}1££Lq‘QM AND 'UALLCQ.'. NO. 47 Kerving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. MARCH 7, 1973 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER LETO. LXXV. - VOL. LXXV JAPONSKA DVOMI V j iVom grobovi WMu ZAVEZNIŠTVO mn Frank Smrdel i Včeraj je po dolgi bolezni umrl 83 let stari Frank Smrdel s 16004 Parkgrove Avenue, ro-i jen v Dubani pri Košani, od i koder je prišel v ZDA 1. 1924, j mož Emily, roj. Jerkič, preje j j por. Lah, očim Edwarda Laha, oče Mrs. Dorothy Wallace, 4-krat stari oče. Pokojnik je bil do upokojitve leta 1958 zapo- Novi japonski obrambni na črti priznavajo nevaren položaj Japonske, pa tudi dvom v trdnost podpore ZDA pri n Ani obrambi. TOKIO, Jap. — Vojaški vodniki so sestavili obrambne na-' Products, bil član Društva Kras črte za Japonsko, kot poročajo ^ ADZ, KSKJ št. 169 in Klu-vladni viri. Temeljni cilj teh na-! ha slovenskih upokojencev za Črtov je kako čim boljše poskr-| vVaterloo Road okrožje. Pogreb beti za varnost Japonske pred'bo iz Želetovega pogrebnega kitajskim ali sovjetskim napa-j zav°da na N- 152 St. v petek do-dom. Na kak napad od drugod! P0^110 °b 10. na Kalvarijo. Posedaj ne računajo. j kojnik bo položen na mrtvaški Bistveno v tem načrtu je pri- GC‘e'L v sre Poru, ki bi ga Japonska, kot u- Frank j Morel PaJo^ njeni vojaški vodniki in j vaeraj je umri v Euclid Ge. Pp'C1 l0' a|,cb lahko S^r^a !krez veo* neral bolnišnici 62 let stari J ameriške pomoči. ! Frank J. Morel s 1487 E. 173 St., animivo je, da v načrtu ni rojen v Jugoslaviji, od koder je, o enega govora o japonskih o- prišel kot otrok, bil zaposlen | PonoGk ^ oroženih silah izven japonskih skozi 20 let pri Morrison Pro- h jeiaikev so padali zlošiiiel? SAIGON, J. Viet. — Vlada Južnega Vietnama naj bi bila večje število levičarskih jetnikov, ki jih je imela v zaporih in taboriščih, pustila obsoditi za razne zločine in jih nato poslala' med kaznjence. S tem so bili iz- Predsednik Sudana Jaafar el Numairi je dejal včeraj v govern vsej deželi, da je bil umor tiLh tujih diplomatov pretekli petek v Kartumu “nedopusten zločin” in je napovedal za morilce pravično kazen. Posredovanje vodnika El Fatah v korist prijetih morilcev je odklonil. vzeti iz skupine, ki je bila do-! ločena za izpustitev v okviru do- ’ ločil pariškega sporazuma. Koliko je na teh trditvah resnice, je težko ugotoviti med tolikšno propagando, toda trdijo, da je to glavni vzrok prepira med Viet Kongom, ki je pričakoval, da bo na deset tisoče njegovih pristašev, ki so v ječah in taboriščih, izpuščenih. Zaradi tega spora o izpuščanju političnih jetnikov je prišlo do začasnega odhoda rdečih iz Skupne štiričlanske vojaške komisije, ki med drugim ureja v podrobnostih tudi izpuščanje a-meriških vojnih ujetnikov. ---------------o-----— ¥ Franciji ebe strani Pri volitvah v nedeljo bo padla odločitev in obe strani uporabljata vse sile za pridobitev svoje zmage. PARIZ, Fr. — Francoski socialisti in komunisti v okviru Ljudske fronte se prizadevajo z vsemi močmi za zmago v nedeljo, ko bedo v večini preostalih velivnih okrajev izvoljeni poker nevarnost nastanka čirov je slanci. Komunistični vodnik Georges Marchais in socialist Fran-o-------------------- ! cois Mitterand sta se posvetova- tal’ ne ° jedrskem orožju in ne ducts, mož Anne, roj. Vardian,1 Severni Vietnam slabši |la in pritegnila še svojega manj-o^akem povečanju japonskih oče Roberta in Rite, 4-krat stari cd nacistične Nemčije jžega zaveznika Roberta Fabre oboroženih sil preko sedanjega oče, sin Frances, brat Michaela,; TAMPA, Fla. — Let. polk. R j od dela radikal°v-P^ncg3 načrta, ki predvideva Stanleyja, Frances Zupan, Mary p. Keirn, star 48 let, je’bil v voj-i ’ Socialisti so nekam slabe vo- nekako 3 bilijone dolarjev letnih Vardian in Anne Smekel. Po- nem ujetništvu tekom druge!lje’ ker s0 dobi1i le 19-3% vseb i^oatkov za narodno obrambo.' greb bo iz Želetovega pogreb- svet0vne vojne v Nemčiji, v se- S1-asov napram 21.1 (J glasov od-0 je komaj 1% japonskega na-'nega zavoda na E. 152 St. v pe- ! vercvietnamskem pa 7 in pol let, danib za komuniste. Upali so, lodnega dohodka, med tem ko tek ob 8.15, v cerkev Marije cd julija 1965 pa do zdaj bodo oni prevladali in s tem l2dajo ZDA za svoje oborožene Vnebovzete ob 9., nato na Kal- ■, y razgovoru s časnikarji je ’mek ^udt glavno besedo v e letno okoli 8% svojega skup- varijo. Na mrtvaški oder bo 1 dejal> da s0 Nemci vojne ujetni- Ljudski fronti. Ni jim uspelo in e§a narodnega dohodka. položen nocoj ob 7. ! ke smatrali za ljudi in temu pri- to ute§ne imeti sv°j vPliv na sta a^i°nS^a ^abodna Nemčija tj. , °i„_ I memo z njmi postopali, SeverniI vokvce v nedeljo. imaS aJni drŽavi’ S katerima ^ Rio de Jaiieiro SO j Vietnamci so jih imeli za zločin-j George Pompidou je pozval aJ° ZDA velik primanjkljaj v pmtovall kar tri dni ! nMtonek z niimi ie bil naJ na razgover'finančnega ministra ^govmski in plačilni bilanci. I RIO DE JANEIRO, Brazil. ce in postopek z njimi je bil nečloveški. Izboljšalo se je šele 0d pLcarda D Estainga in , ni lzdajata za svojo narodno o-:0d sobote do danes opoldne so leta ig39 }n posebno v zadnjih čl£!ne vladne koalicije za izdela-'rambo komai drobec teea. kar bili zaPrti uradi, banke in vse ^ -u Um HaioU r.ow; vo načrtov za nedeljske volitve. ~ komaj drobec tega, kar ^ > ki nosijo dober del za nju-čunVarnos^ na sv°j Insten ra- 7 r~°----- ^st°Pnik Hanoia se v 01 a5”i2u meni z ZDA ^Pomoči za obnovo pv t GZ, Fr. — Ko so koncem 1-0 Pozval predsednika Nu-obsodbi napada na savdsko po- uiairija, naj bo milostljiv do 8 slaništvo in v obsodbi umora teroristov, ki so se predali v ne-treh diplomatov. “Tisti, ki se ho- del;>0 v savdskem poslaništvu, čejo maščevati Izraelu za sestre- bo 30 v^deb> da vtada ni pripra-litev libijskega letala in oboro.j vljena njihovih zahtev izpolniti. žene napade na Libanon, naj se bore v deželi napadalca in ne v poslaništvih naših arabskih bratov,” je Numairijev nasvet arabskim gverilcem. “Ni nobenega junaštva v ugrabitvi nekaj neo boroženih ljudi in njihovo zadrževanje kot talcev v podporo zahtevam, o katerih vsakdo ve, da so neizpol-njive, in ugrabljene nato poklati kot ovce,” je ugotovil predsednik Sudana. Ugrabitelji so umorili ameriškega poslanika 54 let starega C. A. Noela Jr. in njegovega namestnika, odpravnika poslov G. C. Moore-j a. Trupli obeh sta bili prepeljani v ZDA in bosta danes položena k večnemu počitku na narodnem vojaškem, pokopališču Arlington. Poleg ameriških diplomatov so ugrabitelji umorili tudi belgijskega zastopnika. Predsednik Nixon je včeraj odkril v državnem tajništvu spominsko ploščo 20 uradnikom državnega tajništva, ki so bili ubiti tekom opravljanja svoje službe v tujini. Za današnji pogreb Noela in Mooreja je odredil spustitev vseh zastav na zveznih poslopjih na pol droga v znak splošne žalosti nad to Predsednik Numairi je poziv Yasirja Arafata, vodnika Al Fatah, odklonil. Sploh je tega obdolžil organizacije in zamisli celega napada, četudi je Al Jatah že preje izjavila, da ni imela pri tem nobenega opravka. Predsednik Numairi je opozo- ; vrini-j biad ril Arabce, da je umor v Kar- i tumu potisnil v ozadje izraelski napad in uničenje libijskega potniškega letala in škodoval “arabski stvari” v svetovni javnosti. : Iz Clevelanda in okolice Stouffer Food prodan— Litton Industries, ki so leta 1967 kupile od Vernona Stouf-ferja njegovo podjetje za pripravljanje hrane Stouffer Food v Solonu, Ohio, so včeraj to prodala švicarski družbi Nestle Co. CTS išče rešitev— CTS je znižal voznino v skladu z zahtevo župana R. J. Perka, s tem pa še ni iz vode. Rešitev je šele treba najti. Včeraj sta jo v dolgem razgovoru iskala župan R. J. Perk in predsednik uprave CTS N. Bucur. Seja— Podružnica št. 47 SŽZ ima v nedeljo, 11. marca važno sejo ob 2. uri popoldne v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Heights, O. Visoka pomlad?— Včeraj je bil proti pričakovanju izredno lep dan in toplomer se je dvignil ob 3.45 popoldne na 74 F, kar je doslej za ta dan v letu naj višja temperatura. Bilo je kot v visoki pomladi, prijetno sončno in toplo, če ne že skoraj vroče. Vremenski preroki nam napovedujejo še nekaj toplih dni, predno se bo zopet druge nasilno smrtjo. V kratkem go- Ples, zabava, veselje, uživanje Bogati kot revni hočejo biti de- sodeloval z degaulisti, da prepre-' voru pri odkritju spominske vsepovsod za vse brez izjeme, ležni “karnevala”. či zmago levičarjev. 'plošče je predsednik Nixon poz- hicči Se\ emenski prerok iaiN Oblač neviht. okoli 65 toplo Naj višja z možnostjo temperatura Peking M se rad mm\ s Tajpejem o zdmžHii Kanada odgovorna za škodo poplav ob jezeru Erie HONG KONG. — L. R. Kitajska je ponudila kitajski nacionalni vladi na Tajvanu neposredne razgovore o združitvi o-. T_ toka Tajvana s Kitajsko. Isto-j^f časno je nacionalno vlado posva- CLEVELAND, O. — Kong. C. A. Vanik iz Clevelanda trdi, da je za škodo, ki jo povzročajo poplave na južni obali jezera Erie, odgovorna Kanada, ki da je z zaporo Wellandskega prekopa povzročila dvig jezerske gladine. Vlada ZDA naj bi bila vlado rila pred vsakim načrtom zamenjati sedanjo ameriško prisotnost na otoku s kako “drugo”. Mišljena je brez dvoma Sovjetska zveza. V Tajpeju so na predlog iz ■bila nujna zaradi njegovega popravljanja, opozorila na odgovornost za morebitno škodo, ki bi zaradi tega nastala. Zadnje vesti Pekinga odgovorili, da je to “ko-1 WAShiNgt0N, D.C - Nivo- munistična zvijača”, ki naj osla-; bi položaj nacionalne Kitajske.! Ta ima še vedno veljavno voja-j ško obrambno pogodbo z ZDA in na otoku je še okoli 8,000 a-meriških vojakov, ko ga sicer varuje tudi ameriška Sedma flota. Ko so se odnosi ZDA z L. R. Kitajsko skoraj normalizirali, ko bosta v bližnji bedečnosti odprta “zvezna urada” v Washingto-nu. .n Pekingu, bi Peking brez dvoma rad našel pot pomiritve s laivanem, ker bi to odstranilo za/ njo oviro še večjemu zbliža-nju z ZDA, ki ga smatra za potrebnega v času, ko računa z možnostjo nenadnega sovjetskega atomskega napada. | GoMa Meir bi rada za pol bilijona pomoči nova vlada se je odločila omejiti dviganje cen z odločnim nastopom proti petrolejskim družbam. Napovedovali so, da bodo te cene svojih produktov zvišale za povprečno 8%. Svet za življenjske stroške je včeraj odločil, da je povišanje dovoljeno le za — 1%! Napovedujejo, da bo skoro sledila tudi neke vrste odločba za deželne pridelke, ki rastejo v cenah iz dneva v dan in naganjajo kvišku cene hrane. To je treba ustaviti, ali pa bodo delavske unije zahtevale prekomerne poviške v razgovorih za nove delovne pogodbe, kar bi brez dvoma sprožilo nov val inflacije in povzročilo nove težave — dolarju. NOVO IN STARO SE JE POMEŠALO — Slika kaže del Londona, glavnega mesta Velike Britanija, kjer se med starimi hišami dvigajo nove stolpnice. Cerkev sv. Pavla na desni, največja na sz^etu, je nekam izginila med novimi orjaki. Velika Britanija preživlja hude gospodarske težave, ko štrajkajo javni uradniki, državni uslužbenci in razne unije, da bi pripravile vlado do popuščanja v zamrznitvi plač in cen, ki je postala neobhodna, ko je inflacija zdivjala. Štrajka celo pomožno osobje v bolnišnicah, štrajk delavstva v plinarnah je povzročil pomanjkanje plina in je preko 50,000 domov ostalo brez ogreva in sredstva za kuhanje. ATENE, Gr. — VTada je zaprla univerze, kjer so študentje demonstrirali in zahtevali večjo akademsko svobodo. Predsednik vojaške vlade Papado-poulos je izjavil, da bo “strl” vsak poskus zapeljanih štu- j , v. ; dentov motiti javni mir in red. manjev delno v pomoči delno v NEW YORK, N.Y. — Včeraj je kreditih. Večji del tega denarja; umrIa v Danby) vt ) 80 let WASHINGTON, D.C. — Predsednica vlade Izraela Golda Meir je pretekli teden, ko je bila sprejeta od predsednika Ni-! xona, prosila za 515 milijonov' bi Izrael porabil za nakup novega orožja, ko se prizadeva, da bi estal čim dalj možno pred Arabci v skupni vojaški moči. Po vsem sodeč je Golda Meir debila povoljen odgovor, četudi ni bilo o tem nič uradno objavljenega. čas za kaj takega ni primeren. stara pisateljica, Nobelova nagrajenka za literaturo Pearl S. Buck, ki je napisala preko 75 romanov in vrsto povesti in črtic. Najbolj znana je “Dobra zemlja”. Njena dela so prevedena v vse jezike sveta, saj je najbolj prevajana ameriška pisateljica. ^H! /Iiieriška Domovina TTh 'i i an r J: it 'Tj~i«li 'i l T 6117 St. Clair Ave. 431-0628 Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 2a Združene države: $18,00 na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za 3 meseca Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec® Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: Tnited States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months lanada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 47 Wed ~ March 7,”l973~ Dedovanje kmetije v Sloveniji Že včeraj smo v tej rubriki omenili, da se v republiki Sloveniji pripravlja zakon s predpisi in regulacijami za dedovanje kmetij. Pisali smo namreč o ukrepih marksističnega režima v domovini, ki naj bi pomagali slovenski kmečki domačiji iz velike stiske, kamor jo je bil hote pahnil prav isti režim, pa je po četrtstoletnem razvoju s strahom ugotovil svojo napako in jo sedaj hoče popraviti ter kmečki grunt rešiti propada. Med važne zakonite ukrepe v to smer spada zakon o dedovanju. Pravzaprav imajo v načrtu dva zakona, to pa radi tega, ker pravilno razlikujejo med dvema oblikama zemljiškega lastovanja, namreč med kmetijo (zasebnim kmetijskim gospodarstvom) na eni, in kmetijskim zemljiščem na d/ugi strani. Ker je velika večina priseljencev v ZDA in Kanado prišla sem iz kmečkih hiš in družin, in pa, ker je pravilna ureditev kmečkega dedovanja zelo važna zadeva za ohranitev kmečkega doma, se bomo pri tej stvari bolj podrobno pomudili. Saj je od dobre rešitve tega vprašanja končno odvisna bodočnost celotnega naroda. Zakonski osnutek opredeluje kmetijo kot kmetijsko proizvodno enoto, ki je hkrati pravna (juridična) in finančna enota z lastnim premoženjem, jamstvom, s pravico do samostojnega odločanja na gospodarskem in tržnem področju, pa je obenem tudi družinska skupnost, ki proizvaja in se tako loči od drugih družin, ki so v bistvu le potrošne skupnosti. Te in take kmetije hoče zakon zaščititi pred razkosavanjem in preobremenjevanjem z deleži in dotami. V mislih ima seveda predvsem taka kmetijska gospodarstva, ki so zmožna samostojno ali pa s proizvodnim sodelovanjem z “organizacijami združenega dela” nuditi družini take dohodke, ki bodo zagotavljali socialno varnost in stabilnost njenih članov. Pri slovenskih razmerah na kmetih, kjer izrazito prevladuje mala kmetija, in pri režimski uredbi o maksimalnem dovoljenem obsegu kmetij le 10 hektarov obdelovalne (orne) zemlje, je jasno, da je takih samo-zadostilnih kmetij malo. Zato dedovalni zakon izrecno prišteva med kmetije tudi taka gospodarstva, kjer kmetijska proizvodnja ni edini vir dohodkov. Govori zatorej o delav-sko-kmečkih gospodarstvih, ko del dohodkov pride od nekmečkega dela (tovarna, obrt). O tem zakonitem zgodovinskem procesu kmečko-delavske simbioze je ta pisec razpravlja! in pisal že zdavnaj pred komunistično revolucijo. Pod pojmom “kmetijsko zemljišče”, na drugi strani, je razumeti take površine, ki ne tvorijo kmetije, ampak so razbite, ne sestavljajo proizvodne enote in so dostikrat v rokah nekmečkih lastnikov. To je drugačna kategorija in se zatorej dedovalni zakon nanjo ne nanaša. Obravnava se v separatnem zakonu. 1 Katera so torej temeljna določila zakonskega osnutka za dedovanje kmetij? 1) Osnovno načelo za dedovanje kmetije je stara, že dolgo zahtevana in preizkušena določba, da gre domačija v celoti enemu samemu dediču. Naj je bilo to v prejšnjih časih zakonito predpisano ali ne, moder in previden gospodar je to načelo v glavnem vpošteval in kmetije ni razdrobil. A takih modrih ljudi ni bilo vedno in povsod veliko. Le pre-rado se je zgodilo, da je oče dal zapisat grunt sinu Janezu, a pri tem določil del zemlje Jožetu, njivo Tonetu, gozdno parcelo Micki, lepo ležeč, za gradnjo idealen travnik Urški itd. Kmetija se je na ta način razdrobila in močno opešala. 2) Deleži drugih dedičev naj bodo načeloma v denarju, ne v naravi, da se prepreči drobljenje; dedna vsota se zmanjša na nujni delež. S tako določbo se najbolj učinkovito zagotovi domačiji gospodarska trdnost in produkcijski napredek tem bolj, če se omogoči prevzemniku po nizkih obrestih kredit za izplačilo deležev. 3) Krog sodedičev se omeji na naj bližnje sorodstvo (zakonca, otroke in starše). Tako se prepreči, da bi bil dedič kmetije preobremenjen z denarnimi dajatvami osebam izven najbližnjega družinskega kroga. Glavni dedič, ki domačijo podeduje, mora v smislu o-snutka še pred dedovanjem dokazati, da je kmetijsko zemljo obdeloval z osebnim delom, torej ni opustil svoje redne poklicne zaposlitve na kmetiji in ne pretrgal vezi z domačijo in kmetstvom. S tem pa ni rečeno, da mora izvirati njegov dohodek samo iz kmečkega dela. Lahko je zaposlen nekje kot delavec ali se ukvarja s kakim rokodelstvom, 'vendar pri tem osebno obdeluje zemljo in ta poklic pomembno pripomore k njegovi življenjski eksistenci. Z ozirom na ono, kar smo zgoraj zapisali o kmečko-delavskih gospodarstvih, ki jih bo v domovini vedno več, je taka ka- Na drugi strani pa bo spojitev delavca s kmetom v isti osebi učinkovito pomagala ohranjati kmečki etos in bo zajezila ugodni odtok mladine s kmetov, ki grozi uničiti zlasti slovensko manjšo kmetijo. Tu doslej mladina ni videla zadovoljive bodočnosti in je vsa bežala z doma tako, da je v zadnjih 20 letih odstotek mladih ljudi pod 30 let starosti na kmetih padel od 40 na 17. To je alarmanten polo- mer slovenska kulturna radio ura že nad 10 let po zračnih valovih prinaša v slovenske domove pesem, besedo in melodijo. Ta ura, kakor tudi vse druge nacionalne ure, je sedaj v nevarnosti, da je ne bo več. Zato se žaj! Bog daj, da bi novi dedovalni zakon z opisanimi rešit- ravno sedaj pobirajo podpisi, ki vami vsaj delno začel popravljati veliko škodo, ki jo je s danji režim zadal kmečkemu stanu v Sloveniji. L. P. BESEDA IZ NARODA bodo poslani'v Washington, da se narodnostne ure ohranijo. Direktor slovenske ure je Vlado Kralj, ki že vseh svojih 10 let vrši zastonj svoje veliko poslanstvo. John Barkovich, leta 1966 Jo- Nova pota CLEVELAND, O. — Društvo Amerikansko-j ugoslo vanski Sokol Cleveland, Ohio, priredi v “The Charter House Motel” na1 24800 Euclid Ave. svojo običaj- . . ... , , . , , .Ipri SDD, bil je finančni tajnik no letno prireditev, na kateri ^ . „ j , , , ,. , ... , m podpredsednik pri Federaciji bodo kot gostje nastopih pod F ,r . , . . . , , ; t SND m je sedaj njen predsed- vodstvom s taroste g. Janeza Varška s telovadbo udje STZ. i™' , ^ , ,. , j Stanley Pockar vodr vestno i vse dolžnosti, ki so mu naložene, kljub temu, da deluje tudi pri j Društvu Lipa št. 129 SNPJ, kjer je vršil razne službe v odboru Mladina pri KSKJ, ki se je zbrala iz vseh večjih mest Ame-| rike, iz Waukegana, Clevelanda, juim om-Kovnm, leut ^-! Indianapohsa, Jolieta in Mil- sepn Trebeč^leta 1967 John Tro-j waukeeja) je imela 17. in 18. feb. tukaj svoj velik športni spored. Medsebojne tekme so se vršile v košarki. Zvečer, 17. feb., so ime- ha, leta 1968 Edward Leskovec, 1869 Mary Kokal, 1970 Louis Sa-jevic, 1971 John Evatz, 1972 Charles Starman. Stanley Pockar je že šestič izvoljen tajnik Morda bo kdo, ki duhu časa na sledi, oziroma se kot klop drži preteklosti, dejal: “Je-li Varšek ob pamet, da gre nastopat s Sokoli? Ni! Staro, ki po nepotrebnem, razdvaja in zastruplja dobre odnose med organizacijama, ki ima- razne siujzoe v in bil leta 1971 izvoljen za predsednika. Je tudi dober pevec in še vedno sodeluje pri moškem I pevskem zboru Slovan v Budi- ta v bistvu enake cilje, je modro: , 0 . . . , . . . „. .idu. Sodeluje tudi pri nedavno v miru odstraniti. Med Slovenci: še posebej. Vsakdo, ki pozna zgodovino obeh organzacij, ve,, , . ,, , ,J x.. . ..'i sednik nadzornega odbora, kolibo strupenih nasprotij je bi- . . , lo zasejanih tekom desetletij iz sebično namišljenih koristi po-i . . . , v , v, ! vas dobila popolnoma drugačnih zdruzb. | , . Namesto združevanja so razdvajala mali slovenski narod. Škodljive posledice smo doživeli, videli in pretrpeli. Prepričan sem, da je prav, da take nekoristne in škodljive vplive pokopljemo brez pompa. Korak naprej bo brezdvomno prijateljsko sodelovanje obeh te-lesno-vzgojnih organizacij, ne pa neprijazno medsebojno gledanje. Ta nova pot bo nedvomno koristila slovenskemu narodu sedaj in v bodočnosti. Nobeni organizaciji ne bo treba radi tega žrtvovati zanji bistvenih ciljev. Starosti STZ g. J. Varšku se prisrčno zahvaljujem za pokazano modrost in širokogrudno uvidevnost. STZ želim lepe uspehe in napredek! dr. V. Benedik, t. č. starosta omenjenega Sokolskega društva Sodelovanje slovenskih narodnih domov CLEVELAND, O. — Federacija slovenskih narodnih domov priredi v nedeljo, 18. marca, banket v počastitev slovenskega ko počaščenih 72 oseb, ker je že “moža” in “žene” za leto 1973 v J kar lepo število, pa je vendar SND na St. Clair Avenue. Pri- med nami še na stotine ljudi, ki četek ob 4. popoldne. Letos je bi zaslužili priznanje za svoje gostitelj Slovenski narodni dom delo za skupnost. Izbor pri Fena E. 80 St. j deraciji in pri posameznih do- Po vseh domovih sta bila iz- movih je omejen za določeno dovoljena za leto 1973 za “moža le- lo, zato ti ne segajo preko okvi-ta” Charles Ipavec, za “ženo le-'ra. Morda bo ta kdaj v bodoče ta” pa Mrs. Josie Zakrajšek, spremenjen. Oba sta pomagala, se trudila in Kot ustanovni član Federacije žrtvovala svoj čas v korist naših sem prepričan, da bo letošnja narodnih domov, pa tudi sicer v j prireditev prav tako uspešna. korist naše slovenske skupnosti. Več o tem sta poročala S. Pockar in F. Česen, pa naj vendar še jaz nekaj pripomnim. Na prvem sestanku 11. avgusta 1959 v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue smo izvolili Josie Zakrajšek za j zapisnikarico Federacije sloven-1 skih narodnih domov. To nalogo vrši tudi sedaj. Charles Ipavec se je nekaj let po ustanovitvi Federacije pridružil tej kot pravni svetovalec in ves čas u-spešno pomaga. Obema moje čestitke! Želim poročati nekaj o delovanju “moža leta, izbranem pri li velik družabni večer, kjer so s starejšimi vred napolnili dvorano sv. Alojzija prav do zadnjega kotička. Mladina je bila živahna in vesela. Znajo zapeti tudi po slovensko, kar je pohvale vredno. Za šport pri milwau-ški KSKJ ima veliko zaslug mladi Rudi Pugelj. Čestitamo k temu velikemu športnemu dnevu! «8» Triglavska predpustna zabava 24. februarja je moralno in gmotno dobro uspela.. Društvo Triglav se na tem mestu vsem cenjenim gostom zelo lepo1 zahvaljuje za tako velik obisk. Dvorana, ki je bila za to priliko prav primerno in lepo okrašena, je naredila na ljudi lep vtis. Belo pogrnjene mize so gostje, ki so prišli na zabavo iz Milwau-keeja, Waukegana, Chicaga in Lemonta ter od drugod, zasedli do zadnjega sedeža. Slišati je bilo pohvalo za dobro pripravljeno večerjo, za kar gre priznanje našim društvenim ljudem, ki so klobase naredili in nato pripravili večerjo vsem v zadovoljstvo. Žsje ni bilo ta večer, za kar so se zavzeli nekateri že izkušeni možje pri Triglavu. Na zabavi je bilo lepo število mask. Od starejših je vzbujala posebno pozornost skupina “A-rabcev” in “Izraelcev”, “Vietnamec”, “Clown”, “baba z dedcem v košu” in druge. Prvo nagrado je prejel “Vietnamec”. Od mlajših mask sta prejeli prvi nagradi “sonce” in “sod”. Med ene in druge so bile razdeljene še številne manjše nagrade. Hvala vsem, ki so se oblekli. Godba pod vodstvom Franka Sezona je bila živahna in prijetna, domača. Frank naredi razpoloženje med ljudmi, ker zraven tudi poje. Tako je zabaval ljudi, da so kar sedeli za mizami in peli — niso mogli oditi domov. Vse to je znak, da človek v dolgih zimskih dneh po delu po tovarnah nujno potrebuje domačega razvedrila in poštene prijateljske zabave. H koncu naj bi izrečena še zahvala g. župniku Klavdiju za gostoljubnost, ko je dal na razpolago dvorano in kuhinjo. Dobitke so darovali E. Majhenič zapestno uro, Mici Coffelt ženski sveter, Loni Limoni pa kapric blazino. Vsem iskrena hvala! Med tem je slavil 80-letnico svojega rojstva-spoštovani rojak kot je bila -prva leta 1961. žal §• Frank Ermenc, ki je bil s se tiste nisem mogel udeležiti.! 3V0J° žen° Mary gost na zabavi, ker sem bil prav tedaj v bolniš- ustanovljeni “United Slovenian Society”, kjer je trenutno pred- Ro- jen je bil v vasi Šepulje pri Sežani v Sloveniji. Od kod je ta svoje ime, pripovedujejo različno. Med njimi pomnim eno še iz časa, ko smo fantje vasovali po teh krajih. Vasi po imenih “Utovlje”, “Dutovlje”. “Tomaj” in “Šepulje” so dobile imena od posestnika te obširne okolice, ki je te kraje izročal na smrtni postelji sinu rekoč: Od tu (Utovlje) do tu (Dutovlje) tu maj (Tomaj), pa še pulje (Šepulje). To zadnje je Stankova rojstna vas. Skozi 36 let, od 1929 do 1966, je bil zaposlen pri The Motch & Merryweather Machinery Co., od tega 20 let kot superintendent in 8 kot general superintendent. V letu 1927 se je poročil z Anne Gorjup iz poznane družine. Živita že preko 23 let v Euclidu. Imata dva sinova in hčerko ter 6 vnukov. Eden od sinov živi v Madisonu, Wis., kjer poučuje na tamkajšnji šoli angleško književnost. Na prireditvah Federacije Slovenskih narodnih domov je bilo od leta 1962 do lani počaščenih po vseh domovih skupaj 12 oseb, 10 moških in 2 ženski. V letu 1964 je bil poleg tega izvoljen v vsakem domu še posebej po en mož ali žena. Skupno je bilo ta- 1 zavod na W. Greenfield in 54. cesti, katerega vodi še sedaj. U-glednemu Slovencu, pevcu, igralcu in kulturnemu, podporniku kličemo: Še na mnogo let! ** Zvedeli smo žalostno vest, da je na Gorenjskem v vasi Podbrezje umrla mama našega župnika g. p. Klavdija Okorna. Odletel je z letalom na njen pogreb in da tam mašuje za pokoj njene blage duše. Vsi člani društva Triglav izrekamo svojemu duhovnemu vodju iskreno sožalje! * Član društva Triglav Ivan Ku-novar je pred kratkim položil izpit iz knjigovodstva in dobil diplomo. Njegova hčerka Mojca je odprla svoj frizerski salon na Michael' St. Obema naše čestitke! Te dni stopa v svoj zasluženi , pokoj zvesta članica društva Triglav gdč. Marija iSeškar. Micka je sestra Ivanke Modic in rev. Franceta Seškarja, kateri je bil med vojno zelo mučen od Gestapa in živi sedaj v Nemčiji. Micki želimo vsi člani prijetnega pokoja in dolgega življenja! F. Rozina itd. V milijonih so šle mohor-jevke v slovenske hiše in slovenske glave in srca in gredo še danes v podvojenih izdajah. Sv. vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličavne narodne omike. V ogromni meri je zasluga škofa Slomška, da smo Slovenci dolgo pred drugimi večjimi narodi postali prosvetljen, izobražen, pismen narod. Ne bom podrobno omenjal, kako so učil narod, s tiskano in živo besedo. Govoril si razumljivo, nazorno, v prispodobah in primerih, da te je ljudstvo zlah-ko razumelo. Iz globin tvojega velikega srca ti je vrela beseda; zato je tudi našla pot v globine src poslušalcev. Bil si tudi pesnik, ljudski bard. Apostol vedrosti, poštenega veselja in zadovoljnosti, še danes jih narod poje: Preljubo veselje oj kje si doma ... Eno rož’co ljubim, v mojem srcu spi... En hribček bom kupil, bom trte sadil! In toliko drugih. Vsejal si z njimi v srca seme plemenitih rož in iztrebil krčmarsko kvantarsko kroženje. V letih sem že, pa bi le rad dočakal tvojega poveličanja — povzdignjen]'a na oltarje. Kakor si živel za Boga in izročeni ti kveni dvorani sv. Vida bomo to narod, tako si tudi umiral kakor nedeljo sedli k mizam mnogi v zamaknjenju in tako rekoč na Slovenci in Slovenke, ki nam je serafskih perutih odletel k Bo-pri srcu zadeva proglasitve svet-' gu. nikom našega slovenskega škofa! Sto let pred II. vatikanskim Antona Martina Slomška. Pred- koncilom si povedal Rimu in sedoval nam bo vicepostulator - svetu, da je duh sv. Cirila in Me- pospeševatelj Slomškove kano- toda duh Kristusov, ne pa zmer- nizacije, šentlovrenški župnik janje drugih kristjanov z raz- rev. J. Varga z odborniki Slom-( kolniki, krivoverci in sežiganje škovega krožka, ki z njim delajo , na grmadi. in mu stoje cib strani. I i u- m • TT , J , , i . * , j Poromal bi na Slom m Ponik- Vesel sem dasebomletos tu- v0_ „ Maribor, ki si nam di jas mogel udeležiti tega ban- ga „ ^ s slovenskimi lca_ keta m slavnostnega zborovanja . . _ . , r ^ , v. . v,. to. . . . ' ml m Pomurjem vred m Ce- v domači družbi pri mizah, kjer ,. , . v , . . v , . . .P. - Lem, ko je (ze drzni m ošabni Slomškov ijanke! v nafleljsg IL maroa CLEVELAND, O. — V cer- bo gotovo dosti dobrot za telo, a še več lepega in veselega za srce in duha. Lansko leto sem bil zadržan. Kadar pomislim na tega sina zelenega štajerja in očeta vseh Slovencev, me prevzame tiho ginjenje in toplo čustvo hvaležnosti do Previdnosti božje, ki je poslala našemu malemu narodu velikega moža v odločilni dobi nj egove zgodovine. Vselej, ko sem se podnevi vozil z vlakom proti Mariboru, naši lepi severni prestolici, Slom- (tujec segal po vsem. Poklonil bi I se tvojemu spominu pred tvo-! jim grobom, s tvojimi zemelj-j s:dmi ostanki in pošepetal tvo-, je verze: j- Ne bo rezan kamen groba oznan’val, j pod napisom zlatim tudi ne bom spal. i Naj na mojem grobu raste rožmarin, ! šopek rožic, ljubih meni, za spomin. Bratje in sestre Slovenci, pri- škovemu mestu, sem od Celja' naprej gledal skozi okno, da u-' PorocaJmo se njegovi priprošnji jamem bežni pogled na prostor-; CiarU'lrn° za stroške preiskave, ki no kmečko hišo na brdu Slomu G UJe nieŠove spise in živ-v ponikovski župniji, kjer je a ne *30 k3) Slomškovemu Tončku tekla zi i 0Cltatl; Stonmo vse, da čimprej napoči dan, ko bomo smeli nje- rakteriza^-ia dediča' kmetije brez dvoma pravilna. Kombi-1 Slovenskem društvenem domu! življenja. niči po prestani operaciji. Moje čestitke vsem “možem” in “ženam” leta 1973! Joseph Trebeč h življenja Sioveneev v ^flwaukeejy MILWAUKEE, Wis. _ življenje pri nas teče svojo pot in čas se ne ustavi. V tem teku časa postajamo vedno starejši. Mladina, ki dorašča s tokom časa, stopa na svojo lastno pot vedno. .. . - * - -j---- “"““"vwxv.x** g.ivxjciijd. Tako je bilo nacija kmet-delavec v eni osebi bo uspešno zavirala preti-: na Recher Avenue. Ta čast jel je zdaj in bo v naprej, rano prob arizacijo širokih plasti naroda, kajti kdor lastil- letos doletela Stanleyja Pockar-' Slovenci — znani kot delavni je in obdeluje zemljo — čeprav jo je malo — ne more po- ja. Preje so jo bili deležni: letaj ljudje - vedno kaj doprinesejo nia- Leta,1937 je Frank Ermenc 1964 Frank Žagar, leta 1965 za svojo skupnost. Tako na pri- sezidal svoj nov in lep pogrebni Pozdravil ga je predsednik društva Triglav Jože Ornik in mu k temu lepemu jubileju iskreno čestital. G. Frank Ermenc, ki je stalni gost triglavskih prireditev in jDiknikov, se je rodil v vasi Radmirje, v lepi spodnji Savinjski dolini, 20. fefor. 1893. V šclo je hodil v Mozirje in se nato izučil za trgovskega pomočnika, še zelo mlad fant se je leta 1913 podal v daljni svet in prišel v Milwaukee. Tukaj je obi-skcval večerno šolo ter se izučil pogre.fcništva. Leta 1917 se je poročil z mlado in zalo gdč. Ma-ry> roj- Verbič, s katero sta obhajala prav te dni tudi 56-letni-cc skupnega zakonskega življe- belka. Bog ve, če stoji pred ponikovsko cerkvijo še tisti košati oreh, pod katerim je kaplan Prašnikar učil in izpraševal Tončka in druge otroke, kako so napredovali z branju, pisanju in drugih znanostih. Če tisti oreh še stoji, ali vsaj drugi, ki je pognal iz njegovih korenin, bi ga morali ograditi in obesiti nanj spominske plošče Tončku in kaplanu Prašnikarju. Bil bi živ in pomenljiv spomenik. Ali ne stoji tam nekje v severni Indiji starodavne drevo, ki je baje zraslo iz korenin onega prvega, pod katerim je pred 7CC leti kraljevič Siddartha premišljeval ničevost in praznoto vsega posvetnega in iskal razsvetlenja za uganke življenja. Pod tistim drevesom je postal Budda-Bodisatva — Razsvetljeni, še danes sto tisoči njegovih učencev romajo tja iskat razsvetlj enj a. Slomšek naš narodni prosveti-telj, tudi moja osebna zahvala gre tebi za tisto skrinjo v domači hiši v podstrešni sobi. V njej so bile lepo zložene Mohorjeve knjige od 10 do 12 let nazaj. Komaj sem se bil naučil brati, sem govim slikam in kipom dodati svetniški sij okoli glave, z rož-marinem in cvetjem krasiti ne samo njegov grob, ampak tudi njegove oltarje. Dr. L. Tomc fesi namesSs prask®? Predin g- strokovnjakov FAO boj preti rastlinski#1 škodljivcem. Preti škodljivcem, ki ogrožajo posevke, bi bilo treba uporablja' ti viruse namesto kemičnih sredstev, so sklenili strokovnjaki) zbrani na rimskem sedežu FAO-’ Škodljivi mrčes bi okužili z vi-, ruši ali z zajedalci, ki bi ga uničevali. V minulih 25 letih so uspešno preizkusili 7 zajedalcev, o 25 virusih pa pravijo, da so dober “potencialni material”. Spričo posledic rabe raznU kemičnih snovi, zlasti praška DDT, izjavljajo strokovnjaki, da gi bilo treba čimprej uvesti no- stati pristen proletarec. ve metode. Kot orožje proti h1' segal po njih in jih prebiral vse sektom bi lahko uporabljali tudi mnoge tudi po dvakrat in tri- bakterije in glivice ter biokc-Lrat — vse: večernice, koledar- mične snovi, na primer horm0' je, strokovne, potopisne, poezije, ne, ki insekte privlačijo ali Pa Lampetove Zgodbe sv. pisma odbijajo. JOŽE GRDINA: Toda v Ameriki? Sami sodite: 2akaj v Ameriki in zakaj ne v Rusiji? Ko sem gledal lepi Marijin kip> je moj duh splaval tja v Ratimo, od' koder so ga prepevali v Ameriko. Fatimo sem °kiskal oktobra 1960. Ko sem delal načrt za moje potovanje, Sem med države in mesta, ka-lere sem izrecno hotel videti, vključil tudi Fatimo. Potovanje, katerega sem pričel v petek, Id- julija 1960, je šlo preko Dan-ske in. Finske v Rusijo in prva Ostaja tega potovanja je bil Petrograd, prestolica ruskih Carjev, zdaj Leningrad in potem naprej po začrtani poti skozi Lurd -— v Fatimo. Kilo je prve dni oktobra, ko Seui končal s svojim razgledom P° Španiji, kjer sem med dru-§im ogledal Madrid, glavno me-sl0 Španije, potem pa sloveči ^Ikazar, ogromni spomenik resv. Srca Jezusovega pri Ma-dUdu in še druge kraje. ^ četrtek večer, 4. oktobra ^na se v družbi slovenskih rojaki katere sem srečal v Ma-ridu z bivšim preserskim žup-nikom Mihaelom • Perčičem, ki le bil moj voditelj po Španiji, odpeljal na kolodvor, da se od tam Podam na Portugalsko obi- kakor postelja mi je bila zelo všeč, da sem brž trdno zaspal. Rano zjutraj me je prebudilo petje petelinov, ko so peli kakor za stavo, kar mi je bilo zelo všeč. Takega kikirikanja še nisem slišal, odkar sem šel z mojega doma, iz Prevalj a. Zato sem z veseljem poslušal ta pristni petelinji koncert. Zjutraj sem bil pravočasno zopet na nogah, šel v kapelo blizu moje sobe k maši; potem pa k zajtrku, kjer je bilo, kakor pri obedu in večerji, vsega dovolj. Po zajtrku seveda hajdi na sprehod po Lizboni! Prvo, kar je bilo treba urediti, je bilo, poskrbeti za povratek v Ameriko, drugo pa poizvedeti, kako pridem v Fatimo. Da to uredim, sem stopil v urad zrakoplovne družbe “Pan American” ter vprašal glede cen kakor tudi glede odhoda zrakoplovov v Ameriko. Ko so mi vse pojasnili, sem stopil še v urad zrakoplovne družbe “TW-A”, kajti ni, da bi človek kar precej prvo možnost zagrabil; vsekakor je treba biti tudi v teh ozirih • previden in gospodarski. Ko mi agent pove ceno, mi je bila kar takoj všeč; razlika med prvo in drugo je bila, da je bilo pri “TWA” za kakih 25 dola- V Jugoslaviji se bori Balkan proti Evropi Zagrebški list “Pitanja” je pa-j zmeda je vedno večja, gospo- del pri Komunistični partiji v nemilost. Izdajateljem (Hrvat-ska mladinska zveza) očitajo izzivalna stališča. Zmerni funkcionarji zahtevajo skesano. samokritiko odgovornih urednikov, radikalnejši pa, da se vse uredništvo odstavi ali celo list. prepove. “Pitanja” so pokazala s prstom na boleče rane Jugoslavije z objavo razgovora z najodličnejšim marksističnim narodnim ekonomom Brankom Horvatom. On pravi, da je kriv vseh socialnih in gospodarskih nadlog v državi okosteneli jugoslovanski politični aparat, ki se še drži razvojne stopnje iz 1. 1960. Intervju z beograjskim vseučili- bomo vedno padali iz krize škim profesorjem zavzema celih krizo. Ta kritični položaj bo tra-16 strani. Glavne misli iz tega jal še tri ali štiri leta ali tudi razgovora so: | več. Prišlo bo še do najrazlič- “Pitanja”: “Gospod profesor, nejših presenečenj. Kar se je kako vi gledate na politično- zgodilo na Hrvatskem, se je zgo-gospodarski položaj Jugoslavi- dilo samo slučajno tam in samo je?” Prof. Branko Horvat: “Zdi mi, da bi ga lahko označil z darski napredek se ustavlja. In vsi ti degenerativni pojavi, ponavljam, imajo samo eno korenino: nesoglasje med potrebami zelo zapletene, razvite družbe in nesposobnostjo političnega organizacijskega aparata, ki še vedno temelji na razmerah naše seljačke družbe iz petdesetih let, ko smo imeli še samo nekaj malih tovarn in mnogo nepismenih. Ta spopad evropskega gospodarstva z balkansko politiko je temeljna težava Jugoslavije.” “Vaše napovedi za bodočnost?” “Dokler ne bomo znali spraviti v soglasje naše politične nadstavbe z družbeno' podstavbo, v cesov samouprave. Jugoslovan- je, za velike je dobro poskrb-sko gospodarstvo je - to doka-! L eno. Tudi najmanjše provinci-zujejo statistike — najbolj ne-!alno mestece že ima svoje ‘De- stalno v vsej Evropi. Kaj to pomeni? Da je najbolj desorgani-zirano. Procesi se nadaljujejo, socialne razlike pa naraščajo. V nasprotju z organiziranim samoupravljanim tržnim gospodarstvom nimamo nikake možnosti naraščanje razlik zavreti. To skušamo deseči z gospodarsko-političnimi ukrepi, ki so pa neučinkoviti, ker se naše gospodarstvo nahaja v obupni zmedi. Mi nimamo nobenega premišljenega načrta, vse je samo gašenje tleče žerjavice. Na ta način.lahko zamašimo kako luknjo, ne moremo pa doseči ozdravljenja. Bojim se, da bo vprašanje socialnih razlik izbruhnilo na dan z vso silo. Vse dosedanje je bilo samo svarilo pred nevihto.” “Ali manjka šolanih ljudi?” “Mi imamo organizatorje evropskega, da, celo svetovnega merila. Toda oni stoje pred temeljnim vprašanjem: kako naj dinje’ (to je del Beograda, kjer stanujejo visoki funkcionarji). Torej bi morali vso našo finančno politiko usmeriti v to, da bi banke vlagale zbrani denar v gradnjo stanovanj. Tu se delajo velike napake. Jaz sem moral čakati v Beogradu tri leta na dovoljenje za gradnjo enodružinske hišice. Namesto, da bi porabili denar za gradnjo stanovanj, gre za nesmiseln luksus, za Mercedese, za motorne čolne in za! potovanja. V Zagrebu stane po-j državljena stavbna parcela več ju 51:40 so povprašam odklonili očitke, da “se predsednik ne briga dovolj za revne, in tiste, ki potrebujejo podpore”. V razmerju 52:40 so povpraša-ni odgovorili L. Harrisu pritrdilno na vprašanje: Če Nixon vzbuja zaupanje, kot bi ga naj vzbujal predsednik. Pred enim letom je bil na isto vprašanje odgovor negativen v razmerju 49:40. MALI OGLASI strim prelomom v letu I960. Po-1 gakoli vzroka.” litima nadstavba — to so stranka, država in uprava — je zaostala za družbeno podstavbo' (gospodarstvo, samouprava) produkciji in kulturi.” : slučajno na nacionalistični rav- financirajo proizvodnjo. Če se ni. Do eksplozije bi prišlo lah- bančni sistem ne deluje, kako o- ko kjerkoli drugod in iz katere- rešiti vprašanje uvoza in izvo- i za; če državni aparat ne deluje, po vašem kako preskrbeti surovine in kako dati delavcem stanovanja, če ne funkcionirajo prevoz in druge zveze? Organizatorji so osebno na mednarodni ravni, toda “Kaj bi bilo treba mnenju storiti?” “Izobraženci bi se morali za-v vedati zelo resnega položaja. ! Oni se ne smejo zadovoljiti z NAPRODAJ Pohištvo za spalnico in dnevno sobo ter enojna postelja in kot v Washingtonu ali Pittsburg-|predalnikj pohištVo za otroško (sobo, štedilnik in hladilnik, skoraj nov pralni stroj. hu enaka v zasebnih rokah.” 11x01? pridobi! v ošeh fawnosl! § košioom vojne NEW YORK, N. Y. — Konec vietnamske vojne je dvignil u-gled predsednika Nixona v ameriški javnosti na novo višino. Kar 77% vprašanih je pohvalilo njegovo delo “za mir na svetu”, 72% priznava njegovo za- 391-3531 WANT SMALL HOUSEHOLD ITEMS 381-6538 - days 321-0450 - evenings (50) GROVEWOOD AREA Immaculate 2-family, move-in condition. 5 rooms in each suite, slugo za končanje vojne v Viet- Lull basement, 2 car garage, “V letu 1960?” | vlogo pasivnega opazovalca, ker razmere, v katerih delajo, so “Do 1. 1960 je potiskal politič- sicer je jasno, kakšen konec nas balkanske. Največje težave niso ni aparat deželo naprej; zače- čaka. Kadar politični aparat ka- pri tovarniških delavcih, ne pri njal je vse odločilne novosti v atimo. I rjev ceneje) ^ar je spričo že do- ^lak je vozil izredno hitro ter 1 kaj izčrpane blagajne tudi meni SG ^edko kdaj ustavil. Zjutraj1 prav hodilo. Agentu sem odgo-°k 6.30 se pripeljem do špansko- voril, da predloženo ceno sprej-P°rtugalske meje, kjer je vsto-' mem ter mu kot aro dam 50 do-LRa na vlak portugalska obme j-straža. Tu ni bilo nobenega Ogleda prtljage; le potni list Pregledali in žigosali; to je Uo vse. Tudi glede ruske vize je agent zagledal bankovec, larski bankovec, ostalo pa mu plačam, ko bo vozni listek gotov. Naročim mu, da napravi vozni listek do Clevelanda. Ko 5 drugih viz komunističnih dr-^av ni bilo nobenih ovir. To serjetno zato, ker so videli, da ° mi dovolili Španci po mili P hoditi okoli, tedaj zakaj jg^ ^ me ovirali Portugalci? Če p bilo Špancem tako prav, je °rtugaicem tudi. Tako sem se postal silno prijazen ter napravil tudi ves načrt za pot v Fatimo in nazaj. Tako sem z enim mahom ubil kar dve muhi. Navodila, ki mi ga je dal agent, sem se potem, držal ter se drugi dan ob 8.30 zjutraj od- ------- — peljal z vlakom v Fatimo. Do em mirno vozil preko sliko- končne postaje, sem dospel ob -e pokrajine oljk in drugih 11.35. Na postaji sem takoj pre-mh sadežev ter se ob desetih 1 sedel na avtobus, ki bopoldn Slav: pogledu samouprave, gospodarstva. in načrtovanja. Določal je posebno1 nalogo Jugoslavije v tedanjem svetu, kratko: nadalje- val je vlogo predstraže v revolu- kega procesa ne more obvladati, nepismenih Bošnjakih se vedno zopet vrača k najpri- nekvalificiranih napol mitivnejšim metodam kontrole: k sili. In prav to dela tudi v gospodarstvu. Poslužuje se zamrzuj evanj a cen, ovira uvoz. Naš ciji. Po 1. 1960 je začel zaostaja- nestalni položaj sili vedno bolj k prisilnim političnim in upravnim ukrepom. Ko govorimo o je pet mi- prijeljal v Lizbono, nut potem odpeljal proti cilju. se 110 rnest° Portugalske. Tu Kazalec na uri se je pomikal brv Kam sedaj? Naj-'proti tretji uri, ko sem od daleč kat ° na nasl°v onega rojaka, zagledal znamenito fatimsko i-erega naslov so mi dali v Ma-' svetišče, baziliko Rožnovenske 1 u- Sedem na avtotaksi, dam Matere božje. Med šofer navzočimi nas*ov in kmalu potem romarji je bilo tudi par žensk, Vit 86 Ze V0ZK po ulicah sliko- ki so ob pogledu na baziliko pri-s< Lizbone; nekaj časa ob pri-' čele moliti rožni venec. Teda] Ure*1SGU’ nato v breg. Kake pol sem se odkril tudi jaz ter po-je P0^em sem bil na cilju; bilo zdravil Marijo. Ko je bila ura ne^ cerkvh kjer mi neki 3.10, se avtobus ustavi: Fatima! ja. 'jVrLk pove, da dotičnega ro- pred menoj je bila fatimska ba-Ro Kčern, ni več tukaj, zilika: Pozdravljena, Gospa Fa- ti. Namesto, da' bi vodil deželo še naprej, je zaostal za važnimi zahtevami. Ravno v času stagnacije nadstavbe je pa dosegla podstavba velikanski razvoj. V tistih letih smo zabeležili naj-večji gospodarski napredek na vsem svetu. To je bil skok, za ali pri kmetih. Kakor smo nekoč naredili prodor na gospodarskem bojišču, tako je danes potreben prodor na politični fronti. Za nas narodne ekonome bi ne bila nikaka čarovnija jugoslovansko gospodarstvo na podlagi samouprav- namu in 62% za končanje vojne pod častnimi pogoji”. Na splošno odobrava njegovo vodstvo ZDA 60%, med tem ko je 39% z njim nezadovoljno. Da tako vodil deželo v zadovoljstvo prebivalstva, sodi 61% povprašanih, 33% pa jih v to dvomi. To je približno isto razmerje, v katerem je predsednik Nixon v novembru zmagal pri volitvah. naraščajočih socialnih razlikah, Ijanja. boljše organizirati. Toda mislimo na dejstvo, da v Jugo- za uresničenje naših idej je nesla viji banke in trgovska pod- obhodno potreben ‘dialog’ s poli-jetja ter njihovi uslužbenci na- tičnim aparatom. glo in stalno bogate, reveži se pa potapljajo vedno globlje v Improved flame refardanf fabrics- No, če ga ni si mislim — tudi timska! Stopim iz avtobusa, porn primeren pro- tem pa takoj v bližnjo še skoraj novo gostilno, kjer naročim so-]azon .‘'e kil duhovnik jako pri- bo za prenočišče, nakar zapro-šk;n in je govoril tudi angle- sim gostilničarja, da mi prinese v!>VVa prl&la Z v Lizboni. Ker sem anje’ odkod j Prišel sem, 1 P°tuiem le v-? obiskati J vi^ei razgovor. Na sem in zakaj mu pojasnim, po Evropi, od tu pa v Ameriko; prej pa kaj jesti, kajti bil sem že lačen, potem naročim še vina. Ko vse to kar se da hitro pospravim, grem takoj v Irijsko globel, kjer so fatimski pastirčki Lucija, Ja- katerega so z a p a dno-evropske; revščino. Tudi to so posledice dežele potrebovale desetletja.! političnega aparata, ki ni sposo-Posebno v letih od 1960 do 1965 ben kontrolirati družbenih prose je utrdila naša družbena samouprava v taki meri, da naši ljudje niso bili več voljni sprejemati vmešavanja političnega aparata. Prišlo je do sporov in do naraščajočega n e s o g 1 asja med nad- in podstavbo: tu na- predek, avtonomija in samouprava, tam takoimenovani centralizem, ki je pa bil v resnici samo nekoliko počlovečen stalinizem.” “In danes?” • ‘Naš sedanji položaj bo verjetno prišel nekoč v učbenike o sociologiji in politični vedi. Je to klasičen primer organizacijskega aparata, ki ni sposoben in tudi nima moči, da bi rešil vprašanja, ki jih stavi družba. Naša' družba postaja vedno bolj des-: organizirana, socialne razlike se večajo, ideje in vrednote revolu-! cije pa propadajo. Lastnina pre-1, haja množično v zasebne roke,1 “Gotovo mislite na praktične primere?” “Da! Trpimo na velikem pomanjkanju stanovanj. Točneje povedano: trpe samo mali Ijud- še Fatimo. Ker ] cinta in Franček pred 43 leti svetu-%’ da Sem aede Pri^el> mD gledali Marijo in se z njo raz- nacicnalizem narašča, ideološka' Chemists at CSDA’s Agricultural Research Service’s Southern regional laboratory, New Orleans, Louisiana, have developed an improved and inex* pensive chemical treatment that makes cotton sleepwear fabrics virtually flame resistant, wrinkle resistant, and durable. Previous flame retardants have either been prohibitively expensive or have tended to give the fabric a yellowish cast. The USDA-developed treatment should help manufacturers of children’s sleeping garments better meet the new Federal standards for fire retardancy that is laid down by the flammable fabrics Act whica. takes effect July 29,1973. USDA PHOTO newly painted exterior. Asking $31,900 — will listen to reasonable offers. YAKELL REALTY 32610 Vine St. 944-5440 (50) Blizu E. 185 St. sedem letni zidan ranch naprodaj, tri spalnice, klet, dve garaži, blizu trgovin in transportacije. V spodnjih tridesetih. Blizu E. 200 St. Colonial, z aluminij am obita, tri Predsednik Nixon uživa kijub|vepke spalnice, jedilnica, klet, dvojna garaža, v prvovrstnem ostri kritiki v Kongresu in delu časopisja v javnosti podporo v začetku svoje druge poslovne dobe v enakem razmerju, kot jo je užival v prvi dobi. V razmer- Help Wanted Male or Female CUSTODIAL WORKERS Immediate openings for night shift custodial workers, 10:15 p.m. to 6:45 a.m. Will do heavy building cleaning including floors, walls, and furniture. 1 yr. experience in cleaning, work references required. $2.83 per hour PLUS ® University paid hospitalization and life insurance. ® Nine paid holidays. * 2 wks. paid vacation after 1 yr. ® Free uniforms after 4 months. ® Tuition assistance. For further information please phone 687-3636 THE CLEVELAND STATE UNIVERSITY stanju. Holmes Ave. bungalow z tremi spalnicami, na novo električno napeljavo, copper plumbing, $15,800. Euclid na novo delan na pol zidan duplex, tri spalnice, jedilnica, velika kuhinja, dvojna garaža. Euclid Imamo različne nove domove, splits, ranches in Colonials. Za informacije kličite! Upson Realty EE 1-1070 499 E. 260 St. (49) Help Wanted — Female Hiša naprodaj Lastnik prodaja dvodružinsko hišo, 5-5, garaže, E. 150 blizu Lake Shore Blvd. Kličite 481-9420 -(47) V najem Pet-sobni apartment zgoraj v Collinwoodu blizu cerkve St. Jerome. Kličite 531-6680. Po 6. uri pa 481-5437. (47) j--?'2’ Qa Srern v gostišče, kjer v patlra^° Omarji, ki odhajajo Ldik/Uin° k1 od tam nazaj; tam Do. j prenočišče in bra- nja. i--! Potem grem kar šarn 'If daieč do tja?” vpra-daleč *cG’- Krav^ duhovnik, “ni Pelje §rem kar z vami.” kjer rne v označeno gostišče, So Lil takoj sprejet. Tu Sobo ■ „ aboi odkazali prav lično 0old in ker ne, je bila ura že blizu ba 0'b ’ 1116 Povabijo v obednico stj6) /j ’ Ljšr so bili zbrani go-hied .iS° ^°dasno tam stanovali; Lov ; J11*1* jfi Lilo več duhovni-pQ1sa en škof. d°bra-r?ba pri mizi je Lila zelo ’vGovolj okusne jedi in pi-lna nisem nikjer toliko je bil lače Spil'kot da všeč ki tukaj; tako mi govarjali. Mimo 25 metrov visokega križa pri vhodu na obsežni trg, ki sliči s svojo kolonado Trgu sv. Petra v Rimu, pridem na sredo tega velikega prostora.'Tu stoji I na visokem podstavku pozlačen kip Presvetega Srca Jezusovega, ki z razprostrtimi rokami sprejema romarje. Od tu nadaljujem pot proti veličastni baziliki, potem pa po 31 stopnicah v svetišče. Pozdravljena, Kraljica sv. rožnega venca! Tu je poleg glavnega oltarja še 14 stranskih oltarjev, ki je vsak posvečen eni od petnajstih skrivnosti sv. rožnega venca. > Pokleknil sem ter se zahvalil Fatimski Gospe, da mi je dana milost biti tukaj. Tedaj, ko se °Zaren Sem nezenirano praznil je Marija prikazala trem pastirč-se^ šel za kozarcem. 2veče “a kozarcem. Po obedu na sprehod do mestu P° večerji pa spat. Soba kom, sem bil jaz kot vojni ujetnik na kozaškem Donu v Rusiji. (Dalje prihodnjič) Radi bi dobili žensko za lahka hišna dela pri dveh starejših ljudeh, lahko živi pri nas v Highland Heights. Kličite 449-4594 (49) HELP WANTED BILLING CLERK Aptitude for figures, typing, general office experience. 391-2004 bet. 10 and 3 for interview (48) Naprodaj zidan bungalow v fari sv. Kristine, mirna cesta, rekreacijska soba, garaža, lastnik. 732-8878 -(51) Naprodaj Dvodružinska hiša za Hunt-mere Ave., in enodružinska na Mohican Ave. Kličite KE 1-9286 ali IV 1-1626. (50) Iščemo pomoč . Iščemo ženske, ki govorijo Hrvaško. Kličite 361-8042 ANZLOVAR’S DEPT. STORE t 6214 St. Clair Ave. Odda se 2 opremljeni sobi na E. 67 St. privatni vhod, kopalnica, Kličite RE 1-5513 S i (x) HELP WANTED Cleaning lady — not over 50 yrs. old. 5 days per week — 8 hours per day. OHIO FURNITURE CO. 6321 St. Clair Ave. (48) Male Help Wanted Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 (51) ... AKROBATIKA — Sestri Ilona Perhacoua, 33 let, in Vera, 25 let, kažeta pri nastopu Rimu v Italiji svoje zmožnosti. Čehinji nastopata .s skupino mednarodnih akrobatov. Y~ šel ravnovesje ... '// ■ — - - IVAN PREGELJ: OTROCI SONCA POVEST glasu in jo prosila, naj ga prav ume. J', učitelj s svojo načita- I nostjo. “Sploh v pijanem stanu,” je lice svojih prijateljev, ki jih je Verjemite mu,” je tedaj vz- bil posetil zadnje dni. Pa je ču-kliknila Slavica. “Ravnovesje! tila, da hoče povedati nekaj dru-Našel. On pač, pa ga bomo mi'gega, da se ji hoče samega sebe, pogrešili. Kaj, gospod učitelj? svoj,okus in svoj obraz stolma- 0pra™iti.se in predstaviti,, «Jože) Lojze pa Matija,” ]e jče^sam noče” 1 ^ AViellja’|m R ie del° dobro. Ni umelajdejal, “saj bi ne vihale spričo “Benebelt herauf und bene-! njeg°Ve trpk° d°maČe in nazor- S nRh nosu ^ mestne gospe, še / i belt hinunter,” (nemško), na-1 ! trkani gor in natrkani dol) je' ne besede brez vse mestne in (svojim tovarišem so v spotiko,, kor je povedal, da misli. Potem gosposke olikanosti, šla je za, Meni pa so všeč. Saj je postava, pa je vprašala s tihim dvomom toploto, ki je vela iz njegovega da bodimo ljudje po božji podobi I v glasu: : ■V..CWV ■ " ■' ; II “Čujmo, čujmo! Ponoči? Ka- “Strela, Tine! V tem soncu kopa to?” je vprašala notarka, kašljaš? Mar si jetičen?” Za trenutje je legla na vse za- Trpko se je zgenil bogoslovec! pSajal° dekletu' “Močna beseda! .......:-aPa> drega. Pa se je geometer sam stresel se s svojimi usehlimi ra-i čila^ Ne1 bodi0'stisn^n ° D^ da" imvi zasmejal: : meni in še molče trudno nas-j ■ , , » ,. „‘'en' 02 “Ta porednica mi menda kro- mehnil. Geometer je videl, da i ^ t , 6.?° USa 1- . ke očita.” Iga gleda celo notarka nekam j , IH113 16 t I’,f i,r]cve",“ "Ali po krivem?” je vprašala začudeno pomilovalno, Helena!, ! d”1 te ’.'° r;i j,‘e ’ notarka pobožnjaško pikro. | pa se je kar spačila. " Je CUl' kak° le Koslr “ “Po vsej pravici krščanske; “Eh, beseda ni konj,” je ugo-prizanesljivosti,” je odgovoril j varjal geometer bolno uporno geometer široko, uporno. Pa je ! sam pri sebi, dasi se je sam ču-hkrati zaslutil na sebi trudni in | dil, kako je mogel spregovoriti zbegani Helenin pogled, senco | navidezno tako neobzirno. V klical Rebrnika pa naročil izdatnega prigrizka in nove pijače. “Si čula? Si videla? Ali ni hudo ljubka?” je ob njeni besedi v mislih nagovoril Poznik He- živčne razdraženosti, ki je šinila 1 težki zadregi je stegnil roko in 1isk£d med-rrtimrt I i. i-rdi ^ tem dRak nekakega njegovega mimo lepih ustnic. Umel je, po-| si nalil kozarec, da je prekipel, stal nestrpen in zmeden. Sami ga vzdignil in vzkliknil: pri sebi je iskal in ugibal: i “Kakor sem zdrav in širo- “Kaj vendar misli? Če s ko- 1 koust! če pa prav vsem sonca ličkom vrnem notarjevi na roči-tin zdravja napijam, pa ne trčite co, tako vozniški pa le nisem, da j z menoj, ki po svoje slišite in bi bil surov. Pa se boji misli: prej je vriskal, zdaj ko bo vina vase dobil, bo kar klel in kvan-tal. Bom, na tihem, in pri krvavi gorenjski duši, bom dejal. vidite.” Vrgel je vino vase. Pred očmi je zopet imel Helenino lice. Ni se več pačilo, bilo je mirno, resno, komaj nekako začudeno. da beseda še ni konj. Nobene! Zlahka je našel besedo za bogo-fige še ni pustila na ce?ti. Moja! slcvca: “Če je zabolelo. Tine! Ali ne znaš vrniti?” “Kadar boš zares udaril, France,” je odgovoril prečudno živo in prisrčno bogoslovec, mu dvignil nerodno kozarec v pozdrav in pil. Rahla rdečica mu je oblila bledo lice, oči so se mu vlažile. “Velja, Tine!” mu je zašepetal geometer. Za nekaj trenutkov je nato kar odmrl družbi in Košir mu je nalil vina in napil. Prisiljeno živahno je odzdravil. “Da smo zdravi, ljudje božji!” “Živel, gospod France,” je otroško žuborela Slavica. “Apropos, Albinček! Ne bodi požrešen! Do dna, gospod učitelj! Kdor ljubi, pije eks.” V veselem šumu se je hrupno zaletelo nerodnemu in plahemu Sivcu. Vino mu je udarilo in! iskal samo duševnega porazgo-praščilo skozi usta in nos. Ves vora s Heleno. “Tak sem, pa se zaripel se je opotekel od mize huduj,” je občutil in hotel, da skrivat in krotit svojo nerado-voljno nedostojnost. Živahna Slavica mu ni prizanašala. “Saj,” se je pačila užaljeno z narejenim izrazom gnusa, “še bi spoznala in verjela, “kadar me prevzameš. Vso razsodnost in možatost izgubim, kakor Slavica žuborim in haljam po svoje, kakršen sem zrastel, hribov- piti ne zna v dostojni družbi, ski, godčevski in furmanski. Pa Albinček, suni ga, suni v hrbet, I ti ne prijam. Ne prijam ni sam da se ne zadavi, pa ruto mu po-; sebi. A je tako. Hočeš, da se sodi. Nu, ni treba, hvala Bogu. Ruto ima.” “Ampak, Slavica!” je vzkliknila tedaj Helena močno živčno, tako da jo je sestra pogledala otročje zavzeto in je za nekaj trenutkov vsa družba umolknila in se umirila. Sredi tega molka je posilil bogoslovca Jamca suh in nadležen kašelj. “Vsa otroška in ljubka je kakor pastiričica v lehi,” je občutil France veselo Slavico in nato togo Helenino besedo. “Pa tudi sestre ne prenese. Zlodja vendar, trapist prav zares, danes in jutri, amen.” Iz trpkega občutja se mu je zdajci, ko je Jarnec zakašljai, vsaj pred drugimi opravičim? Pred notarko, ki naju oprezuje oba, kakor da je tvoja guvernanta in moja teta? Hočem. Opravičim se pri priči. Po svoje, umej, če moreš, zakaj beseda ni ne konj ne figa na cesti. S šalo torej in z zanosom, ki ga bo vsaj verni učitelj Sivec z ugodjem užil.” In je spregovoril, stal in imel vso družbo bolj v veri, da jo mora imeti s svojo osebnostjo, kot z besedo, ki naj bi pridobila. “Saj se menda poznamo,” je dejal. “Zamerite ali pa ne. Kadar se vrne človek domov, gre pa si najprej čevlje očisti prahu in blata. Jaz pa sem danes pa- priznanja, mežiknil in skomizg-j nil malomarno z rameni. Geo-, meter ga je zrelo prezrl. Medel j nasmeh na Heleninih ustih mu I je bil za majhno nagrado. Toplo ; mu je leglo okrog srca. Ves je ; bil dober in priznanesljiv. Spoznal je in videl: “Helena! Kako tuje si lepa in dobra!” Ne da bi se menila za družbo sta spregovorila neprisiljeno prijazno, kakor da sta sama. Cn je slikal s svojo besedo svojsko SESTRI — Hčerki pokojne Judy Garland sta se sestali na nekem družabnem večeru v New Yorku. Na levi je Loma Luft, na desni Liza Minelli. NOVICE- i vsega sveta NOVICE- ki jih potrebujete vnela nekakšna bolna objest pa del kar s ceste med omikano je vzkliknil trje, kakor je mislil1 družbo, iz rovi v salonske ljudi, in hotel: Dovolite, potrpite! Bom že na- NOVICE- ki jih dobite le sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo in svojem obrazu in ne lutke poj “Ali mislite, da imate samo vzorcu spačene mode. Res ne moški tak svoj obraz?” vem, zakaj naši pesniki in mis- j “Zdi se mi, da ga vsaj neka-leci nikoli tega ne povedo.” j teri med nami hočejo zavestno “Ne vidijo,” je odvrnila toplo, I imeti,” je odvrnil, kakor da se strinja z vsem, ka-j (Dalje prihodnjič) Cotfon Cleaned Waterways? XJSDA Agricultural Research Service chemist Earl J. Roberts adds treated! cotton fibers to a water solution containing mercury. The treated cotton fibers will attract mercury and remove it from the water. This discovery was a happy plus in Dr. Roberts’ research aimed at developing new durable press finishes for cotton. The combination of chemicals being used in this research revealed a high affinity for mercury salts. Cotton fabrics chemically modified with these chemicals were used in these tests to remove mercury salts from the water. The treated cottons can be regenerated and cleared of mercury salts or other metal salts by washing in sodium citrate solutions. Tor example, a continuous belt of fabric could be passed into and through a mercury polluted stream to absorb the mercury, squeezed through rollers to remove excess water and immersed in a regenerating bath to remove the mercury. After the hath, the cotton could be returned to the stream to continue scavenging for mercury. These tests are being conducted at the ARS Southern Regional Research Laboratory located at New Orleans, Louisiana. Similar tests are in progress throughout the country in a concerted effort to find ways to reduce the concentrations of mercury being dumped into many of the Nation’s lakes and streams. USD A PHOTO Oglašujte v naših malih oglasih ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, ČE POTREBUJETE delovno moč, ČE IŠČETE zaposlitev, ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0628. IfS i Draga nevesta I Poročni dan naj bi bil najsvetejši, nab/eselejši in najlepši dan Tvojega življenja- Poročna vabila, s katerimi bas povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so na i večje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi« ----- ———■■ PO KRATKEM PREMISLEKU — Dve leti stara Meegan Tracy v Restonu, Va., je obrnila najprej hrbet svojemu prijatelju Samyju, ko pa se ta ni dal odgnati, se je premislila in začela svoj sladoled deliti z njim. Kot kaže slika na desni, sta s to odločitvijo zadovoljna oba! Pridi k nam in izberi poročna H naznanila iz pravkar dospelih najnovejših ‘ at&Iogov. najmodernejših vzorcev, obiikf Is k papirja in črk. Naš e cene so zmerne. Na svidenje! postrežba uslužna- I % I i i i i g * p Z' C: Z P lč' r; k s I f- % | I c I I I I i AMERIŠKA DOMOVINA | 6117 St. Clair Ave. J? Cleveland, Ohio 44103 |