V novembru je obiskala našo tovarno delegacija, v kateri so bili generalni švicarski konzul Max Leu ter predstavnika švicarske firme barv in kemikalij „Sandoz“ Otto' Tschudi ter Markuš Leichner. Od te tovarne kupuje Novoteks barvila za polyester ter za tkanine iz mešanice polyestra in volne. Delegacija si je ogledala proizvodnjo, ki jo je zelo navdušila. Na sliki z leve: namestnik direktorja „San-doza“ Tschudi, generalni švicarski konzul Leu in zastopnik švicarske tovarne Leichner.
Kako smo poslovali v letošnjih 9 mesecih
V Novoteksu -pet TOZD
Ob zaključku letošnjega devetmesečnega poslovanja bi vam radi prikazali nekaj pomembnejših podatkov o poslovanju tekstilne tovarne Novoteks.
V	predilnici Metlika je v devetih mesecih letošnjega leta 213 zaposlenih naredilo 534 ton enojne preje na bazi Nm 40, kar je za 1 odst. manj kot v istem obdobju lani. Predilnica v Novem mestu pa je z 212 zaposlenimi spredla 541 ton enojne preje na bazi Nm 40, kar je ravno toliko kot lani v istem obdobju.
V	pripravi tkalnice je 168 delavcev pripravilo 1.010 ton preje ali 8 odst. več kot lani.
V	tkalnici je 208 delavcev stkalo v devetih mesecih letošnjega leta 5.094.911 votkov, kar je za 5 odst. več kot v devetih mesecih leta 1972. V oplemenitilnico pa je tkalnica oddala 2,374.219 surovih metrov tkanin ali za 4 odst. več kot lani.
V	obratu pletilnice je 12 zaposlenih v letošnjih devetih mesecih spletlo 256.128 m pletenin oziroma za 9 odst. več kot v istem obdobju lanskega leta.
V	opiat-“•štilnici je 232 delavcev izboljšalo 147.833 m tkanin in pletenin odnosno 2 odst. več kot v istem obdobju leta 1972.
V	novomeški konfekciji je 333 zaposlenih isdelalo v devetih mesecih 334.891 parov hlač ali 13 odst. več kot v istem obdobju preteklega
leta. V konfekciji Trebinje, kjer izdelujejo hlače šele od julija, pa so naredili do septembra 27.112 parov hlač, kar je za začetek zelo dobro.
V obratu Strešnik v Dobruški vasi je poprečno 60 zaposlenih v devetih mesecih letos naredilo 2,592.652 kosov strešne opeke. Če upoštevamo, da potrebujemo za pokritje ene strehe okoli 1500 strešnikov, smo jih v Dobruški vasi proizvedli za približno 1728 hiš.
PRODUKTIVNOST
V metliški predilnici je ostala produktivnost v letošnjih devetih mesecih na isti ravni kot v enakem obdobju lani, v novomeški predilnici pa se je povečala za en odst. V pripravi tkalnice se je produktivnost povečala za 7 odst., v tkalnici za 4 odst., v oplemenitilnici za 7 odst., v pletilnici za 8 odst., v konfekciji Novo mesto pa je enaka kot lani.
PRODAJA
V letošnjih devetih mesecih smo prodali na domači trg za 100,609.836,59 din tkanin, za 46,210.310,63 din hlač in za 7,700.061,20 din strešnikov. Izvozili pa smo za 1,421.365,28 dolarjev tkanin (454.242,60 metrov ali za 10 odst. več kot lani) ter za 1,269.255,75 dolarjev hlač (223.749 parov oziroma za 50 odst. več kot 1972).
Skupaj smo izvozili za 2,690.621 dolarjev, kar je za 66 odst. več kot lani. Skupna vrednost celotnega dohodka v letošnjih devetih mesecev znaih 221,363.065,41 din in je za 22 odst. večja kot v istem obdobju leta 1972.
Po odbitku vseh stroškov nam je ostalo 16,770.427,17 din dobička. Če bomo tako poslovali ie do konca leta, bomo dosegb planirani dobiček - 20 milijonov dinarjev.
V torek, 13. oktobra, so bili v Novoteksu zbori delovnih ljudi, na katerih smo se odločali o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela. Na osnovi ustavnih amandmajev in zakonskih predpisov imajo delavci v delovnih enotah pravico in dolžnost, da se v okviru delovne organizacije organizirajo kot TOZD. Delavci se v okviru samoupravnega sporazuma samostojno odločajo o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, kar je v bistvu osnovna pravica po ustavnih oziroma tako imenovanih delavskih amandmajih.
Ekonomsko analizo pogojev za organiziranje TOZD je pripravila strokovna komisija. Pri svojem delu je imela nemalo težav, saj se je naše podjetje v zadnje času z zgraditvijo novih obratov močno razširilo. Prav tako se je razširil tudi krog dejavnosti. Vse to je močno ote-žkočalo najti ključ za pravično razdelitev premoženja po posameznih TOZD.
Z organiziranjem TOZD je prišlo tudi do znatnih sprememb pri organizaciji skupnih služb. Da bi bile TOZD organizacijsko in funkcionalno čimbolj izpopolnjene celote, se je del skupnih služb prenesel di-
rektno na temeljne organizacije združenega dela. Mimo tega je bila vodilo k taki organizaciji težnja, da se čim jasneje opre-deli delovno področje posameznih služb, s tem pa seveda tudi njihova odgovornost.
Po temeljitem obravnavanju pogojev za organiziranje TOZD je komisija predlagala, naj se v okviru organizacije združenega dela „Novoteks“ organizirajo naslednje TOZD: metraža, konfekcija, Strešnik, predilnica Metlika in trgovine. Komisija je bila mnenja, da delovne enote IVS, splošna uprava in menza v Novem mestu nimajo pogojev, da se organizirajo kot TOZD, temveč naj delujejo v sklopu podjetja kot skupne službe.
V prvi fazi formalnega konstituiranja TOZD so bili na osnovi zborov delovnih ljudi izdelani formalnopravni akti in priglašena predznamba navedenih temeljnih organizacij združenega dela.
Z novo organizacijo podjetja, ki temelji na ustavnih amandmajih, je dana delavcem večja možnost vplivanja na pomembne odločitve pri vodenju TOZD, preko njih pa tudi na podjetje kot celoto.
V novih prostorih krojilnice, Id jev neMhmfl sejni dvorani, krojimo hlače za Vinico in Trebinje. Z novimi stroji dela 8 delavcev, ki so prišli iz stare krojilnice. Prvi uspehi so že tu, vendar imajo krojilci nekaj pripomb: ves material, skrojene modele in tudi odpadke morajo na ramah znositi po hodniku in stopnicah na dvorišče.
/	N
Ob koncu tečaja
V________________________/
Pred dnevi se je končal v Novoteksu tečaj za izšivalke,ki je trajal mesec dni, vodil pa ga je Miloš Šepetave, inštruktor tovarniškega izobraževalnega centra.
Delo izšivalk je zelo natančno in utrudljivo, saj morajo popravljati napake v blagu ter všivati manjkajoče osnovne in votkovne niti na različnih vzorcih.
Pet žensk: Milka Bevc, Joži Kirn, Marija Šoster, Jelka Kralj in Nada Kovačič je dobilo ob koncu tečaja interno kvalifikacijo izšivalke. Vodja skupine je vse tečajnice pohvalil, saj so se zelo resno lotile tega napornega poklica.
Izšivalke med teoretičnim delom tečaja, ki ga je organiziral tovarniški izobraževalni center
Poslovanje konfekcije
V mesecu oktobru je prodaja v konfekciji dosegla lep uspeh. Na domačem trgu smo prodali za 8,265.734,28 dinarjev konfekcijskih izdelkov, v istem mesecu lani pa za 2,168.665,35 dinarjev; to pomeni, da se je prodaja v letošnjem letu povečala za 281 odst.
Oktobra smo izvozili za 2,760.012,40 dinarjev naših izdelkov. Če tudi ta podatek primerjamo z lanskoletno realizacijo, vidimo, da smo oktobra lani izvozili za 1,828.736,60 din konfekcijskih izdelkov, kar
/	N
Modni
kotiček
V.________)
Za tiste, ki se težko odločajo o modelih hlač oziroma imajo težave z merami, predstavljamo klasičen model hlač, ki je vedno dobrodošel in primeren za vsako postavo.
Model 164 je izdelan iz diole-na (volna v klasičnih in modnih barvah), spredaj z dvema dvopa-spulnima žepoma, zadaj pa je enopaspulni žep s poklopcem.
Izbirate lahko med velikostmi za normalne, srednje, visoke, vitke in nizke postave.
pomeni, da je letošnja oktobrska realizacija v izvozu večja za 51 odst. Pa posvetimo tokrat nekaj besed izvozu.
V skladu s formiranjem TOZD se je dosedanji skupni izvoz v aprilu 1973 delil na izvoz tkanin in izvoz konfekcijskih izdelkov. Sam izvoz konfekcije pa se naprej deli na lastni izvoz, direktni izvoz in pa na „lon posel". Pod „lastnim izvozom" razumemo izvoz brez posrednika. Pri „direktnem izvozu" del poslov prevzamejo posredniki, kot so: Commerce
Klasične hlače, model 164
in Koteks-Tobus iz Ljubljane, Centrotekstil iz Beograda itd. Seveda pa ti zahtevajo za svoje posredniško delo provizijo; zato težimo za tem, da se delež posrednega izvoza čim bolj zmanjša. Bistvo ,Jon posla" pa je v tem, da nam naši partnerji iz tujine pošljejo blago in pomožni material, iz njega pa pri nas izdelamo hlače. To pomeni, da materialu dodamo samo delo.
Kam izvažamo konfekcijske izdelke? Največ izdelkov gre v zahodno Nemčijo, nato v Dansko, Nizozemsko, Švedsko, Švico in Italijo. Sedaj smo začeli delati tudi za Ameriko.
Izvoz ima v skupni proizvodnji konfekcije pomemben delež. Do oktobra 1973 smo izdelali za 76,548.495,26 dinarjev konfekcijskih izdelkov, od tega odpade 33 odst. na izvoz. Če primerjamo izvoz v letošnjem letu z lanskoletnim, dobi-
mo tako sliko - (glej prilogo).
Vidimo, da je krivulja v letošnjem letu bolj umirjena in da se realizacija v izvozu giblje med 200 in 300 starimi milijoni mesečno Moramo reči, da so inozemski kupci dobri plačniki. Žal pa je pot do denarja oziroma deviz bolj dolga. Kupec namreč plača svoj dolg s čekom v osmih dneh po prejemu blaga. Vsak ček, ki pride v podjetje, „roma“ v DBH, od tam v Ljubljansko banko ali Jugobanko, ki mora potem v tujini preveriti, ali je ček veljaven, ali ima kritje itd. Šele nato se devizna vsota nakaže na naš devizni račun. Prav zaradi te dolge poti se večkrat jezimo in priganjamo naše bančne posrednike, naj nam izplačajo zasluženi denar.
Lahko pa smo ponosni, saj so Novoteksovi izdelki cenjeni tudi zunaj naše domovine.
T. KOVAČIČ
Primerjava letošnjega izvoza-z lanskoletnim

15-letnica predilnice v Metliki
Preteklo sredo je slavila novomeška tekstilna tovarna Novoteks pomemben delovni jubilej: pred 15 leti je namreč pričela delovati predilnica v Metliki. Iz skromnih začetkov (leta 1958 so spredli Je“ 432 ton preje), se je ta obrat razvil v velikana, ki bo proizvedel v letošnjem letu nad 715 ton preje
USPEŠEN ZAČETEK
Na začetku plodne poti je 226 ljudi delalo v dveh izmenah, dve leti pozneje pa so prešli na triizmensko delo. Že takrat, ko so s 4.032 vreteni napredli 504 tone volne, je bil ta Novoteksov obrat zelo znan po izjemnih rezultatih glede kvalitete in visoke produktivnosti, za tisti čas celo v svetovnem merilu.
Pred mesecem dni so obiskali Novoteks predstavniki tovarne TOTAL. V njej proizvajajo aparate za delavce, ki se priučujejo na neko novo operacijo ali pa se morajo iz ene preusmeriti na drugo. To je nekakšen pripomoček, ki pomaga delavcu, da doseže želeno hitrost in ritem dela.
Demonstracija, ki je bila v novomeški konfekciji, je pokazala, da je metoda z aparatom TOTAL učinkovita in koristna
Delavka, ki je še na priučeva-nju, je bila pod ,,kontrolo“ aparata prvi dan dve, drugi pa tri ure, in sicer na delovnem mestu „paspuliranje sedalnega šiva in vstavljanje velikostne številke**.
Na začetku je delavka opravila celotno operacijo v 1.20 minute. Po dveumem testiranju je bilo delo narejeno že v eni minuti, drugi dan pa je delo opravila že v 0.84 minute. Norma-
SKOKOVIT RAZVOJ
Leta 1963 so uvedli novo proizvodnjo — prejo so izdelovali iz mešanice sintetike in volne. V zelo kratkem času je bila osvojena tudi ta novost. Ko so istega leta dobili 896 novih vreten, da bi lahko predelali še večje količine preje, so napredli 504 tone.
V letu 1968 so uvedli pomembno novost, ki je zelo po-
tivni čas za to vrsto dela pa je 0.90 minute!
Začetni čas, s katerim pričnemo poučevanje, je osebni delavčev čas. Postopoma ga lahko skrajšujemo glede na hitrost, ki jo delavec dosega. Vsak, ki se privaja na novo delovno mesto, opravlja to toliko časa, dokler ne doseže želene hitrosti (WF norma) ali svojega maksimalnega tempa, ki ga je zmožen. Poudariti pa moramo, da ta naprava ni predvidena za določanje norm.
Uporaba TOTAL aparata in metode funkcionalnega treninga nam lahko prinesejo tele koristi: čas priučevanja delavk za delo na šivalnih strojih se lahko skrajša s 6 na 3 — 4 mesece; delavci se lahko prešolajo z ene na drugo operacijo v nekaj dnevih, poveča se delovni ritem in s tem tudi produktivnost na delovnem mestu.
cenila celotno proizvodnjo: skrajšali so postopek predprede-nja. Že naslednje leto pa so se lotili izboljšave predilnih strojev in zamenjali vsa raztezala. Tudi to je bila ena izmed večjih investicij, ki je dala izredne rezultate glede na kvaliteto in količino preje.
PRVIČ NAD 700 TON
Pred tremi leti je dobila metliška predilnica še nekatere prehodne faze: česalnike in novost v končni fazi, pripravo za čiščenje preje. Rezultat tega je bil, da so s 4.876 vreteni napredli 710 ton preje.
V letošnjem jubilejnem letu si je ta mlad kolektiv zadal nalogo, da proizvede 715 ton česane preje na bazi Nm 40. Nalogo bo opravilo 218 zaposlenih, kar je nekoliko manj, kot je bilo ljudi na samem začetku. Če pa pogledamo količinsko razmerje med takratno in letošnjo proizvedeno prejo, ugotovimo, da je preje kar za 383 ton več! To je vsekakor posledica mnogo večje produktivnosti, boljših delovnih pogojev in modernizacije. V 15-letnem obstoju predilnice I, tako jo namreč v Novoteksu imenujejo, pa so delavci spredli že okoli 8.000 ton preje.
NADALJNJI NAČRTI
Ta Novoteksov obrat se še ni zadovoljil z doseženimi rezultati. Letos je pripravil elaborat za novo predilnico, v kateri bi na
najsodobnejših strojih izdelovali surovo prejo. Tako bi mimo že obstoječega končnega izdelka, ki je med boljšimi celo na svetovnem trgu, spredli z dodatnimi 100 delavci že do 1975 kar 750 ton preje!
Že takrat, pred 15 leti, je bil ta marljivi kolektiv velika pridobitev za celotno metliško občino. Da danes pomeni še več, nam ni treba posebej poudarjati. Zato vsem delavcem iskrene čestitke, z željo, da bi dosegli še veliko delovnih zmag!
V Metliki so do sedaj napredli že okoli 8.000 ton preje
Testimi aparat TOTAL MARK VI
r‘t
Od prvotnih 432 ton se je proizvodnja v 15 letih povečala na 715 ton preje na leto
Uspešno testiranje
Odslej-hlače in krila tudi z Vinice
Poleg jubilejnega obratovanja metliške predilnice je praznoval delovni kolektiv tekstilne tovarne Novoteks še eno nadvse pomembno in koristno zmago: na Vinici, tem majhnem in oddaljenem kraju, ki meji na sosednjo Hrvaško, je zrasla nova konfekcija, v kateri bodo izdelovali poleg hlač še ženska krila.
Na slavnostni otvoritvi tega obrata je bilo preteklo sredo prisotnih veliko Viničanov in prebivalcev okoliških vasi ter predstavnikov javnega, kulturnega ter političnega življenja belokranjskih občin in SRS, med povabljenimi pa je bila še številna Novoteksova delegacija. Po pozdravnih besedah sekretarja OOZK v Novoteksu Danila
Kovačiča, predsednika KS Vinica Florjana Jaketiča in predsednika Novoteksovega DS Andreja Petriča je bil izveden krajši kulturni program. Nato pa je po kratkih pozdravnih besedah tovarno uradno odprl ravnatelj
Najmodernejši stroji tudi v vini-ški konfekciji
viniške OŠ in republiški poslanec Anton Troha.
Tako kot pred meseci v Tre-binju je tudi tokrat investiral Novoteks svoja sredstva v delno nerazvito področje. Na splošno je za nekoliko odročnejšo Belo krajino značilno, da odhaja veliko ljudi s trebuhom za kruhom in nemalokrat gredo prebivalci teh krajev tudi v tujino. S to tovarno pa bodo vsaj za nekaj časa ti problemie rešeni. Ljudje bodo lihko ostajali doma, nov obrat jim bo nudil vsakdanji kruh, lahko si bodo ustvarjali nove domove, z drugimi besedami: tovarna bo vplivala na razvitost celotnega in še nekaterih okoliških krajev ter pomagala dvigniti več ali manj nerazvito črnomaljsko občino z dna slovenske lestvice.
V veliki, sveth in z najsodobnejšimi stroji opremljeni proizvodni hali dela 75 delavcev, pretežno žena, prav toliko pa jih je na priučevanju. Spomladi bo tako na Vinici delalo že 150 ljudi, že do poletja prihodnjega leta pa se jim bo pridružilo še 80 novih delavcev. Približno čez dobro leto in pol, ko bosta delali obe izmeni, bo v viniški konfekciji zaposlenih okoli 260 ljudi iz Bele krajine in sosednje Hrvaške.
Prva skupina, čeprav še nepopolna, naredi kar 700 parov hlač na dan. Poleg klasičnega izdelka Novoteksove konfekcije — moških in penskih hlač — bodo izdelovali na Vinici še ženska krila. V končni fazi proizvodnega programa, ko bo
V novi hali dela 75 ljudi, na priučitvi pa jih je prav toliko
tovarna delala s polno zmoglji-	kmalu	zgrajen stanovanjski
vostjo, bodo na leto naredili	blok, ki je namenjen izključno
okoli 300.000 parov hlač in Novoteksovim uslužbencem. 250.000 ženskih kril. Celotna proizvodnja pa bo usmerjena na domače in tuje tržišče.
Možnosti za povečanje proiz-	■ m|
vodnje so na Vinici še velike.
Zgraditi nameravajo še eno proizvodno dovorano, drugi prostori pa so že sedaj dovolj
veliki za predvideno notranjo Zelo	lepi sta še tovarniška
razširitev zmogljivosti. Sedanja	menza,	ki jo odlikujeta pred-
zgradba stoji na dokaj ravnem	vsem prostornost in zračnost,
in lepem terenu, okolico tovar-	ter dokaj velika prodajalna
ne pa so že pričeli zasajevati z Novoteksovih izdelkov - hlač, okrasnim drevjem in travo. V kril in blaga — s skladiščnimi neposredni bližini tovarne bo prostori.
Republiški poslanec in ravnatelj viniške osnovne šole Anton Troha je otvoril novo konfekcijo hlač in ženskih kril — nato pa je proizvodnja stekla ...
Delavci dobijo tople obroke v V neposredni bližini tovarne prostorni, svetli in prijetni men- stoji blok, v katerem bodo sta 7\	novali Novoteksovi delavci

Nova čistilna naprava v predilnici med „sesanjem“ delcev preje
Vtisi s poti po ZRN
Močno sem bila presenečena in hkrati vesela, ko sem zvedela, da grem z delegacijo občinske konference za družbeno aktivnost žensk v Bayreuth v ZRN.
Prvič v življenju sem bila postavljena pred nalogo, da po svojih močeh in s skromnim znanjem nemškega jezika z drugimi članicami naše delegacije predstavljam ženske iz naše občine. Že pred odhodom na to dolgo pot sem bila polna negotovosti in notranjega prikritega strahu, kajti takih izkušenj še nisem imela. Sele na vlaku, kije iz Ljubljane odpeljal 21. oktobra zvečer, sem se nekoliko sprostila. Ko nas je Mara Rupena - Osolnik seznanila s potjo, našimi nalogami, razmerami v pohti-čnem življenju ZRN in podobnim, smo vse skupaj lažje zadihale.
Ob prihodu v Nuernberg so nas pričakale članice SPD, ki so bile lani na obisku v Novem mestu. Že čez dobro uro po prihodu v to veliko mesto smo imele prvi uradni sestanek v zgradbi mestne skupščine. Zvečer smo se odpeljale v Bayreuth. V štirih dnevih smo tu in v okolici mesta vse do češke meje obiskale več podjetij in ustanov, imele smo razgovore s predstavniki oblasti in političnega življenja, z aktivistkami stranke SPD, ogledale smo si otroške vrtce, šole in razne kulturne ustanove ter zgodovinske znamenitosti.
Povsod smo naletele na prisrčnost, ki je nismo pričakovale, saj vemo, kako napeti so Nemci in kakšne jih imamo v spominu iz pretekle vojne. Res je, kar je dejal prvi podpredsednik mestnega sveta Bay-reutha dr. Hamman: „Vem, da ne boste nikoli pozabili gotja, ki so ga v zadnji vojni prinesli k vam nacisti, vendar veijemite mi, da je med nami veliko dobrih in poštenih ljudi, ki si žele mir in prijateljstvo med vsemi
narodi. Prepričale se boste, da naša mladina, združena v SPD, in vsa naša stranka sovraži nacizem tako kot vi; preveva nas ista ideja — socializem, le pot se nekoliko razlikuje."
Ob teh besedah se je v nas vzbudil ponos, saj nas, čeprav smo majhni, ni sram lastne zgodovine in sedanje družbene ureditve.
V vseh srečanjih in pogovorih je bilo čutiti željo po sodelovanju, navezavi stikov z različnimi dejavnostmi, organizacijami in kulturnimi skupinami.
Slovo od naših gostiteljic, ki nam bodo prihodnje leto vrnile obisk, je bilo zelo ganljivo. V kratkem času smo postali prijatelji, pri čemer nas ni motil ne različen jezik ne pripadnost državama z različnima družbenima ureditvama.
P. AVBAR
GLASBA V KONFEKCIJI
Ker je delo v konfekciji zelo naporno in ker lahko postane zaradi velikega števila ponavljajočih se gibov tudi monotono, delamo v novomeškem obratu poskus, kako bi delavce razvedrili in tako povečali delovno storilnost.
Vsak dan poslušajo konfekcionar-ji v urah, ko popuščata delovna vnema in tempo dela, glasbo, ki jo je izbral industrijski psiholog. V dveh in pol urah dopoldanskega in popoldanskega glasbenega sporeda se razlegajo iz magnetofona, gramofona ah radia po prostorih konfekcije instrumentalne izvedbe znanih popevk, koračnice ter še nekatere mirnejše vokalne skladbe.
Upamo, da bo poskus prinesel želene rezultate ter da bomo to novost uporabljali tudi v bodoče.
Nepotrebno
i
čakanje
V Novoteksovi menzi v Novem mestu smo v zadnjem času med malicami opazili močno povečan „promet“. Delavci so med polurnim odmorom prihajali na malico dokaj neurejeno: tako je nastajala vedno daljša vrsta in z njo tudi nepotrebno dvajsetminutno čakanje.
Da bi kar se da skrajšali čakanje, ponovno opozarjamo vse delavce v Novoteksu, naj se drže predpisanega prihajanja na malico. Navajamo ure za jutranjo in popoldansko izmeno: konfekcija: od 8. do 8,30 in od 17. do 17,30; predilnica in IVS: od 8,30 do 9. in od 18 do 18,30; priprava in tkalnica: od 8,45 do 9,15 in od 17,30 do 18,00; tkalnica: od 9. do 9,30 in od 17,30 do 18,00; splošne službe: od 9,15 do 9,45 ter oplemenitilnica od 9,30 do 10,00 in od 17,45 do 18,15.
g||l!l!l!llll!lllllllllllllllll
■Ulili Hilli I
Novost v predilnici
V novomeški predilnici je pred kratkim začela obratovati nova čistilna naprava predilnih strojev. Odpihovalna sesalna naprava — tako jo namreč strokovno imenujemo — je angleške izdelave (znamke „Parks Cra-mer“). Zanjo smo morali odšteti 670.000 dinarjev, montirali pa so jo v treh tednih.
Ta naprava šteje med naše pomembnejše investicije. Pri predilnem procesu se namreč nabira odpadni material, ki kroži po zraku. Dogajalo se je, da so ti delci padali na prejo in vplivali na njeno kvaliteto. Do sedaj je te odpadke odstranjeval delavec s sesalcem, kar pa ni bilo najučinkovitejše.
Z uvedbo odpihovalne sesalne naprave bo preja v bodoče še boljše kvalitete in z njo tudi blago. Največ pa so z novostjo pridobili predilci, saj delajo v boljših delovnih pogojih.
OGLED TOVARNE
Vsako leto obiščejo našo tovarno učenci novomeških osnovnih šol. Tokrat so bili na obisku učenci četrtih razredov grmske osemeltke.
Ker se tudi v šoli učijo o slovenski industriji, so si z veseljem ogledali tekstilno tovarno Novoteks. Otroci so si ob njim primerni strokovni razlagi sproti zapisovali najvažnejše podatke o nastajanju blaga.
Ko so si ogledali našo tovarno in spoznali bistvo tekstilne industrije, so bili zelo veseli. Na koncu so dejali, da si podobnih poučnih izletov še žele.
Na sliki vidite nove prostore izšivalnice, ki so v prejšnjih pisarnah ob oplemenitilnici. Delovni pogoji so zaradi svetlobe in več prostora veliko boljši kot prej. Tako lahko 61 deklet in žena bolj natančno odkriva napake v blagu.
Zimske modne tendence 1974/75
Nadaljevanje s prejšnje številke
DAMSKA IN OTROŠKA OBLAČILA
Nove barve damskih oblačil za sezono jesen-zima 74/75 so polne in krepke. V bistvu so to naravni nasprotni odtenki močnim neonskim barvam iz prejšnje sezone. Novi barvni toni imajo določeno globino in izrazno moč, skupaj z močnejšimi in ostrejšimi akcentnimi toni pa tvorijo zelo živahne kombinacije.
Barvni lok se razpenja od tople bakreno ijave do lososovo roza. Kot akcentna barva se pojavlja ognjeno (bakreno) oranžna.
— BLUEBERRY je intenzivna modra barva, ki se stopnjuje vse do vodeno modro zelene. Kot akcentna barva nastopa grško modra.
Hlače
Kot smo že povedali, se dajo nove barve in njihove nianse vsestransko uporabiti. Prej je bilo v navadi, da smo srednje tone uporabljah za pletenine, svetlejše za perilo, močnejše pa za vrhnja oblačila (suknjiče, športa oblačila itd). Sedaj so spet moderne svetle barve za skunjiče in temnejše za perilo. Oglejmo si najpomembnejše:
vsako postavo!
- PUMPKIN je blag ton, mešanica žefranovo rumene in lešnikovo ijave. Prav tako kot truffle predstavlja s svojimi temnejšimi šatiranji nove nevtralne tone. Akcentna barva je rumena.
- TRUFFLE je v vsakem - BLUE GRAPE je skupina, pogledu vsestranska barva,	ki jo predstavljajo razkošni vijo-
OBVESTILO
Po odloku Zveznega izvršnega
sveta z dne 26. marca 1970 morajo vsi državljani nabaviti vsaj minimalna sredstva za osebno zaščito pred vojnimi akcijami.
POŠKODBE PRI DELU
Od 20. oktobra do 20. novembra se je pri delu v naši tovarni poškodovalo 8 delavcev.
V predilnici: Janez Barbo in Franc Derganc; v pripravi: Helena Čanželj in Kristina Svirt; v tkalnici Boris Dolinar; v konfekciji Dušan Rus ter v IVS: Jože Florjančič in Jože Blažič.
Alojz Zoran iz predilnice pa je 16. novembra, ko se je iz Ždinje vasi peljal v službo, v Bučni vasi padel z mopedom in se laže poškodoval.
Skupno se je poškodovalo 9 delavcev. Tudi tokrat je bilo največ poškodb zaradi nepazljivosti in neprimernega načina dela (6). Ostale poškodbe pa so se pripetile zaradi premajhnih delovnih izkušenj in neurejenih delovnih razmer.
Ob navedenih poškodbah lahko ugotovimo, da je bilo približno 96 dni izostankov z dela, karJe precej manj kot v preteklem mes tu.
Če bi bili delavci pri svojem delu pazljivejši in strokovno bolj usposobljeni, bi bilo število poškodb gotovo še manjše.
Zato: DELAJ PAZLJIVO IN UPOŠTEVAJ VARNOSTNE PREDPISE!
MIRKO JAKŠA
Po sklepu našega odbora za splošni ljudski odpor smo julija razpisali anketo za naročilo osebnih zaščitnih kompletov. Odločili smo se za zaščitni komplet, ki ga izdeluje podjetje „Zakič“ iz Kruševca, kije najbolj izpopolnjen. Komplet stane 85 din. Po sklepu odbora SLO prispeva podjetje za vsak komplet 35 din; tako plača naročnik zanj le 50 dinarjev. Poleg tega nudi podjetje tistim, ki bodo naročili več zaščitnih kompletov, še odplačevanje po obrokih: od rednih mesečnih prejemkov jim bodo odtrgovali po 50 dinarjev.
V juliju in avgustu smo naročili 850 kompletov, ki smo jih že razdelili. Ker pa se je v zadnjem času povečalo zanimanje za zaščitne komplete, smo akcijo ponovno organizirali.
Pozivamo vse delavce, ki zaščitnih kompletov še niso naročili, naj to store čimprej. Anketne liste, ki so obenem tudi naročilnice, dobite v svoji obratni pisarni, kjer boste naročila tudi oddali. Upoštevali oomo le naročila zaščitnih kompletov za ožje družinske člane (žena, mož, otroci).
Opozarjamo vas, da bodo občinski organi SLO kontrolirali izvajanje odloka o obvezni nabavi osebnih zaščitnih kompletov.
O uporabi zaščitnih kompletov bomo v podjetju organizirali posebne tečaje.
Odbor SLO
ličasti toni. Ta barva je standardni ton, ki je v modi že dalj časa na površju, blue grape pa je intenzivna interpretacija te barve. Kot akcentna barva nastopa roza.
— AVOCADO je zelo pomemben ton in obenem glavna barva palete. Po njej se pravzaprav ravnajo vse druge barve. Čeprav je avocado zamolkel olivno zelen ton, ima vseeno veliko skritih kvalitet, ki se pokažejo zlasti v kombinacijah z barvami: cranberry, pumpkin in vsemi šok barvami.
— CRANBERRV je rdeča barva. Malce vleče na vijoličasto in je kot avocado vitalna barva. V bolj bledih izvedbah je ta ton precej nejasen. Akcentna barva je živahna, toplo lila, čeprav je pravo nasprotje umirjeni cranberry.
— SULTANA, medeno rjava, je nov nevtralni ton, ki prehaja v toplo rumeno barvo. Tudi ta barva je za modne ustvarjalce nepogrešljiva. Kot akcentna barva se pojavlja vpijoča živo rumena.
Poleg že omenjenih tonov pa so na barvni paleti še tele barve: črna, siva, mornarsko modra, tobačno rjava, beige, slonokoščena, vijohčasta, svinčevo siva, češnjevo rdeča, bela in mahna-to zelena. Vse predstavljajo tradicionalne barvne kombinacije, s katerimi lahko povežemo druge šok barve v nove barvne tone.
/	N
V____________________________/
Od 1. oktobra do 22. novembra so v Novoteks prišli: v skupne službe Milan Plevnik; v konfekcijo: Franc Fabjan, Antonija Luzar, Milena Božnar, Silva Sajkovič, Danica Kelvišar, Mirko Mohar, Gojko Cu-kut, Jože Novak, Franc Retelj, Ivan Skočec, Josip Balažinec, Jožica De-žan, Alojz Gorenc, Franc Lužar, Franc Sluga in Ana Šere; v pripravo: Mirko Djuranovič, Drago Mihalič in Rudolf Retej; v predilnico: Danica Radolovič, Branko Malešič in Stevo Zjačič; v IVS Martin Može; v tkalnico: Vojislav Perinovič, Anton Pekol, Srečko Kotnik in Alojz Grlica ter v oplemenitilnico Franc Jerele.
V istem obdobju pa so tovarno zapustili: iz skupnih služb Lidija Surina in Alojz Vizlar; iz tkalnice Martina Mehle; iz konfekcije: Marjan Peševski, Mile Stankovski, Vinko Orlovac, Milena Šobar, Mejra Tivič, Nikica Kalem, Jožica Ule, Mirko Jovič, Mirjana Cvetkovič, Breda Habjanič in Marija Košak; iz obrata „Strešnik“ Alojz Lekše; iz predilnice Martina Šinkovec in iz priprave Ana Kopevski ter Stanislav Gazvoda.

Hvala za vašo kri, W ki rešuje življenja!
Od 9. oktobra do 6. novembra so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri tile Novoteksovi delavci: Tatjana Bogovič (do sedaj že 2-krat), Franc Božič (3), Rozi Medle (3) Franc Zupančič (6), Jože Žagar (17), Anton Gole (4), Martin Plantan (28), Ana Cesar (7), Tončka Gorenc (2), Joža Draginc (10), Lojzka Rapuš (15), Marija Bozovičar (10), Franc Franko(10), Jožica Florjančič (5), Anton Breznik (5), Bojan Florjančič (20), Jožefa Kolenc (15), Marija Kralj (1), Janko Kotnik (4), Marija Smrekar (1), Ivan Ašič (2), Slavka Čeh (5), Franc Brezovar (1), Fani Šušteršič (1), Milena Zupančič (6), Milena Boltez (1), Rado Rajer (2), Rozalija Sitar (9), Alojz Bobnar (6), Franc Rajer (5), Jožica Jeglič (1), Joža Mejač (8), Rozalija Planinšek (9), Matevž Mejač (33), Nada Kruljac (4), Štefka Jankovič (2), Vincencija Parkelj (3), Franc Bogolin (7), Janja Koblar (9), Jožefa Pate (9), Franc Nadu (7), Franc Pintar (5), Jože Udovič (25) in Martin Žura (10).
.J
St. 1 - 5.1
1973
NOVOTEKS
STRAN 7
DŠI - dvakrat tretje mesto
Letošnje sindikalne športne igre so se končale. Pri moških so bili tokrat najboljši predstavniki Pionirja s 363 točkami, druga je bila Krka — 337, tretji pa je bil Novoteks. Naši fantje so med 25 ekipami zbrali 336 točk. Daje to neuspeh, ne smemo trditi. Rečemo pa lahko tole: Če bi Novoteksovci tekmovali tudi v balinanju in krosu, bi bili v skupni uvrstitvi skoraj gotovo prvi. Vprašamo se lahko le, kdo je bil kriv teh dveh spodrsljajev ...
Poglejmo še druge končne rezultate. Moški kegljanje: 100 lučajev: 8. Štefan Klobučar 415 kegljev, 10. Slavko Dravi-nec 413, 26. Dominik Vesel 368, 27. Jože Rolih 365, 31.
Franc Hudoklin 358, 32. Marko Zupančič 340, ekipno:	1.
Novoteks 1038 kegljev, 2. IMV
1000, 3. Pionir 987 itd; šah: 4. Novoteks; streljanje, posamezno: 10. Franc Brezovar 143, 13. Andrej Šepetave 136, 15. Ciril Kafrle 117, 16. Franc Dvornik 110; ekipno: 3. Novoteks.
Podelitev
priznanj
Na zaključni slovesnosti delavskih športnih iger 197.3, kije bila 20. novembra v dvorani novomeškega kina Krke, so prejeli Novoteksovi športniki priznanja za svoje uspehe. Obenem so se z vsemi prisotnimi odločili za ustanovitev temeljne telesnokul-turne skupnosti Novo mesto.
Naši fantje in dekleta so dobili za osvojeni tretji mesti v ekipni konkurenci pokala, v moštvenih športih smo prejeli 9 plaket, pri posameznikih pa so bili nagrajeni tile Novoteksovi delavci: Marija Lampe, Joži Gačnik, Joži Saje, Boris Šepetave, Milo-rad Jukič, Andrej Počrvina, Tomo Petrič, Marjan Somrak, Vinko Istenič, Ludvik Lužar in Brane Strumbelj.
Vsem športnikom iskreno čestitamo!
Novoteksovi kegljači pred srečanjem z ekipo Mirne peči
\Z
Ženske so prav tako kot moški osvojile tretje mesto. Prva je bila Krka z 266 točkami, drugi Pionir 260, Novote-ksove športnice pa so zbirale 196 točk.
Posamezni rezultati: kegljanje, 100 lučajev: 8. Mari Hacin 370 kegljev, 15. Pavla Koprivnik 289; ekipno: 4. Novoteks; odbojka: 4. Novoteks; namizni tenis: 3. Novoteks; streljanje: 4. Marjeta Mihina 124, 7. Gorica Pavlovič 98, 8. Anica Klobučar 77, ekipno: 2. Novoteks.
Kegljaški klub „Novoteks“je bil ustanovljen pred dvema letoma. Sedaj je v njem 65 članov, ki trenirajo dvakrat na teden v Mirni peči na kegljišču gostilne Novljan.
Predsednik kluba je Franc Kovačič, tehnični vodja Slavko Dravinec, delo kluba pa vodi 9-članski odbor.
Dve ekipi tekmujeta v občinski ligi, boljša se udeležuje repu-
Medobratno tekmovanje
Prejšnjo nedeljo so organizirali Novoteksovi kegljači v Mimi peči medobratno tekmovanje. Ta športno-rekreacijska manifestacija je bila že četrta po vrsti, udeležilo se je je 9 ekip, v katerih je bilo 60 tekmovalcev.
tekmovanja in pozdravil nastopajoče.
Končni rezultati — moštveno: 1. IVS 1—481 podrtih kegljev, 2. Konfekcija - 422, 3.
NOVOTEKS - MIRNA PEČ 702:730
V novembru je moštvo Novo-teksa doseglo v občinski kegljaški ligi tele rezultate: premagali so Iskro s 704:665 in Dano s 740:667, izgubili pa so z Mimo pečjo s 702:730. To je bil tudi drugi poraz v jesenskem delu tekomvanja,
Najboljši posamezniki tega srečanja so bili: Klobučar 97, Vesel 83, S. Dravinec 79, I. Dravinec 75, Lužar 75 itd.
Predilnica II - 395, 4. Predilnica Metlika - 384, 5. Tkalnica I — 377, 6. Apretura — 371, 7. Skupne službe — 369, 8. Tkalnica II - 362 in 9. IVS II -351.
Posamezniki: 1. Slavko Dravinec 98, 2. Marko Zupančič 97, 3. Jože Udovič 91, 4-5. Ignac Dravinec in Franc Franko 90 itd.
Vodstvo kegljaškega kluba ,,Novoteks“ se zahvaljuje sindikatu za finančno pomoč, obenem pa ima nekaj pripomb na račun delovanja komisije za šport in rekreacijo. Kljub vabilu ni prišel na tekmovanje nihče, da bi vsaj sodeloval pri otvoritvi
bliške tekstiliade (na letošnji, ki je bila v Celju, smo bili v borbenih igrah četrti), trije najboljši kegljači pa so občasni člani novomeške reprezentance.
Trenutno teče tekmovanje v občinski ligi; prva ekipa je na 4. mestu, druga pa je zaradi neizkušenosti bolj na koncu lestvice. Rezultati bi bili lahko še boljši, ko ne bi igralci delali v različnih izmenah. Zgodilo se je že, da kar štirih najboljših kegljačev zaradi tega ni bilo na tekmi. Moštvo se je v zadnjem času močno pomladilo, vendar kljub temu kvaliteta ni bistveno slabša; to se lahko vidi po številu podrtih kegljev, ki je še vedno veliko.
Prepričani pa smo, da se bo stanje še izboljšalo, ko bomo dobiU v Novem mestu avtomatsko kegljišče.
Najboljši kegljač spomladanskega dela tekmovanj je bil Slavko Dravinec
fUmsfakč
NOVOTEKS je časopis tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako prvo sredo v mesecu v nakladi 2500 izvodov. Uredništvo in uprava: Novoteks, Novo mesto, Foerster jeva 10. Stavek, filmi in prelom: ČZP DOLENJSKI LIST, tiska KNJI-GOTISK Novo mesto.