LISTEK. Bankovec za milijon funtov zlata. Angleški spisal Mark Twairt (Dalje.) Seveda sem bil prepričan, da bo piišel polom, — pa skočil sem v vodo in plavati sem moral, kakor praVijo, ali pa utoniti. In prav ta preteča nevarnost bližajočega se poloma je dajala mojim doživljajem rescn, treEen, da, obupen značaj, doživljajem, ki bi bili sicer prav eaprav zares — smešni. In v nočeh, v temnih, tihih nočeh sem gledal resno, obupno stran svoje usode in brez spanja scm se premela sval po svoji postelji in stokal in zdihoval. Pri belem in Sasnem dnevu pa je izginilo tužio lice moje usode in prav vesel sem bil in srečen, vrloglav, pijano srcčen sem bil —. In čisto naravno je bilo. Postal sem znana in slavna oseba svetovnega mesta Londona in to mi je stopilo v glavo. Pa še zelo! — Ni vam ga bilo časopisa na Angleškem, Škotskem ali Irskem, ki bi ne imel dnevno enega ali več poročil o tčudaku z milijonskim bankovcem v telovnikovem žejPUc in o njegovih najnovejših doživljajih. Izpoietka so stala poročila o meni spodaj ob koncu flaevnih in osebnih novic, nato so nappedovala nied vileze, nato med barone itd. itd., vedno više in višc, čim- bolj je rastla moja slava, dokler nisem dosegel najvišje stopinje. In tam sem ostal in prednjačil vsem knezom in vojvodam, izvzemši edino kraljeve prince in nadškofa londonskega. Lahko si mislite, kaj je to pomenilo za mladega človeka, kakršen seni bil jaz, ki se zame dosedaj nihče ni brigal, — ki pa sem kar črez noč dosegel toliko slavo, da nisem mogel ziniti besedice, pa da bi je ne ponavljal ves milijonski Londonl — In ki nisem mogel storitž koraka na ulico, da ne bi šlo od ust do ust: «Tamle grel — To je on! — Tisti —!« Ki nisem mogel južinali, pa da ne bi se zbrala krog mene radovedna množica in opazovala vsake moje kretnje —. Svojo staro, raztrgano obleko sem še vedno imel. Včasi sem jo tudi oblekel in šel v njej po mestu ter si privoščil zabavo, da sem kupil kako malenkost, nato pa prav poiiižno dejal, da nimam drobiža. In če so mi zaničljivo rekli, da naj le mirno pokažem svoj «veliki denar«, da bodo že menjali, — pa sem jim pomolil pod nos svoj milijonski bankovec in se zabaval nad njihovimi osuplimi obrazi. Pa dolgo te igre nisem mogel več ponavljati. Mojo raztrgano obleko so časopisi že tolikokrat popisali in moja slika je bila že tolikokrat v vseh mogočih listih, da so me Ijudje tudi v moji ponošeni suknji takoj spoznali na ulici in cel trop radovednežev je šel za menoj in če sem hotel kupiti kako stvar, mi je trgovec ponudil kar celo svoje skladišče «na upanje«, še preden sem mu pokazal svoj bankovec. i^akih deset dni je že tekla moja slava. Tedaj pa sem se spomnil svojc demovinske dolžnosti in sem šel, da naredim obisk ameriškemu posleniku. Radostno, navdušeno rae je sprejel, kakor se je že samo ob sebi razumelo pri takem bogaUm in vobče znanem možu. Rahlo nai je očital, da sem toliko časa odlagal svojo dolžnost in mi je vekel, da ga moram za kazen še tisti večer počastiti s svojim obiskora. Vedjs družba bo zbrana, je pravil, in eden povabljenih je zbolel. Naj pridem na mesto njcga, me je vabil. Z veseljem sem obhjnbil. Tekom govora je iznašel, da sta bila on in moj oče v mladih letih šolska tovariša (kaj še! Nikdar se nista videla!), pezneje da sia skupno obiskovala vseučilišče in da sta bila vedno velika prijatelja prav do smrti mojega oeeta. Naj torej ne pozabim na nekdanje prijateljske vezi med oberua družinama, je dejal, in naj obiščem njegovo hišo, kadarkoli bom imel čas. Seveda sem mu rad obljubi!. Da povem resnico — ne samo da sem mu rad obljubil, ampak še zelo vcsel sem bil njegovega povabiia. Ko pride polom, sein računal, me utegne morebiti on rešiti. Na kak način mi bo pomagal, tega sicer nisem vedel, pa zaupal sem, da bo že našel kako pot. Zasedaj mu svojega obupntga položaja še nisem hotel razkriti. Premalo sem še poznal svojega novega prijatelja, Obupen je bil moj položaj, sem dejaL Pa to je vejjalo Ie v nekem oziru. Tako popolnoma pod nič šc nisem prišel. Kot bančni uradnik sem se dobro razum«] na denarne posle in dobro sem znal računati. Jemal sem na posodo, toda strogo sem sc pri tem držal mej svoje — bodoče plače. Kakor veste, mi je neznani gospod, ki je naredil stavo s svojim bratom, obljnbil dobro službo, ako stavo dobi. Seveda mi ni bilo znano, kako visoka bo moja plača, pa upal sem, da bom smel izbirati med službami, ki šo bile na razpolago mojemu bogatemu Angležu. Da bom sposoben, o tem nisem dvomil. Še inanj o lem, da bom stavo dobil. Saj sem imel dosedaj v življenju še vedno srečo. Računal sem, da bo znašala plača 600 do 1000 funtov na leto. Recimo 600 funtov prvo leto, in vsako novo leto se mi bo plača zvišala. — In 600 funtov so trenutno znašali moji dolgovi. Vse mi je ponujalo denar. Pa večinoma sem odklonil s tem ali onim izgovorom. Le 600 funtov sem si izposodil. In od teh sem 300 shranil za vse slučaje, 300 pa scm jih izdal. Sklenil sem, da vzamem na posoio še na račun plače drugega leta in da derar previdno, pa dobičkanosno naložim. Moj položaj torej ni bil popolnoma brezupen. — Vesela družba se je tisti večer zbrala pri ameriškem poslaniku. Nekaj odličnih plemeniiašev iu plemenitašinj iz visokih krogov angleške dra/:^ , poslanik s svojo soprogo in hčerko — in njcna prijateljica Porcija I^nghatn, ljubeznivo dekle 22 Irt. Ne bom na dolgo razlagal, le to povem, da sem se zaljubil vanjo že koj tisti večer. In ona v mene, — to sem opazil tudi brez očal. Ko smo bili že vsi zbrani, se odpro vrata in sluga naznani še enega gosta. «Lloyd Hastings!« Amerikanec je bil iz San Francisca, moj dober znanec. Pozdiavil je hišnega gospodarja in njegovo soprogo in opazil mene. Z naglimi kbraki se mi je približal in mi ponudil loko v pozdrav — pa ustavil se je in nekoliko zmedeno dejal: «Oprostite, gospod — pa zdelo se mi je, da vas poznam!« «Kajpada me poznate!« sem mu odgovoril, «d(Ara znanca sva!« «Ni mogoČe! — Ali niste vi tisti ?« «— čudak z milijonskim bankovcem v telovnikovtm žepii —? Seveda sem! Nikar se ne bojte mojega priimka! Navajen sem ga!« ^Ampak to je iznenadenje! Parkrat sem bral vaše ime v zvezi z vašim priimkom, pa niti na mis^l mi ni prišlo, da je to tisti Henry Adams, moj prijatelj! — Saj je komaj par mesecev od tega, da ste bili uradnik pri Hopkinsu v San Franciscu in ste presedali cele noči pri računib, da ste si še kaj po strani zaslužili in ste z menoj urejevali papirje in delnice mojega zlatega dokopa! — In sedaj ste v Londonu in večkraten sl< milijonar! — To se čuje kakor zgodba iz «Tisoč in noči!« človek božji, tega kar razumeti ne morem! neverjetno se mi zdi! Dajte mi časa, da se ta misel domači v mojih možganih!« «Dejstvo je, Lloyd, da niste nič na slabšem n< jazU »Ampak to je neverjetno! Prav tri mesece bo, sva šla skupno k »Rudarju« —.« «Ne! «Pri brezskrbnem bogatinu« je bilo!« — «Res! «Pri brezskrbnem bogatinu« je bilo! — dveh zjutraj sva šla na črno kavo, od osmih večer sedela pri računih in pri knjigah in prigovarjal vam, da pojdite z menoj v Loadon in ponudil sem vam, da vam dobim dopust in da vam plačam VI stroške in vam dam še del čistega dobička, ako mi po magate prodati moj rudokop! — Pa rekli ste, da nott te, dejali ste, da se mi ne bo posrečila prodaja in dafl raorete tvegati svoje službe —. In sedaj ste tukaj! Kako čudno! Kako ste prišli sem — in kaj vam je n*| klonilo vašo neverjetno srečo?« 1«0 — golo naključje! Dolga povest je — cel rono*1 —I Povedal vam bom svojo zgodbo, pa ne danes!« »Kedaj?« «Ob koncu mesecat« (Daije prihodn^