p0gtn!na plačana
v S 0 t a v I n i
L £ T O 42
STE V. 40. MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH«
V LJUBLJANI. DNE 2. OKTOBRA 1929
Cena 38 Din za celo lefo. Za inozemstvo 60 Din. Posamična Sloviti.,, i n;„ v ■ . . . . . mk0 sredo. Spisi in dopisi naj se poši.ja,,
Da sc poglobimo.
Politično delo počiva. In iz mnogih vzrokov je prav tako. Ne rečemo s tem, da je bilo politično delo nepotrebno. Nasprotno. Tudi politično delo, ki se vrši res za blaginjo ljudstva, jc dobro delo, je duhovno in še večkrat telesno delo usmiljenja.
Toda politično delo ima tudi svoje velike nevarnosti. Lahko postane komu samo lestvica za lastni blagor. Dovolj smo imeli zgledov, preveč celo, da so premnogi javni delavci v naši državi s politiko dosegli samo visoke časti in polne žepe, ljudstvo pa je ostalo praznih rok. In toliko je bilo takih, da so nad poštenimi politiki dobili premoč. Toliko, da so resni politiki, ki so v resnici čutili z ljudmi, kar izginili v celi šumi korupcionistov. Njihov glas se niti slišal več ni.
Druga nevarnost samo političnega dela je, da človek pri tem pozabi na to, ker je višje. Delo za zunanjo blaginjo ljudstva je velika in potrebna reč. Še večja in po-irebnejša je pa reč, da so ljudje pošteni, plemeniti, verni, značajni, trezni. Tudi pri največji zunanji blaginji ljudstvo propade, 'e je to ljudstvo v sebi zanič, če je dušno pokvarjeno, brez trdnih načel, brez morale, brez volje. Zgodovina nam nudi za to dovolj zgledov.
To so napake, ki se lahko primejo Mi najbolj vestnih političnih delavcev. Zlasti če je ves duh sedanjega časa obrten samo na to, kje boš kaj plačan, kje »oš kaj dobil in kakšno čast boš užival. . Če sedaj politično delo počiva, je do-'Zato, da se zlasti mi katoličani bolj po-Mimo v tiste duhovne vrednote, ki so s« nam v zunanjem političnem delu morda « preveč obrabile in porazgubile. Da si izprašamo vest, če morda nismo včasih le Preveč gledali samo na kak gotov politi-jen uspeh, pri tem smo pa pozabljali vsaj oliko se tudi truditi za načelno utrdi-ev m poglobitev nas samih in tistih, ki so ° nas. Da si izprašamo vest, če nismo Prevečkrat vse karte stavili samo na po-A ko- Premalo pa na praktično krščanstvo. v,*n*mje bij morda le preveč dobrodošel Dot v.'e znal sijajno govoriti recimo o Hoirebt krščanske vzgoje, dočim njegovo
praktično krščanstvo v družini in v družbi morda ni tehtalo riti dve unči.
Imamo katoliško akcijo. Gotovo ne zato, da samo lepo pišemo o njej in da jo tako na slevesnejši način pokopljemo. Gotovo ne zato, da se napiše na papir nekaj odbornikov, ki petem nič ne narede.
Pač pa imamo katoliško akcijo zato, da se krščanstvo, katero je pogosto kaj veliko na naših jezikih in naših peresih, uvede tudi v življenje posameznikov in družin in družbe. Ce imaš krščanskega človeka, ki zna povsod rahbro braniti krščansko naziranje, v njegovi družini je pa doma kletvina, sovraštvo, svobodomiselni časopis, strah pred otroki — potem to ni nobeno krščanstvo.
Pa imaš pred sabo krščanskega človeka, ki hodi v cerkev, svojemu delavcu pa odtr-guje zaslužek, sosedu na levi mejnike prestavlja, soseda na desni do smrti sovraži, potem to ni krščanstvo — temveč samo potvara krščanstva.
Ce imaš krščanske ljudi, ki znajo lepo o krščanstvu govoriti, zraven pa niti malo ne vedo ali nečejo vedeti, da je ljubezen bistvo krščanstva, krščanske ljudi, ki hočejo vedno in povsod samo oni prav imeti in s tem razbijajo skupno delo, petem je tako krščanstvo samo lepa beseda.
Katoliška akcija, ki jo v zadnjem pastirskem listu tako gorko priporočajo naš nad-pastir, zato obstoji v tem, da se krščanske resnice uvedejo globoko v življenje nas samih in v življenje naših družin in kar je glavno: da to ne bodi samo delo duhovnikov, ampak delo vseh vernikov. Zakaj vsakdo, ne samo duhovnik je poklican, da po svojih močeh in sposobnostih razširja kraljestvo božje na zemlji, vsakdo ima misijonsko dolžnost med svojimi znanci in prijatelji. Katoliška akcija je nova vojna napoved onemu liberalnemu geslu ki je zastrupilo naše družine: vsak sam zase, Bog pa za vse. To ni zmota samo v gospodarskem življenju, to je usodepolna po-greška še bolj v dušnem življenju. Nihče ne more biti sam zase dober, če ni dober tudt do drugih. In ni dober do drugih, ce ne daje potrebnim od tega, kar ima sam. In danes so ljudje potrebni ne samo kruha m strehe, še bolj so potrebni l ubeznt, resn ce, Boga. Dolžnost nas vseh, " hočemo b-ti mnicru kristjani, je, da jim to dajemo. Kdor to daje
samo sebi, ne pa tudi drugemu, je kristjan samo za eno četrtinko, niti za pol.
Zato naj katoliška akcija ne bo samo lepa krinka za nadaljevanje naše nedelavnosti v tem notranjem misijonskem delu, temveč živo dejstvo!
Kako je s kmetskim denarjem?
Na Češkem in pri nas!
Mnogokrat smo že zapisali, kako nespametno je, če kmet svoj denar nosi meščanu da ta z njim gospodari. Tudi za zlo so nafti že-šleli take besede. Naj navedemo danes, kaj pišejo o tem vprašanju Čehi. V knjigi, kjer je govora o čeških kmetskih hranilnicah beremo:
Naša Osrednja jednota (to je isto kot pri nas Zadružna Zveza v Ljubljani) obsega 18C0 hranilnic in te imajo poprečno vsaka čez en milijon vlog čeških kron (češka krona je danes 1 Din 67 par). Zdi se, da je to ogromna sila, pa moramo reči žal, da je to samo delček naše kmečke moči. Naš kmet še ni doumel, da mora ves svoj denar sam upravljati in sam z njim razpolagati. Ne moremo se otresti tako napačnega pa tako ukoreninjenega predsodka, da je ugodneje imeti denar drugod, da zanj doma nobeden ne ve. Vsi moramo delati na to, da se to nemodro ravnanje iztrebi. Čim več vaškega denarja bomo sami upravljali, tem višje bomo stali gospodarsko in moralno. Gospodarsko zato, ker bomo slem delali za našo kmetsko skupnost, moralno pa zato, ker se bo dvigala naša samozavest. Dokažimo, da znamo s svojim denarjem sami gospodariti. Agitirajmo za naše hranilnice! Ne nastopamo s tem proti mestom, ampak delamo samo za kmetsko skupnost in kmetsko korist, če more mestni denarni zavod pošiljati svoje uradnike v avtomobilih iskat vložnikov po kmetih, ne more se nam vzeti za zlo, če skrbimo sami zase.
Tako govore in pišejo Čehi, ki so gotovo eden najnaprednejših narodov. In prt nas? Vsi vemo, kako kmetje nosijo denar v mestne zavode. Upajmo, da tudi pri nas zraste kmetska zavest in s tem kmetska moč. Kmet pomagaj si sam! Kmetski denar v domače kmetske zavode!	____
V vsako hišo Domoljuba!
Novice iz Beigrada.
Zakon o povrnitvi vplačil na državnih železnicah
je potrjen in podpisan. Določa zlasti slučaje, pri katerih je dolžna železniška uprava povrniti voznino na neizkoriščane potniške in prtljažne listke, n, pr., ako potnik ne izkoristi kupljenega listka, ali ga zaradi smrti, bolezni ali drugega nesrečnega slučaja le deloma izkoristi. Povračilo voznine se lahko zahteva tudi v primeru, ako je potnik zaradi zakasnitve vlaka izgubil zvezo z drugim vlakom in radi tega odstopil od nadaljnjega potovanja itd.
Pred vrhovnim zakonodajnim svetom
sta sedaj dva zakona: konkurzni zakon in gakon o prisilni poravnavi izven konkurza. S tema bo uvedeno enotno konkurzno po-itopanje za vso državo. Načrtu konkurz-nega zakona služi za podlago avstrijski konkurzni zakon iz 1. 1914., ki je po splošnem priznanju eden najboljših. Z zakonom bo storjen konec prekomernim nagradam konkurznih upraviteljev in zavlačevanju konkurznega postopanja od brezvestnih upraviteljev z namenom pridobitve čim večjih dohodkov iz konkurza, — Novi konkurzni zakon o prisilni poravnavi onemo-gočuje brezvestnim konkurznim dolžnikom, da bi prisilno poravnavo izkoristili zase v škodo upnikov. Vlagateljem do vsote 10.000 Din se vobče priznava prvenstvena pravica do kritja. Določajo se z zakonom še drugi ukrepi za zaščito vlagateljev.
Zakon o nosirifškaeiji,
to je zakon o priznanju v inozemstvu napravljenih doktorskih izpitov obširno in točno navaja tozadevni postopek, ki ga vrši univerza, kamor se tudi prošnje za priznanje predlagajo.
Glavno železniško ravnateljstvo
je storilo korake za izboljšanje prometa v Sloveniji. Med drugim se bo zgradila proga Hodoš-madjarska meja. Odobren je tudi kredit za izmenjavo železniških pragov na kamniški progi. Vrše se priprave za po-laganje drugega tira na progi Zidani most-Zagreb.
Za povzdigo perotninarstva in živinoreje.
Kmetijsko ministrstvo trenutno nakupuje plemenske kokoši, da jih razpošlje vsem, ki se zanimajo za to stroko. Nakupi se vrše v Vojvodini in na Hrvatskem, nato pa pride na vrsto Slovenija. Ako še to n« bo zadosti, pride na vrsto še Avstrija in Madj&rska. Glede Slovenije se poudarja, da so zlasti dobre pasme kokoši, ki jih goji grofica Herberstein. V Mariboru se je za vzgojo dobrih kokoši osnovalo posebno društva, ki bo poleg grofice Herberstein pri nakupu prišlo tudi v poštev. Ko bo končan nakup kokoši, pride na vrsto nakup konjskih in oslovskih žrebcev. Konjske žrebce bodo kupovali izključno v naši državi, ker jih je v naših žrebčarnah in pri naprednih kmetih dovolj; na razpolago. Oslovske žrebce pa bodo nakupili izključno .v inozemstvu. 9l
Zakon o živinoreji bo predložen vrhovnem« zakonodajnemu svetu, čim se sestane. Zakon bo zgrajen na tistih načelih, kakor zakon za povzdigo kmetijstva. Po vsej državi bodo preizkušali pasme, ki so za posamezne kraje najbolj primerne, nato pa se bo gojenje najbolj prikladne pasme kratkomalo ukazalo.
Zakon o učbenikih
je Nj. Vel. kralj podpisal. Vse učbenike, pomožne knjige in učna sredstva za ljudske, meščanske in srednje šole izdaja država. Vsaka štiri leta bo izvršen nagradni razpis za izdajo najboljših učnih knjig. Komisijo za pregled učnih knjig odreja minister na štiri leta. Zakon točno določa tudi sestavo te komisije. Učne knjige za verouk morajo prej potrditi pristojne cerkvene oblasti. Osnovali bodo državno založbo učnih in pomožnih knjig ter učnih sredstev. Do začetka šolskega leta 1931./32. se bodo po vseh šolah še uporabljale Učne in pomožne knjige ter učna sredstva privatne (nedržavne izdaje), seveda le one, ki j'h je oziroma bo glavni prosvetni svet odobril.
Naši fante OrSi.
Zadnjo nedeljo so v Ljubljano prihiteli mnogi Orli od vsepovsod, kjerkoli si ie doslej ta naša mladinska vzgojna organizacija utrla tla in gradila svoje gnezdo. V Ljudskem domu se je bil vršil občni zbor SOZ, ki se je začel dopoldne ob 9 ter je z malim presledkom opoldne trajal tja do večera, ko so s* fantje spet razšli na svoje domove.
Zborovalcem so obširno in temeljito poročali posamezni odborniki SOZ ter uredniki orlovskih listov »Mladosti« in »Orlica". Br. predsednik se je v svojem poročilu zlasti spominjal devetletnega vztrajnega in požrtvovalnega dela sedanjega vladike, pomožnega škofa dr. Grego-rija Rozmana, ki ga zdaj Orli kot sodelavca pogrešajo. Upajo pa, da bo novi pomožni škof tudi zanaprej podpiral in z ljubeznijo spremljal orlovsko gibanje. Orli bodo škofu Rožmanu ohranili svojo ljubezen ter ga bodo na njegovem novem mestu pri težk?m pastirskem delu kar moč podpirali.
Orlovstvo je sila, ki se ne da zatreti, ki je niti ne razžene vsak vihar, ki sem in tja privihra od te ali one strani. Prosvetne tekme so dale orlovstvu tudi neizbrisen vzgojen pečat v socialnem pogledu. Letos se je takih tekem udeležilo 1094 članov, poslovne izpite pa je napravilo 68 fantov Orlov. Ti fantje so na polju orlovskega dela odličnjaki, ki bodo orlovstvu utiraH novih potov v bodoče dni.
Orlovski odseki po deželi se množe, letos je vsekana v trdo skalo 14 novih orlovskih gnezd. Tudi novih umetniških praporov je leto za letom več. Letos jih je na novo nabavilo 7 odsekov, več pa je še naročenih. Mlad, čvrst rod stopa v ospredje, vse tile in moči se zbirajo v novo, svežo vrsto. Orlovska telesna vzgoja se vse bolj izpopolnjuje: telovadba, lahka atletika, izboljšanje telovadnih prostorov, zlasti letnih telovadišč. to in še mnoge druge reči
so vesel znak za naše orlovstvo, ki sploh nikoli ne miruje: z odprtimi rokami sprejema vse nove pojave, vse novo gibanje moderne telesne kulture, da le odgovarja čutu dostojnosti.
Večjih prireditev letos v deželi ni bilo, zakaj vse delo in priprave so se osredotočile za nastop v Pragi. Uspehi, ki so jih naši Orli na Češkem dosegli, so naši domovini in orlovstvu v čast, so pa tudi lepo plačilo za ves trud in ogromen napor tekmovalcev in drugih sodelavcev. Pa tudi doma, po deželi, od odseka do odseka je povsod Valovilo, vsako nedeljo so Orli vabili na to ali ono prireditev.
Za bodoče dni stoji orlovski armadi pred očmi Ljubljana v letu 1931., ko bo na Stadionu zbrana vsa moč in sila in vnema in sposobnost naših orlovskih družin. Takrat bo treba pokazati širnemu svetu vso svežost organizacije, vso popolnost in disciplino vseh fantov in deklet in vsega našega ljudstva, ki po orlovsko in katoliško misli in deluje. Ljubljanski orlovski Stadion vsak dan boli in bolj kliče, vabi, sili v ospredje. Popolna dograditev je pred durmi, treba je denarja, denarja. Orli so vajeni dela, vajeni truda in znoja, znajo zbirati, naši ljudje svoje fante radi podpirajo, kolikor pač morejo. Stadion je splošna slovenska in katoliška zadeva, s skupnimi močmi se bo končno dvignilo zidovje, poglobila arena, izpopolnilo vse, da bo za nastop 1. 1931. vse pripravljeno. Orlovstvo bo pred slovenski narod stopilo s tretjo stadionsko loterijo; upamo, da bo, kakor prejšnje dve, tudi tu dobro uspela.
Urednika orlovskih glasil za članstvo in naraščaj sta poročala o svojih listih, »Mladost« je urejeval dr. Gregor Žerjav, »Orliča« pa br. Lavrič. Oba lista sta svoji nalogi zadostila in med članstvom gojila vse dobre lastnosti katoliškega človeka in delavca. Zlasti »Orlic« je silno ugajal in je sploh prav fleten list, ki ga tudi s tega mesta priporočamo naši mladini in materam, da ga svojim otrokom naroče. S tem bodo otrokom le ustregli, orlovstvu pa bodo pridobivali novih svežih sil, ki šele rastejo in cveto v svoje najlepše leta. Želimo le, da bi se v prospeh orlovstva in zadovoljstvo vseh članov uredilo razmerje do dijakov. Kar je napačnega, je iskati krivde na obeh straneh. Zato treba na obeh straneh trezno presojati in trezno govoriti. F. S,
za.amči uspeh'. Nosite torej primerni Pred nabavo istih Vam hode najboljši svetovalec samo ila*tro' ani cenik vočtlsoS slikami, katerega dobite nn zahtevo popolnoma breznlačuo otl veletrgovine ■t«meoKi. Propri&ili ho bodete o velikanski izbiri in o «.«de«lh eannh : ort kra-viue Din 149 telečji 17J Toki 189 sorski 1M lov »ki 243 gojieroi 259 Šport 468. - Garantiran" ročn;> delo. Kazen tvg.i velika zaloga mijimej Slh luksuznih Savljav krasne indelave. N«oei a čez O hi 5:111'- poStuin« prosta. Kar ne odgovnun se zamen'a ali vrne (lenar. Veletrgovina in Inira »trija Sevljev 8. Mn»U, OrfJ«, »t. 19
V vsako hišo ..Domoliuba"!
MAJ I I
d Za zgradbo železnice Skolja Loka— Poljane je prišlo posredovat odposlanstvo iz Škofje Loke v Belgrad. Vojno ministrstvo bo podpiralo tozadevno prizadevanja krajevnega železniškega odbora Odposlanstvo je tudi doseglo nekaj podpore za zidanje nove šole. Najbrže dobi škofjeloški okoliš svojega šolskega nadzornika.
d Na župnijo Moravče je bil 25. sept. umeščen uršulinski spiritual v Ljubljani g. Janko Cegnar. Hkrati je bil imenovan za dekana dekanije Moravče in za škofijskega duhovnega svetnika.
d Vageuska kriza premagana. Pod tem naslovom poroča med drugim »Trgovski list« sledeče: Položaj glede dostavljanja praznih vagonov se je v zadnjih tednih bistveno zboljšal. Vozovno vodstvo železniške direkcije razpolaga sedaj s tolikim številom razpoložljivih voz, da lahko krije vsa naročila. Najjačji je sedaj izvoz drv, ki dosega samo s prog dolenjskih železnic od 70—90 vagonov dnevno. Potreba praznih vagonov v območju ljubljanskega ravnateljstva znaša povprečno 1200 vagonov dnevno. Od tega pripade nad 500 vagonov na prevoz premoga, nad 300 vagonov na stavben les in drva, ostalo na gradbeni roaterijal in industrijske surovine. Tudi vagoni, ki jih pošiljamo dnevno natovor-jene s premogom v območje zagrebške, beograjske in subotiške direkcije, se letos redno in brzo vračajo. Mnogo je prispela k zboljšanju prometnega položaja izgrad-ba premikalnega in tovornega kolodvora v Zagrebu in Vinkovcih, poleg tega pa tudi vpeljava nočne službe pri vozovnem vodstvu vseh ravnateljstev, tako da se z razpoložljivimi vagoni razpolaga že v prvih večernih urah, a ne šele drugi dan zjutraj, kot se je to godilo prejšnja leta.
d Največjo vinsko klet v naši državi so otvorili 29. sept. v Brodu ob Savi. Zgradila jo je Brodska vinarska zadruga in lahko sprejme v svoje prostore 10.000 hI vina.
d Muzej rabi lisičje lobanje. Narodni muzej v Ljubljani potrebuje v znanstvene namene več lisičjih lobanj. Na željo plača tudi odškodnino za dobro ohranjene lisičje glave po 10 Din komad. Skeletiranje se izvrši v muzeju. Navesti je treba tudi točno, kedaj in kje je bila žival ubita, sicer se ta nagrada ne more izplačali. Materijal se naj pošilja muzeju po prinašalcih ali pa uradno potom šolskih vodstev, ki se s tem naprošajo, da blagohotno podpirajo naša domoznanska raziskavanja.
d Slovenski klub hočejo osnovati v Belgradu tam živeči Slovenci. Hrvatje so že združeni v takem klubu.
d Cena agrarne zemlje bo po poročilu iz Belgrada 2500 do 3000 Din za hektar. Ta cena je določena v zakonskem načrtu, vendar pride v samem zakonu lahko do manjših sprememb.
d Mesto z najcenejšo avtobusno vožnjo je ta čas gotovo Bečkerek v Vojvodini, kjer si ostro konkurirate podjetje Glticks-
mann in Radanov. V Bečkereku se za en dinar pelješ 2 km daleč.
d Trikratni poročni jubilej, 731etni ribji lovec Mihael Ga H v Apatinu v Vojvodini je nedavno praznoval zlato, njegov sin pa istega dne srebrno poroko; Mihaelov vnuk pa se je prav tega dne poročil.
d Žrebčarna v Sel« pri Ljubljani, ki je državna last, se bo na podlagi odredbe finančnega zakona prodala in jo bo prevzela ljubljanska samouprava. V ta namen se bo kmalu vršil komisijonelen ogled.
d Letošnji pridelek koruze. Po ugotovljenih cenitvah je pričakovati letos okrog 40 milijonov meterskih slotov koruze, od katere bo po odbitju domače potreba okrog 25 milijonov meterskih slotov mogoče izvoziti okrog 17 milijonov meterskih stotov. Obeta se torej živahen izvoz koruze, ki bo tem bolj uspeval, ker je blago izvrstne kakovosti.
d Izseljeniški komisarijat je izdal statistiko izseljencev za 1. 1928. Vsega se je iz naše države izselilo v tem letu 27.789 ljudi, in sicer iz Hrvatske in Slavonije 8600, iz Dalmacije 3509, iz Vojvodine 5232, iz Slovenije 3102, iz južne in severne Srbije 1144, iz Črne gore pa 288.
d Nad železniško progo pri Višnji gori bodo zgradili nadvoz. Komisar ljubljanske oblastne samouprave je že razpisal tozadevna dela.
d Imetje starokaioliškega škofa na dražbi. Starokatoliški škof Marko Kalo-gjera, odpadli katoliški duhovnik, je bil dolžan industrijski banki v Splitu 150.000 Din, splitski trgovski banki 50.000 Din' in vdovi Vjekoslavi Katalinič 156.000 Din. Ker starokatoliški škof te dolgove ni mogel ali ni hotel plačati, je padel v roke biriča. Dne 21. septembra bi imeli biti poleg zemljišča prodani dve škofovi hiši v Splitu, a je bila dražba za enkrat odgo-dena.
d Angleški basen Rothschild je kupil v bližini dalmatinskega Trogira posestvo, kjer hoče bivati vsako poletje. : cl Velik bančni polom lia Angleškem.
Zadnje dni so vsi svetovni iisti polni poročil o nesreči, ki je zadela veliko število vlagateljev pri polomu banke in drugih podjetij znanega denarnega mogotca Clarence Hatry. Mož je poetal hitro begat in mogočen. Zbral je okrog sebe mnogo ljudi, ki so slepo verovali v njegovo srečo in vlagali denar v njegova podjetja. Bogati Hatry je špekuliral z vsem megočim in nazadnje — zašpekuliral. Tisoči, ki so zaupali svoj trdo prisluženi denar njegovi banki, so danes razočarani in csleparjeni. Kdor pozna zgodovino bančnih polomov pri nas, ve da to ni nič novega. Ljudje več zaupajo špekulantom, ki se ode-nejo v zunanji sijaj navideznega bogastva, kot tihemu in resnemu delu. Nekatere taki-le polomi izuče, vseh pa žal nikoli.
<1 Poročil se je v Pevnu pri Stari Loki Jurij Porenta, posestnik in cerkovnik, brat pred leli umrlega begoslovca Josipa, z nevesto Jerico Jenko, hčerjo posestnika iz Virmaš. Želimo, na življenja novi poti, božje varstvo!
d Tudi šolski nadzornik ga lahko »polomi«, Okrožno sodišče v Subotici je te dni razpravljalo proti šolskemu nadzorniku v Senti Svetozarju Uvaliču. Uvalič se je zagovarjal radi štirih prestopkov: radi zlorabe uradne oblasti; radi tega, ker je prisilil učiteljico Milico Markov, da je podpisala spričevalo, da je učenka Evica Brano-večka dovršila četrti razred, čeprav te še v šolo ni bilo; da je vpisal v razrednico uspehe skušenj in jih ponaredil; tako je vpisal ime učiteljice Katice Bukur, čeprav te ni bilo v Senti, temveč je bila v Adi, kjer je še sedaj, in končno, da je sprejel od očeta Branovačke 200 Din podkupnine. Zadnji prestopek je kaznjiv po protikorup-cijskem zakonu. Sodišče je proglasilo Uva-liča za krivega v prvih dveh in v zadnjem slučaju in ga obsodilo, upoštevajoč olajševalne okolščine, na dve leti ječe in pet let izgube službe. Radi tretjega slučaja je bil Uvalič oproščen, ker ni bilo dovolj dokazov za njegovo krivdo. Uvalič se nahaja še vedno v službi in bo sedaj po obsodbi odpuščen. Uvalič se je proti obsodbi pritožil.
NatDolivari»anaiolfta<icnaria
Kačun pošt. hran. Ljubljana St.10.680
Kranjska Hranilnica
Itubltona
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter nudi
nalviSfe obrestovanfc
Dovoljuje kredite proti vknjižbi na prvem mestu v tekočem računu in proti amortizaciji, daje menična posojila, izdaja garancije, izvršuje vse kontokorentne posle.
Za vlogo lam (i llubllansHa oblast z vsem svojim premoženjem In i vso svolo davtno modo.
d Hiša je pogorela Antonu Zaletelu iz Gorice vasi pri Ribnici. Oče je bil od doma, tako tudi mati in le srečnemu slučaju je pripisovati, da so se rešili trije nedo-letni otroci. Hiša je bila na samem, lesena in nič zavarovana.
d Silna btiria je divjala 26. septembra okrog Sušaka. Z nekega vagona je burja odtrgala streho in jo vrgla na telefonske žice ob progi, vsled česar je bil telefonski promet z Zagrebom za 6 ur ustavljen.
d V rudniku Btanj pri Zaječaru so se smrtno ponesrečili tudi sledeči rudarji iz Slovenije: Gašper Koprivšek iz Lok pri Aržišah, Josip Grlica iz Gornjih La-kenc, MaMas Konig iz Oberštaina ra Kočevskem, Franc Perš iz Slov. krajine in Frane Beja iz Selc.
d Okrog 50 tisoč dinarjev škode so napravili tatovi v gostilni in trgovini Ruša!' pa v itu pri Ljubljani.
d Na 15 let robije je bil obsojen preti j državnim sodiščem v Belgradu zagrebški : liaiakar Mirko Ovanie, ki je 24. decembra lt28 streljal v Zagrebu na odposlanca notranjega ministrstva Alfreda Grauer a in ga te i. k o poškodoval.
d Nenadoma je od nekod priletelo > kamenje. V Čužnji vasi nad Mokrogonom so našli ubitega Antona Debevca, posest- j n.ka in sobnega slikarja, siareca 75 let. i Snoči ob 10 se ,ie vračal domov iz svojega 1 vinograda z deklo. Na poti med Irengo in Čunzio vasjo je odnekod priletelo na nju kamenje. Lebevec jo velel dekli, naj gre i domov. Sam pa je hotel poizvedeti, kdo j me o kamenje. Dekla je res odšla domov, j Lsbevee pa pogledat za napadalcem; kajti ; c 1 je kora žen mož. Debevca pa je napa- , < alec (in sicer sla morala biti dva ali j o) i trije) u'iaril z ostrim predmetom po j p avi, tako da mu je presekal uho. Našli so ] ga mrtvega ob poti blizu hiše posestnika Srlka. Krvav ni bil nič, še celo po obrazu ne.
d Do smrti je bila povožena v Dolgi vasi pri Kočevju 74 letna starka Francka Ribičeva: Stopila je na kolesnico, da bi se povapela na voz, tedaj so se vprežene krave splašile in potegnile in 8 krompirjem naložen voz je šel erez njo. Njen mož j a je bil tedaj na vozu.
d Dom za slepe nameravajo zgraditi v Sarajevu. Tamošnji komisar oblastne esmouprave je sklenil pozvati bosanske velike župane na sestanek, na katerem bi sc razgovorih o zgraditvi posebnega doma za slepe otroke, ker bi otroci ne imeli samo stanovanja, ampak bi se jim nudila tudi vzgoja in izobrazba.
d Z dvema koštrunoma po širokem svetu. Pretekli teden potuje »svetovni potnik« Peter Željko iz Dalmacije, ki si je za svoje potovanje izbral posebno vprego. Sedi na vozičku, ki ga vlečeta dva koštru-na. S tako vprego namerava mož potovati preko Belgrada v Budimpešto, na Dunaj, v Švico, v Pariz in nazaj v Dalmacijo.
d Z žaganjem drv je odslnzil ceh«. Čudnega gosta je imela te dni kavarna »Emona« v Ljubljani. Prišel je golorok v kavarno, sedel k mizi in naročil kozarec vermuta. Natakar je najprej gledal zanimivega gosta, no, nazadnje pa je le prinesel eahtevane pijače. Možakar ie vermut spil 4«
v dušku in naročil šc drugi, tretji in četrti kozarec vermuta. Ko je prišel čas za plačilo, se je možakar kratko odrezal: »Nimam denarja!« Prišel je stražnik in gosta s silo odvedel iz kavarne na policijo, kjer je moral z žaganjem drv odslužiti neplačano ceho.	.	, .
d Kup človeških kosti je našel neki voznik iz okolice Železnikov na Oblakovi planini nad Bledom, Dognali so, da so te kosti ostanek trupla Antona Pibra iz Mlina pri Bledu, ki je služil na omenjeni planini za pastirja in leta 1925. brez sledu izginil.
d Mrlič je odletel več kot 10 metrov. V bližini reke Zarooščice pri Kozarcu v Bosni se je pripetila nenavadna avtomobilska nesreča. V prijedorski bolnišnici je umrl te dni Omer Poljak iz Kozarca, čegar truplo so po njegovi lastni želji hoteli prepeljati v rojstni kraj. Mrliča so naložili na avto, truplo pa sta poleg šoferja spremljala še dva pokojnikova sorodnika. Na nekem strmem kraju ceste se je avto prevrnil v dva metra globok jarek. Živim potnikom se ni pripetilo prav nič, mrlič pa je odletel več kot deset metrov daleč. Če bi bil živ, bi se <;otovo ubil.
d Ciganska nadloga. Vsa zahodna in severna Baška je že leta in leta trpela pod nadlogo velike ciganske tolpe, ki je vlam-ljala in ropala na vse pretege. Največ so trpele radi tega okolica Sombora, Bezdana in okolice. Tolpa se je vsakokrat, kadar so jo naši orožniki zasledovali, umaknila na madjarske ozemlje, V sporazumu z madjarski mi oblastmi pa se je posrečilo tolpo' izslediti in prijeti. Na vesti ima vsa tolpa nad 50 vlomov in ropov. Vodja tolpe je bil neki Mihael Sarkozi, pomagala pa sta mu njegova žena in svak. Orožnikom se je posrečilo prijeti le ženo, mož in svak pa sta ob pravem času pobegnila. Oblasti v Bez-danu pa so na zahtevo madjarskih oblasti prijele še pet ciganov, katere dolže težkih vlomov in ropov. Oblasti zasledujejo še ostale sumljive cigane. Ko bosta preiskava in zasledovanje zaključena, se obeta Bafiki velikanska razprava proti ciganski tolpi.
d Sest mesecev ječe je dobil te dni bivši srednješolski ravnatelj novosadske deške -gimnazije Vasa Danibovič. Je bil ob-dolžen, da si je za svoje službene dobe prisvojil 25.000 Din šolske gotovine.
d 2500 Din vredno kravo so odpeljali neznanci posestniku Matiji Kamnarju iz Sneberij pri D. M. v Polju.
d Ker so vrgli pepel na smetišče. V vasi Tovariševo pri Novem Sadu je izbruhnil velik požar v hiši kmeta Milana Rajiča-Ker je v tem času pihal močan veter, je požar objel še štiri sosedne hiše. Gasilcem se je posrečilo samo omejiti požar, dočim je vsen pet prvih hiš pogorelo. Škoda znaša okrog 100.000 Din; niti ena hiša pa ni bila zavarovana. Požar je nastal radi tega, ker so Rajičevi VTgli žareč pepel na smetišče, ki se je vnelo, zanetilo v bližini slamo in hišo.
d Dodatek k objavi žrebania ▼ Stični. Zadnji termin za priglasitev je 31. oktober 1929. Kdor se ne priglasi do tedaj, daruje s tem dobitek naši cerkvi in se mu za to najtople|« zahvaljujemo; kakor smo tudi sploh vsem hvaležni, ki so darovali kakorkoli za našo cerkev. Bog povrnil
.avoj-ček Gillette, prosim!"
Zakaj te britvice so zanesljivo najboljše na svetu! Britvice (iillette so Ude* lane iz najfinejšega jekla, kar ga je moči dobiti, in so v vseh pogledih pregledane, preden pridejo na trg. Edino i njihovo kakovostjo je moči razložiti svetovni ns peh britvic (Iillette
Gillette
-k Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, shujšanju, bledici, obolelih žlezah, kožnih izpuščajih, tvorih — urejuje naravna »Franz-Josef<r-grenčica izborno tako važno delovanje prebavil. Odlični zdravniki so se prepričali, da »Franz-Josef*-\odo celo najnežnejši otroci lahko preneso. — *Franz-JoseJ<-grenčica se dobiva v lekarnah in špecerijskih trgovinah.
d Brezplačni cenik pošlje vsakomur na zahtevo tvrdka Meinel in Herold, tovarna glasbil, gramofonov in harmonik, podružnica v Mariboru, št. 107 B.
d 500.000 Din lansko leto, dne 8, julija letos pa 200.000 Din in dne 29. julija zopet 40.000 Din je izplačala Zadružna gospodarska banka v Ljubljani nekemu srečnemu igralcu Državne razredne loterije. Poskusi srečo tudi ti! - Žrebanje se bo vršilo dne 7. oktobra.
d Nov zobozdravnik v Celju, Z dnem 7. oktobra t. 1. se bo naselil v Celju nov zobozdravnik vsega zdravilstva dr. Stane Vrhovec, ki je doslej ordiniral v Vojniku. V Celju bo ordiniral v I. nadstropju nove mestne hiše na Ljubljanski cesti, nasproti hotela Skoberne, ki jo je zgradila celjska mestna elektrarna.	__
NAZNANILA.
n Gledališki odsek Kat. prosv. društva v Škot. Loki priredi v nedeljo dne 0. oktobra 1929 znano Jalenovo dramo >Dom«, katerega dejanje se vrsi na Gorenjskem. Vabimo vse prijatelje iz mesta in okolice, da nas posetijo v naSI nanovo preurejeni in poslikani dvorani.
n Kat. prosvetno druJtro v 6t. Vidu pri Stuni bo priredilo v nedeljo dne 6. okt. predstavo: »fiva pokopana.' Pričelek ob 3 popoldne. Ker je dobiček namenjen končni ureditvi društvenega odra, vam-mo vse prijatelje našega doma, bliinje In daljnje.
n Deček se je izgubil dne 20. septembru t. i. Star je VA leta. Je lepe postave, močan, zastaven iu precej debel. Obraza je bolj okroglega, visokega čela, belkastih las, črnorjavih oči, v spodnji čelju«" pa mu manjkata v sredini dva zolika. Oblečen ]<• _ zelenkaste hlače iz gladkega žamete, zapete na celem moderčku. Kekelfek ima rjav, cajgast in pon«-Sen. Predpasnik moder in zašit, je gologlav m W»-Sumi se, da so Ra odnesli cigani ali kdo drug'.
P 0 D 0 II 0 V I N I
Rjidovan Hrastov:
Ljubljanski sprehodi.
28. V nedeljo popoldne.
Kje bt začel, kje bi nastopil pot?
2e čisto vseeno, kje — povsod ista in enaka podoba: kakor izumrla je ob nedeljah popoldne Ljubljana. Kdor more, jo pobriše iz mesta, ven v svobodo in sveži zrak. Prazne, puste so ulice, redki so, silno so redki ljudje v njih.
Na Marijinem trgu, pred frančiškansko cerkvijo. Po končanih litanijah se vsujejo raz cerkve pobožne ženice in se počasi razgubljajo po stop-njicah nizdol in v ulice. Stražnik sredi trga skoraj brez dela stoji in sameva. Še njega podi vročina prof, pa se ganiti ?. mesta ne sme.
Tramvaji begajo prazni sem in tja. Cvileča pesem njih koles ob tirnice je Se bolj dolgočasna ko druge, delavne dni.
Izložbe. Pač ponujajo ljudem svoje bogastvo in ga razkazujejo ko vsak dan, toda nihče nc obstoji pred njimi, nobeden se ne zmeni na njih klic.
Kavarne, gostilne. No, kavarne že. Stalne družbe so v njih, ki čitajo časopise, premetavajo modne liste in druge slikane revije, igrajo šah, biljar, karte, domine, posedavajo in kade cigarete, se dolgočasijo in ugibajo o vremenu, o lepih starih časih... Takšni obiskovalci bo stalni gostje kavarne in so navadno že v letih. Zato jih ni spraviti drugam ko v kavarno k črni kavi, k stalni mizi in družbi ter igri.
Pred pošto. V prvih urah popoldneva se tamkaj čakajo tisti, kt se imajo radi ali se še le nameravajo imeti radi. O, tudi takšni so, nikar naj vam ne gre lice v nasmeh. Pa koliko jih je, tistih: ki bi se hoteli radi imeti... Mladost, razposajenost, brezskrbnost, prešernijst, kuharice, služkinje, sobarice — pošta, poŠta.
Potem Tivoli. Tam je Sivahnoat doma. Se preveč je je. Kdor prid«, mu -škodi. Ztaati njegovemu žepu. Tu sa najde vse, ki ne ve, čemu mu je dano življenje, čemu mladost, čemu si dnevno služi denar. Dvakrat, trikrat sem in tja, v vrtiljak, ' na gugalnico, na strelišče, pred slikarja, na pivo, po piškote, — Sel je teden, SK so dinarji, Slo je vse... Začnimo od kraja I S ponedeljkom in do sobote...
Škripajoča godba, pokanje, kričanje, smeh, šepet kostanjev, piskanje lokomotive, ki drvi skozi park in barje v Trst, k morju, —- to je slika in pesem Tivolija, je pesem nedeljske Ljubljane, pesem nedeljskega popoldneva in brezskrbne mladosti!
Tak dolgčas, tako prazna vsebina popoldneva, le čemu še silite ob takih prilikah v Ljubljano?!
Odkritje vojaškega spomenika.
(Stranje pri Kamniku.)
V nedeljo dne 6. oktobra bomo dopoldne odkrili spomenik ptidlim in pogrešanim vojakom naše župnije. Ob 9 bo sv. maša in darovanje za strošJce spomenika, poteni zunaj cerkve odkritje spomenika, petje in deklamacija, govor vojnega kurata g. Bonača in molitve za lmdle. Župljani in okoličani! Pridite v obilnem številu, du pokažete spoštovanje padlim junakom!
Kifletijska razstava.
(Iz novomeškega okraja.)
Kakor zjiano, bo v prostorih Kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu v dneh 12., 13. in 14. oktobra t. 1. velika kmetijska razstava. Priprave, ki jih vodijo kmetijski strokovnjaki na Grmu in v
Kdor kaj ve o dečku, se prosi, da sporoči to proti povrnitvi stroškov na ta naslov: Franc Podlesnik, Svibno, p. Radeče pri Zid. mostu, ali na orožniško postajo Radeče pri Zid. mostu.
n Izgubila sta se na planini Kofce že meseca junija dve po 14 mesecev stara voliček in junica. Kdor more povedati, kje se nahajata, dobi 100 Din 'lagrade. Sporočila na Joškota šlibarja, gostilničar-■a in posestnika v Kovorju 11, p. Križe, Gorenjsko.
Novem mestu, so v polnem teku. Po teh pripravah sodeč bo razstava verno zrcalo kmetijstva v novomeškem okraju. Ce bo vsak zaveden kmclovalec storil svojo dolžnost in v zavesti, da je razstava izrazito kmetska zadeva, tudi razstavil svoje pridelke, za katere smatra, da bi dvignili pomen prireditve, bodo napori neprijateljev razstave in kmetijskega pokreta, ki poskušajo radi neke užaljene veličine delati nerazpoloženje, ostali brezuspešni. Čudimo se neuvidevnosti tistih denarnih zavodov v Novem mestu in v Kandiji, ki so prošnjo razstavnega odbora za podporo v kritje stroškov zavrnili, odnosno že odposlani denar zahtevali nazaj. Vodstva teh hranilnic naj se zavedajo, da je to grda nehvaležnost do naših kmetovalcev, ki so s svojimi vlogami pripomogli baš tem zavodom do razvoja. Nasprotno moramo pohvalno omeniti tiste hranilnice, ki so razstavo podprle s podporami, med njimi Ljudsko posojilnico v Novem mestu. Tudi oblastni odbor je obljubil izdatno podporo, za kar mu bodi izrečena najlepša zahvala žc vnaprej.
Zavedni kmetje naj posvetijo razstavi vso pozornost. Vsak kmetovalce novomeškega okraja mora obiskati razstavo. Zcjirošena je tudi polovična vožnia, da bo oddaljenejšim obisk olajšan. Vsak, kdor ima kaj primernega, naj razstavi iu prinese ali pripelje te predmete vsaj do 10. oktobra t. 1. na Kmetijsko šolo. Dnet-i 12., 13. in 14. oktobra naj bodo praznik za naše kmetijstvo.
Na sadjarsko razstavo!
(Črnomelj.)
Tukajšnja podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi dne 5. in 6. oktobra v dvorani »Prosveten sadno razstavo, ki bo prva te vrste v Beli krajini. Vabijo se vsi kmetje-sadjarji, da se razstave v obilnem številu udeležijo. Razstavilo se bo 5 do 7 plodov od vsake vrste. Kdor se želi razstave udeležiti, naj se priglasi pri najbližjem šolskem vodstvu, ali pa pri tajniku oziroma predsedniku Sadjarske podružnice. V soboto 5. oktobra bo otvoritev razstave, poteni bo preiskano vse sadje in bodo določena imeaa vsaki vrsti sadja. Nato bo ogled razstave za učiteljstvo in vse šole v Beli krajini, obenem bD predavanje za učiteljstvo.
V	nedeljo 6. oktobra bo po tihi sv. maši pre. davanje o sadjarstvu in nato splošen ogled razstave. Pride predavatelj iz Ljubljane. Sadjarji, i>o-kažimo smisel za napredno sadjarstvo in skrbimo, da bodo ti dnevi res praznik našega sadjarskega gibanj av naši Beli krajini.
Naše šolske zadeve.
(Mirna peč.)
V	naši občini imamo tri šole. Enorazrednioo v Glcbodolu, dvorazrednico v Kateljevem in pet-razrednico v Mirni peči. Na obeh zunanjih šolah se je pouk redno pričel. V Mirni peči pa je 300 otrok brez vsakega pouka, dasi je tu nastavljenih osem učnih moči, ki bodo imele, kakor vse kaže, še dolge počitnice! Glavni vzrok temu je gotovo občinski odbor, ker noče dati izjave, da se bo takoj spomladi začelo s pripravami za zidanje nove šole, kakor zahteva višja oblast. Sedanje šolsko poslopje je namreč premajhno in ne odgovarja zdravstvenim predpisom. — Kje v Sloveniji je še taka napredna občina, da mirno gleda in molči in ne gane niti z mezincem, ko vidi, da je 300 njenih olrok brez vsakega pouka.
Smrtna kosa.
(Brezovica.)
V	ponedeljek dne 22. septembra 1929 smo pokopali na Brezovici 22. avg. 1897 rojeno Frančiško Urban čič, ki je bila zvesta članica Marijine družbe od svojega 15. leta, dobra hči materi, ljubeča sestra in vneta bralka »Domoljuba«-. Sad odpade kadar je zrel, odpadla je od žalujoče družine tudi ona — zrela za nebesa po svojem 14 letnem Bogu vdanem trpljenju. Naj se raduje v nebesih večno, proseč nam večnost srečno I
Koncert bo.
(Št. Vid pri Stični.)
Naše Kat. prosvetno društvo pridno dela in se lepo razvija. Kot nekak zunanji izraz njegovega truda v letošnjem poletju nam poda društveni dra-
matski odsek v nedeljo dne 6. t. m. v dvorani Kal prosv. doma lepo in poučno igro »2tva pokopana« — Drugo nedeljo dne 18. t. m. pa nastopi pevski odsek s 17 skladbami naših najboljših skladate, ljev. Zbor si je pridobil pod vodstvom mladega, agilnega in nadarjenega organista P. Žagarja sloves enega najboljših zborov dolenjskega okrožja. Ker so na sporedu res lepe umetne in narodne postni s solo-spevi, je ta koncert vreden, da ga po. setite v čimvečjem številu.
Okrajna kmetska zveza v Novem mestu
je imela 23. sept. t. 1. svoj občni zbor. Na dnevnem redu je bila tudi sprememba pravil v tem smislu, da je Kmetska zveza odslej izključno stanovsko strokovna organizacija kmetov. Ta sprememba je bila soglasno odobrena. V odbor so bili izvoljeni: župan šmihel-stopiške občine Fr. Brulc kot načelnik, Pevec Ingacij, pos. iz Škovca, Wernig Franc, okr. kmet. nadzornik v Novem mestu, KoSak Ivan, pos. v Novem mestu, Pečnik Ivan, kaplan v Šmi-helu, Munda Jos., uradnik Ljudske posojilnice v Novem mestu, Bevc Josip, pos. na Kiju, Golob Anton, župan z Mirne, in Ozimek Fr., župan na Seliti pri Šumberku, kot odborniki. Preglednika računov sta župan iz Ambrusa šinkovic Ivan in Turk Anton, pos. iz Bršljina. — G. Munda je referiral o gospodarskih stvareh, ki zadevajo predvsem novoma-ški okraj. Odboru se je naročilo, da preštudira vprašanje intenzivnejše rejo ovac, katero podpira oblastna samouprava. Dalje se bo pečal novoizvoljeni odbor z mislijo, kako pomagati našim živinorejcem z zadrugo za zavarovanje živine. Okrožna Kmetska zveza bo organizirala za zimski čas vrsto predavanj in tečajev po okrožju. Končno se je bavil občni zbor z organizatoričnimi zadevami. Občni zbor se je zaključil s sklepom: vsak zaveden kmet mora biti član Kmetske zveze! Samo s svojo stanovsko organizacijo bo mogoče kmetu kaj doseči, zalo ja pa stvar kmetov, da j« ta organizacija močna in so. lidna.
PO STIfll
KaloMška cerkev.
s Papeževa prva pot v inozemstvo. 21. decembra bo preteklo petdeset let, odkar je papež Pij XI. bral svojo novo mašo. Bilo je to v Rimu v cerkvi sv. Ambroža in Karla. Letos bo papež isti dan in v isti cerkvi bral slovesno mašo. Moral bo seveda iti iz Vatikana. Za ta dogodek se v Rimu že sedaj pripravljajo, saj bo to prvič, da bo papež šel iz svoje države v Italijo. Zadnjič je bil namreč samo na trgu sv, Petra, ki pa spada v vatikansko državo.
s Razno. Vsa darila, ki jih bo prejel sv. oče ob letošnjem 50 letnem mašniškem jubileju, bodo bodoče leto razstavljena. — Za generala dominikanskega reda je bil ta mesec izvoljen Francoz pater Martin Gillet. — 50 letni mašniški jubilej je praznoval te dni nizozemski kardinal van Rossum. — Nedavno so bili v Lagosu v Afriki v mašnike posvečeni trije sinovi treh poglavarjev zamorskega rodu Joruba. Oče enega posvečenca je poglavar in obenem paganski duhovnik. Res čudna so pota.
Italija.
s Razno. Italijanski kralj je obiskal razstavo v Benetkah. — Goriška sodnija je obsodila na 2 leti in 10 mesecev ježe in na 7200 Din kazni Toneta Sviligoja iz Biljanc, ker je v krčmi grdil papeža, kralja in Mussolinija. — 28. oktobra bo otvoril sam Mussolini italijansko akademijo znanosti v Rimu. — 45 m visok zvonik so zgradili na Barbani. — Za >rezanje« s sla-bejšim vinom izdelujejo v ital. Milanu sri-
5'
rup iz suhijj fig. — Zlato sv. mašo je obhajal v Gorici 29. sept. prvcstolni kanonik mons. Ludovik Kumar. — 300.000 Din so bili vredni dragulji, ki so bili ukradeni neki nemški g«w>podični na italijanski železnici iz Genove v Milan. — V Gorici bodo smeli točiti novo vino šele z 19. oktobrom. — V Dobravljah je umrl znani mizarski mojster Ivan Rustja. — Skozi tržaško prosto luko gre veliko tobaka na vse strani sveta. Za prevoz tobaka skozi luki skrbi več prevoznih tvrdk: ena amerikan-ska, ena švicarska in še par drugih. Največja je amerikauska, ki po poročilih listov sania zaposluje 2400 delavk; ostale tvrdke imajo okrog 200 uslužbenk. Tobak se uvaža iz Bolgarije, Jugoslavije, Grčije in Turčije. _ V Zadlaz — Čadrgu v Gorah sta pogoreli hiši Kavčiča in Kende. — Iz Ka-la nad Kanalom je moral v notranjost Italije tamošnji učitelj Anton Bratuž, iz Gor nad Idrijo pa učiteljica Leopoldina Podobnikova. — V Prvačini je umrl bivši podžupan Henrik Furlani. — Oblast v Ajdovščini je poskrbela, da se je na Šmaren dan na božjepotnem kraju v Logu pri Vipavi — plesalo. — Iz Farmance v Sa-nabor gradijo novo cesto. — V Idriji je umrla 33 letna rudar, žena Ivana Novak. — Vsled pomanjkanja vode so vozili te dni Črnovršci prat perilo v par urah oddaljeno Idrijco. — Posestniku Antonu Go-stiši v Zadlogu pri Črnem vrhu so tatovi odpeljali dva konia. — Z neko slaro vojaško puško se je smrtno ponesrečil na pasi 14 letni pastir Pepi Gruden iz Praprota na Krasu.
Avstrija.
s Novo vluilo je sestavil, ko je zvezni kancler Streeruwilz podal ostavko, dunajski policijski predsednik Schober. Bistvo nove vlade je mir in red v državi in zopet-na vrnitev zaupanja inozemstva v Avstrijo. Schober je odločen mož, ki je že svoj čas z vso ostrostjo zatrl krvave komunistične nemire na Dunaju, pa je tudi preteklo nedeljo, ko je bil Dunaj v pričakovanju velikih nemirov pokazal, da je mož, pred katerim imata strah oba oborožena sovražna tabora v Avstriji, sociademokraii in narodnjakal-ji.
Čehosiovašiks.
s Svetemu Vaclavu, knezu češkemu. Češki narod se letos spominja s sijajnimi slavnostmi svojega narodnega kneza, svetega Vaelava, ki je leta 929 v Stari Bole-slavi zatisnil oči. On je utrjeval krščansko vero med češkim narodom, dosegel pa je tudi z dalekovidnim delom, da je češka država postala v tistih časih popolnoma samostojna in neodvisna od nemškega cesarstva. Svetovaclavska slavja se vršijo že od maja. V juliju je narodnega svetnika proslavila orlovska mladina in so tudi naši Orli potovali tedaj v Prago. Dne 27. septembra so se državna vlada, inozemski zastopniki in ljudstvo poklonili pred kipom sv. Vaelava v Pragi. Na svetnikov god dne 28. septembra so prišla slavja na višek, ko se je pomikal po praških ulicah slavnostni sprevod h katedrali sv. Vida, ki so jo letos dovršili in ta dan slovesno otvo-rili. Praški nadškof Kordač je kronal gla-
vo (lobanjo) sv. Vaelava s? dragoceno krono, ki je dar češkega- naroda. Ponoči je bilo v stolnici eclonočno češčenje z opol-nočno službo božjo. Slavja so se završila z evharistično nedeljo 29. septembra; popoldne je bil na staroslavnein praškem gradu, kjer stoluje predsednik republike, slovesen obhod z relikvijami svetega Vaelava. — Posebno odposlanstvo, ki jo je vodil papeški častni komornik, je izročila ob tej priliki državnemu predsedniku Masa-ryku veliki križ papeškega reda sv. groba. Nosilci tega reda so lahko samo vladarske osebe.
s Parlament je mzpuščen in 27 oktobra bodo že nove vol rt ve, na katere se vse stranke mrzličpo pripravljajo. Do razdora v vladni večini je prišlo, ker so agrarci začeli prezirati ljudsko stranko. Nove volitve ne bodo prinesle posebnih sprememb, tako vsaj trdijo merodajni krogi. Do novih volitev bo vodila posle stara vlada.
Rusijja.
s Kulturna svoboda v boljševiškem >varudižu*. Sovjetska vlada je prepovedala več oper, češ, da je besedilo in skladba pisana v kapitalističnem duhu. Boljše-viki se boie med drugim sledečih oper: Aida«, sOthella«, »HoMmanovih pripovedk« in še drugih, ker nastopajo v njih razni kralji, princi in plemenitaši. Presneto mora biti v masi ruskega naroda •slabo zasidrana komunistična revolucionarna ideja, če se rdeči kolovodje strašijo že pred liašminkanimi kralji- in .;.cesarji« na ruskih odrih.
Franci a.
Kardinal Dubois umrl. V pondeljek, 23. sept. je umrl pariški nadškof kardinal Dubois, star 73 let. Nedavno so ga operirali, a radi visoke starosti operacije ni prestal. V francoskem cerkvenem in javnem življenju je .igral zelo važno vlogo, jene, ker zaslužijo pri vsaki velikanske svote. Zato ie umevno, da so bile v skrbeh za zaslužek" Letos so te nečedne zadeve prišle na dan. Senat (gornja zbornica) je začel preiskavo. Za stvar je živahno zanima tudi predsednik Hoover, ki mu je menda mnogo na tem, da se oboroževanje res omeji in da se doseže pomorski sporazum z Anglijo. Časopisje zahteva, naj se
vse pogodbe za gradnjo novih ladij razveljavijo, ako se jeklarne in ladjedelnica ne morejo čisto opravičiti.
Amerika.
s Vse pride na dan. L. 1927. se je v Ženevi vršila velika konferenca za znižanje pomorskega oboroževanja. Konferenca je bila sklicana po prizadevanju združenih držav. Uspela pa ni. Poleg drugih vzrokov, da se je ponesrečila, je bilo tudi delovanje nekega ameriškega časnikarja, ki se piše Shearer. Ta je prejel od velikih ameriških jeklaren 25.000 dolarjev, da je lahko vprj/oril veliko časopisno gonjo proti znižanju oboroževanja. Porabil je tudi neke podatke iz ameriškega mornariškega ministrstva. Jeklarne bi bile pri manjšem številu bojnih ladij zelo udar«
Drobne novice.
Tclovaji so napadli dva uradnika blizu bolgarskega Haškova in zginili z avtom in 50.000 Din.
Ruska velika kneginja Marija Pavlov-na je zaposlena v nekem njujorškem modnem salonu.
Veliko gibanje za monarhijo je odkrila ruska policija v srednji Rusiji.
Bivši afganistanski kralj Amanulah se je z ženo vred menda dal v Londonu krstiti.
20.000 ljudi nima sredstev za preživljanje v madžarski Budimpešti.
2 milijona litrov petroleja je pogorelo pri Hullu na Angleškem.
Premogovni plini so se vneli v Fra-meriesu v Belgiji. 5 mrtvih.
Ob avstrijski meji ležečo madžarsko vas Szentpeterfa je ogenj popolnem? uničil.
Za roko romunske princezinje Ileane je menda zaprosil bolgarski kralj Boris.
Moskovski brzovlak je skočil v tira v Uralskem pogorju. 30 ubith, 40 ranjenih.
Diplome katoliških vseučilišč priznava Španija.
Na dražbi bodo prodali novo rusko cerkev v Berlinu.
150 ubitih in 100 ranjenih je bilo doslej pri volivnem boju za mehikanskega predsednika.
Krvavi boji divjajo na Kitajskem med muslimani in Kitajci.
Vasi barvasti čevlji bodo kakor novi. ako jih barvate z Brauns,
bca*vo za usnje!
Uzdi aktovke, kovčegi, usnjedi sloli itd. vse / izgleda kakor nova.
Dobiva se v vseh drogerijali ter i trgovinah z barvo in usnjem'
Tovarna barv
Viljem Brauns, Celje.
Se 1000 milijonov.
Kako yažno je misijonsko delo, nam izpričuje statistika, ki jo je objavil list »Osser-vatore Romano« o različnih verah na svetu. Po tej statistiki je: katoličanov 264.5 milijonov, protestantov 166.5 milijonov, lazkolni-kov 117 milijonov, judov 11 milijonov, moha-medanov 212 milijonov, brahmanov 222 milijonov, buddhistov 120 milijonov, konfucio-siistov 235 milijonov, laoistov (Kitajska) 32 milijonov, sintoistov 17 milijonov, poganov 145 miljonov.
Iz teh številk je razvidno, da znaša število nekristjanov na celem svetu okrog 1000 milijonov ali z drugo besedo: 2 tretjini vsega človeštva še ne ve nič o Kristusu in njegovem nauku. Zares! Velikansko polje za katoliško misijonsko delo. In koliko je kristjanov in celo iakoimenovanih »katoličanov«, ki bi jih bilo treba znova pridobiti za krščanstvo. Slednji izmed nas bi moral govoriti: Kaj naj povrnem Gospodu za vse, kar mi je dal? Za dar sv. vere, ki nam ga je Bog dal brez našega zaslu-ženja, se ne moremo lepše hvaležnega skazati kot da drugim pomagamo do vere.«
Inteligenca drugod in na Slovenskem.
Naš znani pisatelj Ksaver Meško popisuje v amerikanski »Ave Mariji« (1 (,28) svoje romanje v Kevelaer na Nemškem. Na str. 333 piše doslovno: »—Izredno me je zanimalo, kako so hodile — razen procesij — od postaje do postaje skupine po 5, 6, 8 ljudi in so glasno molili Križev pot, med posameznimi
postajami pa rožni venec. Glasno molili, pravim, ne sramežljivo in leno mrmrali, kakor imamo Slovenci — vsaj v nekaterih krajih — nelepo, a na žalost neiztrebljivo navado in razvado. In kakšni ljudje so bili to? Sama inteligenca: elegantne gospe, gospodje raznih starosti, mladi gospodje, ki so morali bili ali vseucihščniki ali gimnazijci najvišjih razredov. Ali se vam ne zdi to lepo? In kaj je bilo še res lepo? Da ne enega človeka nisem opazil ali slišal, ki bi se tem pobožnim molivcem kako muzal, morda jih celo s kako porogljivo in zaničljivo besedo žalil, kar se pri nas na Slovenskem neredko dogaja in kaže žalostno pomanjkanje srčne kulture ...«
In procesije same! Dolge vrste belo oblečenih deklic in deklet s svojimi zastavami, fantje s svojimi, ob zastavonoši krepki, lepi mladeniči s srednjeveškimi klobuki na glavi, raz katerih ponosno pahljajo bela nojeva peresa, s potegnjenimi sabljami v rokah; ob posameznih postajah povesijo v pozdrav in po-češčenje zastave in sablje. Vmes voditelji in reditelji z dolgim črnimi in pozlačenimi palicami v rokah. Male deklice in fantki pa nosijo lesena pozlačena jagnjeta, lepo izrezljani pozlačeni imeni Jezusovo in Marijino in druge embleme. Vse stopa resno, moli glasno, z gorečnostjo, z zaupnostjo.
če na železnicah, v mestih, v tovarnah Nemčije spoznava človek veliko nemško podjetnost, delavnost in vztrajnost, se uči tukaj visoko spoštovati nemško pobožnost.
Le enega, česar je lia naših božjih potih več ko preveč, nismo tam nikjer videli: beračev ...«
□ar V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
Moda pri nas in drusod.
Moda v Sloveniji in drugod. Urednik
Ssl. vestnika poroča v potopisu: Naše romanje v Turin (1929) med drugim: »Kar sc tiče dostojnosti v noši, je Ljubljana na žalost daleč, daleč za Turinom in tudi za drugimi italijanskimi mesti, kar smo jih videli. Tisti, ki so bili v Pragi na orlovskem taboru pravijo, da tudi tam ni toliko nedostojnosti v noši, kot v Ljubljani. (Kaj pa šele v provincialnih gnezdih: Krško, Brežice, Kranj — kjer so meščanske šole. Deklice že faktično razkazujejo nele spodnja, ampak tudi bedra nad kolenom.) To dejstvo mora polniti z žalostjo vsakega, kdor količkaj ljubi našo prestolnico.«
Mačka, ki ie hodila svoja pota.
(Pravljica.)
(Dalje.)
Divji konj je sklonil svojo divjo glavo in žena mu je vrgla pleten jermenast povodec preko nje. Divji konj je odvrnil, sopeč ženi pod noge: Gospodinja moja in žena mojega gospodarja, služil vama bom zavoljo čudovite trave.«
Ah,« je rekla mačka prisluškujoč: »Ta konj je zelo neumen.« In je odšla po mokrem divjem gozdu, mahaje s svojim divjim repom, na svojo samotno pot. Ali povedala ni nikomur.
Ko sta se mož in pes vrnila z lova, je dejal mož: Kaj dela divji konj tukaj?« In žena je odvrnila: »Nič več se ne imenuje divji konjvtemveč najin prvi služabnik, kaj-
42
AZNO
Križani časnikar. V Rusiji vlada veliko so-'rašivo med kmečkim ljudstvom in vladnimi pri-ijanjači. Vsaka vas ima stalnega vladnega dopisnika, ki poroča v Moskvo o vseh sumljivih proti-revolucionarnih znakih. Tak vladni časopisni poročevalec je bil tudi Lep-kin v neki vasi blizu Moskve. Mož je naznanil vse kmete, ki niso hoteli prijaviti svojih žitnih zalog vladnim komisarjem. Razjarjeno ljudstvo pa je moža zgrabilo in ga na križ pribilo.
Balcteriologova hiša, V Vokohami na Japonskem si ie postavil neki bak-teriolog (učenjak, ki se bavi s proučavarijem bacilov — povzročiteljev raznih bolezni) hišo, ki sc ponaša z obilico svetlobe in solnca. Ta hiša ima sarno steklene stene. Posamezne steklene plošče obroblja ozek žele-ien okvir. Zrak odhaja lahko samo skozi posebne cevi. Sveži zrak se pa črpa s sesaljko v notranjost hiše. Pri tem se zrak "ečkrat' filtrira, ta-
Usedla se je, da bi pisala; a že pri prvih besedah je spel jasno iinc-la pred seboj ves dogodek, da je morala pero s trepetajočo roko spet odložiti. V tem trenutku je močno potrkalo na njena vrata in še preden se je mogla dvigniti, je zagledala pred seboj Landolfov razburjeni obraz.
Gospodična Nora... Vi tukaj?« je vprašal hitro. In vaš oče, kje je? :
Nora se je ponosno dvignila, da bi čim hladneje zavrnila vsiljenca. Toda on je vztrajal na svojem mestu in iz njegovega glasu je bilo sklepati, da se je bilo zgodilo nekaj nenavadnega.
Kje je vaš oče?« je zaklical znova. »Vem. bil ie pri vas, pogovoriti se je imel z vami o važnih 'stvareh. Kako ste ga potolažili? Je odšel pomirjen
od vas?«	,	. , , ,v •
Nora ga je zrla kakor v san^h; le molče je
odkimala.
Ah, tako je!« je zaničljivo rekel Landolfo. »Na ta način' ste odslovili svojega očeta? Zelo otroško! Zdi se, da ne veste, česa vsega so zmožni ljudje, ki so na robu propasti!... Še enkrat, gospodična Nora, kje ie ravnatelj?« je zaklical in nestrpno udaril z nogo pb tla, ko je še vedno molčala in ga zrla kakor
v sanjah.	. ,
Nora je prebledela ko srn*t; položila je roko na čelo, kakor da mora najprej zbrati svoje misli. »Ne vem, jaz ne vem,« je jecljala. »Kaj menite ... kaj mislite?« A kakor da se ii ie nenadoma zopet vrnila
zmožnost mišljenja, je dodala: »Takoj ga moram poiskati. Po najinem razgovoru je šel ven na vrt.«
Na vrt? Kam? Kaj je hotel tam... pa vendar ne sam?« je z osornim glasom dalje vpraševal Landolfo. »Z ravnateljico sva seveda mislila, da sta skupaj in vaju nisva hotela motiti. Nisva si mogla misliti, da bi hči prepustila očeta ob uri nesreče samemu sebi. Vse posledice boste nosili vik je neusmiljeno nadaljeval Landolfo.
•Prepustila očeta sasemu sebi« — te besede so jo zadele v dno duše. Da, mislila je samo na svojo nesrečo, molče in brezobzirno ga je bila zavrnila.
»O, takoj ga morava poiskati!« je zaklicala vsa prepadena; v strahu je pozabila na svoj gnev in proseče je iztegnila roke proti Landolfu, »Pojdite z menoj, da ga poiščeva!« je prosila še enkrat.
»Vse posledice boste nosili vi!« je ponovil Landolfo.
A ona ga ni več čula; odhitela je po stopnicah proti vrtu. Gospa Emilija je preplašena stala ob vhodu na vrt in jo hotela zadržati, vprašujoč jo, kje neki je ostal ravnatelj vse jutro.
A Nora ni imela časa, da bi odgovarjala. »Gotovo je v parku, mogoče pa je odšel proti mestu!« je zaklicala in odhitela, da ji je Landolfo komaj sledil. Zdelo se ji je, da je sedaj vsaka minuta dragocena. V njenih ušesih je odmevalo kakor doneči zvon: »Vi pač ne veste, česa vsega so zmožni ljudje, če so na robu propasti, posledice boste nosili vi!«
Kakor splašena srna je begala po vseh vijočih se stezah in klicala očeta; a nehote jo je vleklo proti nekemu mestu, ki se je bil kakor vžgal v njeno misel: oni splozki breg, trhla brv, polomljeno grmovje, globoka potokova struga: hotela se je ogniti temu pogledu, a kljub temu jo je vleklo tla.
6«
ti vozil naju bo iz kraja v kraj na večne čase. Sedi mu na hrbet, kadar pojdeš na lov.«
Drugi dan je prišla k votlini divja krava, držeč svojo divjo glavo pokoncu, da se ne bi ujela z divjimi rogovi v divje drevje. In mačka je šla za njo in se skrila prav tako kakor prej; in vse se je zgodilo prav tako kakor prej; in mačka je govorila prav tako kakor prej; in ko je divja krava obljubila, da bo dajala ženi vsak dan mleka v zameno za čudovito travo, je odšla mačka po mokrem, divjem gozdu, mahaje s svojim divjim repom, na svoja samotna pota prav tako kakor prej. Ali nikomur ni ničesar povedala. Ko so se mož, konj in pes vrnili z lova, izprašujoč prav tako kakor prej, je odvrnila žena: »Nič več se ne imenuje divja krava, temveč dajalka dobre hrane. Dajala nama bo toplega, belega mleka na veke, a jaz bom skrbela zanjo, ko boste ti, tvoj prvi prijatelj in tvoj prvi služabnik na lovu.«
Prihodnji dan je mačka čakala, da bi videla, če bo še kaka divja žival odšla k vofini, ali nihče se ni premaknil iz mokre, divje šume, tako da je mačka odšla sama tjakaj; videla je ženo, molzečo kravo, videla žar ognja v votlini in zavohala vonj toplega, belega mleka.
Mačka je rekla: »Sovražnica moja in žena mojega sovražnika, kam je šla divja krava?«
Žena se je zsmejala in rekla: »Divja-kinja iz divje šume, vrni se v gozd, kajti S;J efla sem se in vrgla proč čarodejno lopatico in nobenega prijatelja ali služabnika ne potrebujemo več v svoji votlini.«
Mačka je odvrnila: »Nisem ti prijateljica in nisem ti služabnica. Mačka sem, ki hodim sama zase in želim priti v vašo votlino.«
Žena je odgovorila: »Cemu nisi tedaj prišla s prvim prijateljem prvo noč?«
Mačka se je razsrdila, rekoč: »Ali je divji pes kaj govoričil o meni?«
Nato se je žena zasmejala in rekla: »Ti si mačka, ki hodiš sama zase in vsi kraji so ti podobni. Nisi mi ne prijateljica, ne služabnica. Sama si to rekla. Odstrani se in hodi sama zase po krajih, ki so ti podobni.«
Tedaj se je mačka hlinila, da je žalostna, in je dejala: »Ali ne smem nikoli priti v votlino? Ali ne bom smela nikoli sedeti ob toplem ognju? Ali ne bom smela nikoli piti toplega, belega mteka? Zelo si dobra in zelo lepa. Tudi napram mački ne smeš biti trdega srca.«
Žena je rekla: »Vem, da sem modra, ali ne vem, da bi bila lepa. Pobotala se bom torej s teboj. Če bom izrekla le eno besedo tebi v hvalo, boš sme1 a priti v votlino.«
»Ali, ako boš izrekla dve besedi v mojo hvalo?«': je vprašala mačka.
»Nikoli jih ne bom,« je odvrnila žena, toda, če bom izgovorila dve besedi tebi v hvalo, boš smela sedeti pri ognju v votlini.«
»Ali, ako boš izrekla tri besede?« je vprašala mačka.
»Nikoli jih ne bom,« je dejala žena, toda, če bom izgovorila tri besede v tvojo hvalo, boš smela piti toplo, belo mleko trikrat »a dan na vekov veke.
Tedaj je mačka ustočila svoj hrbet in rekla: »Naj si sedaj zapomnim zagrinjalo ob otvoru votline in ogenj v ozadju votlino in lonci za mleko, stoječi ob ognju, kar jo dejala moja sovražnica in žena mojega sovražnika.« In je od'la po mokrem, divjem gozdu, mahaje s svojim divjim repom, na svoja samotna pota.
Ko so se tisto noč vrnili mož, konj in pes z lova domov, jim žena ni povedala, kako se je pobotala z mačko, kajti bala se je, da ti trije ne bi bili s tem zadovoljni.
Mačka je odšla daleč, daleč in se skrivala dolgo časa v mokri, divji šumi, divje osamljena, tako da je žena že povsem pozabila nanjo. Le netopir — mali gori in doli prhutajoči netopir — ki je visel v votlini, je vedel, kam se je mačka skrila; in slednji večer je poletel netopir k mački z novicami, ki so se dogodile.
Nekega večera je dejal netopir: i V votlini je otrok. Dete je mlado, rdeče, zalito, drobčkano in žena ga ima zelo rada.:
»Ah,« je dejala mačka, prisluškuje, a kaj ima dete rado.?«
»Rado ima stvari, ki so mehke in dražljive,:: je odvrnil netopir. »Rado itra tople stvari, da jih drži v naročju, ko gre spat. Rado vidi, da se igračka z njim. Rado ima vse te stvari.«
»Ah,« je rekla mačka, prisluškuje, > tedaj je moj čas napočil.«
Drugo noč je odšla mačka skozi mokri divji les in se skrila prav blizu votline do zore, ko so mož, pes in l onj odšli na lov. Žena je tistega jutra pridno kuhala, a dete je kričalo in jo motilo. Zato ga je odnesla
»Ali resno mislite, da je nameraval vaš oče v mesto?« je vprašal Landolfo brez sape, ko se je slednjič obrnila tja in krenila po nu.ikrajši poti skozi grmovje. »Saj je vendar vedel, da sem jaz tam.«
»Pa je vendarle možno, lahko da... tu vodi steza na cesto,« je rekla Nora, pomirjajoč samo sebe. A nenadoma se ji je zdelo, kakor da ima svinec na nogah, tako težke so bile — vsa sila se ji je osredotočila v oči, tako so se ji širile, ko se je bližala onemu mestu.
»Stojte! Gospodična Nora, stojte!« je zaklical zdaj Landolfo in jo krepko zgrabil za roko. #Tu ni mesta za vas!«
»Toda Nora se mu je iztrgala in z glasnim krikom planila naprej ter obupno padla na kolena. Videti je bilo, da se uresničuje najhujše: slutnja jo je vodila pravilno. Napol potopljeno je ležalo v vodi temno, iztegnjeno telo, le glava je bila še trdno naslonjena na najskrajnejši brežni rob — le nekoliko naj bi se premaknila in s precejšnjim padcem deroča voda bi ga odnesla s seboj. Morda je hotel iti čez potok, pa mu je izpodrsnilo? Morda se mu je bilo zvrtelo v glavi in je padel s polzke brvi? Ali pa je bil hote to napravil, pa mu je božja previdnost ustavila še zadnji korak?
Nora, ki je bila skoraj brez zavesti, je onemogla vlekla za težko truplo, ki ni pokazalo nobenega znaka življenja. Tudi Landolfo je bil že na mestu. »Mirno in premišljeno,« je velel; a njegov lastni obraz je kazal, kako malo je bilo to mogoče. Mrzel pot mu je stopil na čelo in skoraj so mu šklepetali zobje. S krepko roko in veliko spretnostjo je potegnil težko truplo na breg ter previdno položil njegovo glavo v Norino naročje.
»Ni mrtev.« ie rekel in v preizkušnjo položil
B'
roko na onesveščeno glavo; »samo omedlel ie.« Globoki vzdih, ki se mu je pri izvil iz prsi, m veljal samo naporu, ki ga je bil prestal. »Odvežite mu ovratnik; drgnite mu žile, kolikor morete,« je nadaljeval, obrnjen k Nori. »Jaz skočim medtem po pomoč ... Na poti proti mestu se mu je zlomila brv,« je pridejal zelo pomenljivo in parkrat sunil z nogo v trhle deske ter jih razbil, preden jc šel.
Morda je učinkovala na ponesrečenca izpreme-njena lega ali pa močno drgnjenje in glas njegovega otroka ali pa njena vroča sapa, ki je udarjala vanu kajti vse telo mu je lahno zadrgetalo in rahel vzdili mu je vstal iz zaprtih ust.
Nora je sklenila roke kakor v zahvalno molitev. »Nikar naj ne umre, o Bog, ne daj, da umre po moji krivdi!« je prosila. »Vse svoje življenje bom popravljala, kar sem zagrešila tisti trenutek,« in pritisnila je mali križec, ki ga je nosila, na njegove in na svoje ustnice. »Nič, nič mi ne sme biti preveč, samo da te rešim, oče!« Samo njena daritev, je menila, more odkupiti dragoceno življenje.
Londolfo se vrnil z ljudmi. Ravnateljici je bil povedal samo, da si je njen mož v gozdu izvinil nogo in da nujno rabi nosilnico za prenos. Možem, ki jih je bil vzel s seboj, je dovolj povedala zlomljena brv.
Ravnatelja so previdno položili na nosilnico. Nora je neprestano stiskala njegovo roko. Kakor da se še vedno boji, da bo umrl, preden bo razumel njeno otroško žrtev. Enkrat je bilo videti, kakor da so mu razumljivo zasijale oči, drugič se je zdelo, da ji je lahno stisnil rokoi
Več dni je visel med življenjem in smrtjo. Nora se noč in dan ni odstranila od njega. Ni govorila, ni tožila, ne jokala; vse je vršila tako, kakor da bi bilo
ko da pride v hišo prost vseh bakterij. V hiši je torej popolnoma čist zrak. Noben prašek n« more v notranjost.
Krokodili ored vrati V Indiji so reke prestopile bregove. Valovi se širijo po obširnih planjavah. Z valovi vred so pa reke splavile svoje mokre prebivalce do 80 kilometrov daleč. Zato so se krokodili pojavili tudi v takih krajih, kjer jih doslej še niso poznali Zven silijo iz kalnih valov v hiše in staje. Prebivalstva se je polotil obupen strah. Vlada pošilja vojaštvo, da strelja te neljube goste.
Ženske, prijateljice tobaka. Neka dominikanska sestra, ki deluje že več let kot misijonarka med črnci v Severni Rhode-ziji v Afriki, poroča, da so tam ženske bolj strastne kadilke tobaka kot moški. Ob nedeljah se po dovršeni, službi božji postavijo ženske v vrsto in pričnejo kaditi kakor za stavo. Nabasana goreča pipa ali dolga cigareta roma od ene do druge, da se vali gost dim tobaka v zrak. V oni naselbini pričnejo tudi otroci kaditi, ko dopoldne!« deseto leto.
Prva ieuitna ponudbo-Zenitne ponudbe so b"<j v starih časopisih neM
iz votline in mu dala prgišče gramoza, da bi se z njim igralo. Ali otrok je še vedno jokal.
Tedaj je iztegnila mačka svojo mehko tačico in pobožala otroka po licu. Dete je eagolčalo; in mačka ga je podrgnila s svojim repom po debelih kolenih in ga pošče-getala pod mastno bradico. In dete se je nasmebljalo; žena ga je čula in se zasme-jala.
Tedaj je izpregovoril netopir — mali gor in dol prhutajoči netopir — ki je visel nad otvorom votline: : Gospodinja moja in žena mojega gospodarja in mati gospodarjevega sina, divja žival iz divje šume se prekrasno igra s tvojim otrokom.:
»Moj blagoslov tisti divji živali, pa naj jc katerakoli,?: je odvrnila žena, vzrav-navši hrbet, »kajti pridno sem delala danes in napravila mi je uslugo.»
Baš v tisti minuti in sekundi, predragi moji, je padla posušena konjska koža, ki je bila razstrta z repom navzdol, ob otvoru votline, na tla — plosk! — Kajti spomnila se je pogodbe, ki jo je bila žena napravila z mačko; ko jo je žena šla pobrat — glejte in strmite! — je sedela mačka popolnoma zaupno v votlini.
»Oh, sovražnica moja in žena mojega sovražnika,« je dejala mačka, jaz sem: kajti izpregovorila si mi besedo v pohvalo in zdaj lahko sedim v votlini na veke. Ali še som mačka, ki hodim sama zase, in vsi kraji so mi podobni.-'
Žena je bila silno jezna, stisnila jc tesno ustnice, sedla h kolovratu in pričela presti.	.......
Ali dete je kričalo^ ker se je mačka
odstranila, in žena ga ni mogla umiriti, najti premetavalo se je, brcalo in kremžilo obraz.
»Sovražnika moja in žena mojega sovražnika in mati mojega sovražnika,« je izpregovorila mačka, »vzemi prčdence preje, ki jo predeš, privezi nanj kolovratov motič, napelji tega po tleh in pokazala ti bom čarovnije, ki se bo zbog nje tvoj otrok smejal tako glasno kakor se sedai joče. k
Napravila bom tako,;: je odvrnila žena, »kajti jaz sem s svojo umetnostjo pri kraju; ali ne bom se ti zahvalila za to.«
Pričvrstila je nit na ilovnati metič in ga spustila po tleh. Mačka je skočila za njim, ga tapljala s svojimi tačicami, prevračala naprej in nazaj, metala čez hrbet, ga skrivala med zadnjimi negami in hli-nila, da ga je izgubila, se zakadila znova vanj, toliko časa, da se je otrok smejal tako glasno kakor se je prej jokal, se iztezal za mačko in rajal, da je veselje napolnilo vso votlino, dokler se ni utrudil in upehan zaspal z mačko v narečju.
Zdaj,« je rekla mačka, -zapojem otreku pesemeo, ki ga bo za kako uro uspavala. Pričela je presti, glasno in nizko, nizko in glasno, dokler ni dete zaspalo. Žena se je smehljala, ko ju je gledala in rekla: : To si Čudovito napravila. Ni sum-nje, da si zelo pametna, mačka.•
Baš tisto minuto in sekundo, predragi moji, je bušil dim od ognja v ozadju votline v oblakih nazaj skozi streho — puli! — Ka.iti spomnil se je pogodbe, ki jo je bila žena napravila z mačko; in ko se je dim
razblinil — glejte in strmite! — ie sedela mačka povsem zaupno ob ognju.
:: Sovražnica moja in žena mojega sovražnika in mati mojega sovražnika,« je govorila mačka, »jaz sem: »Kajti izpregovorila si mi drugo besedo v pohvalo in sedaj lahko sedim pri toplem ognju v ozadju votline na veke. Ali še sem mačka, ki hodim sama zase, in vsi kraji so mi podobnih
Tedaj je bila žena zelo huda, razpustila je lase, priložila drvž na ogenj, potegnila iz ognja široko ovnovo lopatico in pričela coprati, kar naj bi preprečilo, da bi izpregovorila tretjo besedo mački v pohvalo. Sedaj pa ni zaorala z besedo, predragi meji, temveč molče; polagoma je nastal v votlini tak mir, da je majcena, drobcena miška prilezla iz kota in stekla po tleh.
Sovražnica moja in žena mojega sovražnika in mati mojega sovražnika,« je izpregovorila mačka, ali je ta miška v zvezi s tvojo coprnijo?«
»Uh! Ta! To pa že nek je odvrnila žena, spustivši lopatico na tla. Skočila je na prueico ob ognju in si prav hitro spletla lase v kito, boječ se, da ne bi miška smuknila nanje.
-Ah,« je dejala mačka, motreč, "potem mi mačka ne bo v kvar, če jo pojem ?«
2 Ne,c je odgovorila žena, spleta je si lase, hitro jo pojej in še hvaležna ti bom za to.
Mačka je napravila le en skok in ujela miško. Žena je dejala: »Hvala ti stokrat. Celo mej prvi prijatelj ne lovi tako urno miši kakor ti. Nedvomno si zelo modra.«
Baš tisti hip in sekundo, predragi
43
zelo redkega. Prva ženit-na ponudba je izšla leta 1783. v »Frankfurter An-teigennachrichten*. Oglas te ni dosti razločeval od današnjih žehitnih oglasov. Nek moSki je iskal nevesto, ki naj bi poleg drugih lepih lastnosti imela tudi okrog 50.000 takratnih goldinarjev dote.
Ižančeva žena. Slar Iža-nec je šel a pogreba domov, ko ga je nenadoma ujela huda nevihta in padati je pričela kakor oreh debela toča. Veliko zrno je padlo tudi Ižancu na bulico in jezen je zamr-ntral: »Zdaj je prav gotovo moja stara prišla v nebesa.«
Na Spiisbergih ne zraste nobena rastlina viije kot pet centimetrov. Ker so tam ogromne množine premoga, so morali biti •am pred tisočletji ogromni gozdovi.
Živinozdravmk (kmetu, ki je v nedeljo prišel k njemu): »Ali ne veste, da v nedeljo ne delam?« — Kmet: »Jaz že vem, ampak moja krava ne ve tega.«
Skopuh. Oče (sinu, ki sc ie nagnil v gledališču čez ograjo balkona in gleda v parter): »Pazi, da ne padeš v parterl Tam ie trikrat draiie.«
od vsakega dejanja odvisno njegovo življenje in kakor da je bila otopela za vse drugo.
Ko se je bolniku vrnila polna zavest, ni izpregovorila nobene besede, niti o preteklosti, niti o dogodku samem. Polagoma se vračajoči spomin ga je, kot je bilo videti, vznemirjal in mučil; njegove oči so plaho in boječe iskale Noro. Ta pa ni bila le napol junakinja: takoj mu je hotela pomiriti trudne možgane. Klečeč ob njegovi postelji, ljubeznivo ga objemajoč je obnovila svojo obljubo, ki jo je bila napravila takoj prvi trenutek in ki jo je odslej vedno in brez pridržka ponavljala v svoji duši.
Bilo je nekaj posebnega, kako je to vplivalo na bolnika. Najprej jo je gledal neverno, nato vprašujoče; slednjič pa je preletelo utrujeni obraz skoro otroško veselje; ra^stno je objel svojo hčerko: »Torej nisem tega samo sanjal in ni bila le domišlija, da mi boš ti pomagala... Nora, Nora, ti boš rešila svojega očeta! Saj sem vedel, da boš moj dobri otrok, da me ne boš zapustila v sili. Sedaj tvojemu očetu ne bo treba pustiti lepih konj, ki so njegov ponos in slava, brez katerih ne more živeti. Nora, zdaj bova tekmeca pregnala z bojišča! Zdaj bo zopet tako, kot je bilo tedaj, ko si bila še mala deklica in nisi poznala večjega veselja, kakor če te je očka posadil na konja. Ali se ne spominjaš tega, Nora? ... Med naju pa je prišel prepad: mojo hčerko so hoteli ločiti od mene. A tudi ti boš radi mene pustila vse, kakor nekoč tvoja mati.«	....
»Vse,« je dihnila Nora in morala je biti v tej mali besedici globoka bolest, kajti bolnik sam se je streznil iz svojega omamnega navdušenja. v
»Otrok moj, saj bi ne bila nikoli srečna z njim,« ie rekel in kakor soeuvstvovaje božal sklonjeno glavico. »Neizmerno bi bila nesrečna. Poznam svet
Vedno bi te smatrali za vsiljenko; njemu bi bilo žal in bi te zanemarjal. Tisočkrat bridkejše bi bilo zale kakor ta trenutek. Verjemi mi, otrok moj, tvoja sreča je to... rešil te bom velike nesreče.« Ko se je ravnatelj, utrujen od dolgega govorjenja, zopet naslonil na blazine, je verjel sam, kar je bil rekel. Noben govornik nam ne govori prepričevalneje kakor sebičnost.
Nora je trudno naslonila glavo na očetove blazine in oče jo je krepko drža! za roko, kakor da se je bal, da mu bo morda ubežala.
»Vse,« je zopet zašepetala zase in pred njenimi očmi je zrastla žrtev v vsej svoji velikosti. Konec je njene ljubezni, uničena je njena prihodnost, izgubljena vsa sreča, zanjo ni nikakega upa več — kakor silen kamen ji je padlo to spoznanje na srce, da bi najrajši zavpilo pod težo bolesti.
Morda je oče slutil v svojem polspanju, kaj trpi njegov otrok? Nemirno se je premetaval po postelji. »Saj ne bo storila tega, Landolfo, ne bo! je mrmral kakor v sanjah.
Na Norini pisalni mizi so ležale začetne vrstice, ki jih je pisala Kurtu: kakor strahovi so strmele vanjo te besede; spomnile so jo vsega, kar Je bila hotela tedaj obljubiti in zagotoviti... Vse to je proč — proč! Nenadoma je pograbila list in ga raztrgala na drobne kosce: Tudi to moram storiti, takoj zdaj moram storiti!« je rekla. Kljub temu, da so jo skelele oči od dolgega bdenja, kljub temu, da so bili njeni udje kakor otrpli od utrujenosti, se je usedla in pisala — kakor v sanjah.
Naročajte JDomoliuba"!
ur. HahM Ivan
zo&ozdravnib v fchoiii lohi nc orginira ofl ?.do 19. ohloftra
moji, se je razpočil lonec za mleko, stoječ poleg ognja, na dvoje — ffft! — Kajti spomnil še je pogodbe, ki jo je bila žena sklenila z mačko; in ko je žena skočila s pručice — glejte in strmite! — je mačka polizala toplo, belo mleko, ki je ostalo v enem izmed razbitih kosov.
Sovražnica moja in žena mojega sovražnika in mati mojega sovražnika,, je izpregcvorila mačka, jaz sem: kajti izpre-govorila si mi tri besede v pohvalo in sedaj lahko pijem toplo, belo mleko trikrat na dan na veke. Ali š e sem mačka, ki hodim sama zase, in vsi kraji so mi podobni.«:
Tedaj se je žena nasmejala in položila pred mačko skodelico toplega belega mleka, rekoč: 0 mačka, pametna si kakor človek, ali spomni se, da tvoja pogodba ni biia sklenjena z možem in s psom, in ne vem, kaj bosta ta dva napravila, ko prideta domov.
Kaj me briga, je dejala mačka. Ce dobim v votlini prostorček ob ognju in trikrat na dan toplega, belega mleka, kaj mi je petem mar, kaj bosta počela mež in pe.i.
Ko sta prišla mež in pes tisti večer v jamo, jima ie povedala žena zgodbo o svoji pogodbi, a mačka je čepela medtem ob ognju in se smehljala. Potem je rekel mož: »Da, ali mačka ni sklenila pogodbe z m e -noi t;iti 7. mojimi nasledniki. Nato je se-zul "svoje usnjate čevlje, vzel v roke svojo kamenito sekiro (to so tri stvari), pobral kes lesa in bradljo (lo je skupaj pet predmetov), jih zapostavil po vrsti in dejal: »Sedaj sklepava pogodbo midva. Ako ne toš lovila miši, kadar bo?i v votlini na veke, bom zalučal eno izmed teh petih stvari vaie, kjerkoli te bom zagledal, in vsak moj pravi naslednik bo storil tako.
; Ah, je vzdihnila žena prisluškuje: >Ta mačka je zelo prebrisana, a vendarle ne tako kakor moj mož.-;:
Mačka je preštela stvari, ki jih je bilo res pei, (in bile so po vsem videzu zelo gr-čave) in dejala: : Lovila bom miši, kadar bcm v iami, na veke; ali še sem mačka, ki hodim sama zase, in vsi kraji so mi podobni.'
: Toda ne, kadar bom jaz poleg tebe,« je dostavil mož. . Če ne bi bila izrekla teh zadnjih besed, bi vrgel v kot vse tele stvari za večne čase, sedaj sem pa sklenil, da bcm vrgle svoje čevlje in svojo kamenito sekirico (to so tri stvari) za teboj, kadarkoli te bom srečal. In tako bo storil vsak moj pravi naslednik.«
Nato je izpregovoril pes: »Počakaj trenutek. Mačka se ni pobotala z menoj niti 7. mojimi pravimi pasjimi nasledniki.«
SLIVOVK \ BRINJEVEC, PELINOVEC, RUM in HRU8EVEC si lahko napravite z našimi esenci. • Steklenica za napravo 4-5 t žganja stane samo DIN 20"—, po pošti DIN 32 -. Točno navodilo na vsaki steklenici. Samo v
, dreqerlj! A. Kani sinova, Ljubljana, Židovska ul.1
3r
In pokazavši zobe, jc dejal: »Če ne bos vljudna napram otroku, kadar bom jaz v votlini, na veke, te bom preganjal toliko časa, da te bom ujel, in kadar te bom ujel, te bom ogrizel. In tako bo storil vsak pravi pes po moji smrti.
>Ah,« je vzdihnila žena, prisluškuje: ; Ta mačka je zelo pretkana, ali ne tako kakor pes...
Mačka je preštela pasje zobe (bili so po vsem videzu zelo ostri) in dejala: »Vljudna bom napram otroku, kadar bom v votlini, če me ne bo vlekel pretrdo za rep, na veke. Ali š e sem mačka, ki hodim sama zase, in vsi kraji so mi podobni.:
Toda ne, kadar bom jaz poleg tebe,'-je dostavil pes. rče. ne bi bila izrekla teh zadnjih besed, bi imel zaprt svoj gobec na veke; sedaj sem pa sklenil, da te bom po-pcdil na drevo, kadarkoli te bom srečal. In tako bo storil vsak pravi pes po moji smrti.«
Nate je zadegal mož svoje čevlje in svojo sekirico (to so trije predmeti) za mačko. Mačka je zbežala iz votline in pes jo je pregnal na drevo; od tistega dne pa od danes, predragi moji, vržejo vsaj trije izmed petih ljudi to ali ono stvar za mačko, kadarkoli jo srečajo, in vsak pravi pes jo zapedi na drevo. A tudi mačka je mož-beseda za svojo obveznost. Pridno pokon-čuje miši in je prijazna napram deci, kadar je v hiši, če jo le ne vlečejo pretrdo za rep. Kadar pa to opravi, ob posebnih prilikah, kadar vzide mesec in se znoči, je še vedno mačka, ki hodi sama zase, in vsi kraji so ji podobni. Tedaj se odpravi v mokre, divje šume, spleza na vlažno, divje drevo ali na vlažno divjo streho in hodi tako, mahajo z repom, svoja samotna pota.
(Iz angleščine prevel Griža.)
Pred' izpraševalno komisijo: »Gospod kandidat, kje se — ako ni izrednega slučaja — nahajajo jetra?«
»V jeterni klobasi, gospod profesor.<.
•k
»Kako gre gospodu očetu?«
»Ah, gospod profesor, mar ste že pozabili, da je moj oče že pred enim letom umrl.«
»Da, da, saj res. Saj tega tudi nisem hotel vprašati, pač pa, ako je oče še vedno mrtev?«
iflr
Policijski komisar: Vaše pritožbe radi stenic morate predložiti hotelirju, ne pa nam.«
Tujec: »Tako? Ne tu? Jaz sem mislil,
da spada to pod kaljenje nočnega miru?«
*
»Tudi jaz vsem, kaj se pravi svojega ljubega moža izgubiti, posebno če črna obleka človeku ne pristoja.«
A
Lončarica: »Zakaj pa ne pošljete po zdravila, ako ste bolni?«
Drešarica: »Ah, saj ne maram še umreti.«
*
Zdravnik: »Za vašo živčno bolezen vam mrzle obkladke ne morem dosti toplo priporočati.«
olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje urimo enkratno čiščenjo z prijetno osvežujočo Clilorodont-pasto, da m doseže lep sijaj slonoviuo tudi na Btranlcali zob, ako so vporablja posebno izdelano fčctkieo za zobe. Ostanki ;cdi. ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilo':? neprijetni duli ust, odstranjujejo so najteineljitojša z Chlorodont-ščetko. Poskusite najprej z malo tubo Cliloro-dont-paste, ki stane Din. S'—. Cldorodont ščeika za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (tidc ščetino). Pristno samo v originalnem modro-zolencm omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot nc zalepiti) dobili boOeto brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo, Tvornicc Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 57
CENIM
Prvovrstna glasbila direktno iz
TOVARNE
oziroma tovarn. Bkladišča Velik ilustrovani
dobite zastonj. Zahtevajte R« pri največji razpošiljalnici glasbil v Jugoslaviji
MBINEL i HEROLD
tvorn:ca glasbil, gramofonov in harmonik
podružnica MARIBOR št. 107-1!
Violino .. ad Din S5'-	delje
Tamburici „ „ 98 -	,
Mandolina „ „ 136 -	.,
Trube . . „ „ 305'-	« Ciremetcn „ „ 343'-Ročna hartronlka
od Din 83'-	.,
V 3užno Ameriko
Francoska linija - French Line
Cle. Gle. Transat!antique
Za Severno Ameriko in Kanado.
Havre — Newyerk samo s >h am čez morje.
Argentino, ChHe, (Iraguajr vsak teden iz Havrt Bordcauz in Marailij« Oie. Chargoiirs Rčunii Sud-Atlanti»iuo. Transport« Maritime*. Izvrstna brana, izborns postrežba, vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik
IVAN KRflKER, LJubljana Kolodtroska ulica 35
Šransel Maks
konces. zobotelinik naznanja cenjenemu občinstvu, da je otvoril 1. okt, svoj moderno urejeni
zobni atelje
n Ljubljani - Hlehsandraoa 511
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiinniiiHiiiiiiniuiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiH!iiiinl
Za podnožnice material
prodaja ANTON MERHAR. Ljubljana, Sv. Petra 22
■nnmumnniitmHniiimiiminuiHimiiiiiiinmiimiminniiitiiiiiuim"11'
Čemur se Peterček najbolj čudi je to. da mora iti spat, ko še ni zaspan, in da mora vstati, ko bi rad že spal.
Izid irebank
tO cerkev v Stični - 22. septembra 1929.
Glavni dobitek v vrednosti 10.000 Din štev 16.767; drugi (5000 Din) 7776; tretji (3000 Din) 14.480; po 1000 Din itev.: 8091, 6799, 591, 7207, 5022; po 500 Din štev.: 3369, 6849, 9013, 11,546, 6374, 5696, 7539, 17,721, 18.185, 6539,
Po 100 Din itev.: 8, 19, 24, 106, 156, 172, 335, 167, 574, 738, 789, 800, 809, 903, 1073, 1112, 1140, 1149, 1160, 1261. 1340, 1366, 1407, 1428, 1429, 1640, 1655, 1758, 1775, 1791, 1882, 1961, 1989, 2484, 2488, 2492, 2594, 2714, 2721, 2900, 3139, 3320, 3348, 3398, 3526, 3577, 3681, 3804, 3877, 3977, 3959, 4029, 4054, 4356, 4397, 4474, 4537, 4593, 4648, 4698, 4725, 4746, 4752, 4843, 4943, 4975, 5052, 5183, 5235, 5245, 5298, 5303, 5420, £501, 5615, 5650, 5690, 5707 , 5834, 5850, 5875, 5895, 5958, 6103, 6108, 6354, 6528, 6541, 6589, 6675, 6805, (A36,. 6872, 6943, 7063, 7097, 7140, 7278, 7323, 7431, 7460, 7574, 7685, 7765, 7801, 7974, 8207, 8307, 8346, 8602, 8839, 8890, 8903, 8959, 9055, 95.38, 9701, 9718, 9723, 9800, 9898, 9940, 9954, 10.064, 10.195, 10.383, 11.016, 11.065, 11.075,- 11.129, 11.166, 11.208, 11.217, 11.236, 11,433, 11.501, 11.522, 11.542, 11.563, 11.836, 12.124, 12.238, 12.273, 12.349, 12,664, 12.676, 12.745, 13.077, 13.172, 13.351, 13.598, 13.619, 13.625, 13.683, 13.877, 13.961, 14.044, 14.120, 14.194, 14.382, 14.668, 14.851, 15.142, 15,144, 15.158. 15.218, 15.259, 15,260, 15.268, 15.340, 15.396, 15.398, 15.473, 15.570, 15.603, 15.73S, 15.788, 15.803, 15.981, 15,985, 16.154, 16.1'/), 16.341, 16.443, 16.491, 16.561, 16.610, 16.687, 16.835, 17.024, 17.037, 17.111, 17.206, 17.565, 17.645, 17.769, 17.769, 17.846, 17.933, 17.975, 18.059, 18.064, 18.149, 18.264, 18.389, 1S.407, 18.619, 18.641, 18.7.30, 18.763, 18.765, 18.80?. 19.115, 19.217, 19.243, 19.323, 19.412, 19.448, 19.529, 19.580, 19.740; 19.779,
•finalaMinM irmlir.:
km
i ®> \ m sadic
Konkurenčne cene - Tednov zalo«
A: »Kaj ne, kako se časi spreminjajo. Nekdaj si rabil s pošto skoraj dva dni iz Ljubljane v Trst, danes pa se pripelješ tja v štirih urah.«
B: »Moj pokojni oče se je pred sedemdesetimi leti tudi samo štiri ure peljal v Trst.«
A: »To ni mogoče, posebno ne pred tolikimi leti.«
B: »Pa je. Štiri ure s« je peljal, drutf
čas je šel pa peš.«
proti dobri plači. — Javiti se TEHNA družbi - LJUBLJANA, Mestni trg 25/1
Mala ©grlasaiSIc
in vajenca sprejme takoj ra notarsko obrl. Hrana in stanovanje v hiši Ivau Grašii'-, ko:ar, Primskovo, p Kranj.
Učenca ya Cev'iar3ko
—--obrt sprejmem. Alojz Groznih, Višala gora, Stari trg.
S P3BP ČBiiBl,
2kran,ffa, in 3 ameri-kance imam naprodaj. Cena po dogo.oru. — JAKOB ŠKORNIK, Do-brunje 85, Loka pri Zusmu.
tersftg »UM
sprejme tvornica Kre-gar Andrej, št. Vid nad Ljubljano.
Mizarski vajenec
z dobrim spričevalom se spreime. Hrano in stanovanjo v hiši. Ponudbe na Kari Erjavec, mizarstvo, Brad, pcšta Št. Vid nad Ljubljano.
"reftoasfei vajenec
se sprejme. Biti mora zdrav, močan in poštenih staršev. Zglasiii se pri J, Utbančič, Jožica pri Ljubljani.
Žnpnilt g Slavoniji
išče dobro gospodinjo. Ponudbe na upravo Domoljuba pod št. 10565.
SO ris SO oiiioB
veliko posest ima na-pro laj Marija Križnik, vas Brezovica š>. 3, p. Motnik — Na posestvu se re ti 10—12 glav živine, 8—10 prešičev. -Vsa posest je skupaj ležeča. Go«do«i so zaraščeni. Posest je tik deželne ceste Kamnik Motnik. - Itesni kupci naj se pismeno oglase pri nosestnici,
flllinarsiio dpiižino,
pošteno in mirno, kateri bi da i mlin za kmečko mletje z zemljiščem v nojem želim. Pismene ponudbe na lndihar, Rakovca, p. Kranj.
Prodam nov
za ceno 600 D n. Naslov pove uprava „Domo-Ijuba" pod St. 10955.
za kmetski mlin sprejmem takoj. — Anton Gutnik, Vrhnika, Hrib št. 284.
Vajenca
spreimem. - Hrana in stanovanje v hiši. Ivan Jamar, čevljar, Bled.
VajoncB in pomočnihe
sprejme lakoj za kleparsko cbrt — Fran žužek. Bled.
Nsaa pFiflfa hiša
se proda z malim vrtom, četrt uro od kolodvora. Istotam je naprodaj novo pol-dirkalno kolo znamke „Vicloria". — Franc Perne, Podtabor pri Podnartu, Gorenjsko.
fazo?! Stranke,
če vale srečke na iobro-ko in niso dobile oriaf. srečke, naj to javijo: VARDJAN-u, Ljubljana, Križevniška.5.
Rrajašftgp Bajsnca,
zdravesa, kmečkega. Sprejmem takoj. Nekaj oskrbe pri meni. Fran Peternel, p. Trebelno pri Mokronogu.
POSIStHO Proda .v ro"
1 u"Ba"lu dovitnem kraju v bližini rudnika. Je precej gozda, njiv in travnikov. Redi se 7—8 glav živine. Jože Kovačič, Požarje pri Zagorju ob Savi.
za kotlarsko obrt s ire j-mem. Josip Otorepec, Za Gradom 9, Ljublj.
Z Učenca za čevljarsko ISHHli— o'jrt sprejme z vso oskrbo Andrej Hribar, Kranj.
Mesar^Ega sajenca
Uajenca
sprejmem. Naslov pove uprava pod št. 10495.
V Saginjshi dolini
se proda posestvo, 5 minut oddaljeno od kolodvora tik glavne ceste, obsega 9 oralov njiv, travnikov in hmeljišč. Na posestvu stanovanjska hiša, veliko gospodarsko poslopje m aovozidan kozolec, Cena Din 150.000. Posredovalci izključeni. Vpraša se pri Antoniji Orešnik, Polzela v Sav. dolini.
10 panjep feranjičen,
vsi dobro zaisimljeni, z mladimi maticami naprodaj. - Cena po dogovoru. Anton Prusnilr, Zagradišče 7, Hrušica
pri L'ubljani. _ _
pridna in poštena z vso oskrbo brezplačno takoj sprejmem. Jernej Berloncelj, splošno čevljarstvo, Dobrava p. Podnart, postaja Otoče
HiBgfetiB posestno
(50 oralov) oddam t najem s hišo, gospodarskim poslopjem, živim in mrtvim inventarjem ter živežno zalogo s 1. novembrom družini s 3 do A dela-zmožoimi člani. - Ponudbe na: Milka Ma-dronič, Dalnje njiue II, p Vinica pri Črnomlju.
IZJAVA. Podpisana obžalujeva in preklicuje-va žaljivke !.n obdolžifve v škodo Alič Ivana, posestnika iz Žlebov pri Medvodah, in se zahvaljujeva, da je slednji umaknil svoje tožbe. Ivan Omcje, Frančiška ©meje.
Ali sc hotele osvoboditi svojega
revmatiima In trgania!
Jen vedno bolj napredovala. POIlUdlltl VtJlTl idravtienje s pijačo, ki bo ozdravita, razredčila vodno k^^lla P^UMor W	"
Vsakomur poskulnja zastonj I
Pišite mi takoj i« prejeli boste od zatoMStva, ki jih imam v vitli deJttah, popolnoma mmIoiM i« fr»nko poskuSnio a poučnim navodilom. Sam, .e Boste lahko L.___„ uiMiriim In hitrem učinko
1<%
HUflHST mfmzm, B^P-tgtlMeradcrr, Brnctraaieralr, n r. 3. HM. 17.
Suhe gobe in fižol kupujemo po najvišji dnevni ceni.
SEVER & Komp., — Ljubljana Gosposvetska cesta štev. 5
Priovrsfifii čevlgf mto irsf
najceneje pri R. VavpOiK. B(ed-Grad 40 (Soča), na dvorišču. Za vsak par garancija, fopravila hitro
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače Šivali J* brezdvotnno
sMASTIN«
ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne »rine. Jasen dokar neprecenljive vrednosti Mantina so brezštevilna zahvalna pismal Cena: 5 škat. 46 Din, tO IkaL 80 Dhi. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovž^, Ljubljina, Me«tni tr« 4.
u
srebrmno
Kupite nagbolfSe in najcenejše pri stari. priznani lirdhi n. SUITNER. LJUBLJANA
Največja In najsolidncjSa razpošilja'ntea • Razpošilja v vso linijo lu- in inozemstva
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici znamk IKO, OMIKO, AX0
ZAHTEVAJTE OREZPIACM CENI«!
Prešernova ulica
4
(poleg Frančiškanske cerkve)
nsuttnerijHDljanai
Cliina srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garanci jo
Cliina srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo
Prešernova ulica
4
(poleg Frančiškanske cerkve)
Prvovrstng gor\flr\a jermena
in mlinsko-tehnične potrebščine priporoča tvrdka Čadež & Brcar, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 35.
POZOR!	POZOR!
murni
Poglejte veliko zalogo usnja in čevljar, potrebščin
pri FR. JENKO, sedlar, Medvode.
Cena konkurenčna!	Blago najboljše!
V vsakem kraju /.elitno ustanoviti
podrnžnfco
in ISČemo zanesljive osebe kot
poslovodje
Udobno zapos.enje proli ilotiri plntri in tndi ky postranski zaslužek. Strokovno znanje in kavcija nI potrebno. Ponudbe linil štev. 368-7 n i INTEKKEKLAM D. 0. ZAGREB, Marovska 2S
šivalne stroje: ler in Orion, kakor
tudi kolesa, gramofone, plošče in vsakovrstne dele kupite najceneje v trgovini Plevel v Preski, pošta Medvode. Oglejte si zalogol Zahtevajte ponudbe!
Pozor! - Ne premišljujte
ter si oglejte najnovejše blago za moške in ženske obleke, za moške suknje, ženske plašče, žamet za obleke, barhente, ilanele, barhentaste rjuhe, odeje, koče, plete, moško, žensko in otroško triko-perilo, pletenine itd. — vse po najnižji ceni pri tvrdki
IVANKA ŠTRUKELJ — ŠKOFJA LOKA
Kapucinsko predmestje,
Brez Skvde nsrste samo z milom?
milo fiflZELH
V vsako hišo »Domoljuba«!
preden kupite za jesen in zimo
blago za moške in ženske plašče in obleke, razne otroške in volnene jope, triko maje in hlače, hla-čevino, žamet, barhente in flanelo, zimske rjuhe, dc-ke, kovtre, dežnike itd., s: na vsak način poprej oglejte našo zalogo, katera je letos posebno velika ter so cene veliko nižje kot kjerkoli. Naše geslo: Le prvovrstno blago, a kar najbolj nizke cene! I. in I. GORIČAR, »PRI IVANKI«, Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 29._
Gotove obleke in površne suknje I
Da ustrežem mojim odjcmalcem in jih obvarujem nepotrebnih potov in stroškov, sem vpeljal nov način prodaje oblačilnega blaga. Vsak, kateri nima svojega krojača, ali ni ž njim zadovoljen, lahko pri meni izbere blago — in dobi v 6 dneh zgotovljend obleko po najnovejši modi, ali pa po ovojem okusu. Cena gotovi obleki bo cenejša, kot povsod drugod — za lo jamčim. Jamčim pa tudi za dobro izdelavo in dobro podlago!! Vpeljal sem tudi vse vrste usnja — po znižani ceni. Pridite in prepričajte se.
IVAN A. GROSEK
trgovina z mešanim blagom — TREBNJE
Edino najboljši šivalni stroji in pletilni švit.
„Dubied stroji ter kolesa
za rodbino, obrt In industrijo so le
Jos. Pefdlnca
GrMzner. Adler
Najnižje cene! Tudi na obroka I
Ittibliana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vedenju brezplačno, no Vleči a garancija.
Zadružna Gospodarska banka d. d. i Ljubljani
Brzojavni naslov: Gospobanka	(MiklotISeva cest« 10)	Telefon št. 2057, 2470 In 2979
Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000, ODO—, vloge nad 400 mil. Izvršuje vse vrste bančnih	Prodaja obveznic 7%
poslov podnajugodnejšimi	Podružnice;	invest. posojila ter 2'/a0/o
večje zastopstvo v Slove- Hl^fl, C@S!@, DJ&l(OVOV ICOf6V J@ , K 8* Hit J, Irs^vredno" t ni" "papirjev
•""TZT,^ Maribor, NoviSad,Sombor,Split,Sibenik r
Izdajatelj: Dr. Frane Kulevee. /
Urednik: Viktor Cenčič.
Za Jnaroslovanulfo tiskarno; Karel