozni red je začel veljati 10. junija 2001 in velja do 14.decembra 2002. Po sklepu UIC bo po novem glavna sprememba voznega reda v sredini decembra in ne več ob koncu maja oziroma v začetku junija, kot je bilo do sedaj. Vozni red vlakov v mednarodnem prometu se tako ne bo spreminjal do 14. decembra 2002. Zaradi čim boljšega prilagajanja potrebam naših uporabnikov in zaradi uvajanja novih voznih sredstev bodo na Slovenskih •eleznicah omenjeno enoinpolletno obdobje razdelili na dva dela: obdobje v letu 2001: od 10. junija 2001 do 15. decembra 2001 in obdobje v letu 2002: od 16. decembra 2001 do 14. decembra 2002. Za novo voznoredno obdobje 2001/2002 bodo obdr*ali sedanji koncept voznega reda vlakov za prevoz potnikov, ki sloni na taktnem prometu na glavnem prometnem kri»u Slovenije, v katerem so zajete naslednje relacije v obe smeri in sicer Ljubljana-Litija-Zidani Most-Dobova, Zidani Most-Poljeane-Maribor in Lj ubij ana-Logatec. Rudi Špan EG.rčTT n.TT.Jl. ZVEZDE KAŽEJO NA P0WER DANCERS Najprej so bile Špice Girls... ampak to sploh ni važno, čeprav je skoraj prav takšna četverica deklet začela plesati in prepevati v podobnih glasbenih ritmih. Toda tisti začetki so za njimi in ustvarile so precej svojstveno glasbo, ki jim že vnaprej zagotavlja razprodane koncerte. Povver dancers so Cvetana, Špela, Natka in Mateja -poznajo jih doma in v tujini, sodelujejo z različnimi glasbeniki, predvsem pa s timskim delom dosegajo uspehe. Združujejo energičnost z romantiko in nežnost z robatostjo. K vsaki skladbi najdejo ustrezno plesno koreografijo in za vsako novo zgoščenko pripravijo drzen imidž, saj jim ni odveč pritegniti pozornost nase. Pravzaprav uživajo, kadar iz njihovih skladb nastanejo pravcati glasbeni hiti in navdušile so tudi učence, ki so bili v četrtek, 14. junija v Medijskih Toplicah na Izlakah vpisani v zlato knjigo Občine Zagorje ob Savi. Kaj smatrate za svoj največji dosežek doslej? Že štiri zgoščenke smo izdale doslej. Začele smo s CD-jem Have fun or die, sledil je glasbeni album V šusu, kjer je bila uspešnica skladba Ti si bomba, tretji je bil Če si upaš in četrti Ni še konec. Lani smo izdale tudi kompilacijo vseh teh albumov, zdaj pa že pridno delamo na petem glasbenem albumu, ki bo izšel še v letošnjem letu. Za novejšo skladbo Čokolada, ki bo tudi na petem albumu, smo videospot posnele na Karibih, ker smo hotele pričarati sanjsko in rajsko vzdušje, kakršno je na Karibih. Vse to so naši dosežki, zmeraj se trudimo, da smo s svojim delom zadovoljne. Ampak na začetku je uspeh, če posnameš skladbo, potlej pa želiš, da so skladbe dobro sprejete tudi med publiko. Kaj pa trema? Včasih je trema fajn zadeva. S svojimi nastopi skušamo biti pestre in raznolike glede glasbe, plesa in imidža. Trudimo se in kadar pripravljamo kaj novega, se pojavi tudi trema. Ali bi se 'skregale', če bi prebrale, da se po horoskopu ne ujemate med seboj? Haha, kakšna bedarija. Horoskop včasih preberemo, ampak četudi bi prebrale, da po horoskopu nismo za skupaj, to ne bi vplivalo na naše skupno delo. Lahko rečemo, da ljudje, ki so rojeni v znamenju ovna, bika, strelca in device odlično sodelujejo med seboj. In katere vrline spoštujete pri drugih? Od vrlin spoštujemo iskrenost, odkritost in ljubeznivost. Pri delu in pri ljudeh pa moraš biti iskren oziroma vse moraš početi z iskrenostjo. Petra Radovič Nejc Herman (klarinet) je bil doslej uspešen tudi na državnih glasbenih tekmovanjih Z glasbo sanjajo in... ... se učijo raznih skladbic, muzikalnosti, harmonije in še marsičesa. Kljub temu pa so se v šolanju na Glasbeni šoli Zagorje naučili toliko, da so uspešno odigrali celovečeren koncert. Potekal je v torek, 19. junija ob 19. uri v dvorani GŠ Zagorje, nastopali pa so Nejc Herman, Polona Troha in Ines Ule. Ali krajše: slišati se je dalo igranje na klarinet, klavir in flavto. Še malce natančneje: Nejc Herman se je igranja na klarinet učil sedem let in njegov mentor Marjan Grošelj je dejal, da je neverjetno zainteresiran učenec. Polona Troha klavir igra že osem let, njena mentorica Slavi Gregl pa pravi, da se ni pretirano udeleževala tekmovanj mladih glasbenikov, ker je v glasbi težko tekmovati. Ines Ule pa flavto spoznava že šest let, njena mentorica Nataša Burger pa je povedala, da za nadaljnji študij flavte ni imela zanimanja. Vsi trije mladi glasbeniki so letos zaključili s šolanjem na Glasbeni šoli Zagorje, med temi pa je Ines Ule uspešno končala že prvi letnik Gimnazije Litija, Polona Troha in Nejc Herman pa sta uspešno opravila sprejemne izpite na Srednjo glasbeno šolo Ljubljani. Za torkov koncert pa so pripravili skladbe skladateljev: Kozeluha, Mozarta, Beethovna, Baermana, Poppa, Debussyja in Haydna. Pri klavirju je Ines Ule in Nejca Hermana spremljala Tudi Poloni Troha je čestitala ravnateljica Danica Kovač Urška Vidic. Ravnateljica GŠ Zagorje Danica Kovač je nastopajočim čestitala in zaželela uspešnega igranja in ljubezni do glasbe še naprej. Nastopajoči so sicer zatrdili, da imajo zelo radi glasbo, vendar je Polona Troha pripomnila, da tudi televizijo rada gleda, Ines Ule ima veliko prijateljic in prijateljev, za katere si vzame čas, Nejc Herman pa se tudi rad druži in zabava. Besedilo in slike: RR. Ines Ule je gimnazijka in rada igra flavto :i:TiTi.š ntvcr. PRIČELA SE BO 38.SLIKARSKA KOLONIJA IZLAKE-ZAGORJE V torek, lO.julija se bo v Medijskih toplicah na Izlakah začela 38.slikarska kolonija Izlake-Zagorje, ki dela v okviru Občine Zagorje ob Savi in bo trajala deset dni. Kolonija je sicer začela delati leta 1964, ustanovilo pa jo je več slikarskih navdušencev, med katerimi so bili v ospredju domači slikar Tone Leskovšek, akad.slik.Milan Rijavec, akad.slik.Ivo Seljak Čopič, kritik Andrej Pavlovec, Zoran Didek (predsednik DSLU), Dušan Kolenc - zagorski župan (predsednik) in drugi. Bivanje slikarjev na Izlakah organizira in financira občina Zagorje oziroma Svet slikarske kolonije, ki ga od leta 1965 vodi Nande Razboršek, umetniški vodja pa je akademski slikar Nikolaj Beer. Skupno je doslej bilo v koloniji 274 različnih sikarjev, letošnje kolonije naj bi se jih udeležilo štirinajst. RM. V SPOMIN RUDARJEM... Zasavski muzej Trbovlje, sicer pod različnimi imeni, že petdeset let zelo uspešno deluje in se uveljavlja na področju muzejske dejavnosti, med katere zagotovo sodijo tudi stalne razstave. Do sedaj so delavci muzeja pripravili trinajst stalnih postavitev z različnih področij. Sedanja stalna predstavitev, ki sojo poimenovali "SREČNO...ČRNE DOLINE" je delo večih avtorjev in predstavlja razvoj Zasavja na več različnih področjih. Razstavo spremlja tudi katalog, ki na stosedeminsedemdesetih straneh nudi obilo podatkov in slikovnega gradiva, predvsem pa zanimivega branja. Avtorji razstave in kataloga so Miran Kalšek, Irena Ivančič Lebar, Nevenka Hacin in Jana Mlakar Adamič, oblikovala sta jo Sandi Radovan in Janez Križaj. Razstavi in katalogu na pot je Miran Kalšek zapisal: "Naslov kataloga in razstave je simboličen in obenem izraža dejansko stanje zadnjih dvesto let, ki se sedaj končujejo. Ves čas je ljudi v vseh treh krajih spremljal rudarski Srečno, zato naj še naprej ostane vsem v spomin kot popotnica za novo tisočletje." Sprehod po razstavi nas najprej pripelje v prvi prostor, kjer se predstavijo vsi trije kraji in njihova umestitev v širši prostor z vsem osnovnimi podatki. Na dveh panojih je prikazana poselitev v različnih časovnih obdobjih, seznanimo pa se tudi z geološko zgradbo in kamninami v naših tleh in fosilih. Nato nas pozdravi kip svete Barbare, ki v drugem prostoru naznanja pregled rudarstva. Predstavljene so vse faze: raziskava terena, priprava odkopa, transport in separiranje. Na osrednjem panoju je idealni presek jaška z vsem objekti, kjer je nazorno prikazano delovanje rudnika. Med razstavljenimi predmeti so osebna rudarjeva oprema in orodje - nekoč in danes. Na končuje še karta rudniških rovov in relief, tabela proizvodnje premoga in kronologija pomembnih dogodkov, prometne povezave - plovba po Savi in železnica. Tretja soba povezuje rudarstvo in industrijo, v eni sobici pa so združene revirske znamenitosti - gostilne in delovanje amaterskih športnih in kulturnih društev. Vrnitev k resnim temam pomeni četrta soba. Tuje prikazan socialni položaj delavcev v zadnjih sto letih, način življenja in delovni pogoji, kar je bilo tudi dostikrat razlog za odhod v tujino. Tema razstave se nadaljuje v pregled razvoja industrije, ki seje dolga desetletja razvijala na podlagi potreb rudnika. Rastava temelji na pregledni karti industrije v vseh treh krajih z osnovnimi podatki, predstavljene so glavne in vodilne panoge in njihovi izdelki. Del prostora je namenjen tudi političnim in vojaškim temam, razmahu delavskega gibanja med rudarji in delavci, tragediji obeh svetovnih vojn. To so teme, ki so že bile in še bodo predstavljene na občasnih razstavah in na stalni razstavi v Hrastniku. Obe temi se zaključujeta v zadnji sobi, dodani pa so še spomini na bližnjo preteklost. S fotografijami in predmeti so ustvarjalci razstave nakazali nekatera področja, na katerih bo temeljilo njihovo nadalnje delo. Katalog je zasnovan enako kot razstava in lahko ga obiskovalci uporabijo kot vodnik po razstavi ali pa kot samostojno publikacijo, iz katere bo bralec dobil splošen pregled razvoja naših krajev na glavnih razvojnih področjih in mlajša generacija obilico zanimivih podatkov iz življenja in dela svojih prednikov. Z razstavo in katalogom Srečno...črne doline je Zasavski muzej Trbovlje, ki ju je posvetil V spomin rudarjem, ki se v torek 24. 4. 2001 niso vrnili iz krova v Hrastniku, dodal pomemben kamen v mozaiku ohranjanja zgodovine in tradicije rudarjenja v Zasavju. MAH TRBOVMB ukv m stereo® F« J ffiliž OlUOJ Politehna Valvasor gre v Ameriko V Radečah deluje zelo zanimivo cehovsko podjetje, ki sc ubada z ročno izdelavo papirja pod imenom Valvasor. Glede na to, da so po svoji cehovski plati in izdelavi bližji takratnemu času, pa so postali zanimivi tudi na trgih v tujini, predvsem v Ameriki. Pred odhodom v Ameriko smo o tem, kaj se dogaja v firmi Politehna - Valvasor povprašali kar lastnika Aleša Breznikarja. V Radečah že kar nekaj let deluje Politehna poznana kot Valvasor. Ker pa že nekaj časa nismo izvedeli, kaj jc pri vas novega vas sprašujem, kaj se pri vas dogaja predvsem nenavadnega za Zasavje? To je res! Neki designi oziroma oblikovanja, ki so bila narejena v okviru podjetja Politehna -mojstrska delavnica Valvazor so bila ocenjena na projektu Edinstvene Slovenije s strani Ameriško-Kanadske komisije in so dosegla enega najboljših rezultatov izmed 160 razstavljavcev in tako dobila mesto na največjem sejmu poslovnih daril v svetu to je v Los Angelesu, ki bo od 17. - 22. julija. To pomeni nadaljnje oblikovanje in izdelava izdelkov v ročnem izdelovanju v mojstrski delavnici Valvazor? Primat podjetja Politehna je na ročni izdelavi papirja, to se pravi cehovski opremi delavnici ni sami izdelavi, kar smo pokazali tudi januarja z odprtjem delavnice na Bogenšperku. Poleg tega pa sodi tudi vrhunsko oblikovanje, saj sodelujemo z več vrhunskimi oblikovalci. Sam projekt edinstvene Slovenije, pa je moje osebno delo in moja osebna zasnova na področju oblikovanja. Kaj so ti proizvodi oziroma izdelki, ki so bili izbrani in tudi gredo v Ameriko? To so izdelki iz ročno izdelanega papirja po tehnologiji srednjega veka. So pa predvsem okrasne embalaže in pa zelo visoko cenjen izdelek papir s konjsko dlako, ki je edinstven v svetu ter naj večji ročno izdelan format papirja v Evropi. Poleg tega pa so tu še vrečke za buteljčna vina, embalaža za mala darila in pa predvsem nekaj dekorativnih stvari v samem papirju. V času od kar obstaja podjetje sc jc število izdelkov izredno povečalo. Koliko je teh do sedaj ali pa v tem trenutku? Delo v zadnjih petih letih je v podjetju bilo zasnovano tako da smo gradili na blagovni znamki ne pa toliko na samem trženju ali kvantiteti proizvodnje.Tako je blagovna znamka v zadnjih petih letih postala ena vodilnih blagovnih znamk na področju papirja in pa blagovna znamka, ki jo v tem trenutku poznajo vse poslovne verige v Sloveniji. Vam kljub malo sorodnih izdelovalcev in krizi v papirniški industriji ter glede na zahtevnost pri izdelavi papirja in izdelkov uspeva ostati v konkurenci z ostalimi? Ne da nam je uspelo ostati v konkurenci, temveč smo v tem trenutku dobili celo primat v izdelovanju ročnega papirja v Sloveniji. Smo pa v bistvu delali izpit na znanju in kvaliteti tako, da mislim, da v tem trenutku šele prihajajo najlepši časi podjetja. Glede na to, da jc pri vas posredi ročna izdelava, bo tu število izdelkov omejeno ali pa boste izdelovali po potrebi oziroma povpraševanju? Nekaj čas je bila mojstrska delavnica Valvazor zasnovana kot boemsko podjetništvo. V tem času nam je povsem jasno, da bomo morali z boemskim podjetništvom prekiniti. Že z samim odhodom v ZDA vemo, da ta zahteva ogromno kvantiteto artiklov, tako da mislimo širiti proizvodnjo, vendar v tem trenutku ne vemo kje in na kakšen način bomo to delali. Pripravljen so neke predpogodbe za izdelavo podobne delavnice v Kanadi, sam partner pa se zanima da bi to proizvodnjo širil tudi na vzhod. Včasih sc tudi nekaterim našim podjetnikom v ZDA zatakne, ko povpraševanje preseže ponudbo. Kaj bi se v takem primeru zgodilo z vašim podjetjem tam? Edina altemativaje da se proizvodnja prestavi v vzhodne države in se tam izrabi delovna sil, ki jo ameriški trg zahteva. Trend modnega oblikovanja sc vrača nazaj nas material - papir. Sc boš tudi ti vrgel v to? Te stvari tečejo že nekako tri leta in tudi v tem trenutku se odvijajo na Hrvaškem, tu seveda ni moj posebni stik s temi modnimi revijami ni več potreben. Ta stvar kontinuirano gre naprej, tako daje ekipa postavljena, modne revije se odvijajo. V tem času se začne dogajati skoraj vsak teden, tako da sem tukaj že dosegel eno raven .Sem pa verjetno edini, ki to počne v tem trenutku, kvečjemu da lahko samo še pričakujem konkurenco na tem področju. Ko sva že pri papirju - pravijo, da papir veliko prenese pa me zanima kako jc v tem trenutku z delavnico s katero predstavljate to tako težko in zahtevno delo ročne izdelave papirja? Imamo mobilno delavnico Valvazor, ta se odvija na šolah in raznih kulturnih prireditvah, je pa ta imela v zadnjem času kar nekaj odmevnih obiskov. Imeli pa smo tudi eno odmevnejših prireditev, kije bila v Essnu na Equitanniji, kjer smo imeli predstavite ročne izdelave papirja. Kažejo mladi kak interes za takšno izdelavo papirja ali po domače za obrt? Ja to je ceh in mladi kažejo presenetljiv interes. Glede na težave podjetnikov in obrtnikov v Sloveniji je v tem cehu še odprta kakšna tržna niša? V Sloveniji se ta uspešnost meri s koliko ljudi zaposliš in kako ti podjetje raste. Če merimo stvari po tem, je interes in je to nek pozitiven pokazatelj obrtništva. Kakšno pa je sodelovanje in izdelava posebnih dokumentov oziroma papirjev za Slovenski Protokol ipd? Vodni zanki so še vedno tisti s katerimi zapolnjujemo precejšnji delež naše proizvodnje- za Protokol Slovenije in nekatera Ministrstva še vedno prisoten, nekaj Protokola za predsednika republike, tako da so te stvari še vedno aktualne. Nobena stvar, kije bila postavljena pred leti še ni bila se do sedaj še ni podrla je del kontinuirane proizvodnje podjetja. Glede na to, da izhajaš iz kraja, kjer jc papir doma, kaj meniš kaj sc da še storiti na tem področju? Da se postaviti papir na prvo mesto, postavimo dolino v kateri je papir doma in jo skušamo kot tako v neki celostni podobi iztržiti v tem prostoru - slovenskem in pa preko meja. To je neka celota, ki bo v prihodnosti morala priti na dan. Poleg papirja pa imaš šc prijetno združbo, ki pa se vračajo kar nekaj let nazaj, v čas srednjega veka in papirja? To je klub vitezov red spodnjesavskih, ustanovljen pred približno enim letom. Povezava s papirjem je v tem, da je smiselno povezovati viteštvo in pa nekatere srednjeveške cehe, med katerimi je tudi papir. Sam klub pa nima ravno stika prvotnega z izdelavo papirja, saj je to združba nekaterih intelektualcev v tem prostoru, ki točno vedo kaj bi radi s to dolino dosegli. Sicer pa je zelo močna kadrovska zasedba v njem, zato veliko stvari kvalitetno in prodorno izpeljemo in tem je tudi vsa poanta. Kakšni pa so načrti po prihodu iz Amerike? Načrti se v podjetju postavljajo v prvem mesecu leta, tako da programje postavljen tako da ni tu nič posebnega. Od Amerike pa se pričakuje nekaj kar je že dogovorjeno in se uresničilo, to pa je malce daljši odhod v Ameriko v kasnejšem obdobju postavitev nekih globalnih stikov z poslovnimi partnerji in nekatera medsebojna vlaganja med kanadskimi podjetji in pa podjetjem Impact ter našim podjetjem Politehna. Kaj pa Valvazor doma? Verjetno bomo izvažali in prodajali znanje; doma pa, cilj je jasen- zaposliti čimveč ljudi iz te doline in razširiti oziroma povečati proizvodnjo, kar je tudi vse in mislim, daje to dovolj zdravo razmišljanje za tak posel. Valvazor bo še vedno del Politehne -ostal pa ne bo nikoli tak kot jc. Lahko je samo boljši. Energija je namreč nakopičena v njem in ta se kaže v znanju in v novih prijemih in inovacijah pri ročni izdelavi papirja. Za konec pa še to : Menite, da ljudje dovolj cenijo ali cenimo papir? Ne vem! Človek bi se moral enkrat na teden usesti in zamižati, kaj bi bilo če papirja ne bi bilo. Potem bi ga zagotovo cenili. Rudi Špan 5. MALSRPNA 2001 STtD.T ti PRI VETERANIH ZMAGALI TRBOVELJČANI NK RUDAR TRBOVLJE NK LITIJA NA MEMORIALU DEJANA GRDENA SLAVILI VELENJČANI 16. in 17.junija je Športno društvo Mlinše organiziralo že 8.tradicionalni turnir za memorial Dejana Grdena. Na njem je nastopilo 27 ekip, tekme pa si je ogledalo veliko obiskovalcev. Slika: Najbolje domača uvrščena ekipa - Bar Slavi Organizator si za kakovostno izvedbo turnirja zasluži vse pohvale. Slavila je ekipa Males velenje, drugi so bili Salomonov oglasnik, najboljšo domačo uvrstitev pa je dosegla ekipa Bar Slavi s tretjim mestom. Naj igralec turnirja je postal Slavči Brečko, naj strelec Domen Vidic, naj vratar pa Uroš Medija "Saks". Velja omeniti, da se je z atraktivno igro v ekipi Salomonov oglasnik izkazal tudi Izlačan Boštjan Gošte - Mačo. V soboto 23.junija je sekcija veteranov NK Svoboda Kisovec organizirala S.memorialni turnir Ladislava Gostiše. Zmagali so nogometaši Rudarja iz Trbovelj. Rezultati: Svoboda - Zagorje 0:2, Rudar - Litija 3:2, za tretje mesto: Litija - Svoboda 6:1, za 1.mesto: Rudar - Zagorje 3:2. NK ZAGORJE k NK SVOBODA KISOVEC DJP ZAGORJE OB SAVI S POLNO PARO NAPREJ Društvo jadralnih padalcev je imelo zadnje čase kar nekaj dela, saj so leteli so na Ladisovem memorialu, kateri se je odvijal na nogometnem igrišču v Kisovcu, dobro so se uvrstili tudi na tekmi za Slovenjski pokal v točnostnem pristajanju na Ulovki, saj so bili kot ekipa na 10. mestu, posamezno pa je Ludvik Groboljšek osvojil 18. mesto. Predstavili so se še na nogometno veteranski tekmi, ter na kmečkih igrah v Zaloki pri Čemšeniku. V soboto 30.6., pa so se medsebojno pomerili tudi v kegljanju. Za konec pa naj povemo še, da je prvo nagrado v tekmi kegljanja odnesel Edi Kvartič. Iskrene čestitke ! 5. MALSRPNA 2001 1 j. j. 11 SMUČARSKI SKOKI ZMAGA KATJE ROŽU N IN PRIMOŽA ROGLIČA V Guncljah je na skakalnicah K-14, K-23, K-35 in K.-50 potekalo meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih v različnih starostnih kategorijah, za dečke do 16 let pa je tekma štela za Slovenski pokal. Dobre rezultate so dosegli tudi skakalci in skakalke SK Zagorje-SZS Kisovec. Predvsem dvanajstletni Primož Roglič, ki odlične rezultate dosega tudi v mladinski kategoriji. Rezultati posameznih kategorij: Dečki in deklice do 12 let, skakalnica K-14, 21 tekmovalcev (za Šobov pokal); 1. Katja Požun, SK Zagorje-SZS Kisovec, 12,5 in 12,5m, 198,5 t., 2. Jaka Hvala, SSK Ponikve, 11,5 in 11,5m, 189,51., 3.Monika Lesnik, SK Triglav, 12 in 11,5m, 1861,5.Manja Pograjc, SK Zagorje-SZS Kisovec, 11,5 in II,5m, 179,51. Obekisovški skakalki sta že v prvi tekmi poletnega dela dokazali, da se lahko enakovredno kosata z »moškimi« konkurenti. Dečki do 10 let, skakalnica K-23, 42 tekmovalcev (meddruštvena tekma); l.Anže Štraus, SSK Stol Žirovnica, 23 in 23m, 220,5 t., četrto, peto, šesto in deseto mesto so osvojil člani SK Zagorje-SZS Kisovec Leon Grobljar, Urban Javoršek, Jaka Prašnikar in Dejan Žujič. Varovanci trenerja Boruta Markoška so pokazali dobro pripravljenost, saj so se kar štirje uvrstili med najboljših deset. Dečki do 12 let, skakalnica K-35, 63 tekmovalcev (meddruštvena tekma); 1 .Luka Plestenjak, 35 in 36,5m, 230,9 t., četrti je bil član SK Zagorje-SZS Kisovec Janez Močnik Guna, 34 in 35m, 219,5 t., deveti pa Klemen Bravec s skokoma 34 in 33m. Pionirji do 14 let, skakalnica k-50 (meddruštvena tekma); 1 .Primož Roglič, SK Zagorje-SZS Kisovec, 51,5 in 49,5m, 227,3 t., 2.Jurij Tepeš, SD Dolomiti, 49 in 50m, 224,21. Petnajsti je bil Miran Zupančič s skokoma 43,5 in 47,5m. Primož je vse bližje skupnemu uspehu v poletnem delu sezone in to je udeležba na poletnih igrah v Garmischu. Mladinci do 16 let, skakalnica K-50 (slovenski pokal); l.Anže Obreza, SSK Mislinja, 51,5 in 50,5m, 233,6 t., 2.Primož Roglič, SK Zagorje-SZS Kisovec, 51,5 in 49,5m, 227,3, 3.Jaka Oblak, SSK Alpina Žiri, 48,5 in 51,5m, 226,5 t. Za dvanajstletnega Primoža je drugo mesto v konkurenci 3 in 4 leta starejših skakalcev nadvse spodbuden rezultat. Teden kasneje sta bili še dve meddruštveni tekmi v Tržiču na skakalnici K-25. V konkurenci pionirjev do 10 let je skakalo 30 skakalcev. S skokoma 25,5 in 25m in 219,5 t. je zmagal Aleš Oblak iz SSK Stol Žirovnica. Med Kisovčani sta se najbolj izkazala s šestim mestom Miha Jesih (23 in 22,5m) in z osmim mestom Urban Javoršek (22,5 in 22,5m), oba SK Zagotjc-SZS Kisovec. Jaka Prašnikarje bil 17., Katja Požun pa 18. V dve leti starejši konkurenci je med 50 skakalci zmagal Luka Bmot iz SSK Ilirije (25,5 in 25,5m in 230,4 t.) Janez Močnik Guna, SK Zagorje-SZS Kisovec pa je bil s skokoma 25 in 25,5m in 224,71. na tretjem mestu. Njegov klubski kolega Andraž Pograjc je bil s skokoma 24,5 in 25m sedmi. Za SZS Kisovec sta skakala še Klemen Bravec, ki je bil 24. (skočil je 25 in 26m-žal s padcem) in Dejan Judež, kije bil 29. Igor Gobe BORILNE VEŠČINE IZLAČANOM IN ZAGORJANOM 8 NASLOVOV DRŽAVNIH PRVAKOV Na 3.finalnem (zaključnem) turnirju v kikboksu-semi kontakt, ki jeza vse kategorije potekal na Ptuju, so uspešno nastopili tudi predstavniki izlaškega in zagorskega kluba. Izlačani so bili tudi letos, takoj za Ptujčani, drugi najuspešnejši klub, saj so osvojili kar 6 prvih, 6 drugih in 5 tretjih mest. Zagorjani so nastopili nekoliko slabše. Osvojili so 2 naslova državnih prvakov, 3 druga in 3. tretja mesta. Prva mesta za Izlačane so osvojilkdeček do 165 cm Andrej Ocepek, deklica do 155 cm Maja Vetršek, mladinec nad 71 kg Gregor Ocepek, mladinka do 50 kg Barbara Mrva, članica do 60 kg Brigita Plemenitaš in članica do 65 kg Urška Dolinšek. Med Zagorjani sta slavila med člani do 84 kg Igor Kalšek ter v glasbenih katah Zvonka Pavlič. Druga mesta za Izlačane so osvojili: deklica do 145 cm Neva Ocepek, mladinci do 48kg Nejc Hribar, do 63 kg Sašo Plemenitaš in nad 71 kg Matej Kimovec ter članica do 50kg Liljana Gošte in do 60kg Tea Roglič. Za Zagorjane so naslov podprvaka osvojili: v glasbenih katah Katja Prvinšek, deklica do 155 cm Vanessa Vozelj in član do 63 kg Klemen Buzina. Za Zagorjane so tretja mesta osvojili: deček do 135 Luka Kopušar, deklica do 135 Tjaša Krajnik in član do 79 kg Primož Bračič. Pri Izlačanih je to uspelo: dečku do 135 Gregorju Razpotniku, mladinki do 60kg Lučki Kokole, članu do 63 kg Milošu Rozmanu, članu do 69 kg Marku Razpotniku in članu do 74 kg Juretu Vetršku. Izjava trenerja Izlačanov Srečka Rozmana: »Z letošnjimi VELIKI NOGOMET rezultati smo v klubu lahko več kot zadovoljni. Tudi letos smo drugi najuspešnejši slovenski klub. Osvojili smo celo en naslov državnih prvakov več kot lani. Pri tekmovalcih smo opazili večji napredek, kar se odraža v večjem številu doseženih medalj. Nekoliko je moteče, da nekateri (vedno isti) sodniki ne upoštevajo predpisanih pravil sojenja. Veseli smo, da nam je letos na naš že 6.turnir uspelo privabiti večje število tekmovalcev kot prejšnja leta. Očitno se je turnir »prijel«. Tako dobrih rezultatov pa ne bi dosegli brez pomoči sponzorjev: Fortuna, d.o.o Trbovlje, JU-MA d.o.o Ljubljana, OŠ Ivana Kavčiča idr.« Trener Izlačanov Srečko Rozman je bil lani tretji najuspešnejši trener Zasavja po izboru bralcev Zasavca. Besedilo Igor Gošte, slika Tomo Brezovar V zadnji prvenstveni tekmi so varovanci trenerja Branka Guna kar 13 krat zadeli mrežo ekipe NK Jezero. Zadetke so dali: Denis Nikolič in Anej Kurež po štiri, Gregor Kovačič dva, po enega pa Daniel Džombič, Matic Žnidar in Miha Podlogar. Kisovčani so pred tem zmagali še v Moravčah s 3:1. Na tej tekmi je pri rezultatu 2:1 vratar Naje Groboljšek ubranil enajst metrovko. Zmagoje s tretjim golom potrdil Anej Kurež. Teden prej pa so fantje doma ugnali še vodilno ekipo prvenstva Kočevje. Gostje so bili boljši v prvem delu, ko so zasluženo vodili, v drugem delu pa sta Enis Halilovič in Anej Kurež zadela v polno in zmaga je ostala doma. Dečki do 12 let so osvojili 38 točk in se uvrstili na peto mesto. Največ golov je dosegel Anej Kurež in sicer 17, po sedem pa Denis Nikolič in Daniel Džombič. Enis Halilovič jih je dal 6. Besedilo in slika Igor Goste PO DESETIH LETIH ŠE VEDNO NEPREMAGLJIVI Na nogometnem igrišču kisovške Svobode je v četrtek potekalo zanimivo nogometno srečanje, katerega glavni organizatorje bil Miran Kurež, kije poskrbel tudi za pogostitev po tekmi. Med seboj sta se pomerili dve generaciji kisovških nogometašev. Sedanja, kateri seje letos uspelo uvrstiti v 1 .ligo MNZ Ljubljana in »zlata«, ki se je leta 1990 pod vodstvom trenerja Leopolda Rogliča iz takratne območne lige uvrstila v 2.slovensko ligo. Zanimiva tekma je na tribune pritegnila okoli 100 gledalcev. Čeprav so od generacije 90' aktivni le še Tadej Grčar, Franci Kranjc (NK Zagorje), Marjan Vozelj (NK Svoboda) ter že dalj časa poškodovani Jože Kranjc, so kljub temu za sedanje kisovško moštvo predstavljali nepremagljivo ekipo. Predvsem obramba je pod vodstvom Mirana Kureža dobro opravila svoje delo. Mnogi so pričakovali, da bo »veteranom« kmalu pošla sapa, saj v pripravi na srečanje niso opravili niti enega skupnega treninga. Pa so vse dvomljivce presenetili z kombinatorno igro in dovolj tekanja vse do zadnjega sodnikovega žvižga. Izpeljali so tudi nekaj lepih akcij. Prvi zadetek za 1:0 je dosegel Edi Navratil, sicer trener sedanje ekipe, po odlično izvedenem prostem strelu Branka Guna (trenerja mlajših kisovških dečkov). Drugega je po odlični podaji Dušana Razborška, nekdanjega selektorja slovenske malonogometne reprezentance, dosegel Vinko Kovač, ki je enkrat zadel tudi vratnico. Nekaj nevarnih prodorov in strelov na vrata je imel tudi Anton Kurež, ki uspešno trenira zagorske mladince. Za mlade je tik pred koncem srečanja zadel Blaž Gracar in zmanjšal rezultat na 2:1. Nevaren strel proti vratom je že v prvem polčasu sprožil Anton Škofca, vendar je zadel le vratnico. Pohvaliti NAGRADNO VPRAŠANJE Na sliki je Uroš Medija, vratar kisovške Svobode, ki je na nekem malonogometnem turnirju že drugič prejel pokal za naj vratarja. Uroš nam je povedal, da se za svoje vratarsko znanje najlepše zahvaljuje Andreju Ahlinu, Leopoldu Rogliču, Vasju Kurežu in Dušanu Goštetu, ki so ga manj ali dalj časa vadili. Vas pa sprašujemo: Na katerem turnirju je Uroš Medija prejel dva pokala za naj vratarja in katerega leta je to bilo? Odgovore na Zasavca pošljite do 14.julija. Poleg odgovorov na dopisnico izrežite še sliko Uroša. Izžrebanega čaka praktična nagrada uredništva Zasavc. Slika PRAV, uganko Igor Goste Generacija 90': trener Leopold Roglič, kap.Dušan Razboršek, Marjan Vozelj, Anton in Miran Kurež, Vasja Kurež, France in Jože Kranjc, Tadej Grčar, Igor Goste, Gregor Uranič, Igor Kerin, Andrej Ahlin, Branko Guna, Vinko Kovač, Franc Roglič Taci, Jani Smrkolj, Edi Navratil, manjkal jeDoko Simič. velja tudi oba vratarja ekipe 90', Andreja Ahlina in Vasja Kureža, ki sta vsak po dvakrat lepo posredovala. Po koncu srečanja je nogometaš mladih Srečko Borštnar podal zgovorno izjavo: »Proti tako dobrim nogometašem še nisem igral. Če bi jih želeli premagati, bi morali v igro vložiti več truda, predvsem pa srce. Več kot očitno je, da tega nismo storili.« Mogoče jim bo to uspelo drugo leto. Besedilo Igor Goste, slika PRAV HEDVIKA PA KAR "LAUFA" Dne 9.6. je bilo v mestu Kapfenberg v Avstriji veteransko prvenstvo. Udeležili so se ga tekmovalci iz desetih držav. Hedvika Kotarje v kategoriji nad 50 let na 5 km dolgi progi zasedla 1.mesto. Dne 21.6. se je Hedvika udeležila lO.jubilejnega teka ob 10.obletnici samostojnosti ob mejah Slovenije na 1200 km dolgi progi. Start je bil v Ptuju, nato pa so tekli preko Šentilja, Dravograda, Mežice, Črne, Logarske doline do Okrešlja, po grebenu Savinjskih in Kamniških Alp od Jezerskega, Tržiča, Begunj, Mojstrane, Kranjske Gore preko Vršič, Trente, Bovca, Tolmina, Nove Gorice, Portoroža do meje Dragonje, Kopra, Ilirske Bistrice, Kočevja, Črnomlja, Kostanjevice, Brežic, Bizeljskega do Rogaške Slatine in do končnega cilja na Ptuju. Vsak tekač je povprečno pretekel od 25 do 30 km na dan. Heda je bila srečna, ker je imela to čast, da je tekla na teku, katerega organizator je bil Tekaški klub maraton iz Ptuja. Dne 30.6. je potekal 19.Mirnopeški tek, ki je štel za odprto prvenstvo Slovenije v pol maratonu na 21 km. V absolutni (mednarodni) konkurenci je Hedvika zasedla 7.mesto, za odprto prvenstvo Slovenije pa 5.mesto, (pm) čjiri J J* Ir Končana malonogometna sezona v Zasavju PEKARNI LENIČI NASLOV PRVAKA Naslov prvaka: Pekarna Leniči Zlatorogi, Gostilna Juvan, Okrepčevalnica Gasilček (iz četrte v tretjo Pokalni naslov: Pizzerija Kukuca ligo). Zmagovalec super pokala: Piizerija Leniči (2:0) Nazadovali: Sevdah (iz druge v tretjo ligo). Napredovali: ES Potočnik/Ašič, Potepuhi (iz druge v prvo ligo). Bar Pričetek nove sezone: predvidoma zadnji teden v avgustu. Slavi, ETi, Trinajst M (iz tretje v drugo ligo), T.A.Columb/Mili bar, Končni vrstni red štirih zasavskih lig malega nogometa l.liga: 1 .Pekama Leniči 20 14 3 3 78:40 45 točk 2. KMN Juventus 20 12 5 3 70:33 41 3. ŠD Čolnišče/lntegral 20 10 6 4 71:46 36 ISupermont Vače 20 11 3 6 69:46 36 S.Pizzeria Kukuca 20 9 6 5 56:49 33 5.ŠD Mlinše 20 6 6 8 70:66 24 7. KMN Malo po malo 20 7 3 10 59:59 24 8. Kuhinja pri babici 20 6 0 14 52:74 18 9. Planinski dom Sv.Gora 20 6 0 14 43:87 18 10. Mexico Pancho 20 3 3 14 63:115 12 Kovinostrugarstvo Gobove in Panterji - izstop iz lige Naj strelci: 31 Gregor Vozelj (Čolnišče), 19 Anže Indof (Super-mont), 17 Boštjan Vrtačnik (Čolnišče), 16 Sašo Andželič (Malo po malo), fair play ekipa: ŠD Mlinše 2.1iga: I .ES Potočnik/Pizzerija Alič 22 15 3 4 81:33 48 2. Potepuhi 22 13 4 5 65:55 43 3. Trgovina Čop 22 11 5 6 69:41 38 4. ŠD Prapreče 22 11 3 8 59:62 36 5. Buldožer 22 9 6 7 62:46 33 6. Top šport 22 9 6 7 69:48 33 7. ŠD Izlake/Poropatič 22 10 3 9 81:76 33 S.Šentlambert 22 9 5 8 58:54 32 9. Ni da ni 22 7 4 11 33:37 25 10. GostHna Svoboda (-2) 22 9 0 13 50:67 25 1 l.SMP Ocepek 22 5 4 13 45:66 19 12.Sevdah (-1) 22 2 1 19 41:128 6 Naj strelci: 47 Gašper Starc (Potočnik Ašič), 26 Aleš Pišek (Izlake), 25 Denis Glažar, 23 Ivan Vodenik (oba Trgovina Čop), fair play ekipa: Ni da ni 3.1iga: 1. Bar Slavi 19 15 2 2 81:34 47 2. ETI 19 II 5 3 80:37 38 3. Trinajst M 19 11 1 7 57:47 34 4. Antimon/Bistro 91 19 9 3 7 52:50 30 5. Frizerstvo Ivi 19 9 2 8 67:48 29 6. ŠD Mlinše 11 19 8 4 7 81:71 28 7. ŠD Čolnišče II 19 6 6 7 47:47 24 8. ŠD Sava 19 7 3 9 52:49 24 9. TNR Inženiring 19 5 3 11 46:68 18 10. Udamik/TSG Lunar 19 1 2 16 28:101 5 IAK SCT - diskvalifikacija, Zlatama Lea -odstop Naj strelci: 35 Stariha (Eti), 31 B.Prašnikar (Mlinše), 27 Topolovec (Frizerstvo Ivi), 19 Gracar (Bar Slavi). 4.1iga: SKUPINA A: 1. T.A.Columb/Mili bar 20 20 0 0 148:30 60 2. Zlatorogi 20 14 1 5 93:52 43 3. Gostilna Juvan 20 13 3 4 80:56 42 4.0krepčevalnica Gasilček 2 0 10 5 5 59:39 35 5. MGM Inženiring 20 10 5 5 54:40 35 6. Gamsi (-2) 20 7 4 9 47:52 23 7. ŠD Podkum 20 6 4 10 54:75 22 Roma - diskvalificirana SKUPINA B: O Bartec Varnost 20 8 4 8 31:42 28 10.Medija 20 8 3 9 56:56 27 11 .ŠD Prapreče II 20 5 4 11 36:77 19 12. ŠD čemšenik 20 5 3 12 46:78 18 13. ŠD Izlake II 20 4 5 11 35:52 17 M.Zasavc 20 3 4 13 23:56 13 IS.Kickers (-2) 20 2 1 17 38:120 5 Naj strelci: 39 Drnovšek, 38 Hvala, 36 Žlak, 29 Krcča, 26 Zidar, Vajdič, 25 Kopušar, 23 T.Forte, 22 Pihler, fair play ekipa: Okrepčevalnica Gasilček. (pm, slike U.M. Pokalni prvaki Zasavja - Pizzerija Kukuca Drugo mesto - KMN Juventus 5. MALSRPNA 2001 Noj strelec 1 .lige Gregor Vozelj Brez njih vsega tega ne bi bilo - odbor ŠD Trimček Litijska občinska liga malega nogometa na travi OMAHEN TRANSPORT SE NAJBOLJ ZNAJDE NA TRAVI Sezona 2000/2001 v Občinsli ligi malega nogometa na travi Litija seje končala pred kratkim. Skupaj je bilo odigranih 156 tekem, na katerih je bilo doseženih 1067 zadetkov, kar pomeni 6,84 zadetkov na tekmo. Največ zadetkov je v letošnjem prvenstvu dosegel Boštjan Škufca iz ekipe Kreativ Zgornji Log. Končni vrstni red lige: 1.Omahen Transport 24 18 3 3 111:57 57 2.Kreativ Zgornji Log 24 16 2 6 109:47 50 3.IAKSCT 24 14 4 6 76:42 46 4.Servis viličarjev Parkelj 24 14 4 6 111:74 46 5.ŠD Polšnik 24 13 3 8 111:85 42 6.Grča Commerc 24 11 2 11 76:75 35 7 Jang bojs 24 11 0 13 73:70 33 8.ŠD Sava 24 10 2 12 72:65 32 9.Zidarstvo Zidko 24 9 2 13 70:70 29 lO.Bistro Lipa 24 9 2 13 62:86 29 11 .Dimas Inženiring 24 7 5 12 72:101 26 12.King Size Amerika 24 5 2 17 76:138 17 13.MK Light Sound 24 3 1 20 48:157 10 ŽE SPET TURNIR NA SAVI Naslednje leto bodo na Savi pri Litiji obeležili že desetletnico, odkar Prostovoljno gasilsko društvo Sava z uspehom prireja vsakoletni nogometni turnir, na katerem se pomeri vsaj deset ekip in kateremu naslednji dan sledi veselica s srečelovom. Tudi v petek, 29. junija se je na savskem igrišču za mali nogomet pomerilo dvanajst ekip in sicer: IAK SCT, Udarnik, Zgornji Log, Polšnik, Tirna, Šentlambert I, Hotič, Sava, Spodnji Log, Mito-trans, Poljane in Šentlambert II. Za prvo mesto sta odločilno tekmo odigrala Šentlambert II in Tirna, kjer je odločno z 8:0 zmagal Šentlambert II. Za tretje mesto pa je IAK SCT premagal ekipo Poljan z 2:0. Nogometni sodniki so bili: Marjan Tori, Ante Jovič in Bojan Zagorc. Pokala za najboljšega strelca in vratarja pa sta odšla v Šentlambert, za največ golov ga je prejel Gregor Baš, za najboljše vratarske vragolije pa je pokal prejel Matej Režim. Po igri sodeč, pa nogometa niso vzeli le za rekreacijo, saj so igralci kar pošteno fintirali drug drugega, da bi osvojili pokal. Besedilo In sliko: RR. Slabih ali tudi dobrih rezultatov pri nogometu ni bila zmeraj kriva le žoga. 10 LET SLOVENCEV, 10 LET BULDOŽERJEV Ob lO.obletnici Kluba malega nogometa Buldožer smo se v Čolniščah pogovarjali s člani Primožem Kovačičem, Matjažem Žaubijem in Igorjem Ponikvaijem. Pred desetimi leti seje zbrala skupina pristašev malega nogometa. Zbrali so se na ne nameravajo organizirati turnirja na čast svoji deseti obletnici, saj je to povezano s stroški in sponzorji. Zahvaljujejo se vsem dosedanjim sponzorjem in vsem, ki so jim v tem času pomagali. Njihovi sponzorji so Fejst pub, Jurmes. Luka bar. Čuk bar. Tir bazenu in skoraj cel dan izbirali primemo ime. Nekdo seje domislil, da bi se imenovali Buldožer, saj le-ti podirajo vse pred sabo. Z novim imenom so ustanovili ekipo in začeli igrati v malonogometni ligi. Začeli so v 3.ligi in v dveh letih pristali v Migi. Trenutno so v drugi ligi, v kateri so zasedli peto mesto. S svojim uspehom so zadovoljni in si želijo še dolgo sodelovati v ligi. Z neuspehi se ne obremenjujejo, saj jim bar. Okrepčevalnica vit, Agro bar, Štulm bar in Zupan bar izTrbovelj. Njihov prvi sponzor pa je bil Diskont Šime, ki jim je priskrbel drese. Poleg nadaljnega sodelovanja si želijo pridobiti tudi podmladek, ki bi jih lahko nekoč nadomestil. V desetih letih so osvojili 21 pokalov, s tem da so na nekaj turnirjih zmagali, na nakaterih bili drugi in tretji. Vse ekipe v Zasavju jih poznajo in z njimi dobro 1 I I 1 0) o co je glavni cilj igranja veselje, družba in sodelujejo. Želijo si, da bi trim liga v Zagorju sodelovanje. V času delovanja jev klubu še dolgo živela in da bi se odvijala na igrišču, igralo 27 igralcev. Od samega začetka pa ki tako igralcem kot gledalcem ne bi bil v vztrajajo še trije. Pravijo, da so vsestranski, sramoto, saj se poleg malega nogometa posvečajo tudi vsem ostalim športnim zvrstem. Trenutno 10-1. J * J. Ir 1 .A Slovensko košarkarsko liga VELIKO SPREMEMB V ZAGORJU Zagorje - Zagorje Banka Zasavje je klub, ki seje lani praktično skorajda do konca boril za obstanek v ligi, v upravi in stroki kluba pa upajo, da temu v novi sezoni ne bo tako. Zato so se zgodile tudi nekatere spremembe v moštvu. Treba je omeniti, da so z Banko Zasavje podaljšali sponzorsko pogodba vsaj še za eno leto, poleg tega pa je tudi jasno, da bo na trenerski klopi tudi v naslednji sezoni Zagorjan Sandi Krofi, ki je V sredini bivši trener Zagorja Martin Gorenec, levo soproga, desno sedanji trener Sandi Krofi Zagorjane minulo sezono uspešno popeljal iz »nevarnih voda«. Za razliko od trenerske klopi pa je kar precej sprememb v igralskem kadru. Kariero je zaključil kapetan Mario Primorac, kateremu bodo v klubu pripravili še poslovilno tekmo, dokončno pa je tudi jasno, da iz Zagorja Vee priložnosti za mlade-na sliki Javoršek in Muminovič odhajata Admir Bukva in Rajko Rituper, morebiti pa spisek odhodov z omenjenimi igralci ni povsem zaključen. Zagorski dres bodo v novi sezoni nosili tudi okrepitve Davor Gjud (center, prej GD Hrastnik), Jugoslovan Rodoljub Novakovič (center), lanskoletni najboljši strelec lige Uroš Ivanovič, uprava kluba pa je tik pred dogovorom z 20-lctnim bosanskim članskim reprezentantom Murisom Mimičem. V upravi kluba dopuščajo odprto možnost, da se pojavi še kakšna okrepitev, bržkone pa je jedro ekipe že sestavljeno. Mario Primorac je zaključil svojo kariero in se bo posvetil lepšim stvarem... »Kot trener bom stremel k temu, da bodo mladi domači košarkarji, kot so na primer Knaus, Muminovič, Škrinjar in ostali imeli večjo minutažo kot doslej, seveda, če si bodo to s trdim delom zaslužili,« je povedal trener Sandi Krofi. Rojko Rituper zapušča Zagorjane »Upam vsaj na uvrstitev v sredino lestvice. Poskušali sc bomo uvrstiti med prvo četverico, kar bo velik uspeh, vse od sedmega mesta navzdol pa bo zame osebno neuspeh,« je o ciljih dejal Krofi in poudaril, da bo letošnja liga kljub izostanku nekaterih moštev zagotovo močnejša kot lansko leto. Sicer pa so Zagorjani vse od konca sezone skorajda vsak dan trenirali in zadnji trening opravili ZS.junija, na pripravah za novo sezono pa se bodo spet sestali okrog 1 .avgusta. Vsekakor pa poleg članske ekipe ne gre pozabiti tudi na mlajše selekcije kluba. V prejšnji sezoni so se na pobudo trenerja Krofla združile mladinske ekipe Zagorja, Rudarja iz Trbovelj ter GD Hrastnika, ki bodo v novi sezoni nastopali v 2.mladinski ligi, medtem ko so se kadeti Zagorja in Rudarja pod imenom Zagorje Zasavje uspeli po kvalifikacijah uvrstiti v 1 .kadetsko ligo. Mu bo sledil tudi Andrej Čop? »V prejšnjih letih je bilo sodelovanje med zasavskimi klubi slabo, kar smo nekako začeli popravljati. Tako je naša vizija, da bi združili vse talente iz Zasavja in da bi slednji igrali v močni skupni ekipi, saj bodo le s trdim delom uspeli nato v prodoru med kadete, mladince in člane in to ne le na klubski, pač pa tudi na reprezentančni ravni,« je še za konec dejal Krofi, ki je tudi povdaril, da si ne obeta sodelovanja med zasavskimi klubi v obliki posoje igralcev v članski konkurenci, kjer je vse preveč pogojeno z višjimi, denarnimi interesi. Besedilo: Peter Motnlkar, slike: Arhiv Zasavca ŠT) DT ti 5. MALSRPNA 2001 NA OTOČCU SO TENISIRALI V soboto, 23.junija se je na Otočcu spet zbrala lepa druščina znanih osebnosti iz gospodarstva, športa in politike, manjkalo ni niti slovenskih lepotičk kot so Janja Zupan, Maja Šimec, Rebeka Dremelj, miss Balkana Ramiza,... T- Udeleženci so se pomerili v tenisu in malem nogometu. Nivo udeležencev turnirja je močno s svojo prisotnostjo dvignil tudi predsednik države Milan Kučan, ki se je kasneje odpravil na proslavo ob dnevu državnosti v Cerklje. Med VIp-ovci je bil tudi naj manager Miloš Kovačič, ki se je izkazal kot odličen vratar v ženski reprezentančni ekipi v malem nogometu in to proti svojim vodilnim možem iz Krke. Rezultat je bil 5:0 za dekleta, srečanje pa je vodil Ginter Kržišnik, ki je tudi tokrat odlično organiziral celotno srečanje. Rezultati - mali nogomet: 1.Čistoča, 2.Zasavc Tenis - ženske: l.Saša Forlič, 2.Lidija Zupan, 3.Janja Vuga, moški pari: I.R.K./ Slavko Ručman, 2.Andrej Kralj/Simon Pavlica, 3.Zoran Brečko/Rudi Zupan. Naslednje VIP srečanje bo septembra v Salineri. (p.m.) Zveza društev za kadrovsko dejamost Slovenije DRUŠTVO ZA KADROVSKO DEJAVNOST ZASAVJA GABRSKO 12 1420 TRBOVLJE PRISTOPNICA OSEBNI PODATKI IME IN PRIIMEK: DATUM ROJSTVA: KRAJ ROJSTVA NASLOV: TELEFON: TELEFAX: MOB. TELEFON: ELEKTRONSKA POŠTA: @ IZOBRAZBA: PODATKI 0 ZAPOSLITVI: NAZIV PODJETJA ALI ORGANIZACIJE: NASLOV: TELEFON: TELEFAX: ELEKTRONSKA POŠTA: @ DELOVNO MESTO / POLOŽAJ: 5. MALSRPNA 2001 4 a Jr.rG n i c ri.r: Aufbiks Uredništvo Zasavca naproša vse aufbiksarje, da med seboj uskladijo urnik. Včasih se namreč zgodi, da je rubrika prenatrpana, včasih pa je materiala premalo. Sicer pa bo v Zasavju oziroma predvsem v Zagorju v naslednjih tednih kar pestro. Pazite, da jih na bližajočih se veselicah ne dobite po kumari! Sorodniki pridejo vedno prav - tako ali drugače. To lahko sklepamo iz zgodbice, ki seje zgodila 18.6. ob 23.40 uri. Takrat je namreč na dvorišče hiše v Spodnjem Hotiču prišel znanec in nasilno vstopil v hišo ter iskal znanca. Ker ga ni našel, je udaril kar znančevo mamo in odšel neznano kam. Papirologija sledi. j O gojenju konoplje se ne prepirajo samo kmetje in država ter policija. 20.6. sta se namreč zaradi obtožbe, da eden od njiju goji konopljo, sprla in stepla soseda v okolici Litije. £ 20.6. ob 14.09 uri so bili policisti obveščeni, da neznanec z osebnim avtomobilom yugo vozi po Vodenski cesti v Trbovljah in strelja z vozila. Patrulja je ustavila voznika in ugotovila, da gre za D.F.-ja iz Trbovelj, ki je skozi okno streljal s startno pištolo. Brigite Bukovec ali Hedvike Kotar ni bilo opaziti v bližini, zato so zoper navedenega policisti podali predlog SP-ju. £ Lepilo je vsestranski produkt, ki se običajno uporablja za lepljenje lesa, plastike, papirja in podobno. Toda Zagorja A. V. je že zdavnaj odkril, da se lepilo lahko uporablja tudi za zak drugega. Stari znanec policistov je namreč 21.6. ob 19.35 urirazgrajal in razbijal na Cesti 9.avgusta v Zagorju. Policisti so dokaj hitro ugotovili, da je A.V. vdihaval hlape lepila ter razgrajal po ulici in stanovanjski hiši, tolkel po vratih in se nedostojno vedel. Ker je bil že pred tem opozorjen za isto kršitev, so ga policisti pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške, kar pa očitno ni pomagalo kaj dosti, saj so ga policisti do konca meseca obravnavali še enkrat zaradi vdihavanja lepila. "Redna stranka", ni kaj! £21.6. ob 8.30 uri je luna že zašla, pa tudi prejšnjo noč zagotovo ni bila polna. Tako ostaja nerešeno vprašanje, zakaj se je na Logu 28/ d v Hrastniku nedostojno vedla neka ženska. Policisti so ugotovili, da ima nekaj vmes tudi alkohol, saj je bila T.M. močno pijana. In razlog prepira s stanovalci? Dotična gospa ali gospodična je kar na hodniku stanovanjskega bloka opravila veliko potrebo. Ja, življenje je eno veliko sra...! To je okusil tudi naš sodelavec RA. iz Sela Pri Zagorju, ki je v hudem boju s časom ravno med oddajanjem časopisa našim naročnikom v poštne predale stopil v kup - dreka. Slava mu! Policisti jo bodo napotili k sodniku za prekrške. jj 22.6. okoli 11.30 ure je v ulico prvoborcev prišel M.P. iz Hrastnika in od L.H. zahteval ključe garaže, v kateri je imel shranjene svoje stvari. L.H. mu ključev ni želela izročiti in zato je med njima prišlo do prepira, katerega je opazil sosed Č.M. in zato M.P.-ja odrinil, nato pa seje pričel z njim tudi pretepati. Policisti na kraj niso prišli le gledati meritev "mačosti", ampak so vse kršitelje pomirili in jim predpisali terapijo pri sodniku za prekrške. j Nekaterim je včasih zares hudo dolgčas. Zagotovo je temu bilo tako v primeru neznanega fanta, ki je 24.6. ob 23.45 uri na železniški postaji Zagorje prišel do A.D.-ja in ga meni nič, tebi nič preprosto - kresnil. Neznanec pa bo kmalu postal znanec, saj so mu policisti na podlagi njegovega vozila že na sledi. £ Je že tako, da je bolečina huda stvar in da bi takrat vsak ob sebi najraje imel ogromno zdravnikov. Toda početje P.V. ni zahtevalo le po zdravnikih, pač pa tudi po policistih. 23.6. ob 01.uri so policisti namreč intervenirali v Bolnici Trbovlje, kamor je prišel P.V. iz Trbovelj in zahteval, da ga pregledajo zaradi bolečin v trebuhu. Pred tem so ga že pregledali v ZD Trbovlje in ugotovili, da ni posebnosti, v bolnici pa je zahteval operacijo. Bil je tudi pod vplivom alkohola. Ker ni upošteval zakonitih ukazov policistov, je bil pridržan do iztreznitve. Zgodba se nadaljuje 1.7. ob 22.03 uri, ko je dežurna zdravnica ZD Trbovlje obvestila policiste, daje k njim prišel P. V. in zahteval, da ga zdravnica pregleda, ker ima bolečine v trebuhu. Po pregledu ga je zdravnica napotila domov, a se je P.V. ulegel na mizo in ni hotel zapustiti prostorov. Po prihodu policistov ni hotel upoštevati zakonite odredbe, še več - tokrat seje za razliko od prvega "obiska" policistov hotel z njimi kar stepsti. Očitno bolečine le niso bile tako hude, da se ne bi poskusil v vlogi korenjaka. Zaradi tega so bila uporabljena prisilna sredstva in so ga pridržali do iztreznitve. £ 11 je za nekoga magično število, za drugega sploh ne. Denimo - 11 je število igralcev pri nogometnem moštvu. V našem primeru je to število mladoletnikov, ki so 26.6. ob 19.40 uri razgrajali na Trgu Franca Fakina v Trbovljah (na hribu Klečka). Policisti niso bili nogometni sodniki in mladoletnikom niso podelili rumenih ali rdečih kartonov, pač pa so napisali predloge "disciplinski komisiji" za status razgrajaških mladoletnikov - za sodnika za prekrške. £ Grdo je, če se "mačo" spravi na žensko in jo pretepa. To je zagotovo 26.6. ob 21.10 uri spoznala J.R. iz Zagorja, do katere je pristopil znanec in jo večkrat udaril po glavi. Poleg tega ji je iz rok strgal tudi žensko torbico z dokumenti in po tem vrstnem redu vse skupaj odvrgel - najprej torbico, nato dokumente, za konec pa je po tleh vrgel še žensko. Z "mačotom" se bodo pogovorili "pooblaščenci" s strani J.R. - policisti. £ 26.6. ob 21.30 uri - živi dokaz za to, kako so lahko trije otroci vlomilci in žoga vlomilno orodje. G.M. je na PO Hrastnik poklical (za boljše videnje zgodbe naj zapišemo tudi, da je bil močno pijan), da je videl tri fante, ki vlamljajo v osebni avtomobil. Policisti so takoj pohiteli na kraj, kjer pa so ugotovili, da so se okoli avtomobila z žogo le igrali otroci, za katere je G.M. mislil, da vlamljajo. Skrbnega naznanitelja so policisti opozorili. £ Kljub temu, da so se začele počitnice, je praktični pouk očitno še vedno v praksi. Drugače si ne znamo razlagati dogodka, ki se je zgodil 26.6. med 22.30 in 22.55 uro pred lokalom As Litija. V tem času je namreč kolo tam pustil občan. Do kolesa je pristopila skupina mladoletnikov ter začela metati kolo ob tla. Na ta način so preizkusili (in poškodovali) trdnost obeh platišč, luči in verige. £ 28.6. ob 19.55 uri policijski zapisnik s PO Hrastnik ponovno beleži "mačota" svoje vrste. Takrat je namreč policistom P.L. iz Radeč naznanil, da mu je neznanec med vožnjo, ko je z renaultom cliom ustavljal, namerno brcnil v vrata in mu jih poškodoval. Policisti so ugotovili, da je "mačo" D.B. iz Hrastnika, za katerega bi bilo bolje, da bi se priključil otrokom iz prejšnje zgodbe pri brcanju - žoge. Kdo ve, morebiti pa ga bodo opazili v upravi zagorskega nogometnega drugoligaša! £ Prostor pod soncem za aufbiksarje ni kaj prida težko najti. J.H. in M.B. sta si 28.6. ob 20.uri za svoj y IvTD.TLi^TLD 5. MALSRPNA 2001 m. W£ "pretepaški ples" izbrala kar parkirni prostor pred gostilno v Čolniščah. J.H. je pri tem dobil telesne poškodbe in bil z reševalnim vozilom odpeljan v trboveljsko bolnico, M.B. pa jo je še pred prihodom policistov urno ucvrl. A ne za dolgo. j Zgodba je sicer malce zakomplicirana, toda srčno upamo, da jo boste vsaj vi razumeli, kajti vprašanje je, če so jo naslednji dan razumeli vsi vpleteni. 28.6. okoli 21.ure so se v Suhadolu sprli P.L. iz Radeč in S.K. iz Hrastnika. S.K. je za pomoč poklicala V.G. iz Prapretna, kateri je takoj pohitel v Suhadol, kjer sta se s P.L. tudi pretepala. Policisti so ukrepali zoper vse tri, ki bodo zgodbico skušali razložiti tudi SP-ju. Le kdo ve, kaj je imel v mislih M.D., ko je 29.6. ob 12.uri vstopil v trgovino Demitex v Zagorju in začel s polic metati artikle? Na koncu koncev to policistov niti ni tako zanimalo in so ga po hitrem postopku odstranili iz trgovine in ob tem ugotovili, da ga ima precej pod kapo. j| Svoje dni je bil zelo popularen "Pojoči major", v Zagorju pa je bil pretekle dni popularen "Pojoči Hrvat". Njegova popularnost je bila zelo visoka, celo tako, da so zanj slišali tudi policisti. T.M. je namreč z igranjem na kitaro zbiral prostovoljne prispevke in se več dni klatil po Zagorju. Tujec nima stalnega bivališča niti zaposlitve ter ni imel urejenega statusa tujca v državi, zato so ga policisti odpeljali v postopek sodniku za prekrške in ga odstranili iz države. ji V naslednji zgodbici ali pripetljaju je ključna besedica bivši. Zdi se namreč, da jo mnogi moški nikakor ne razumejo. 30.6. ob 19.10 uri so policisti namreč morali intervenirati na Novem Logu v Hrastniku, kamor je prišel pijan G.Z. na obisk k bivši ženi G.M. Ker ga bivša žena ni hotela spustiti v stanovanje, je med njima prišlo do prepira. V tem času je domov prišel njun sin G.R., s katerim se je pričel G.Z. prerivati. Policisti so zoper G.Z. podali predlog SP-ju. ZASAVSKI FRKER IZGUBIL OBLAST NAD TOVORNJAKOM Hrastnik, 29.6. ob 10.30 uri je R.J. iz Brežic vozil tovorni avtomobil s priklopnikom po regionalni cesti kreda iz smeri Riklovega proti savskemu mostu, kjer je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje izgubil oblast nad vozilom v trenutku, ko mu je nasproti z osebnim avtomobilom renault laguna pripeljal J.A. iz Žalca. Priklopnik je zaneslo na levo stran, kjer je trčil v J.A.-ja. Na vozilih je nastalo za najmanj 520.000 SIT škode, policisti pa so zoper R.J. podali predlog SP-ju. POVZROČITELJ HUDO POŠKODOVAN Litija, 23.6. ob 6.50 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki seje zgodila na glavni cesti Litija-Zagorje. Policisti so ugotovili, da je prometno nesrečo povzročil voznik avtomobila, ki je zaradi neprilagojene hitrosti pri semaforju, ki ureja promet na gradbišču v Renkah, trčil v stoječi tovornjak s priklopnikom. Na kraju so bili tudi gasilci, ki so morali izrezati pločevino, da so povzročitelja lahko izvlekli iz vozila. Ugotovljeno je bilo, da je dobil hude telesne poškodbe in je bil odpeljan v trboveljsko bolnico. VOZNI« UMRLA V KC Litija, 29.6. so bili policisti obveščeni, da se je zgodila hujša prometna nesreča pri Pustovem mlinu v Cerovici na regionalni cesti Šmartno-Gabrovka. Policisti so opravili ogled in ugotovili, da je prometno nesrečo povzročila voznica iz okolice Mirne, ki je vozila v smeri proti Šmartnem z neprilagojeno hitrostjo glede na stanje in lastnosti ceste in glede na vremenske razmere, saj je deževalo in je bilo vozišče mokro in spolzko. V desnem nepreglednem ovinku je zato izgubila oblast nad vozilom. Vozilo je zaneslo na levo stran vozišča, kjer je z levim delom vozila trčila v levi del tovornega avtomobila, katerega je voznik pravilno vozil iz nasprotne smeri. Voznik tovornega avtomobila kljub močnemu zaviranju in umikanju skrajno desno (ob trčenju je bilo gledano po širini na vozišču le 1,80 metra vozila), trčenja ni mogel preprečiti. Trčenje je bilo tako silovito, da so voznico lahko potegnili iz vozila le z rezanjem pločevine. Voznica je kasneje umrla v KC Ljubljana, njen mož, ki se je peljal kot sopotnik, pa se je hudo telesno poškodoval. NAJPREJ PRVI S CESTE, NATO DRUGI V POLICISTE, NATO... Litija, 29.6. ob 6.30 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki seje zgodila na glavni cesti Litija-Ljubljana v kraju Vernek. Policisti so ugotovili, da je prometno nesrečo povzročil voznik avta iz Trbovelj, ki je vozil v smeri proti Ljubljani z neprilagojeno hitrostjo glede na lastnosti ceste in glede na vremenske razmere, saj je deževalo, vozišče pa je bilo morko in zelo spolzko. Zato ga je zaneslo na levo stran vozišča, kjer je zapeljal izven vozišča v kanal, kjer je vozilo obstalo. Voznik se pri tem ni telesno poškodoval, saj je imel srečo in je vozilo zapeljalo tik mimo dveh dreves, pred tretjim drevesom na seje ustavilo v grmovju. Policisti so nato z njim opravljali postopek pred službenim intervencijskim vozilom (marico), ki so jo parkirali 2,3 metra izven vozišča, kraj nesreče pa so zavarovali s tripoan znakom. Kmalu zatem je po glavni cesti v smeri proti Ljubljani pripeljal voznik avta, ki je vozil z občutno preveliko hitrostjo in spregledal triopan znak, nakar je verjetno mislil, da policisti merijo hitrost z radarjem in je sunkovito začel zavirati. Na spolzkem cestišču je njegovo vozilo začelo zanašati in je z levo bočno stranjo trčil v sprednji del parkiranega intervencijskega vozila. Trčenje je bilo tako silovito, da je intervencijsko vozilo premaknilo vzvratno za 1 meter. Pri tem je policist, ki je bil v vozilu, dobil udarec v koleno in kolk, drugemu policistu pa je uspelo odskočiti. Tudi udeleženci prve nesreče se je nekako uspelo nekoliko umakniti, kljub temu pa ga je sunek trčenja podrl na tla, vendar se ni telesno poškodoval. Na vseh treh vozilih je nastala večja materialna škoda. Zoper oba povzročitelja bo podana prijava sodniku za prekrške. Med obravnavanjem obeh prometnih nesreč je voznica, ki je vozila po glavni cesti v smeri Ljubljane, svoje vozilo ustavila pri triopan znaku, saj ji je policist pokazal, da naj vozilo ustavi, ker je promet potekal izmenično. Za njo je vozil voznik na prekratki varnostni razdalji in trčil v zadnji del njenega vozila. Nastala je manjša materialna škoda. Vse voznice in voznike opozarjamo, da naj tedaj, ko po dolgotrajnem sušnem obdobju začne padati dež, vozijo skrajno previdno, naj se ne zaustavljajo brez potrebe in opazujejo posledice prometne nesreče ter da se dosledno ravnajo po navodilih in ukazih policistov, saj se bodo le na ta način izognili novim prometnim nesrečam. NESREČA NA BAZENU Dne 30.6. ob 15.20 uri so policiste obvestili, da se je na letnem kopališču hotela Medijske toplice na Izlakah zgodila nesreča s telesno poškodbo. Patrulja je ugotovila, da se je po toboganu spustil mladoletni fant, ki je v bazenu trčil v skupino otrok in obstal v vodi. Zaradi poškodbe so ga iz bazena rešili reševalec in spremljevalci in je bil odpeljan v Bolnico Trbovlje, kjer so ugotovili lahke telesne poškodbe, medtem ko ostali udeleženci niso bili poškodovani. POLICIJA ■ Policija opozarja Iz PP Litija sporočajo, da bodo zaradi vse večjega števila hujših prometnih nesreč na območju KS Gabrovka, še povečali nadzor cestnega prometa oziroma navzočnost policistov na tem območju. Vse udeležence v cestnem prometu opozarjajo, da se naj dosledno ravnajo po cestno- prometnih predpisih. 5. MALSRPNA 2001 jn.fi J.j. n/?J.f> fTj. J J 121 [21£>J ] Brezplačne male oglase za naslednjo številko Zasavca, ki izide 19.julija, sprejemamo z izpolnjeno naročilnico do petka, 13.julija 2001 na naslovu: Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat v isti številki. Ravno tako ni možna objava do preklica. Za pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv. NAJAMEM stanovanje v Stanovanja, parcele PRODAM poslovni prostor 80 m2 v Trbovljah, tel.: 041/716-486 ODDAM poslovni prostor v najem z dejavnostjo ali brez, tel.: 041/716-486 PRODAM poslovni prostor z dejavnostjo ali brez, tel.: 03/56-66-173 nEPREimčniitE Vlicn I. lUflim 7. TRBOVUE MiMM-lMtiMS-ltO pnoDdin, iifiKUP, nimovdnj. mi, POIIOVdlll PfiOlTOROV, VIKičDOr Id PdRCil NAJEM prostora za razna praznovanja, obletnicce, rojstni dnevi, razna srečanja, tel.. 56-61-416 ali 56-66-882 PRODAM ali zamenjam večje stanovanje - 80 m2 za manjšega, cca. 30 m2, tel.: 56-66-479 ali 041/471-879 PRODAM stanovanje v centru Zagorja, cena 800 DEM/m2, tel.: 041/820-036 V CENTRU ZAGORJA prodam ali zamenjam 3-sobno stanovanje za 1-sobno do 35 m2. Tudi brez ogrevanja, tel.: 56-66-479 ali 041/471-879 PRODAM hišo na Jablanci nad Boštanjem, tel.: 041/595-964 Trbovljah, tel.: 041/800-356 ODDAM garažo v najem na Šuštarjevi v trbovljah, tel.: 56-26-427 ali 040/563-284 ZAMENJAM manjšo montažno hišo v Trbovljah z možnostjo dozidave za stanovanje v Litiji ali okolici, tel.. 040/241-596 Živali DOBRIM LJUDEM prodamo mlade škotske ovčarje, stare 8 tednov, cena 17.000 SIT, dodatne informacije 040/326-254 DVA MESECA STARA PASJA MLADIČKA samčka iščeta dom pri dobrih pasjeljubcih. Sta potomca mame bavarski barvar in očeta "prišel mimo". Pomagajte jima nadaljevati rod. Pokličite 041 991-802 Razno PRODAM play station in termoakomulacijsko peč, tel.: 56-31-034 PRODAM napihljiv čoln z opremo in motorjem tomos 4, lepo ohranjen ali menjam za motor oldtimer ali skuter, tel.. 041/ 510-837 PRODAM mešana drva po zelo ugodni ceni, s prevozom, tel.: 031/229-954 PRODAM domače vino Laški rizling in Modro frankinjo, tel.: 03/5829-343 PRODAM računalnik pentium 100 z vso opremo, tel.: 56-22-048 Delo in inštrukcije SPREJMEM honorarno delo na domu ali v Zasavju, tel.: 040-528-188 IŠČEM delo kot kuharska pomočnica, pomivalka, snažilka oziroma čistilka prostorov, stara sem 20 let, tel.: 040/271-253, gdč.Mateja 23-LETNI MOŠKI išče delo na področju Zagorja, z izkušnjami s tajniško-organizacijskimi nalogami, obvladanje dela z računalnikom, komunikativen in vesten, pokličite samo resni na tel.: 041/ 403-055. PONUJAM vam možnost dodatnega mesečnega zaslužka, tel.: 040/326-254 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel.: 56-49-142 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino za osnovno in srednjo šolo, uspeh zagotovljen, Oto Krajnc, Šuštarjeva 27, Trbovlje INŠTRUIRAM matematiko za osnovno in srednjo šolo, uspešno in poceni, GSM: 031/527-607 IŠČEM delo prodajalke, stara sem 24 let, tel.: 040/395-012 IŠČEMO komunikativno žensko za delo po telefonu (študentka), osebo s predznanjem vedeževanja, tel.: 041/511-646 Osebni stiki IŠČEM dekle za resno zvezo, staro od 18 do 22 let, 040/315-836 Počitnice OODAM 5 posteljni apartma v Istri-Savudrija za 7.000 SIT (soba, dnevna soba, kuhinja, terasa, vrt), blizu morja, od 13.8. do 1.9.2001, tel.: 041/341-734 ODDAM 3 sobni apartma na Rabu v Kampom, vsaka soba ima WC s tuš kabino, tel.: 0038551724763 Izdelava kovinskih vrat, ograj in lahkih konstrukcij po naročilu. Varko s.p., tel: 041/251-980, 031/548-138 APARTMAJI NA VIRU Julija in avgusta ter junija in septembra še nekaj dni prostih v apartmaju za 5 ljudi. Apartmaje 20 m od morja na najatraktivnejši plaži Jadro otoka VIRA. Informacije 041 458 444- ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125,3302 Griže, tel.: 03/715-735 Adrovič & Co. d.n.o. Kamnik Tel.: 01/839-46-14 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Zdelava betonskih in kamnitih škarp. za brezplačni mali oglas Tekst: Moj naslov: o m O 5 u š on < N nl)i7n3 »iln 5. MALSRPNA 2001 OBVESTILO 4.julija se je pričel 4.KREART Loka 2001. Če ste zamudili otvoritev, potem vas vabimo, da si ogledate dogajanje naslednjih nekaj dni. Zbirno mesto je pred Trubarjevim hramom in sicer 5., 6. in 7.julija, v četrtek, S.julija ob 16.uri pa pripravljamo vožnjo s splavom po Savi. Glasbeni program: Free blues art noise (S.julija ob 21.uri). Bori & The young ones (č.julija ob 21.uri). Plan 9 (7.julija ob 21.uri). Občina Hrastnik * in KRC Hrastnik VABITA na razstavo akademskega slikarja Simona Kajine, ki bo na ogled do 9.julija med 17. in 19.uro v galeriji Delavskega doma Hrastnik. Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje OBVEŠČA, da bo v juliju in avgustu odprta v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 15.ure, v torek in četrtek od 12. do 19.ure ter v soboto od 8. do 12.ure. Knjižnica Antona Sovreta Trbovlje OBVEŠČA, da bo v juliju in avgustu poslovala po poletnem delovnem času in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 13. do 19.ure, ob torkih in četrtkih od 8. do 14.ure, ob sobotah in nedeljah pa bo knjižnica zaprta. Občina Hrastnik VABI na prireditve ob občinskem prazniku: S.julij: Svečani prevzem stanovanj Domex d.o.o. v poslovno-stanovanjskem objektu Pot Vitka Pavliča 6 ob 12.uri, b.julij: Svečanost ob pridobitvi nove dejavnosti Toplarne Hrastnik - soproizvodnje toplotne in električne energije ob 12.uri, 7.julij: družabno srečanje pri domu borcev na Vrheh nad Trbovljami ob "Drugem dnevu Zasavčanov", združenem z zaznamovanjem 10-letnice osamosvojitve Slovenije in 60-letnice ustanovitve OF slovenskega naroda. PGD Šentlambert VABI na prireditve: - 7 julij ob 14.uri: 10.tradicionalno tekmovanje za Memorial Jožeta Vrtačnika na gasilsko-športnem poligonu v Šentlambertu. Ekipe se bodo pomerile v kombinaciji vaje s hidrantom in raznoterosti. Ekipe naj se prijavijo do 6.julija pisno ali telefonsko (56-78-113 Urša Grošelj, 56-78-108 Slavko Drnovšek). Prijave so možne tudi na dan tekmovanja do 13.ure, - 7 julij ob 19.uri: Razvitje novega prapora ob 19.uri na gasilsko-športnem poligonu v Šentlambertu, po slovesnosti gasilska veselica z Natalijo Verboten. Planinsko društvo Zagorje ORGANIZIRA od 6. do S.julija planinski izlet preko spodnje-bohinjskih gora, od Črne prsti do Komne. Prijaviti se je mogoče v četrtek, S.julija od 17. do 19.ure v društveni pisarni na Cesti zmage 14 v Zagorju. Občina Zagorje ob Savi VABI na VI.mednarodni festival komorne glasbe "Valvasorjevi večeri 2001" in sicer na 2.koncert Ali Capone Štrajh Trio, ki bo 6julija ob 19.30 uri v Valvasorjevi kapeli na izlakah. DPM Zagorje VABI na aktivnosti v času poletnih počitnic: * 6.7. Izlet na Podkum, zbor na glavni avtobusni postaji v Zagorju ob 9.uri, cena 200 SIT. * 7.7. - 14.7. Planinski tabor (podrobnejše informacije na tel.: 07/ 49 71 725 - Zdenka Zalokar Divjak), cena 26.000 Sit + prevozni stroški. * 9.7. Elementarne igre v telovadnici OŠ Ivan Skvarča, zbor pred telovadnico ob lO.uri. * 10.7. Izlet na Snežnik, zbor na glavni avtobusni postaji ob 17.uri, cena 200 SIT. * 11.7. Kopanje na kopališču Selo, zbor ob 9.uri, cena 200 SIT. * 12.7. Slikanje na steklo in ploščice, zbor v Stekleni dvorani delavskega doma ob 10.uri. * 13.7. Kopanje na kopališču Selo, zbor pred kopališčem ob 9.uri, cena 200 SIT. * 19.7. Ogled filma 102 Dalmatinca, zbor pred delavskim domom ob 9.45 uri * 21. - 28.7. Planinski tabor, inf.Zdenka Zalokar Divjak (07/49- 71-725), cena 24.000 SIT. * 23.7. Naredimo zmaja, zbor pred OŠ Ivana Skvarče ob 10.uri. * 8.8. Računalništvo, zbor pred OŠ Toneta Okrogarja ob lO.uri. * 16.8. Izlet na Slivnico, zbor na glavni avtobusni postaji ob 7.30 uri, cena 200 SIT. * 17.8. Kopanje v Medijskih toplicah, zbor na glavni avtobusni postaji ob 9.uri ali ob 9.30 pred vhodom v kopališče, cena 200 SIT. * 20. - 25.8. Rokometni tabor z zaklkjučnim turnirjem za dekleta, cena 2.500 SIT. * 20.8. Ustvarjajmo glasbo, pred OŠ Ivan Skvarča ob lO.uri. * 21.8. Športna delavnica, zbor pred OŠ Toneta Okrogarja ob lO.uri. * 22.8. ustvarjalna delavnica pred OŠ TOkrogarja ob lO.uri. * 23.8. Izlet v Kekčevo deželo, zbor na glavni postaji ob 8.uri, cena 1.400 SIT. * 24.8. Likovna delavnica pred OŠ TOkrogarja ob lO.uri. * 27.8. Igrajmo se z lutkami pred OŠ Ivan Skvarča ob lO.uri. * 30.8. Ustvarjanje s servietno tehniko v knižnici Zagorje ob lO.uri. Vse dodatne informacije na telefonu 56-69-200! ŠKLAB OPEN ; ! V soboto 7. julija se bo v Trbovljah na igriščih teniškega kluba na Tereziji od 10h-I7h odvijal teniški turnir (z)mešanih dvojic v organizaciji ŠKLAB-a. Poskrbljeno bo za pijačo in jedačo, prijavnina pa znaša 1000 sit na par. Prijave in dodatne informacije sprejemamo/dajemo po telefonu, 041-391-191 (Maša) ali 031-406-866 (ŠKLAB). Zmagovalce čakajo lepe nagrade. ^KLU* zMkfeKtH ŠTUDENTOV NOVI Clio Novi Clio že od 1.820,000,00 sit Tvvingo, Thalia, Megane-klima gratis! Laguna in Laguna Grandtour iz zaloge SUPER CENE!! telefon prodaja (03) 56 33 110,56 33 111,56 33 112 * 9 servis (03) 5633 120 E-mail: prodaja.mal^ajtrb^dealer.renault.si, www.avtohisamalgaj.si ^ A-S DDM2ALE 11<>mi>zx i Servis In trgovina d.o.o., Blatnlca 3a, I0C Trzin. 1236 Trzin prodaja: 01/562 22-42,01/562 37-00 __________ lax 01/562 37-05____ TOURING GL 1800 A Gold Wing ST 1100 Pan European NT 650 V Dauville SPORT-touring CBR 1100 XX S.BIackbird CB 1100 SF (X-11) VFR 800 Fl CB 600 F Flornet CB 600 S Flornet (oklep) ŠPORT VTR 1000 SP-1 VTR 1000 F FireStorm CBR 900 RR FireBlade CBR 600 FS Šport CBR 600 F NSR 125 R CHOPPER VT 750 DC Black Widow VF 750 C Magna VT 750 C2 Shadow VT 750 C Shadovv VT 600 C Shadow VT 125 C/C2 Shadow ENDURO XL 1000 V Varedero XRV 750 Africa Twin XL650 VTransalp XR 650 R NX 650 Dominator NX 250 Dominator XL 125 V Varadero XLR 125 R CROSS CR 250 R CR 125 R CR 80 RB SKUTER moč (kW/KM) MPC 87/118 5.099.000 74/100 2.669.000 41/56 1.749.000 121/164 2.589.000 103/140 2.339.000 81/110 2.399.000 71/97 1.559.000 71/97 1.719.000 100/136 2.769.000 81/110 2.159.000 112/152 2.489.000 81/110 2.149.000 81/110 2.069.000 11/15 919.000 32/44 1.779.000 64/87 2.049.000 32/44 1.729.000 32/44 1.669.000 29/39 1.549.000 11/15 1.129.000 70/95 2.259.000 44/60 1.899.000 41/55 1.669.000 45/61 1.639.000 32/44 1.289.000 17/23 1.219.000 11/15 1.169.000 8/11 959.000 43/58 1.329.900 30/41 1.319.900 20/27 849.900 X8R-S (cestni) 4/5,5 399.000 Cene so v SIT; v MFC je vračunan 19% DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cene veljajo od 24.1.2001. (SSEE&group POSLOVNA SKUPINA Z VIZIJO www.grafex.sl Agencija C Ljubljana Grafično podjetje Izlake Spletna agencija Ljubljana zaposlimo 1 komercialista v prodajni službi Grafično podjetje Izlake Pogoji: • izpit B kategorije in lasten prevoz • sposobnosti komuniciranja in dela z ljudmi • afiniteta do redoljubnosti in sistematike dela • znanja iz grafičnih dejavnosti so zaželena Nudimo: • zanimivo in lahkotno delovno okolje • zelo stimulativno nagrajevanje • možnost napredovanja do vodje prodajne službe • navodila za sistematično delo skladno sistemu kakovosti ISO 9001 Z komercialista na terenu za območje občin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Litija Pogoji: • izpit B kategorije in lasten prevoz • delovne izkušnje iz komercialnih del na terenu • znanja iz grafičnih dejavnosti so zaželena Nudimo: • dober zaslužek vezan na promet • zelo stimulativno nagrajevanje • možnost napredovanja do vodje regijske prodaje o • podatke o naših kupcih v navedenem območju ° :c Zainteresirani pošljite pisno vlogo na naslov: -3, Grafično podjetje Izlake, Podlipovica 31,1411 Izlake ali pokličite na tel.: 035657100 oz. na GSM 041 /617927 (gdč. Mirela Brumen). 5. MALSRPNA 2001 ■bnilonTios n 22.3.-20.4. 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. Vzrokov za dobro voljo vam ne bo manjkalo, saj ste lahko upravičeno zadovoljni sami s sabo. Ker boste povsod naleteli na razumevanje in odboravanje, boste končno dali prednost sebi in se sprostili. Št: 27. Včasih se v družbi le sramežljivo nasmihate in poskušate ostati v ozadju. Tokrat pa boste v središču pozornosti, kjer koli se boste pojavili. Kmalu boste ugotovili, da vam to celo ugaja. Denar bo hitro kopnel, a negativnega stanja se vam ni treba bati. Št.: 7. Imeli boste občutek, da vam nekaj manjka, a ne boste prav dobro vedeli, kaj je to. Morda boste bolj zadovoljni z življenjem, če boste vanj vnesli kakšno spremembo. A spremebe naj bodo premišljene, da vam ne bo kasneje žal. Št: I. Zgodilo se vam bo veliko lepega in zanimivega. Kar zadeva denarja i vam zvezde j, kažejo dokaj ~dobro, le pri večjih vlaganjih malce bolj premislite. V ljubezni se vam obetajo pestri in dokaj skrivnostni časi. Št.: 3. Čeprav stanje v denarnici ni najbolj bleščeče, si le privoščite nekaj veselja. Z nasmehom vam bo uspelo rešiti marsikatero težavo. Predvsem pa bodite strpnejši do partnerja, saj potrebujeta drug drugega. Št: I. Kmalu boste ugotovili, da tisto, kar si tako močno želite, ne prinaša sreče. Poiščite ravnotežje med svojimi potrebami in željami ljudmi, s katerimi živite. Ko boste poskrbeli za svoje zadovoljstvo, se bodo izboljšali tudi stiki z drugimi. Št.: 17. 22.6.-23.7. 24.7.-23.8. 24.8.-23.9. odpira rse,. (F.G.Hippel) Vsega šest cvetov so od 18.6. do 29.6. povezali v šopek štirih dečkov in dveh deklic. 18.6.2001 Nermina Salkič Burhan, Taborniška pot 18a, Hrastnik - sin Ervin Salkič 21.6.2001 Petra Šarkezi, Sallaumines lOa, Trbovlje - hči Tia 23.6.2001 Tanja Mravljak, Pucova 14, Celje - sin Maj 25.6.2001 Irena Brdnik, Loke pri Zagorju, kisovec - hči Maja Potočnik 28.6.2001 Barbara Sihur, Novi Dom 33a, Trbovlje - sin Luka Mihajlik 29.6.2001 Stanka poboljšaj, Šklendrovec 13, Zagorje ob Savi - sin Timotej-Tim Florindo trgovina Saša Pegan s.p Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 03/56-71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10 -12 r loroof 24.9.-23.10. Polne roke dela so za vas izziv in ne breme, saj si ga resnici na ljubo nalagate kar sami in ne vaši nadrejeni. Toda, kjer je volja so tudi rezultati. Sodelavci bodo znali ceniti vaš trud. Kar zadeva ljubezen pa se poturdite, da boste malo bolj popustiljivi do partnerja. Št.: 20. Potrebovali boste partnerjevo bližino, vendar kadar bosta skupaj, boste občutljivi na vsako njegovo pripombo. Malo samozavesti vam ne bi škodilo, nikar pa je ne zamenjajte z vzvišenostjo, saj si z njo ne bi mogli veliko pomagati. Št.: 19. Tako na delovenem mestu kot doma bo vse tako, kot je treba. Nikar si ne delajte odvečnih skrbi z malenkostmi. 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. Prepustite se romantiki in uživajte ob sprehodih z roko v roki. Če imate otroke, boste uživali pri ustvarjanju z njimi. Št.: 5 Ugotovili boste, da lahko v enem dnevu i naredite zelo veliko, če se odločite. Ne čakajte, da se vam 23 12-20 1 spet nabere dela čez glavo, raje poskušajte vse postoriti sproti. Kljub utrujenosti vam za romantiko ne bo zmanjkalo energije. Št.: 24. Pred vami je nekaj zelo družabnih dni in noči. Učinkoviti boste pri delu, kjer se bo lahko izrazila vaša ustvarjanlost. Kar zadeva ljubezen vam zvezde svetujejo, da pozabite stare zamere in se prepustite čustvom. Št.: 9. Poskrbeli boste, da vam bo lepo in uživali v drobnih stvareh, ki jih ponavadi niti ne opazite. S partenejem se bosta odlično razumela, toda če ne bo upošteval vaših želja, boste povesili nos do tal. Ne bodite preveč muhasti. Št.: 11. Ji Stil, 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA Vicoteha OD KOD DRUGOD Neznanec vpraša Karla: "Ali sc poznava z biljarda?" "Ne igram." "Morda s tenisa?" "Gotovo ne." "Kaj pa od kod drugod?" "Povsem mogoče, tam sem večkrat." MAČJA 5REČA Maček pride v nebesa. Sveti Peter mu pravi: "Vedno si bil priden, zato si lahko kaj zaželiš." Maček si zaželi oblaček, da bi lahko na njem v miru spal. Naslednji dan pride v nebesa trop miši. "Tudi ve ste bile pridne, zato si lahko kaj zaželite." Miši si zaželijo, da bi se vozile z rolkami. Čez nekaj dni sveti Peter sreča mačka in ga vpraša, kako se počuti. "Odlično, cele dneve v postelji in redna hrana na vozičku." ATAŽABEC V stanovanju zazvoni telefon in oče petih hčera dvigne slušalko. Iz nje sc oglasi: "Si ti moja žabica?" "Ne, tu ata žabec!" IZVIRNI NEKDANJA ALPSKA SMUČARKA ŽRTVE- SLOVENSKI MENAl PLODNOST NOVANJSKE ROMUNSKA COTRUBAS ITALIJANSKI KEMIK, NOBELOVEC NOČNO POPI- VANJE VANATHANI SHAKE- SPEAROV KRALJ LEPOTNA KRAUICA TURŠKO JED IZ OLUŠČENEGA PROSA GLASBENI UKRASIZ TREH NOT SRBSKI POUTIK STANO- JEVIČ NEKDANJI SIRSKI PREDSEDNIK (HAFEZAL) IZBOČENI KEMIJSKI ZNAK ZA RUBIDU AU SESTRE 0BSMR1 DAVEK V NADJA 2153 km DOLG VODNAT LEVI (FRANC) CERKVENI GLASBILO NO VOZE- VRTINČAST AFRIKI SOUČEK VIHAR AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC DOUGLAS DANSKA FILMSKA IGRALKA NIELSEN PRITOK ZAHODNE MORAVE V SRBIJI ZAKONSKI PARTNER, SOPROG LOCKOV SKUPAJ RAZTEGLJIV TRAK NADAV BISTVO V FILOZOFIJI ODPADEK PRI KLESANJU POKOJNIK AVTOR: DRAGO RONNER C, nvanr-FK- EINAUDI: italijanski politik SAMSUN: turško mesto ob Črnem morju bluvmmvciv KASAI: pritok reke Kongo MAAT: egipčanska boginja pravice 1 toMLo V italijanskih mestih lahko med drugimi zanimivostmi najdemo tudi zelo veliko cer- Španska avtomobilska tovar- kva' V Palermu na SiciUj'- 16 na Castro je imela kratko in SteJe Približno 700 000 Po- želo burno zgodovino. Usta- valcev, jih je več kot 300, 1,1 novili so jo leta 1901 v Bar- mili-ionski NeaPelJ se Ponaša celoni, toda že kmalu so jo z večkot 500 cerkvami, v 2,7 začela pretresati notranja nas- milijonskem Rimu pa je celo protja, ki so naposled pripel- več ko1 600 cerkva, jala do tega, da jo je prevzela družba Hispano Suiza. V naslednjih letih je tovarna veliko ***** Znano je, da vsebuje rdeče vino določene snovi, ki va- pnspevala ki uveljav.tv, H,s- obolenji srca in pano Suize, k je kmalu pos- Da abstinenti ^ ne tala eden najbolj cenjenih bi ^ prikrajšani: s0 v ZDA proizvajalcev avtomobilov ti- začcli iz rdečega vina izde- stega časa. lovati posebno brezalkoholno ***** . pijačo.. 5. MALSRPNA 2001 NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 19.7.2001 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 13/ 2001". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi lega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 2. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 3. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 11/ 2001 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.): 1. : Praktična nagrada: Marija Flisek, Prešernova 14a, Zagorje 2. : Praktična nagrada: Filip Šmid, Ribnik 3, Trbovlje 3. : Praktična nagrada: Ana Pikclj, Podvine 30, Zagorje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.20. julija 2c, Zagorje od 9.7. do 13.7.2001. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko. TRBOVLJE Ob četrtkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b petkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b sobotah 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) Ob nedeljah 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b ponedeljkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b torkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b sredah 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 [J) 5* d) & & ifi □ K) ® Kino Zagorje 5.7. - 7.7. POKER (slovenski), čet. in sob. on 20.00; 6.7. - 10.7. ZELENA MILJA (drama), pet., ned., pon. in tor. ob 19.00; 11.7. - 15.7. ŠKRLATNE REKE (triler), sre., čet., ned. ob 20.00; 13.7. - 17.7. SMRTNI UDAREC (akcijski), pet., sob., pon. in tor. ob 20.00; 18.7. - 22.7. ZAMUJENA PRILOŽNOST (komedija), sre., čet., ned. ob 20.00; 20.7. - 24.7. KDO JE TU NOR (pustolovski), pet., sob., pon. in tor. ob 20.00; 25.7. - 27.7. DUNGEONS&DRAGONS (pustolovski), sre., čet., pet. ob 20.00; 28.7. - 31.7. HAMLET (drama), vse dneve ob 20.uri; Kino Izlake 8.7. POKER (triler) ob 20.15; 15.7. SMRTNI UDAREC (akcijski) ob 20.15; 22.7. KDO JE TU NOR (pustolovski), ob 20.15; 29.7. DUNGEONS&DRAGONS (pustolovski) ob 20.15; Kino Trbovlje 5.7. - 8.7. KDO JE TU NOR (komedija), čet. ob 20.00, pet. ob 18.00, sob. ob 20.30, ned. ob 18.00 in 20.00; 6.7. - 9.7. HAMLET (drama), pet. ob 20.00, sob. in pon. ob 18.00; 10.7. -15.7. HIMALAJA (pustolovski), tor. ob 18.00, sre. ob 20.00, ned. ob 20.30; 12.7. -15.7. VOLČJA BRATOVŠČINA (zgodovinski), čet. in sob. ob 1800 in 20.30, pet. in ned. ob 18.00; 17.7. - 19.7. PRAVI MOŠKI (komedija), tor. ob 18.00 in 20.00, sre. ob 18.00; 20.7. - 23.7. DUNGEONS&DRAGONS (pustolovski), pet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.00, pon. ob 18.00; 24.7. - 30.7. STARI KJE JE MOJ AVTO (komedija), tor., čet., sob., pon. ob 18.00, sre., pet., ned. ob 20.15; 24.7. - 30.7. V PAJKOVI MREŽI (triler), tor., čet., sob., pon. ob 20.00, sre., pet., ned. ob 18.00; 31.7. SHREK (komedija), ob 18.00; 31.7. DOBERMAN (akcija) ob 20.00; Kino Hrastnik 5.7. - 8.7. ŠKANDALOZNO PERO (zg.drama), čet., ned. ob 20.00; 6.7. - 8.7. HOTEL MILIJON DOLARJEV (triler), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. ob 20.00, ned. ob 18.00; 9.7. -10.7. NI KINO PREDSTAVE; 11.7. -15.7. SOVRAŽNIK PRED VRATI (vojna drama), sre., čet., sob. in ned. ob 20.00; 13.7. -15.7. NA KITAJSKEM JEDO PSE (komedija), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 16.7. - 17.7. NI KINO PREDSTAVE; 18.7. - 22.7. MEHIKANKA (akc.komedija), sre., čet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 20.7. - 22.7. MED TVOJIMI NOGAMI (triler), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00; 23.7. - 24.7. NI KINO PREDSTAVE; 25.7. - 29.7. MUMIJA SE VRAČA (akcija), sre., čet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 27.7. - 29.7. ŠKRLATNE REKE (triler); pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00; 20.7. - 31.7. NI KINO PREDSTAVE; Kino Dol pri Hrastniku 6.7. ŠKANDALOZNO PERO (zg.drama), ob 19.00; 13.7. SOVRAŽNIK PRED VRATI (drama), ob 19.00; 20.7. MEHIKANKA (akc.komedija), ob 19.00; 27.7. MUMIJA SE VRAČA (pust.akcija), ob 19.00; j.j.jr.r: Emil: perkmandeljc@trbovlje.si ZASAVC - ev „ DARKPLAC „ parkirni prostori za invalide so, pa ne samo v Trbovljah, načrtovalcem prometne ureditve v pravo sadomazohistično veselje. A da ne!?? A pa so, so!! Že laiku ne uide več, da so le ti kot zakleto in kar za povrstjo locirani, za že tako telesno hendikepirane osebe, se pravi za ljudi z omejeno zmožnostjo telesnega gibanja, na izletniških punktih s petimi zvedicami. Toda, predno se taka oseba do njih prebije, za to ne rabi samo vozniškega izpita, temveč ga mora biti tudi nekaj v gatah, kajti njim namenjena parkirišča so nemajhna ovira tudi za povsem običajne voznike. Le poglejte, ljudje!! okoli sč ... 2ASAV£_eve „ BODOGRAFIJE „ ... Mesec junij je zame tisti mesec v letu ko več kot običajno prelistavam stare albume polne starih fotografij. Na in do njih imam nek poseben odnos. Menda mi ni treba posebej pisati zakaj.. .Od in iz njih se človek, seveda če se hoče, lahko vedno kaj novega nauči. Tudi tega, da smo da smoda danes mi, ki nam je dano živeti in uživati življenje, samo nadaljevanje nečesa in nekoga, kar je enkrat pred nami že bilo. Tako, kot bo z in za nami ravno tako. Zato zelo, zelo spoštljivo ravnam z starimi fotografijami. Zakaj? Zato, ker ne smemo in nimamo pravice zahtevati od naših zanamcev, da spoštujejo naše delo in življenje, če mi sami ne znamo spoštovati dela in življenja naših dedov ... In še nekaj!! Ni malo zanemarljivo niti, da bodo ocenjevali tudi kvaliteto opravljenega življenja ... P.S.: ne pozabiti, tisti, ki bodo nam sodili, se že rojevajo!! 2ASAV£_eva „ piKA NA KUM „ ... slovenski metropolit, poglavar slovenske rimskokstoliške cerkve, njegova svetost, g. nadškof F rane Rode, se pripravlja na invazijo na Kum. Lepo. Pa kumljancem ni prišel mašo darovat, tako kot to rad počne na Brezjem. A, a ...Njegov koncert bo kumljance zagarantirano koštal 2500 DEM. In kumljanci, kolikor jih poznamo, bodo ta denar za obubožanega nadškofa kamot m rade volje zbrali. Cela stvar pa še tudi do tukaj ne bi bila zanimiva, ako kumljanci ravno v tem času ne bi gradili lastnega vodovoda. Ta pa, kot se rado zgodi, tudi ni zastonj. In so se s prošnjo o finančni injekciji bistro obrnili na vedno jim drago trboveljsko občino. Ta ima pa že tako sama s sabo preveč sitnosti, posebej še sedaj, ko je prišlo do izdaje političnih interesov istomisločih v lastnih političnih vrstah!! Zasavc - ev „ CE STARR „ ... Spoštovani! V veliko veselje in čast mi je zapisati, daje zasavska cesta od Trbovelj mimo TET do Hrastnika odprta. Nič več semaforjev, čakanja pred rdečo v razbeljeni pločevini, v prahu oplemenitenem z naftno nesnago in ostalimi priboljški. Hvala vsem fantom, od zadnjega vaserpinča do prvega inženirja, vsem gradbincem skratka, ki so s tako požrtvovalnostjo in hladnih živcev za Zasavec zgradili tako izredno vitalen odsek ceste, ki nas bo vodil proti štajerju in krškemu polju... £asav£ _ eva „ OSRAMOSVOJITEV „ ... k bedastemu nesmislu naših dni spada tudi navada nekaterih, ki mislijo, da se, kot zastopniki vse generacije, vedejo kot bastardna deviacija nekega časa, ki v Sloveniji že zdavnaj ne egzistira, prej vegetira, več! Boleč je pogled na polomljen simbol slovenske svobode, zastavo, kije bila pred točno desetimi leti omadeževana tudi s krvjo nedolžnih. Treba bi bilo izvedeti ime tega cepca; da bi ga ošibali v vseh omikanih deželah obljudene nam naše domovine!! Neko visoko, njemu neznano in tujo slavo svoje dežele, je brez vsake moške časti prekršil; samega sebe pa oskrunil; Pa kaj to! Svojo deželo, Domovino, je oskrunil!!! Najprisrčnejša želja zanj: da bi ga strela zadela, na najlepši praznik, še čisto zgodaj, takole, krog devetih .. .pri šnopčku ... ŠTUDENTI NISO POKORNI KOT OSTALI DRŽAVLJANI Vlada seje očitno odločila krpati proračunsko luknjo na nepravem mestu. Namerava namreč uvesti šolnino, obdavčila bi študentsko delo, štipendije ipd. Študenti in dijaki pa niso tako pokorni kot so naprimer ostali državljani, ki molče spremljajo, kako jih država z raznimi trošarinami, novimi obdavčitvami, pristojbinami, cestninami molze v nedogled. Zbrali so se in množično protestirali kar pred slovenskim parlamentom. Prav so storili, edino v enem jih pa ne podpiram. Granitne kocke pa res nimajo kaj iskati na protestih. DRŽAVLJANI SO DALI VLADI ZAUŠNICO Če bi vlada (beri LDS) upoštevala večinsko mnenje stroke o zakonu o umetni oploditvi z biomedicinsko pomočjo, referendum ne bi bil potreben. Pa jo (spet) ni in sledila je več kot 70% zaušnica. P.S., Če se ne motim, je to že tretji poraz LDS, kar se referendumov tiče. Pogoreli so s svojim predlogom o volilnem sistemu, s TET 3 in sedaj še na zadnjem. Kdaj bo LDS začela izgubljati volitve (na volitvah v Ljubljani je npr. izgubila kar nekaj odstotkov) je, sploh če po Golobiču odide iz visoke politike še dr.Dmovšek, za mnoge le še vprašanje časa. SICER PA JE NEKAJ REFERENDUMSKEGA DENAR JA OSTALO TUDI V ZASAVJU. NA VSAKEM VOLIŠČU (KI JIH JE V ZASAVJU OKOLI STO) JE BILO PO ŠEST ČLANOV VOLILNE KOMISIJE. KI SO (VSAK) PREJELI PO 6.000 TOLARJEV. REDKOKDAJ DRŽAVA VRAČA DENAR SVOJIM PODANIKOM. VČASIH PA GA NEKAJ LE. ZATO. NAJ ŽIVE REFERENDUMI! »POLITIKA JE KRIVA« Tako nekako je zagosrki župan Matjaž Švagan izjavil na TV Slovenija, ko gaje novinar Marko Planinc pobaral, zakaj slab vojaški most (na nekdanjem plazu) ni obnovljen ali cesta speljana drugje. Se popolnoma strinjam, če je župan mislil na sedanjo. Verjetno pa se ne motim, če zapišem, daje ciljal na ono, kije vladala »davno« pred njim. KDO PA JE KRIV ZA VSE DANDANAŠNJE LUKNJE NA ZAGORSKIH CESTAH. ZA PRETANKE ASFALTNE PREVLEKEf ZAUŠNICA LDS-u ŠE S STRANI RAČUNSKEGA SODIŠČA Dr.Tea Petrin in Metod Dragonja sta leta 1999 na ministrstvu za gospodarske dejavnosti pridelala za 2,5 milijard tolarjev napak. Poznam nekoga, kije v neki trgovini ukradel skiro in je imel, ko so ga ujeli, za pridelano napako 10 tisoč tolarjev, sestanek pri sodniku za prekrške. Kako je potekal ne vem, vem le, da gaje ukradeni skiro drago stal. Ampak, kako že poje jasnovidec Adi Smolar: kaznovani so tisti, ki ukradejo šrauf, tisti ki fabrike pa ne. SATIRA Spomenka drugim po porazu očita, kar sama je storila: drugače mislečega je »mila« v silni vnemi imela za »hudiča«. Makel [jrrrriožc-njskih zavarovanj Zavaroval n ic(' Triglav vam omogoča, (Ja ((‘lovilo zavarijj(‘lc prornozonjo svojo družin(‘. Oblikujol(‘ ^a po svojih ž(‘ljah in poLr(‘hah, v njem [>a lahko z(Jriižuj(‘K; la ko nova kol Uidi žo sklonjena zavarovanja. Od lobi lev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v pa kol n je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobile paketni popust, • vsa zavarovanja sklenele hkrati, • izkoristile zelo ugodne plaeilne pogoje. Tako boste prihranili denar, bas in odveene skrbi. Najbolj dragocen pa jo odrli razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.a. Dobrodošla v 80 drža' r • Za dvige na bančnih avtomatih • Za nakupe na prodajnih mestih (/O ) banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje JE ZADNJI lODVil HUMdTICNO • SAIffil LISI IN IZHAJA KOI PRILOGA MCA ■ MM. LEM IŠtiJUUJl MtP CENIJEM IN NORCiM )i SAMO KORAK. IN TA KORAK SMO STORILI Ml.. II W/W/W/W/jr/M/W/M/M/W/M/M/M//A Če ste preresni, zadržani ali v težave zakopani pa radi se od srca hi nasmejali, tu smo mi. Za/je)havljač za vaše razpoloženje vsak mesec redno enkrat poskrbi ...Če nas naročite se dobre volje ne znebite ter na dom nas garantirano in redno dobite. 1 N Direktor: Peter RAVNIKAR Glavni urednik: Mojmir MAČEK Idejna predloga, tekst: Anton Š U T A R-Mefisto Karikaturmalaraj, foto, tekst: Jože OVNIK Perkmandeljc NEPOSREDNO IZ HEREZIJ!! NEPOSREDNO IZ !! PARLAMENTA!! SODELOVANJE PROMOCIJA Pri nas za kriminal, laži in krivice razne, za tatove, hudodelce in druge krivovirce, so police prazne. Kdor ne verjame naj se pazi, ta dobi jih od boga po glavi prazni. Slovenija prikupna, lepa, zala, mala, zadnje čase bi se vsakomur rada dala. Najprej Bush in Putin sta njene usluge si izbrala. In prišel je še kancler Schroder, nemški sin, da vzame si košček njenih oblin. Da temu res tako Je govori novica zadnja. Pogorelc se z bogom pogovoril je osebno. Šef policije k maši hodi prizadevno, bog mu pomaga očistiti zadeve umazane brezmejno. MNENJE Ponavadi tako je; če katera da, plačano dobi, le Slovenija po teh obiskih oglodana Je do kosti. STROGO ZAUPNO IZ ZASAVJA Vsem tistim, ki ste se ob deseti obletnici osamosvojitve drli, ,,bodimo si enotni,, naj povem, da smo si po njihovi zaslugi enotni le vtem, da sploh nismo si enotni ... MOLITEV Na Brezju imel je govor Peterletov Lojze. Vsem tistim, ki ste se ob deseti obletnici Dejal je - Bog živi nam Slovence, osamosvojitve drli, bodimo si enotni, Jaz pa dodajam, hvaljen bodi, naj povem, da smo si po njihovi zaslugi saj smo Slovenci pridni proračunski stroji. ______enotni le v tem, da sploh nismo sl enotni!_ SAMO TI ... Če bi tisti tiči v slovenskem parlamentu tako nategovali meje naše države, kot znajo nategovati nas, bi bila Slovenija že zdavnaj ena največjih držav v Evropi.___________________ Mimoidočega sem vprašal;" Kakšno je vaše mišljenje o naši državi." Kuj on pa mi je odgovoril; "Nekje pač moram živeti, se vam ne zdi?" TRBOVLJE V Trbovljah imajo težave z izgradnjo že nekaj časa načrtovanega rondoja. Nekateri bi ga radi speljali tako, da bi imel pravilno načrtovane izhode v vse smeri mesta, drugi pa tako, da bi lahko občane vodili v neskončnem krogu iz katerega ne bi nikoli našli izhoda._________________ ZAGORJE Zagorski župan Švagan je politično tako zelo zaposlen in razpet med Zagorjem in Ljubljano, da včasih misli, da je Zagorje Ljubljana in obratno. Drugače si njegovih sanj o nogometnem prvoligašu, poleg košarkarjev, ki so že v prvi ligi ne morem razlagati. Je pa tudi res, da človek brez sanj ne more biti uspešen. Če bo Švaganu uspelo, kar sanja, tudi v resnici speljati in če bodo te ekipe dalj časa vztrajale v 1. ligi se pa morda res lahko vprašamo, koliko časa bo še slovenska prestolnica - Ljubljana RADEČE V Radečah so se po Savi vozili s splavom. Morda je to nov poskus transportnega povezovanja med Zasavskimi občinami. Pogonske sile, ki bi splav poganjala tudi proti toku imamo na zavodu za zaposlovanje v Zasavju v obliki nezaposlenih sužnjev dovolj. Zadevo bi veljalo patentirati, saj zna postati inovacijski hit novega tisočletja._ RAZNO IZ sLOVEnije IN ŠIRNEGA SVETA ŠTUDENTSKE DEMONSTRACIJE Ljubljana: Slovenska mladina, ki je v postopku izobraževanja na srednjih in visokih šolah, je ob pobudi študenstke vlade organizirala proteste proti zakonskim spremembam, ki bi močno prizadejale standard študentov in dijakov. Največ hrupa so zagnali glede obdavčitve plačanega dela, ki ga študenti in dijaki opravljajo preko študentskega servisa, obdavčitve štipendij in predloga o plačilu vpisnine za vsak letnik posebej (100.000,00 sit). Po izjavah dijakov sodeč naj bi prorektor Ljubljanske univerze, dr. Jože Mencinger, med drugim z izjavo posadil sledečo rožico; "Razumeti morate, da bi z plačilom vpisnine študente pripravili do resnejšega pristopa k študiju. Konec koncev pa je 100.000,00 Sit neka simbolična vsota.Človek se zamisli. Kakšno plačo neki ima gospod rektor, če je zanj 100.000,00 Sit simbolična vsota, pravzaprav drobiž. Ampak to me ne skrbi toliko. Bolj zaskrbljujoče je, da je gospod rektor priznan slovenski ekonomist, ki pa očitno niti slučajno ne ve, da v Sloveniji veliko ljudem pomeni 100.000,00 Sit dvomesečni zalužek. Če imajo zaposlitev, seveda. Če pa, bog nedaj, spadajo v skupino Slovencev ( 11% - 12%), ki so prijavljeni na borzi dela, je to celo dohodek za dva in pol meseca preživetja. S tem simboličnim zneskom morajo ti ljudje, ki bi jih lahko poimenovali sodobni sužnji, plačati položnice za dva meseca z ostankom, ki pa se mu niti drobiž ne more več reči pa preživeti sebe in svoje nadebudne in uka željne otroke. Če je torej 100.000,00 Sit za priznanega slovenskega ekonomista zgolj simbolična vrednost želim njega in naše vrle parlamentarne poslance, ki pred narodom vse bolj postajajo posranci opozoriti na dejstvo, da v Sloveniji življenje postaja vse bolj le simbolika. LASTNA HVALA SE PD D MIZO VALA Ljubljana. 25. 06. 2001, je bil za Slovence velik dan. Praznovali smo 10 obletnico samostojne države. Kar nekaj dni smo imeli možnost poslušati naše politike, ki so se takrat v tistih usodnih časih odločali o usodi svojega ljudstva. Le redki so bili, ki so se pozabili pohvaliti kako pomemben je bil pri osamosvajanju prav njihov delež. Veliko so govorili o uspehih slovenske demokracije takrat in zdaj. Dosežki so po njihovih besedah za tako majhno državo in tako majhen narod skoraj fantastično neverjetni. S tem, ko so, vsaj nekateri med govorci, ob deseti obletnici peli pesem hvalnico sami sebi in povdarjali našo ozemeljsko in nacionalno (število prebivalcev) majhnost, so samo poveličevali svoje zasluge. Povsem lahko bi bilo biti, na primer, minister za obrambo na Kitajskem, ko bi imel minister Janša na razpolago 1 - 2 milijardi prebivalcev. Ker pa je poveljeval mali državi z majhnim številom prebivalcev, je moral biti hudičevo dober vojskovodja in strateg, da mu je v pičlih desetih dneh uspelo razbiti do zob oboroženo grozovito in nezaslišano agresivno JLA. Petrletu brez pomoči boga in papeža v Vatikanu ne bi uspelo prepričati svetovne diplomacije, da imamo Slovenci prav. In še so bili primeri... Ja, ja, Slovenci se lahko zahvalimo le bogu in usodi, da so nam ob naši maloštevilčnosti podarili in dodelili takšne veleume, ki so nadomestili kakšnih pet do šest milijonov za obrambo manjkajočih duš. Deset let je res minilo. In to, kar se je zgodilo tu, na tem majhnem prostoru pod Alpami za tako majhen narod ni malo. Kakšne reke krvi res nismo prelili, je pa tudi res, da se nismo v hlače posrali, kot so bili v svoji zablodi prepričani generali JLA. Od vseh naših politikov je poleg hvalospeva dosežkom v desetih letih samostojne države Slovenije kritično spregovoril le predsednik Kučan, kije med drugim povdaril, daje pri nas še vedno del prebivalstva, ki živi v revščini. Gospoda predsednika bi rad popravil le v toliko, da problem ni v tem, da pri nas še vedno živijo reveži, temveč v tem, da jih je v zadnjih desetih letih vsako leto več. Kar je še bolj zaskrbljujoče so med to kategorijo prebivalstva tudi ljudje, ki imajo delo, kar pomeni, da precejšen del prebivalstva ne more iz revščine, kljub pošteno opravljenemu delu, ker so enostavno plače prenizke. Če pa lahko med reveži najdemo redno zaposlene delavce z dolgoletnim delovnim stažem je stvar prekleto resna in smrdi po izkoriščanju množic s strani posameznikov. V tem primeru, gospod predsednik, vaši klici k solidarnosti in razumevanju med ljudmi, ne bodo pomagali. SLOVENCI SMO NAJŠTEVILČNEJŠI NAROD NA BALKANU. ŠE LETA BOMO VSTOPALI V EVROPO REFERENDUMSKA POLITIKA IN BOJ ZA OBLAST Ljubljana. Slgnor Andreass Bajuk s svojo stranko zbira podpise za referendum o statusu obmejnih prostocarinskih trgovin. NI še Sava pretekla od Bohinja do Hrvaške meje, pa imamo že predlog, kako po nepotrebnem ponovno zapraviti kakšnih 500 milionov Sit slovenskih davkoplačevalcev. Seveda, če sklepamo na hitro, je temu kriva Drnovškova vlada, ki krši zakone in na sploh pripravlja slabo zakonodajo in zakonska dopolnila ter spremembe. Če pa z zaključki ne hitimo tako brezglavo, lahko kaj hitro ugotovimo, da ni kriva pozicija temveč kvečjemu opozicija, ki zaradi svoje očitne nemoči s katero je bila za delo v minulih letih nagrajena s strani voiilcev in premoči pozicije preprosto nima drugega izhoda. Bajuk je brihtna slovensko -argentinska giavca z veliko mednarodnimi izkušnjami, kako naplahtati ljudi, da je belo črno in črno pravzaprav ni belo temveč je rdeče. Tako si je zaradi molka v parlamentu, do katerega je opozicija prisiljena zaradi svoje skromne zasedbe parlamentarnih stolčkov, izmislil, kako prikazati javnosti nesposobno koallcUo in njeno neprevdamo ravnanje z denarjem davkoplačevalcev. Zahtevo za izvedbo referenduma, da v Sloveniji lahko vsak norec. Ob malo bolj resni kampanji pa predlagatelju na podlagi ideoloških izjav ni težko zbrati tudi dobrih 40.000 norčkov kot podpisnikov tako zapravljivih predlogov za referendum. Če si dovolj pameten, kar Bajuk očitno je, vkalkuiiraš v politično računico še dejstvo: 1. da kakšnih 65% volilnih upravičencev ne bo koristilo pravice glasovanja na samem referendumu, ker njihov inteligenčni kvocient presega udeleževanje na referendumih namenjenim ideološko zaplankanim posameznikom, ali da 2. lahko računaš na gladko zmago, ki jo prikazujejo rezultati takšnih referendumov. Udeležba, ki je sicer skromna ni pomembna. Važno je le, da se lahko vlagatelj zahtevka hvali z zmago, ki sicer tudi ni pomebna. Zmaga, čeprav epizodna, pa vendarle je, pa še na račun davkoplačevalcev, med katerimi se prenekateri jezi celo na zapravljivo vlado. BAZNC Ko takole razmišljam in razmišljam in še razmišljam ugotovim, da razmišljanje ni nič dobrega. Razmišljanje ali možnost razmišljanja, ki jo ima človek - bitje, kot vrhunec božje stvaritve ali ustvarjalnih sil narave je pravzaprav zanimiva reč. Ali pa nam tudi koristi je pa drugo vprašanje? Naravi naš način razmišljanja in naš način ustvarjanja prav gotovo ni po meri, kar je s protiudarci že ničkolikokrat pokazala in dokazala. In ker človek razmišlja, mu marsikaj, kar je naredila božja roka ali narava ni všeč. In ne bi se temu bitju reklo-človek, če ne bi to bitje-človek, hotelo spremeniti nekaj, kar je ustvarila narava-bo g. ZNANOST Človekovo razmišljanje je vse mogočnejše. Že dolgo ne gre več le za to, kako lažje ujeti divjačino in pojesti pečeno namesto surovega mesa. Tudi za to, da je človek za svojo prehrano sposoben racionalno poskrbeti s kmetovanjem že zdavnaj ne gre več. Gre za mnogo več. Človekovo razmišljanje se je skozi tisočletja razvilo v monstrum, ki ga lahko poimenujemo znanost. Znanost pa postaja za narovo-boga vse večji problem. Človek je s svojo znanostjo do narave in naravnih zakonitosti (kdor želi lahko bere tudi boga in božjih zakonitosti) tako nepozoren neroden in celo nasilen, da je le še vprašanje časa, kdaj bo imela narava vsega zadosti, pardon, kdaj bo naravi dovolj človeka, kot največje stvaritve narave-bo ga. Ali je torej sposobnost razmišljanja, kot se ljudje radi pohvalimo, nekaj pozitivnega, konstruktivnega ali pa negativnega in gledano dolgoročno, rušilnega? Če bi kdo mene, povsem običajnega povprečneža vprašal, sem takoj ZA, da se znanost ukine in človeku vzame sposobnost razmišljanja. Za svoj obstoj pač ne rabimo drugega, kot nagon za preživetje. Toda. avta. televizije, elektrike, stanovanja in podobne civilizacijske navlake, ki jo je ustvarilo človekovo razmišljanje in znanost -tega pa ne dam IZGINOTJE !! VRNITEV ?? O kristusovem križanju in ponovnem rojstvu kristusa je še veliko nepojasnjenega. Niti cerkev, ki zadevo enostavno razlaga z božjim čudežem niti znanost pravzaprav nimata pravega odgovora. Če ima cerkev prav, da gre pač za čudež božji se mi navadni smrtniki, kamor mimogrede štejem tudi vse cerkvene dostojanstvenike pač nimamo kaj spraševati. Nekateri pač verjamejo v čudež drugi pač ne. Čudež se je zgodil pa basta. Da pa se čudeži dogajajo je dokazal naš vrli in milo pojoči major Troha. Nekako v slogu kristusa je izginil in se na predvečer praznovanja desete obletnice razglasitve samostojne Slovenije vrnil nekoliko zaraščen po glavi in obrazu vendar bolj ali manj čil in zdrav. Kar se močno BEOGRAD. slobo se je ODLOČIL. LETNI ODDIH /MALO DALJŠI/ BO, KOT SE ZA TAKEGA POLITIKA SPODOBI, PREŽIVEL IZVEN MEJA SRBIJE MOČNO VOJAŠKO VAROVAN. NJEGOVO BIVANJE V HAAGU BO PORAVNALA MEDNARODNA SKUPNOST NA RAČUN SRBIJE ... VIC IZ ZAPRAŠENIH POLIC Starejša gospa vpraša taksista v Trbovljah: "Koliko pa stane prevoz do Izlak?" "1000,00 Sit", odgovori prijazni taksist. Ko se taksist in gospa pripeljeta do Izlak, gospa izstopi in da taksistu 500,00 Sit. Taksist se začudi in pravi: " Ja gospa rekel sem 1000, 00 Sit." "Saj, saj. 500,00 Sit plačaj pa ti. A misliš, da se boš zastonj vozil smrkavec?" DEMONSTRACIJE V LJUBLJANI SO MINILE MIRNO ... KAR BO POLICAJEM ODBITO OD COLNGE ... Slcvemki narod so iieUboli zadolžili ravno nleaovi naJveoii sinovi... razlikuje od kristusove vrnitve je dejstvo, da se je kristus vrnil v podobi dojenčka, major Troha pa se v šestih mesecih od izginotja do vrnitve ni niti za las pomanjšal niti povečal. Čudež je pravzaprav najbolj v tem, da se je sploh vrnil živ in v enem kosu. Jaz pojma nimam, kaj se je z njim dogajalo v času izginotja. Niti ne nameravam kalkulirati z dejstvi ali je ugrabitev bila originalna ali inscenirana. V zagovor majorja Trohe in dejanske ugrabitve pa le toliko, da se mi niti najmanj ne zdi čudno, da je imel ob vrnitvi major poleg videza zanemarjenosti vendarle urejene nohte. Očitno so mu ugrabitelji urejali nohte zaradi bojazni, da jih ne bi uporabil kot skrivno in zelo uporabno orožje v borbi za svojo osvoboditev. PRO Na Izhodu iz Mestnega gledališča ljubljanskega se po nesreči srečata TrboVc in Zagorjan, ki je končno prvič v življenju videl en pravi gledališki komad. Pa ga vpraša TrboVc, ko ga je že ravno srečal ... ,, ... in kako se ti je zdela predstava ...?,, ,, No ja ... malo je bilo nezanimivo, malo je bilo dolgočasno ... še njabolj fino je bilo na koncu, ko so delili plašče. Jaz sem vzel kar tri! ET Na eni od prvojunijskih prireditev je bilo slišati: ,, Bujen sm kukr TrboVc, žVim kukr TrboVc in umru bom kukr TrboVc.., ,, Mat1 kurba, se sliši nekje iz ozadja, a ta tip nima nbenih ambicij u živleji ...!??,, CONTRA Vprašuje Hrastnčam eno kjo je ž ncajt plavšu: ,, Micka, puvej ti mjan, a mam jest kej šans pr tjab??„ ,, Noja ... t drug pu vrst si pa rej s .... ,, prau una... ,, A tku? In kdu je t pru??,, ne da mira hrastnčam ... ,, Vseen ... ,, prau spt una ... BALKAN ALIJE Dobro jutro, bračo Srbi ... Prišla je ura, da se medsebojno spoznamo. Za dobrobit naših otrok pa utrdimo pravila, ki se jih moramo držati, da bi lahko zrasli v ponosen narod. Spremljajoč norosti, ki so se nam dogajale, smo končno spoznali, da se Balkanski narodi med seboj zelo razlikujemo in da bodo ponovno potrebna leta in leta, da bi se naučili živeti v medsebojnem spoštovanju. Skupaj na tem prostoru in ob pogoju, da nam, ob pomisli eni na druge, ne postane slabo ... 50 let ste bili zadrti komunisti. Pa ne zaradi ideje, temveč zato, ker se vam je to izplačalo. Zelo izplačalo. Ob dveh pričah ste lahko bili vsi prvoborci, mnogi pa tudi upokojenci. Vsak tak je sebi s tem le lagal, da to počne v npr splošno dobro. In ne nazadnje, s pristajanjem na ,,odgovorne funkcije,, je govoril o in v nasprotju s tistim, o čemur sem maloprej pisal. Bosanci so podobna zgodba. Zahvaljujoč nam, so dobili katolike in muslimane. To se jim je v določenem trenutku celo izplačalo. Toda, svet ve, kako je to grdo. In da bi sebi dokazali, kako so naredili dobro delo, oni danes sovražijo Srbe. Sovražijo zato, ker njih same nervira, da so ostali stoletja isti, nespremenjeni ... Črnogorci pa, čeprav številčno mali, se doma medsebojno ne prenašajo, v tujini pa si stalno pomagajo. Če že ne zaradi drugega, zaradi njihovega bolestnega ohranjanja mita o svoji pameti in veličini... Te tri vrste Srbov imate neverjetno voljo in trmo v nedogled početi to, kar pač počnete. Zaradi tozemeljskih zadovoljstev, v služenju denarja in priznanj v družbi z malo dela, in mnogo več z gobcanjem o tem kako in koliko delate, še vedno neupravičeno dobro živite. In na koncu imate jajca, da prepričujete sebe in druge, kako je to vaše početje nekaj samoumevnega. Toda, tu je še najštevilčnejša skupina, Srbijanci. Tisti pravi. To pa je svet, ki je od vekov vedno živel in delal na svoji zemlji. Ni se ukvarjal s problemi drugih, kot so to počele ostale tri skupine Srbov, temveč je v svojem razvoju počasi napredoval, se učil preživeti ob tem, da ni pozabljal na svoje poreklo. Če 1918 leta ne bi pristali na Jugoslavijo, temveč bi naredili Veliko Srbijo, o, potem bi bilo danes vse drugače. Toda mi smo, kar dokazuje tudi zgodovina, raje naredili in podarili državo in Slovencem in Hrvatom. Jokati zdaj, je prepozno. Sami smo tako hoteli. To se pravi politiki. Na oblasti. Mi pa se še vedno trudimo živeti na svojem, se razdajamo, brez vprašanj o bratstvu in enotnosti, toda negujoč moto - naj sosedu crkne krava. Maag, 30.6. 2001 Slobodan Miloševič PREŠ SEX PREŠ SEX PREŠ SEX PREŠ SEX PREŠ SEX PREŠ SEX Verjel jim je ... in šel skupaj z njimi po poti uspeha ... Star maček se ne igra s plenom ...________ Na Rudniku Trbovlje - Hrastnik so končno pričeli z obnovitvenimi deli na nekdanjem ponosu knapovščine na slovenskem, trboveljskem Drajeršohtu. Za začetek so na njegovo dvorišče pripeljali poln šleper odsluženih, akumulatorjev ... Zagorska SVEA, poleg vsega ostalega, svetovno znana tudi po svojih kuhinjah, je lani po dolgoletnih prizadevanjih njenih strokovnjakov končno razvila popolnoma nov modtd kuhinje, ki ga nameravajo letos predstaviti in plasirati na svetovno, predvsem pa na makedonsko tržišče. Prednosti tega modela, poleg vseh kupcem že znanih po katerih slovi zagorska tovarna, je tudi v tem, da stroškov vzdrževanja praktično ni, energetsko pa je neprimerno bolj sprejemljiva vedno širšemu krogu potencialnih kupcev ...