CENA 190 din - Leto XL - št. 54
Kranj, torek, 14. julija 1987
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
TALENT NE PRIDIE SAM, TREBA GA JE ODKRITI
stran 8
GOSPODINJSKA POMOČNICA PRI SVOJEM
POLETJE V SEDLU
FOTOREPORTAŽA NA STRANI 8
stran 6
Tako, svečana zaobljuba je končana, postal sem pravi vojak, toda pred mano je še dolgih enajst mesecev uniforme. Žena, sinova in oče pa so ga to popoldne vzeli za svojega, šli bodo v mesto in se marsikaj lepega pogovorili, (več na 12. strani)
Foto: G. Šinik
Lubadar spet pustoši
V zadnjih, vročih tednih se je lubadar v gorenjskih gozdovih spet zelo razširil, predvsem na območju radovljiške in jeseniške občine, kjer so najbolj napadeni smrekovi gozdovi med Črnivcem in Brezjami, v Gornjesavski dolini, manj na Jelovici in Pokljuki. »Če ljudje ne bodo šli v svoje gozdove, da jih zaščitijo pred lubadar jem, bo jeseni prišlo do katastrofe,« pravi Dušan Novak, direktor blejskega Gozdnega gospodarstva. Do jeseni se namreč lahko namnože še dva do trije zarodi lubadar-ja, tega nevarnega drevesnega škodljivca.
V blejskem Gozdnem go-spodarstu so z včerajšnjim dnem uvedli izredne raz-
mere, povsem so se posvetili zatiranju lubadarja. To so storili po obisku republiškega gozdarskega inšpektorja v minulem tednu, ki je ugotovil, da so ponekod smrekovi gozdovi zelo napadeni. Pravega učinka pa seveda ne bo, če se zatiranja lubadarja ne bodo lotili tudi zasebni lastniki, ki imajo več kot polovico gozdov na tem območju. Na poziv Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko naj bi občinski izvršni sveti pozvali lastnike in z ustreznimi predpisi zahtevali, da uničujejo lubadarja in preprečujejo njegovo širjenje.
Čemu takšen poziv, se boste vprašali, saj bi morali biti vendar lastniki sami
najbolj zainteresirani, da je njihov gozd zdrav, da dreves ne uničuje lubadar. Čemu jih je treba s predpisi prisiliti, da bodo šli v gozd. Na območju radovljiške in jeseniške občine dejansko od gozda živi le okoli 50 kmetov, teh verjetno ne bo treba siliti, da skrbe za svoje gozdno bogastvo. Dosti pa je takšnih, ki od gozda ne žive, menda celo takšnih, ki niti ne vedo, kje je njihova gozdna parcela. Pred leti sprejeti predpisi namreč dovoljujejo nekmetom le pol hektara gozda, zato se je gozdna posest zelo razdrobila, v zadnjih dveh letih se je število takšnih lastnikov gozda celo podvojilo.
M. Volčjak
V novi jeklarni ponvična metalurgija
Jesenice, 13. julija — V jeseniški novi jeklarni so aceli z vročim testiranjem pomemebne naprave za ypihovanje prašnih delcev v tekoče jeklo, TN naprave.
okviru ponvične metalurgije gradijo v jeklarni na-Prayo za vakumiranje jekla in napravo za vpihovanje Pašnih delcev. Napravi sta med seboj povezani, da te-Oce jeklo lahko hkrati obdelajo z obema ali eno — vse 10 za h t eva moderna tehnologija.
E   TN naprava omogoča vpihovanje reakcijskih prt.Š-delcev s pomočjo inertnega plina v tekoče jeklo. . ^ugo napravo pa uporabljajo za izdelavo kvalitetnih kel z degusacijo in oksidacijo pod vakvumom.
2 vročim testiranjem TN naprave so v novo jeklar-o uvedli ponvično metalurgijo in v prvih dneh naredi-Q, Sest obdelav. Zdaj si prizadevajo, da bi nemoteno Ratovala tudi druga naprava, kjer je delo nekoliko lrano, saj še vedno niso dobili vse opreme. Pri testi
[5^JU so se pokazale vse malomarnosti projektiranja, Oelave, montaže in dobave, zato se je testiranje tako -5^kl„. D. S.
Stane Dolanc — predsednik komiteja
Pokala Vitranc
Pod 1173 metrov visoko I,ajško goro v oglu Jelovice stoje nad grapo Selnice Selške Lajše. Vas je v vojni mnogo trpela. Tudi cerkev sv. Jedrti, ki je stala na slemenu, je bila uničena. Danes ob starih hišah rastejo nove. Velik napredek je vasi, posebno Spodnjim Lajšam, prinesla asfaltna cesta, ki se iz Selc vije navkreber dobre tri kilometre. Prejšnji teden so na fino asfaltirali še 680 metrov dolg odsek od krajevne table do gostilne pri Štihlnu. Več o kraju in njegovih ljudeh lahko preberete na 6. strani. — Foto: H. J.
Jesenice, 13. julija — Organizacijski komite Pokal Vitranc Kranjska gora je ob izteku štiriletnega mandatnega obdobja pripravil poročilo o svojem delu in usmeritvah za prihodnje. Pripravili so tudi nov poslovnik organizacijskega komiteja, ki deluje kot samostojni organ, ki ga je ustanovila občinska skupščina. Novost v organizaciji sta komisija za marketing in komisija za finance.
Organizacijski komite Vitranc Kranjska gora skrbi za organizacijo smučarskih tekmovanj v alpskih disciplinah ter za tekme, ki jih v okviru mednarodne smučarske organizacije FIS prevzame Smučarska zveza Jugoslavije.
Novi predsednik komiteja bo Stane Dolanc, podpredsednika
Jakob Medja, predsednik občinske skupščine in Boris Bergant, direktor Železarne, medtem ko bo generalni sekretar Vojteh Budinek.
D. S.
jskrini delavci v športno halo
hin'Ce'   JunJu ~ ^'legate /bora združenega dela so obvestili, da se bo 80 delavcev Iskre r*. "*jske Dobrave, ki bodo še do konca leta delali, najbrž preselilo v prostore športne hale ^»'žaklo. Za ostale delavce bo treba najti zaposlitev drugje
V
■teniški občini so na seji izvršnega ^Ipvrnili sanacijski program za temelj 0rfiamzacijo Iskra na Blejski Dobravi, ^6^° rnen'1'. 'i'1 .)<' l(J program likvidacij*' te y^ Jne organizacije it* ne njene sanacije flj *jrav so bil.
P^Užbenopolitične orga ■ n« in
delavcev Iskre ' ko na Dobravi
iu^s° zahtevali prestrukturiranje pror/.vod vendarle prišlo tako daleč, da nove ^ 'Podnje /a Iskro na Dobravi ni in je rte
tudi delegati zbora zrli v te noga dela 1^1 n'ške občine na minuli seji niso mogli v"«' kot poslušati zadnjo informacijo o j   run '•' Iskri, informacijo, ki napovedo Kt5ftnt>sljiv.» ukinitev te temeljne organizacij 4f>,) uposlenih del
Sq ,!'lu^da si poiščejo delo drugje. Ostali so •iUl3^tT^<.'.M ida r Iskra nadaljuje s prisil-
.    nT-.....a?s j-j jih je na prisilnem dopu-
leijek pa jih je odšlo še pet. prisilnem t'opustu, drugi se
ipo
nanj pripravljajo, proizvodnja se počasi ustavlja in za vedno ukinja.
d Teleniatika naj bi na Jesenicah vsaj do konca leta zaposlovala 80 delavcev v proizvodnji ^napujalnikov«, ki je še rentabilna Ker je najbrž, nesmiselno, da bi osemde--et dtuip^'delalo v tako veliki hali kot je na Dobravi, razmišljajo o tem, da bi jih preselili v prostora .športne hale Podmežaklo, ki jih ima Iskra v najemu. To pa bo vendarle eno obrat in ne več temeljna organizacija. In kam z ostalimi delavci, ki so tako ostali na cesti? Do oktobra bodo morah zanje najti ustrezna delovna mesta po drugih delovnih organizacijah jeseniške, radovljiške
in tržiške občine. Za prezaposlitev drugod iščejo možnosti tn rešitve, tako zavod za zaposlovanje kot jeseniški izvršni svet, ki je dobil s tako nepričakovano in nenadno uki nitvijo temeljne organizacije dokaj težko in nehvaležno delo. Da ne govorimo 0 počutju in izkušnji delavcev, ki morajo, ne po lastni
V Zagrebu
Darjanovo srebro
Zagreb, 12. julija — Na
Univerziadi v Zagrebu smo dočakali tudi Jugoslovani prvo kolajno. Osvojili so jo plavalci, ki sploh v Zagrebu izredno uspešno nastopajo in rušijo državne rekorde. Še posebej je p.esei.etil Darjan Petrič, ki je skoraj nepričakovano osvojil srebro na 400 metrov kravi. Darjan je bil tudi v finalu na 400 metrov mešano, danes pa se mu nasmiha nova kolajna v njegovi disciplini: 1500 metrov kravi. Darjan je očitno v formi in nadejaj-mo se kolajne. Več na športni strani. j ^
Vaterpolo za dobre živce — Tako bi lahko ocenili sobotno tekmo
vaterpolistov kranjskega Triglava z Medveščakom iz Zagreba, ki so jo v razburljivem zaključku dobili Kranjčani s 17 : 16. Škoda, da tekem ne spremlja več gledalcev. Več o vaterpolu na športni strani. — Foto: G. Šinik
@®IB®SSJJ©mGLAS 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
TOREK. 14. JULIJA 1981
Ozeenovci v Ankaranu
Ankaran — Center klubov pri republiški konferenci- ZSMS je tudi v letošnjem juliju organiziral tradicionalno Poletno šolo klubov OZN na Debelem rtiču pri Ankaranu. Poletne šole, ki bo potekala v treh izmenah, se bodo udeležili osnovnošolci, srednješolci, v zadnji izmeni pa poleg vodstva Centrov klubov OZN tudi gostje iz drugih republik in pokrajin in iz zamejstva.
Namen šole je seznanjanje mladih o dogajanjih doma in po svetu, predvsem pa v izobraževanju za mir, mednarodno razumevanje in sodelovanje. Sočasno bodo usposabljaj tudi mlade člane za delo na področju mednarodnega sodelovanja in razumevanja v mladinski organizaciji. j K
Od 204 spomenikov je 35 zanemarjenih
Škofja Loka, julija — Zadnji pregledi spomenikov in spominskih obeležij iz narodnoosvobodilnega boja so pokazali, da veliko skrbnikov spomenikov svoje obljube ne izpolnjuje. Komisije so ugotovile, da je od skupno 204 spomenikov v škofjeloški občini kar 35 zanemarjenih. Največkrat so zaraščeni, na napisih so obledele črke, podrte so ograje, zrahljeni temelji in podobno.
Krajevne skupnosti, ki so prevzele varstvo in za spomenike potem našle skrbnike, so dolžne nadzorovati in zahtevati ureditev spomenikov. V kolikor pa krajevne skupnosti svojih spomenikov niso dale v varstvo, morajo zanje skrbeti same. Sredstva za ta dela so na voljo. Na predsedstvu Občinskega odbora zveze borcev Škofja Loka so povedali, da so zdaj točno seznanjeni, kateri spomeniki so potrebni ureditve in bodo poskrbeli za njihovo ureditev. D. D.
Krajevni praznik na Hrušici
Hrušica, 13. julija — V spomin na ustreljene talce na Belem polju pri Hrušici praznujejo vsako leto krajani Hrušice svoj krajevni praznik. Letos bodo številne prireditve organizirali od 11. do 27. julija.
V soboto, 11. julija, je bila že otvoritev razstave značk v mali dvorani kulturnega doma. V soboto, 18. julija, bo nogometni turnir pred domom ter osrednja proslava ob krajevnem prazniku. Po proslavi se bodo člani Alpskega letalskega centra s padali spustili na prireditveni prostor.
V nedeljo, 19. julija, bo tekmovanje v streljanju z zračno puško, v sredo, 22. julija, pohod na Hrušiško planino, v soboto, 25. julija tekmovanje v namiznem tenisu, sektorska vaja gasilcev in slovesna seja krajevne skupnosti.
V ponedeljek, 27. julija, bodo pripravili še skupen odhod na žalno komemoracijo na grobove ustreljenih talcev v Begunje.
D. S.
Delo delegatov v zveznem zboru
Vprašljiva naglica
Kranj, 8. julija — Na zasedanju kranjske občinske skupščine so obravnavali tudi delo delegatov v zveznem zboru zvezne skupščine, kritično pa predvsem sprejemanje zakonov po hitrem postopku.
Gorenjski delegat v zveznem zboru Ciril Korošec iz Škofje Loke je povedal, da je kritika o naglici sprejemanja pomembnih zakonov, predvsem interventnih, upravičena. Vendar jih tudi sami pogosto dobe na mizo šele, ko pridejo v Beograd. Kot delegati so nasploh slabo obveščeni, mnoge stvari izvedo šele iz časopisov. Kako naj torej ravnamo, se je vprašal Ciril Korošec, saj poleg tega že v Sloveniji glede nekaterih zakonov nismo enotni.
Osvetlil je tudi problem preglasovanja v zveznem zboru, ki ima 220 delegatov iz vse Jugoslavije, po 30 iz republik in po 20 iz pokrajin. Pri sedanjem načinu glasovanja se je že zgodilo, da je bil zelo pomemben zakon sprejet le z 56 glasovi, kar je seveda vprašljivo. S preglasovanjem je povezano tudi težavno uveljavljanje amandmajev; še noben ni bil sprejet, je dejal Ciril Korošec, če ga poprej ni potrdil zvezni izvršni svet ali matični odbori. Borba za amandmaje torej nič ne pomaga, ko pride do preglasovanja. Kot primer je navedel zadnje zasedanje zveznega zbora, na katerem so predlagali, da bi izgubar zadržal osebne dohodke, če je izguba trenutne narave, vendar je manjkalo devet glasov, da bi bil sprejet. jyj y
Polletni višek tržiške SZDL
Pomoč krajevnim skupnostim
Tržič, 9. julija — V četrtek se je v Tržiču sestala občinska konferenca SZDL in sprejela finančno poročilo za letošnje prvo polletje. Za SZDL in za družbenopolitične organizacije nasploh presenetljiv je podatek, da je polletni saldo pozitiven in bi bilo najmanj koristno, če bi sredstva ležala neizkoriščena. Zato je konferenca zadolžila predsedstvo, naj na prvi seji odloči, kateri krajevni skupnosti oziroma krajevni konferenci SZDL pomagati. V poštev bodo prišle krajevne skupnosti, kjer potekajo največje in najzahtevnejše akcije. .1. K.
[GLAS
Ob 35-Ietnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča_
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj,
tiska Ljudska pravica Ljubljana _
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Ix>ka), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija).
Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. _
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Naročnina za II. polletje 1987 je 7.500 din
Tržičani ocenjujejo krajevno samoupravo
Odločanje se krči, volja pojenjuje
Tržič, 10. julija — Teze o delovanju krajevne samouprave, dopolnjene z ugotovitvami občinske konference SZDL, bosta jeseni obravnavala tudi zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine.
Ugotovitve o tezah za razpravo o delovanju krajevne samouprave, ki so jih pripravili v Tržiču, bi lahko našli tudi drugje, saj so slabosti našega delegatskega sistema enake ali vsaj pri največjih problemih podobne vsem v slovenskih občinah. Da bi jih v sedanjih razmerah, ko lahko odločamo le o manj pomembnih stvareh, vse drugo pa je predpisano, limitirano, vnaprej izračunano in določeno, lahko odstranili, je iluzija. Prav pa je. da o
Konferenca je odločila
Franc Pungaršek novi sekretar
Tržič, 9. julija — Občinska konferenca SZDL Tržič je bila od letošnjega februarja brez poklicnega sekretarja, ker je Milan Krsnik, sekretar konference, izbral drugo delo. V kandidacijskem postopku, v katerega so se krajevne konference SZDL slabo vključevale (predsednica občinske konference SZDL Marica Praprotnik je opozorila, da mora biti jeseni, ko bodo izbirali novega predsednika, odziv boljši), je bilo omenjenih 18 imen, konferenca pa je v četrtek na predlog predsedstva za novega sekretarja izvolila Franca Pungarška iz Peka, rojenega leta 1960, zaposlenega v računskem centru. Do sedaj je bil stalno družbenopolitično aktiven, predvsem v mladinski organizaciji, končal pa je tudi enoletno politično šolo CK ZKS. J. K.
tej problematiki razpravljamo, da bi obdržali vsaj temeljne funkcije krajevne samouprave in delegatskih odnosov. Tržičani v tezah in v razpravi na seji občinske konference SZDL, ki je bila v četrtek, ugotavljajo predvsem naslednje: zainteresiranost in sodelovanje ljudi sta večja tam, kjer se kaj pomembnega dela, ko pa je delo narejeno, interes in udeležba na sestankih in zborih krajanov usahneta; krajevne skupnosti, predvsem večje, namenjajo vedno večjo skrb planiranju, vendar se zaradi pomanjkanja denarja marsikateri plan podre; večina svetov krajevnih skupnosti nima urejenih tajniških poslov, v Lešah, Sebenjah, Kovorju in Jelendolu pa imajo razen tega še prostorske probleme; neurejeni so arhivi, zapisniki ostajajo v predalih, potrošniški in poravnalni sveti ne kažejo več take živahnosti kot nekdaj; zmanjšuje se udeležba na sejah skupščin občine in interesnih skupnosti, vzroke pa najdejo v nezainteresiranosti, nemoči, da bi odločali, nerazumljivosti gradiv, službeni zadržanosti in podobno.
Tržičani želijo, da v krajevni samoupravi zave-je nov veter, od hišne samouprave in najrazličnejših svetov do najvišjih organov in delegacij v krajevnih skupnostih. Če že zaradi drugega ne, potem zaradi nadzora nad razdeljevanjem in trošenjem denarja, saj se ga še posebej v samoupravnih interesnih skupnostih izredno veliko obrača. Samouprava in delegatski sistemm živita tam, kjer ju nekdo stalno vzpodbuja, kjer so bolje organizirani in kjer skrbnik zanj ni samo SZDL, ampak tudi vodstvo občine, izvršni svet in vrhovi interesnih skupnosti. Strokovne službe imamo tudi za pomoč delegacijam in samoupravi in ne samo zaradi tega, da jih plačujemo, so dejali v Tržiču in zagotovili, da morajo biti vse službe z vodstvom občine vred odprte za ljudi, voljne vedno ponuditi pomoč ali nasvet. Tudi dolgih sestankov in predavanjem podobnih govorov so ljudje že siti. Prišli bodo, če bodo seje kratke in odgovori jedrnati, če bo povedano tisto, kar je nujno in koristno.      J. Košnjek
Telefonski priključek že dva milijona dinarjev
Kranj, 10. julija — V petek so o nadaljnjem razvoju ptt omrežja razpravljali delegati na skupščini območne interesne skupnosti za ptt promet Kranj. V Kranju ima prednost Stražišče, kjer pa bo po izgradnji vrednost telefonskega priključka od milijona 500 tisoč do 2 milijona novih dinarjev
Ko so na minulem zasedanju obeh zborov skupščine območne interesne skupnosti za ptt promet Kranj govorili o preteklem delu in o prihodnjih načrtih, so se delegati največ mudili pri predvidenih investicijah za telefonsko omrežje na Gorenjskem.
Gorenjski poštarji poudarjajo, da že vrsto let ne morejo zagotoviti ekonomske cene storitev, zato razvoj hudo zaostaja. V tistih občinah, kjer so vendarle nekoliko napredovali — predvsem v Škof j i Loki — so izdatno pomagale delovne organizacije, ki so prispevale ogromna sredstva za razvoj telefonskega omrežja. Po posameznih občinah je podjetje za ptt promet Kranj skupaj z izvršnimi sveti izdelalo prednostni vrstni red naložb v naslednjih petih letih.
In kaj v posameznih občinah lahko pričakujejo? Poleg nujnih skupnih naložb za izgradnjo omrežja imajo za Jesenice v planu kabelsko kanalizacijo v Centru II, zamenjavo kabla Jesenice
— Blejska Dobrava in gradnjo telefonske mreže Kranjska gora
— Gozd Martuljek ter nekaj opreme v Žirovnici. V Kranju
ima vso prednost Stražišče, medtem ko bodo v ostalih krajih poskrbeli za nujne zamenjave in dodatno opremo. Sedanji izračuni kažejo, da bo vrednost telefonskega priključka v Stražišču od milijon 500 tisoč do 2 milijonov novih dinarjev, zato so se pojavila upravičena vprašanja, koliko interesentov bo po določitvi cene lahko še vztrajalo pri naročilu priključka.
V radovljiški občini so na vrsti Begunje v povezavi z Radovljico, oprema za Bled, na telefonsko omrežje pa težko čakajo tudi drugod, predvsem v Bohinju. V Škof j i Loki so naložbe namenjene za Trato in novelacijo projekta Škofja Loka — Gorenja vas, medtem ko v Tržiču namenjajo denar za opremo v Križah.
Čeprav plan naložb predvideva ogromna sredstva, bodo vendarle številni interesenti še vedno brez telefonskega priključka, saj so investicije zelo drage. V telefonskem omrežju na Gorenjskem je vključenih 49.788 telefonskih aparatov, kar pomeni 26 telefonov na 100 prebivalcev. Ob sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah bo hiter razvoj
težak, zato bodo sredstva uporabnikov vse do leta 2000 pomemben delež k hitrejšemu razvoju ptt prometa. Njihov delež so v strukturi virov financiranja ocenili od 30 do 34 odstotkov, medtem ko naj bi bila ostala lastna sredstva in krediti. Naročniki naj bi pomagali pri razvoju s tem, da bi plačevali 60 odstotkov vrednosti telefonskega impulza, namenili dodatni denar vrednosti izgradnje novega priključka ter se odločali za druge oblike združevanja sredstev. Tako naj bi razmeroma majhen delež kreditov v strukturi virov financiranja nadomestili z večjim deležem lastnih sredstev.
D. Sedej
Drugič letos
Dražje
komunalne
storitve
Škofja Loka, 13. julija — Cene komunalnih storitev so se v loški občini z začetkom tega leta povišale od 33 do 35 odstotkov, z drugim polletjem pa so poskočile še od 38 do 45 odstotkov (za vodarino in kanal' ščino po odčitku porabe po 25. juniju).
Tako je voda dražja za povprečno 36,78 odstotka. V gospodinjstvih stane kubični meter porabljene vode 127 dinarjev, v loški industriji 151, v železnikarski 211 in v žirov-ski 173 dinarjev, drugi porabniki pa vodo plačujejo po 151 dinarjev. Razen tega dodaja gospodarstvo še 40 dinarjev k porabljenemu kubičnemu metru vode za tako imenovano razširjeno reprodukcijo oziroma za hitrejše zagotavljanje dodatnih količin vode loškemu vodovodu in vodstvu v Žireh ter za povečanje čistilnih naprav v Železnikih, Žireh in Škof j i Loki.
Kanalščina je dražja povprečno za 39,53 odstotka in smetarina za 39,84 odstotka-Na kubični meter porabljene vode v gospodinjstvih odslej plačujejo za kanalščino H? dinarjev, v loški industriji 151, v železnikarski 179 in v žirovski 240 dinarjev. Cena odvoza komunalnih odpadkov pa je odvisna od pogostnosti odvozov in od oddaljenosti.
Nove cene je z julijem objavila tudi Alplesova toplarna v Železnikih, ki daje toploto še delu sosednje industrije in stanovanjskemu naselju. Cene so višje za 42 odstotkov in znašajo za industrijo in poslovne objekte 24,15 dinarjev za kilovatnO uro ter za stanovanja in pla' valni bazen 19,49 dinarjev za kilovatno uro oziroma 262,70 dinarjev za kvadratni meter. .Toplota iz Alplesa je me. najcenejšimi, če že ne tudi najcenejša na Gorenjskem-H. J-__j
Planinski izlet
Kranj, 9. julija — Planinci društvo Kranj prireja 18. in ^ julija planinski izlet na 2203 me tre visoko Mrzlo goro. Avtobu. bo odpeljal iz Kranja do Kam"'' ka ob 6.20, tu pa bo prestop" avtobus za Kamniško Bistri^ Če bo slabo vreme, izlet odpad. Prvi dan bo hoje pet, drugi o*n pa sedem ur. Prijave spre je m v pisarni društva do petka, julija.
It
Pozno o gospodarskih rezultatih
Jesenice, 9. julija — Minuli četrtek so delegati zborov občinske skupščine razpravljali o trimesečnih gospodarskih rezultatih. Težak položaj v kovinskopredelovalni industriji.
Ko so na minulih treh sejah zborov skupščine občine Jesenice obravnavali poročilo o gospodarjenju v prvem trimesečju letošnjega leta (zares zelo pozno, vendar zagotavljajo, da prej ni bilo mogoče), so na seji zbora združenega dela delegati iz elektrarne Moste protestirali proti sklepu izvršnega sveta, ki pravi, da so najbolj pri izplačilu osebnih dohodkov odstopali prav v elektrarni Moste.
Poročilo pravi, da so imeli med drugimi zelo veliko izgubo v elektrarni Moste, zaradi velikih stroškov, a obenem so tudi izplačali najvišji čisti mesečni osebni dohodek v občini. Izvršni svet je menil, da temeljna organizacija ni izplačala osebnih dohodkov v skladu z ekonomsko logiko dobrega gospodarjenja, saj je precej delovnih in temelj-nib organizacij, ki so tudi v težkem položaju, vendar niso do kraja izkoristile možnosti izplačila osebnih dohodkov.
Delegatom iz Most se primerjava med najnižjim in najvišjim
izplačanim osebnim dohodkom ni zdela ustrezna in umestna. Dejali so, da ne čutijo odgovornosti za izgubo, saj je položaj elektrogospodarstva zelo težak in niso sami samovoljno razporejali osebnih dohodkov. A predstavniki izvršnega sveta so vztrajali pri prvem sklepu.
Delegati zbora združenega dela so se strinjali z ostalimi sklepi izvršnega sveta, da je vendarle že nujna povezava kovinsko predelovalne industrije, ki se v občini združuje že vrsto let, a se še do zdaj ni združila. Posebni problemi so v Kovinu, kjer zahtevajo ukrep družbenega varstva; skoraj nerazrešljiv pa je položaj I^esnogalanterijskega obrata, ki je pred likvidacijo. A delavci še naprej vztrajajo in hodijo na delo, kljub nizkim in najnižjim osebnim dohodkom, tako da bo dokončna rešitev o Lesno-galanterijskem obratu znana avgusta. Potrebno se bo tudi zavzeti za hitrejši razvoj turizma v Kranjski gori, saj so rezultati slabi. D. Sedej
Medobčinski svet ZSMS za Gorenjsko o letošnji štafeti
Koliko časa bomo še prirejali tako drage manifestacije?
Kranj, 12. julija — Prejšnji ponedeljek so se v Kranju scsiaH delegati MS ZSMS za Gorenjsko in sprejeli poročilo o letoS' njem proslavljanju dneva mladosti, delu RK ZSMS in im«' novali novega predsednika. Odhod štafete mladosti je sta' osem starih milijard.
Največ pozornosti so mladinci posvetili prav štafeti. Poročilo o štafeti opozarja na veliko spolitiziranost, ki jo je bil deležen letošnji odhod. Plakatna afera je pokazala na veliko nestrpnost do pobud slovenske mladine in močno izražene centralistične tendence v posameznih videnjih zveznega odbora za pripravo štafete Izkazalo se je, da ret.rogardist.ieni umetni' ški postopek kljub svoji popularnosti ter nemalokrat všečnosti lahko nosi v sebi tudi elemente, ki ga v očeh javnosti ozn«' čujejo kot. povsem nesprejemljivega. S plakatno afero si je mladinska organizacija močno zmanjšala prostor za u vel j*' vijanje novega, predvsem pa izgubila veliko mero zaupanja >n vere v dobronamernost svojega delovanja, pravi poročilo.
Slovesnost v Bohinju pa je pokazala, da mladinska organizacij8 takih proslav preprosto ne zna več delati, ker z mladino nima' jo nič skupnega. V razpravi so mladinci opozorili na vrsto p0' mankljivosti. Vprašanje je, koliko mladih je dejansko bilo n* organiziranih okroglih mizah oz. ali niso bile te predvsem & tiste, ki so tam pač morali biti. Razprave o nadaljnji usodi š^' fete pa naj se začnejo takoj, da ponovno ne bo /.manjkalo "l sa. Najvišjemu mladinskemu vodstvu v Sloveniji so tudi očita^ li izredno slabo povezanost in slab pretok informacij z
obči""
skimi konferencami. -
Seznanjeni smo bili tudi s stroški letošnjega odhoda fete, ki po izračunih, narejenih do konca maja, znašajo dobr««1 osem starih milijard. Sodelovanje na zaključni prireditvi Pa je zaenkrat stalo Slovenijo dve stari milijardi. V slednje *° všteti samo stroški, namenjeni nastopajočim i/. Slovenije-
V nadaljevanju so gorenjski mladinci sprejeli še poroči'0 o delu RK ZSMS in njenih organov v obdobju'maj 19«« \ut$> 1987 Razrešili so tudi dosedanjega predsednika MS ZSM5 Boštjan.i Selica i/ Kratija m izvolili novega, Miha Potočnik"* 28-letnega organizatorju dela i/ Radovljice. g, ,„
TOREK, 14. JULIJA 1987
NOVICE IN DOGODKI
.3. STRAN vlr(Q)I^SvMJ©IESGLAS
Zaslužek z lesom gozdarjem ne zadošča več
Železniki, 9. julija — Pri gospodarjenju z gozdom smo v Sloveniji posebneži, saj nikjer v Evropi in drugod v Jugoslaviji gozdarji ne žive izključno od denarja, ki ga dobe s prodajo lesa, vsepovsod imajo dodatni denarni vir, saj les predstavlja le tretjino koristi, ki nam jo daje gozd. Gorenjski gozdarji imajo zadnja leta vse več skrbi, saj so gozdove prizadele katastrofalne ujme in skoraj polovico lesa predstavljajo poškodovana drevesa. Zaslužek je vse bolj skop in izkupiček ne zadošča več za Pokrivanje stroškov, nego in obnovo gozdov. Takšni so bili poudarki na četrtkovi seji izvršilnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko, ki so jo v dobršnem delu posvetili lesarjem in gozdarjem.
60 odstotkov gorenjskih gozdov kaže znake umiranja
Na območju kranjskega in blejskega gozdnega gospodarstva se razprostira približno 124 tisoč hektarov gozdov, zaloge 'esa so ocenjene na skoraj 27 milijonov Prostorninskih metrov. Gozdno bogastvo Pa je vse bolj ogroženo, znake umiranja *aže kar 60 odstotkov gorenjskih gozdov, kar so pokazale raziskave leta 1985. Zaskrbljujoče in presenetljive so ugotovitve citogenskih raziskav, ki so pokazale, da je tri četrtine smrekovih gozdov v Sloveniji, na Gorenjskem pa polovica, resno ogrože-n*h, saj so ugotovili poškodbe dedne snovi smreke. Kakšne bodo posledice takšnih Poškodb, je težko napovedati, bržkone pa Je smreka z poškodovano dedno osnovo manj odporna.
Gorenjske gozdove pa je v zadnjih le-"h prizadelo še več ujm. Leta 1984 je veter P°drl 425 tisoč prostorninskih metrov lesa m prizadel 18 tisoč hektarov gozdov. Žled Je novembra 1985 podrl 248 tisoč prostor-mnskih metrov lesa, predvsem listavce, in Prizadel 10 tisoč hektarov gozdov. V razdejanih gozdovih je prizadeto drevje še bolj lzPostavljeno škodljivcem in boleznim. Pri Vetrolomu so se na iglavcih katastrofalno razmnožili podlubniki, prizadetih je 30 tisoč hektarov gozdov in evidentiranih več *°t 1.200 žarišč. V gozdovih pa škodo dela 'Udi divjad, poškodbe so opazne na 17 tisoč hektarih, največ škode pa seveda div-Jad napravi v mladih nasadih.
Naravne ujme so seveda že od nekdaj SSSSjfk po gozdovih, tudi lubadar je imel ° Jše in slabše čase«. Toda zdaj se je na-* madilo toliko slabih, da je gozd resno Srožen; onesnažen zrak in kisel dež, zad-nJJ dve ujmi, ki sta bili katastrofalni, na-Vali lubadarja na smrekah in lani bukovega rilkčarja.Jelka zaradi onesnaženega 2raka izginja iz naših gozdov, brest in ko-stanj.zaradi bolezni... Slika naših gozdov 11 resručno ^rna- Morda gozdovi s ceste iz-S'edajo lepo zeleni, toda če boste krenili v s02d in sj ga dODro ogledali, boste opazili VeHko sušic.
,   Vse to se seveda pozna pri lesu, ki pri-aJa iz gorenjskih gozdov. Gozdarji seka-■ seveda predvsem poškodovana drevesa . takšnih je že kar 47 odstotkov. Izkupi-ek od prodanega lesa je manjši, lesarji
pa nad takšnim lesom seveda niso navdušeni, saj je iz njega težje napraviti dobre izdelke.
Ogroženost gozdov torej že v dobršni meri kaže svoje praktične posledice.
Gozdarski kruh je vse bolj trd
Gozdarji so se torej znašli v precepu, po eni strani se bore za dohodek, več ga seveda prinesejo zdrava drevesa, na drugi strani pa morajo skrbeti za zaščito gozdov, kar seveda pomeni, da morajo najprej posekati bolna drevesa, kar jim seveda povzroča več stroškov in prinaša manj denarja. Drugega denarnega vira pa gozdarji nimajo, na Slovenskem smo pri tem pravi posebneži. Drugod v Evropi poznajo namreč najrazličnejše oblike denarne pomoči, najbolj prakticirajo delež v ceni bencina. V sosednji Hrvaški pa turistični zaslužek deloma namenjajo tudi za gozdarstvo. Skratka, vsepovsod vedo, da se gozdarji ne morejo preživljati zgolj s ceno lesa, saj navsezadnje niso zadolženi le za sekanje dreves, temveč tudi za nego in obnovo gozdov.
Cena lesa pa inu. dve plati tudi v odnosih med gozdarji in lesarji. Slednji so se v zadnjih leti znašli v hudih težavah in navijajo torej za nižjo, čeprav je treba reči, da v njej prispevajo tudi za vzdrževanje in obnovo gozdov. Gozdarji pa seveda navijajo za višjo, saj skušajo z njo pokriti vse omenjene težave. Na Gorenjskem so združeni v sozd GLG in tehtnico torej skušajo kar najbolj uravnavati, kar se navsezadnje kaže tudi v tem, da se slabši poslovni rezultati selijo od lesarjev k gozdarjem.
V letošnjih prvih treh mesecih so lesarji proizvodnjo povečali za odstotek v primerjavi z enakim lanskim razdobjem, gozdarska pa je bila prevsem zaradi hude zime manjša za 20 odstotkov. V sozdu je bil celotni prihodek večji za 85 odstotkov, od tega v lesarstvu za 120 odstotkov. Gozdarji torej zaostajajo, deloma je to seveda tudi sezonskega značaja, saj jih je letos ovirala zima. V blejskem Gozdnem gospodarstvu je to navrglo 130 milijonov dinarjev izgube, imeli so jo še v tovarni celuloze Medvode, ki prav tako sodi v sozd, in sicer 741 milijonov dinarjev, saj so zaradi obnove zmogljivosti prepolovili obseg proizvodnje.
Kopico podatkov bi lahko navedli, kako poslovna uspešnost gozdarjev pada, najbolj slikovito je to moč povedati z osebnimi dohodki. Že od nekdaj velja nenapisano pravilo, da je delo gozdarjev — seka-ča v gozdu, moč primerjati z delom rudarja, da je enako težko in nevarno. Vendar, slovenski rudar je lani zaslužil približno 250 tisočakov na mesec, sekač v gozdu pa 130 tisočakov. Številki seveda tudi povesta, zakaj gozdarsko delo ni zanimivo za domače kmečke fante. Tako se denimo z Jezerskega raje vozijo na delo v Kranj, v tovarne seveda, poln avtobus se jih odpelje vsako jutro. Za tako majhno razliko zanje delo v gozdu pač ni privlačno. Zaradi tega seveda prihajajo korenjaki od drugod, predvsem iz Bosne in vrtimo se v začaranem krogu, kajti prišlek seveda potrebuje stanovanje in vse drugo in takšen delavec veha danes najmanj 10 milijonov dinarjev. Ce bi znali stvari pametno zasukati, bi bilo delo v gozdu lahko vabljivo tudi za korenjake z Jezerskega, predpisi in najrazličnejši dogovori in sporazumi pa so seveda togi, poznajo le odstotke in linearne primerjave.
Zapišimo še ta podatek, da so imeli vsi slovenski gozdarji v letošnjem prvem trimesečju 2,5 milijard dinarjev izgube. Seveda je sezonskega značaja, vendar v preteklih letih je ni bilo; odseva seveda tudi revalorizacijo, ki jo je prinesel nov obračunski sistem.
Kmetje pa pravijo, da les ne prinaša več pravega zaslužka
Cene lesa so seveda večni problem odnosa gozdarjev in kmetov, ki imajo na Gorenjskem več kot polovico gozdov. Gozdarji kmetom očitajo, da pač ne smejo primerjati veljavnih cen s črnimi, kakršne so pogosto deske z zasebnih žag. Črne pač niso obremenjene z davki, prispevki za obnovo gozdov in izgradnjo gozdnih cest, z energetskimi prispevki, prispevkom za nerazvite, maržo za trgovca itd. Marsikatera gorenjska kmetija se je opomogla in posodobila prav s pomočjo lesa, dodajo. Navajajo še podatek iz sosednje Avstrije, kjer je pred tremi leti za nakup gozdarskega traktorja zadoščal izkupiček od prodaje 400 prostorninskih metrov hlodovine iglavcev, sedaj pa že 600 metrov.
M. Volčjak
N^Podarska gibanja na Gorenjskem v letošnjem letu
Proizvodnja in izvoz pešata
Pri(j/n'.k'- 9. julija — Slaba oskrba z uvoženim izdelavnim materialom se že odraža v slabši proizvodnji in izvozu, del težko St°th-    ne*»a *zvozne8a tr£a Je izgubljen in izvoz ima v celotnem prihodku gorenjske industrije le 15 odstotni in ne 20 od-'Uji^1 delež, kakor so predvidevali. Konec junija je v gorenjski banki neplačanih ostalo za 12,6 milijonov dinarjev računov dobaviteljem, v kar pa niso všteti odprti akreditivi, ki so neprimerna oblika za kopico računov manjše vrednosti.
trtlt0vtemi in s §e koPico podobnih podatkov so postregli na če-^erj1 8eJ' izvršilnega odbora Medobčinske gospodarske zbor-Sbf nJske- ki Je potekala v tovarni Alples v Železnikih, ko tu. |?Vnavuli gospodarska gibanja na Gorenjskem v letošnjem ^raj^mentarje lahko strnemo v kratko zahtevo: napočil je 1 °as za spremembe deviznega zakona.
10 (J čevljarsk i in lesni industriji je proizvodnju upadla /a
cih v ^seg industrijske proizvodnje se je v letošnjih petih mese-
w^stotur'rnoriuv' z er,akim lanskim razdobjem zmanjšal za 1,8 U&f  . ^a slabih 0,5 oziroma 0,4 odstotkov je bila večja le fe-^Hop  'n marca, v preostalih mesecih pa manjša. Med desetimi k^Uap '' k' predstavljajo 90 odstotkov industrijske proizvodov     n'"lskem, so jo povečali le v predelavi kemičnih izdelaj ,pr(>izvodnji končnih tekstilnih izdelkov in v živilski indu-H*stPribližno 10 odstotkov pa je upadla v čevljarski in lesni J'ttljj/'Ji Hazlogi tiče v slabi oskrbljenosti z uvoženim izdelav-toVftaterialom, o čemer govore tudi poročila, ki jih sestavljajo tlai0rrrni»h. Polovica pravi, da je /. uvoženim izdelavnim mate-pkrjjj.'s'ubo založena, v treh odstotkih kritična. Hkrati pa je ^Ori'n(>st /f domačim izdelavnim materialom dokaj dobra, saj Qstotkov vseh zapisalo, da so še vedno dobro preskrbljeni.
^Ur«ščajo zaloge izdelkov za široko potrošnjo
^e k        izdelkov gorenjske industrije so za 5,5 odstotkov ^0 jj5*t 'am v tem času, naraščajo predvsem zaloge blaga za ši-^jš   °^nJ°» predvsem aprila in maja, na kar seveda vpliva .   Če^na kupna moč prebivalstva.
VDov •S° v ^'"'".iski industriji po aprilskem zatišju maja *a^U''' v Primerjavi z aprilom za 8,2 odstotka. V primerja-VfftSt 1(',a ')a so visu' /a Mi> "dstotkov, medicina stop
m' Pr°diikcijskih cen pa je 85,8 odstotna. Cene na drobno ^t«LUjil P'»vcčalc za 4,:i odstotke, v petih mesecih pa za 39.1
Uvoz opreme ima le 5 odstotni delež
Zunanjetrgovinska menjava se odvija na znatno nižji ravni kot lani v tem času. Po podatkih Narodne banke Slovenije (ki niso zajeli 30 do 40 odstotkov izvoza in uvoza v januarju) se je v petih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem izvoz gorenjskega gospodarstva zmanjšal za 24 odstotkov; izvoz na Zahod za 12 odstotkov in na Vzhod za 44 odstotkov. Uvoz pa je bil manjši za 38 odstotkov; uvoz z Zahoda za 40 odstotkov, z Vzhoda za 29 odstotkov.
Pri uvozu se velja posebej ustaviti ob podatku, da je uvoz opreme imel le 5 odstotni delež, uvožene je bilo za 1,86 milijard dinarjev. Da prenova gorenjske industrije slabi, govore tudi ocene, da bo letos uresničenih le 20 odstotkov napovedanih naložb, ob koncu tega srednjeročja pa le 30 do 40 odstotkov. To seveda pomeni, da se bo povečalo tehnološko zaostajanje za svetom. Poznavalci pravijo, da so v čevljarski in tekstilni industriji doslej zaostajali le tri do štiri leta, ob koncu srednjeročja pa bodo bržkone štiri do šest let.
V banki na plačilo čaka 2 tisoč računov v vrednosti 12,6 milijonov dolarjev
V Temeljni banki Gorenjske v Kranju je ob koncu junija ostalo neplačanih 2.036 računov tujim dobaviteljem blaga v vrednosti 12,6 milijonov dolarjev. V to vsoto pa niso zajeti odprti akreditivi, ki zapadejo v dveh mesecih. Prav tako ni upoštevan depozit v vrednosti 3,5 milijonov dolarjev, ki ga je banka najela za kranjsko tovarno Sava za plačilo lani uvoženega blaga in ga bodo morali vrniti avgusta. Med temi neplačanimi računi jih je 320 v vrednosti 3,86 milijonov dolarjev za lani uvoženo blago.
Odgovor, zakaj tuji dobavitelji izgubljajo potrpljenje, je torej jasen, kakor je seveda tudi jasno, zakaj je industrija vse slabše oskrbljena z uvoženim izdelavnim materialom.
Zapisati velja še to, da povprečna vrednost neplačanega računa znaša približno 6 tisoč dolarjev. Gre torej za kopico manj šib računov, pri katerih je akreditiv neprimerna oblika plačevanja, saj jo bistveno dražji plačilni instrument kot nakazilo.
M. Volčjak
V Peku manjka strokovnjakov
V Peku so skušali odhajanje in iskanje novih strokovnjakov razrešiti s spodbudnejšim nagrajevanjem, pripravili so nov način nagrajevanja, ki daje večjo veljavo strokovnemu delu in delu v neposredni proizvodnji, manj pa bi pridobil tako imenovani srednji kader. Vendar v vseh sredinah ni bil sprejet_
V tržiškem Peku poslovna uspešnost pada. Razlog je preprost, saj je Peko velik izvoznik na Zahod, na tuje proda polovico izdelkov. S padanjem poslovne uspešnosti je seveda povezano zaostajanje osebnih dohodkov. V letošnjem prvem polletju je povprečni osebni dohodek v Peku znašal 162 tisoč dinarjev, v tržiškem gospodarstvu 176 tisoč dinarjev.
Z zaostajanjem osebnih dohodkov pa je običajno povezano tudi odhajanje delavcev, seveda predvsem tistih, ki si najlažje poiščejo delo drugod. Praviloma so to manj strokovno usposobljeni, ki lahko delajo v kateri koli tovarni, in strokovnjaki, ki so pri nas vse bolj cenjeni in iskani, predvsem tehnični, ki jim v tovarnah ponujajo razrešitev stanovanjskega problema in druge ugodnosti, če jim že visokega osebnega dohodka ne morejo. Marsikje jih namreč omejujejo samoupravni akti o nagrajevanju, ki strokovnega dela še ne cenijo tako kot veleva današnji čas.
Zaradi slabših osebnih dohodkov tudi v Peku delavci odhajajo, nova težko dobijo, predvsem strokovnjake. V letošnjem prvem polletju je odšlo 169 delavcev, prišlo jih je le 90. Ne morejo pa privabiti strokovnjakov in akuten problem imajo predvsem v računalniškem centru, kjer potrebujejo 10 računalniških strokovnjakov. Računalniško podporo poslovanju tako le počasi uvajajo, čeprav po hitri uvedbi računalniške obdelave podatkov kličejo predvsem zaloge, ki postajajo vse težje denarno breme.
Zanimiv je tudi podatek, ki je sicer nekoliko star, da se je leta 1981 iz Tržiča na delo drugam vozilo 620 Tržičanov, predvsem strokovno usposobljenih. Manj se jih danes verjetno ne. Kako torej domače, pa tudi strokovnjake od drugod, privabiti v Peko? Poskusili so to napraviti z novim načinom nagrajevanja, ki večjo veljavo daje strokovnemu delu pa tudi delu v neposredni proizvodnji, manj pa bi pridobili tako imenovan srednji kader, predvsem režijski seveda. Z razponom ena proti pet so skušali vsaj malce razbiti uravnilovko.
Toda, na referendumu v petek 3. julija nov način nagrajevanja v vseh sredinah ni bil izglasovan. Natančno povedano v treh, in sicer v komerciali, skupnih službah in orodjarni. Torej tam, kjer bi se morali najbolj zavedati, da je usoda tovarne povezana z boljšim nagrajevanjem strokovnjakov, ki jih sicer ne bo, pa tudi z dobrim delom delavcev za stroji, saj v Peku skušajo prav s kakovostjo izdelkov zaslužiti več in se uspešno boriti v hudi svetovni konkurenci.
Še enkrat se je torej izkazalo, tokrat še bolj očitno, da vsakdo gleda le svojo plačilno kuverto, kakšen bo skupni uspeh in zaslužek pa mu je manj mar, čeprav je njegova pla-
ča odvisna prav od tega.
M. Volčjak
Janez Slatnar, mojster strojenja kož in obdelave usnja
Vrednost in modnost
usnja sta trajni
Kranj, julija — V Jenkovi ulici v Kranju, v lokalu, kjer je dolga leta delal tapetnik Perč, je Janez Slatnar, mojster strojenja kož iz Seničnega pri Tržiču, odprl prvo gorenjsko specializirano trgovino s kožami, usnjem in usnjenimi izdelki. Usnjarstvo jim je v rodu.
Janezov oče je bil usnjar, Janez se je usposobil za ta poklic doma in na tujem in tudi njegov sin je že vpisan na usnjarsko šolo. Tradicija gre torej iz roda v rod. Janez Slatnar ima v Seničnem še vedno dobro znano stroj ar no kož, izdeluje usnjene izdelke, po novem pa ima tudi prodajalno v Kranju, v Jenkovi ulici, prvo te vrste na Gorenjskem. Tapetnik Perč je Janezu odstopil prostor, novi najemnik pa ga je preuredil v prvotnem slogu, obdržal pristno zunanjost hiše, pri čemer so mu pomagali strokovnjaki spomeniškega varstva, za kar jim je hvaležen. Originalni usnjarski izvesek visi nad vrati: kos usnja v sredini, usnjarski noži, prekrižani preko usnja, in dva leva, simbola usnjarjev. Ta motiv bo tudi na Slatnarjevem žigu, s katerim bo žigosal vsak izdelek kot potrditev, da je usnje res pravo, brez kakršne koli imitacije, prevara za oči nepoznavalca.
»V prodajalni so naprodaj kože (kozje, ovčje, bikove, goveje, telečje in oslovske), usnjeni izdelki kot so vezalke, biči, pogonski jermeni, usnjene niti za šivanje, usnjena konfekcija (pasovi, ovratnice za pse, torbice in različna oblačila vključno z irhancami) in kot posebnost tudi metrsko usnje, ki ga je moč kupiti in šivati doma,« pravi Janez Slatnar.
»Skušam slediti najnovejši modi, sem reden obiskovalec najbolj znanih sejmov doma in na tujem in na Dolenjskem sejmu sem imel občutek, da sem na tekstilnem. Vse usnje je bilo potiskano in to bo hit mode za leto 1988. Poskušal ji bom slediti, prisluhniti predlogom kupcev in obiskovalcev trgovine, saj več glav vec ve. Seveda pa se bo treba pri modi najpogosteje ozirati k Italijanom, ki so vedno prvi na tem področju. Problemi bodo, to vem, saj pri nas praktično ni več ljudi, ki bi znali nekatere stvari iz usnja sploh še narediti. Biče na primer dela možakar, star 85 let. Ko bo omagal, ne vem, kdo ga bo nadomestil. Sicer pa mislim, da je usnje le usnje. Nadomestiti ga ne more nobena stvar nobena imitacija, noben umetni izdelek. Ima svojo vrednost, kar potrjuje zgodovina. Seveda pa mora biti blago res kakovostno.« j Košnjek
SEHGLAS 4. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
TOREK, 14. JULIJA 198?
Krajani Save so praznovali
Jesenice, 13. julija — I,etos so v krajevni skupnosti Sava na Jesenicah praznovali svoj krajevni praznik 11 julija. Organizirali so pohod na Pristavo preko Gregorjevčega rovta, k pohodu pa povabili člane zveze združenj borcev, tabornike, mladince, člane zveze rezervnih vojaških starešin, planince in druge krajane. Ob 11. uri je bilo na Pristavi tovariško srečanje krajanov.
D. S.
Borci kranjske občinske skupščine v Čezsoči
Kranj, junija — Komisija za zadeve borcev pri osnovni organizaciji sindikata upravnih organov in strokovnih služb skupščine občine Kranj že 23. leto organizira obiske krajev, pomembnih iz časa borbe. Letos, 6. junija se je preko 40 članov zveze borcev udeležilo izleta v partizansko vas Čezsočo. O dogodkih v narodnoosvobodilni borbi v teh krajih Primorske je udeležencem izleta pripovedoval nosilec spomenice in udeleženec številnih borb na Primorskem Alojz Zupančič — Zmago. V Čezsoči so Kranjčane zelo lepo sprejeli in ob tej priložnosti gostom priredili tudi krajšo slovesnost s kulturnim programom, v katerem so sodelovali učenci osnovne šole iz Bovca, kranjski izletniki pa izvedeli marsikaj zanimivega o dolgoletnem boju ljudi teh krajev proti potujčevanju, proti fašizmu in za združitev z matično domovino, o organizaciji TIGR in podobnem. Ob tej priložnosti so kranjski borci obiskali tudi Gornjo Trebušo, kjer so bili hudi boji s sovražnikom, ter rojstni hiši padlih prvoborcev Ivana Ivančica in Ferda Kravanje. Obisk partizanskih krajev na Primorskem je bil tudi priložnost za tovariško srečanje članov zveze borcev skupščine občine Kranj, saj so večinoma že upokojeni. G_ Mostrokol
Slovesnost ob prenovljenem domu — V nedeljo so na osrednji slovesnosti ob 95-letnici Gasilskega društva Cerklje slovesno odprli prenovljen gasilski dom. Uvodoma je spregovoril predsednik društva Ivan Basej, slavnostni govornik pa je bil Vili Tomat, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije. Najzaslužnejšim članom so potem podelili republiška priznanja, dom pa je odprl najstarejši član Gasilskega društva Cerklje Miha Stenovec. Po paradi, v kateri je sodelovalo več kot 20 društev (tudi praporščaki in godba iz Vodic), so si ogledali nove društvene prostore in spominsko steno Franceta Barleta. V okviru praznovanja 95-le-tnice je bila že v petek uspela sektorska gasilska vaja, v soboto zvečer pa je bila v dvorani zadružnega doma akademija s kulturnim programom. Podelili so tudi gasilska priznanja. — J. Kuhar
Zmagali ekipi Besnice in Mavčič — V soboto dopoldne je Gasilsko društvo Cerklje ob praznovanju 95-letnice organiziralo prvo gasilsko memorialno tekmovanje v spomin na domačina Franceta Barleta, ki je bil ustanovitelj gasilstva na Slovenskem in častni član Gasilske zveze Jugoslavije. Na tekmovanju je med pionirji osvojila prehodni pokal ekipa Mavčič pred Cerkljami in Hotemažami. Med člani pa je zmagala in prav tako osvojila prehodni pokal ekipa Besnice (na sliki) pred Kokrico in Brnikom. Izven konkurence je nastopila tudi ekipa krajevne skupnosti Cerklje in dosegla najboljši rezultat. — J. Kuhar
Krajevna skupnost Bled praznuje
Želimo razvoj in napredek
Bled, 9. julija — Julija leta 1941 so blejski aktivisti, posebno mladinci, izvedli veliko napisno in trosilno akcijo na Bledu in okolici. Z antifašističnimi gesli, srpi in kladivi so pozivali na oboroženo vstajo proti okupatorjem in izdajalcem. Akcija je dvignila bojevito razpoloženje prebivalcev Bleda, jim dala pogum in upanje na osvoboditev izpod fašizma, v vrstah gestapa in narodnih izdajalcev pa povzročila precejšen preplah. V počastitev tega dogodka na Bledu praznujejo svoj praznik 17. julija. O življenju na Bledu danes smo se pogovarjali s predsednikom skupščine KS Borutom Rusom.
• V prvi vrsti je Bled turističen kraj in zato je tudi marsikaj podrejeno turizmu. Kako vi gledate na to?
»Veliko prebivalcev Bleda živi od turizma. Če ni njihovo redno delo v turizmu, pa je marsikomu to dodatni zaslužek. Vendar pa Bled v zadnjem času razvoju turizma ne sledi več, s tem pa izgublja najboljše goste. Velikokrat sem začuden, da ljudje, ki živijo od turizma, tako malo naredijo za njegov napredek, včasih celo poskušajo zavirati različne akcije modernizacije Bleda, ki pa so razen za domačine velikega pomena tudi za turiste. Prav zato, ker si želimo napredka, ker želimo, da bi Bled v kakovosti svoje ponudbe napredoval, si želimo tudi večjega sodelovanja s Turistično poslovno skupnostjo, komitejem za pripravo svetovnega prvenstva v veslanju in pa seveda s skupščino občine Radovljica in njenimi organi.«
• Omenjate svetovno prvenstvo v veslanju, ki bo na Bledu čez dve leti. Kaj to prvenstvo pomeni za razvoj vašega kraja?
»Pred dvema letoma smo si zastavili program razvoja, ki naj bi ga uresničili do leta 1990. V sklopu tega programa pa naj bi se pripravili tudi na svetovno prvenstvo v veslanju. Krajevna skupnost je dala pobudo za srednjeročni plan občine Radovljica ob razpisu javnega natečaja, ki naj bi zajel kompleksno urbanistično ureditev Bleda. Ta načrt naj bi bil narejen že lani, vendar ga zaenkrat še nimamo. Tako delamo še po starem, saj se za nekatere stvari, posebno s področja infrastrukture že mudi, kajti do svetovnega prvenstva je le še dve leti, med turistično sezono pa ne moremo opravljati večjih gradbenih'del.«
• Bled je v zadnjem času bogatejši za nekaj manjših, vendar pomembnih pridobitev. Katere so najpomembnejše?
»Kot sem že omenil, smo se na Bledu odločili za program, ki naj bi ga uresničili do leta 1990. Težko je povedati, kaj je naša najpomembnejša investicija, saj je vsaka nova pridobitev pomembna tako za krajane kot za goste. Naj jih naštejem: obnovili smo jezersko obalo od hotela Toplice do Grajskega kopališča, asfaltirali peš pot na grajsko kopališče, uredili ovinek na Seliški cesti, prepleskali varnostne ograje ob cestah in mostovih, zgradili smo mostič pri ribogojnici v Mali Zaki, obnovili javno razsvetljavo na Ribenski cesti, asfaltirali poti v Želečah in zgradili stopnice poleg Burjeve hiše, uredili javno razsvetljavo na Kori-tenski cesti, stopnice od Ambro-
žičeve hiše do Prešernove ceste, asfaltirali več cest na Gmajni, obnovili smo vse stopnice med depandanso Jadran in Benedi-kovo hišo, asfaltirali dohod pri Vrtcu, obnovili podporne zidove na peš stezi proti gradu, zgradili smo javno razsvetljavo od Male do Velike Zake, asfaltirali del ceste od depandanse Bogatin proti Riklijevi cesti, financirali smo vzdrževanje parkov, nasadov in gredic, ter vzdrževanje pokopališča padlih borcev NOV, asfaltirali smo spodnjo Prežiho-vo cesto na Mlinem, obnovili smo kritino na stavbi krajevne skupnosti in zgradili telefonsko kabelsko in zračno omrežje v naseljih Dobe, Jarše in Dindol. Precej novega smo dobili tudi z investicijami v delovnih organizacijah in interesnih skupnostih. Zgrajen je bil apartmajski hotel Savica, depandansa Bogatin, prizidek hotela Krim, restavracijsko—trgovski objekt v Veliki Zaki, obnovljena je bila Kazina hotela Park, Bistro hotela Toplice, gostišče Mlino, turističnemu gospodarstvu Bleda je uspelo prevzeti protokolarni objekt vila Bled in ga preurediti v hotel visoke kategorije. Zgrajena je bila nova proizvodna hala Vezenin Bled, obnovljen je bil glavni vodovod s hišnimi priključki, asfaltna prevleka na Partizanski cesti ter na Ribenski in Seliški cesti, izvršena je bila regulacija potoka Rečica, obnovljena kanalizacija od hotela Toplice do Mlinega, zgrajenih je bilo več stanovanj, kanalizacija od Velike in Male Zake do Mlinega, obnovljen je bil zdravstveni dom, hotela Park in Golf pa sta pričela z izkoriščanjem termalne vode.«
• Kljub številnim izboljšavam je na Bledu treba še marsikaj postoriti. Kako boste to reševali?
»Velik problem so javna razsvetljava,  pločniki, parkirišča,
cestišča. Nerešen je problem av-toservisa, saj se v krajevni skupnosti borimo proti temu, da bi bil tik ob turistični coni. Kljub temu, da smo v zadnjem času bogatejši za 125 telefonskih priključkov, več kot dvesto naročnikov še čaka nanje. V načrtu imamo tudi novo avtomatsko telefonsko centralo, ki je za nas krajane, pa tudi za razvoj turizma in organizacijo svetovnega prvenstva, nujno potrebna. Problemi so z blejsko obvoznico, ki bi jo nujno potrebovali, vendar se-
daj zaradi pritožbe na ustavne« sodišču ni še nič jasno. Sam sfl zavzemam za izgradnjo južnjl obvoznice, za katero so tudi u*l banisti ocenili, da bi bila primeri nejša. Tu pa je potrebno upoštef vati tudi pravice krajanov in šel posebno kmetov, ki z nadomei stno zemljo ne bi smeli biti oškodovani.
Trenutno je eden izmed pro-i blemov hotelski objekt na Mli'j nem. Krajani sicer niso proti hotelu, so pa proti takšnemu zazi' dalnemu načrtu, predvsem pa se ne strinjajo s cestno ureditvijo-Naslednji, tudi velik problem, je vrsta objektov v osrednji turistični coni, saj so kljub številnin1 opozorilom še vedno neurejeni-Objekti so v družbeni lasti, zanje pa je narejeno malo ali nič-To so naprimer: vila Rikli, hotel Mežaklja, vila Plemelj, vila Zrenj anin, vila Lastovka, vila JU' stni raj in še nekatere. Temelji; te obnove pa je potrebno tudi grajsko kopališče,« pravi Borut
Rus.
V. Stanovnik
Prireditve ob prazniku
V počastitev krajevnega praznika bodo na Bledu pripravili vrsto prireditev, s katerimi bodo skušali ustreči krajanom ter domačinom in tujim obiskovalcem. Praznovanje se bo pričelo v četrtek s slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti Bled v Festivalni dvorani. Seja se bo začela ob 20. uri, v kulturnem programu pa bodo nastopili: Olga Gracelj, Svetlana Makarovič in moški komorni zbor KUD Stane Žagar iz Krope.
petek, 17.7. ob 20. uri: Koncert komorne glasbe v cerkvi "a
otoku
Izvajalci bodo: Klemen Ramovš, Paolo Faldi in Milko Bizjak sobota, 18.7. ob 8. uri: Turistični tenis turnir na igrišču v Zaki
ob 22. uri: Tradicionalna prireditev »Blejska noč« nedelja, 19.7.: Golf turnir za nagrado CANON na golf igrišču Bled
ponedeljek, 20.7. ob 20. uri: Koncert komorne glasbe v cerkvi na otoku
izvaja Ljubljanski baročni trio torek, 21.7. ob 20. uri: Orgelski koncert v cerkvi na otoku
izvajalec bo Franz Zebinger sreda, 22.7. ob 21. uri: Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani
izvajalci bodo skupina LADO iz Zagreba
Priznanja krajevne skupnosti Bled
Praznik krajevne skupnosti je tudi priložnost, ko se s priznal zahvalijo tistim, ki so največ pomagali za njen napredek. Na četi' tkovi svečani seji bodo priznanja prejeli:
Marija Stare, Milka Studen, Leopold Pernuš, Jože Kapus, Slavkj Dolenc, Andrej Vidic, Veslaški klub Bled in Gasilsko društvo Bi**
Pred krajevnim praznikom v Selcih
Telefonsko akcijo prignali h kraju
Selca, 13. julija — Z vključitvijo Dolenje vasi v telefonsko omrežje so v krajevni skupnosti Selca končali obsežno akcijo, v kateri je dobilo telefonske priključke 314 gospodinjstev ali skoraj 97 odstotkov vseh. Gradbenemu odboru, ki mu predseduje Janez Šolar, bodo na sobotni proslavi krajevnega praznika podelili posebna priznanja.
Pred praznikom smo se o opravljenem delu v preteklem letu in novih nalogah pogovarjali s predsednikom skupščine krajevne skupnosti Selca Rudolfom Habjanom in predsedni kom sveta Marjanom Kalanom. Povedala sta tudi, da bo tokrat praznovanje še posebej slove sno, saj domače gasilsko društvo slavi 90 let obstoja. Pripravljajo kar dve proslavi: krajevna bo v soboto, 18. julija, ob 20. uri v kulturnem domu, gasilska pa naslednji dan ob 13. uri pred gasilskim domom.
V soboto bodo med drugim podelili tudi nekaj priznanj. Priznanja krajevne skupnosti bodo prejeli Marjan Kalan, Štefan Bertoncelj, Lado Nastran, Pavla Suva in Ix>vska družina, priznanja socialistične zveze pa Viko Rakovec iz Dolenje vasi, Cirila Radoševič iz Selc, Regina Berce iz Lajš in Mija Gašperšič iz Selc.
Krajani Selc praznujejo v spomin na 14. julij, dan pred 44 leti, ko je bilo v Dolenji vasi ustreljenih dev.'tnajst talcev. V krajevni
skupnosti je povezanih prek 1300 ljudi iz sedmih vasi, od tega iz petih hribovskih. Zato je tudi razumljivo, da imajo največ težav komunalne naprave, zlasti s cestami.
Lanskaobljuba, da bodo vsako leto asfaltirali kilometer hribovskih cest, se uresničuje. Pred dnevi so položili grobi asfalt od Selc do Spodnje Golice v dolžini 1800 metrov ter fini asfalt na 680 metrov ceste v Selških Lajšah. Za asfalt so odšteli skupaj 48 milijonov dinarjev, od katerih je bilo 4,5 milijona krajevnega samoprispevka in pet milijonov dinarjev enkratnega prispevka krajanov.
Rufcen tega so v letu od lanskega krajevnega praznika obnovili več opornih zidov, kanalizacijsko omrežje, prepuste za meteorne vode, graditi so začeli požarni bazen v Zabrekvah, obnovili električno napeljavo na igrišču v Selčah K nižjim stroškom so ogromno prispevali krajani s prostovoljnim delom. Opravili so skoraj pet tisoč ur.
pravih se boau
i.adnj" K
Rudolf HahjHii
Dela pa jim še lep čas ne bo zmanjkalo. V naslednjem letu dni jih čaka asfaltiranj* makadamskih poti v Selcih in Dolenji vasi* kjer nameravajo postaviti tudi avtobusni postajališči, pri
čnikov od šole do pokopu'' postavili nove luči javne ia/sV.»c ljave, asfaltirati bo treba ce* Selca Topol je in položiti I'"1' a fnlt na cesto v Kališe Tudi ob* v.i kulturnega doma, igrišč*-. $ polite v vasi, pokopališča 'n nahzacije ne bo mogla več dO* čakati. „ *
II. .lelovča«1
TOREK, 14. JULIJA 1987
KULTURA
5. stran (mmmmmGLAS
Muzej na blejskem gradu
OD VSEH POZABLJENA ZBIRKA
Bled — Zbirke predmetov, dokumentov o izkopavanjih na Bledu in okolici se na blejskem gradu niso spremenile in posodobile že četrt stoletja. Če je bila sedanja postavitev včasih še kar dobra, pa danes to prav gotovo ni več: vitrine brez osvetlitve, razstavljeni predmeti brez napisov in podobno - to je predstavitev naše preteklosti na način, ki niti v naših muzejih niti kje drugje ni več v navadi. Vendar pa Narodni muzej Ljubljana za posodobitev sam nima denarja, Bled pa očitno tudi ne...
Poletnih mesecih se množice radovednih izletnikov sprehajajo
*i sobane blejskega gradu — toda kaj jim povedo skromno pred-
st*vljeni predmeti? — Foto: L. M.
Ne samo na Gorenjskem, tu-^ kje drugje bi se strinjali s -ern, da je za Postojnsko jamo Prav gotovo blejski grad eden naJlepših krajev pri nas, ki znova in znova privablja. NaJbrž ni tako malo Gorenj-ali bolje rečeno Slovencev, y] so nekajkrat zavili tja , da ^l znova in znova gledali z gra-,u Pokrajino, ki je navdihova-la Pesnike.
Običaj je tudi, da se ob obi-J*u blejskega gradu zavije v J^zej. Toda kdor je videl mu-.el pred petindvajsetimi leti, Je razočaran; muzejske zbirke
se namreč tudi v četrt stoletja niso prav nič spremenile. Pa ne samo to, da se razstavljeni predmeti ne zamenjujejo, zbirke ostajajo »klasične« tudi po načinu predstavitve. To, kar je predstavljeno v muzeju blejskega gradu, prav gotovo ni podobno kakšni sodobni predstavitvi zgodovinskih najdb.
V vitrinah je sicer kar nekaj predmetov, vendar pa niti en ni označen. Pod bronastimi uhani v obliki polmeseca nikakor ne piše, da je to značilna karantanska oblika nakita. Imenitna sponka za obleko,
s kladivom in pes, freska na južni zunanji steni cerkv; • Janeza (slika je iz zbirke vodnikov)
FRESKE IZGINJAJO
Bohinj — Včasih ni dobro preveč natančno prelistati onika o kulturnih in naravnih spomenikih. Kajti lahko zgodi, da odkrijemo nekaj, česar potem nikakor ni mo-ft.^e odkriti v resničnosti. Pa ni tu nobenega namigovala, da avtorji vodnikov pišejo izmišljotine, daleč od tega.
Na
pa očitno postajajo vodniki zgovorne priče propada-
lj, našo kulturne dediščine. Tak primer je freska na cer-2 } sv. Janeza v Bohinju. Ne, niso izginili vsi trije Krištofi JUžne fasade cerkve. Pač pa počasi in zanesljivo izginja
Vn }tx freska moža s koničasto brado in tesarskim kladi-r ^ Tega dela poslikave umetnostni zgodovinarji še niso
zvo/.laii zato ostaja uganka še naprej. Če pa bo sonce še i^r^i reusmUjeno izžigalo južno poslikavo cerkvene ste-H • bodo še zadnji, že zdaj povsem bledi ostanki slike ne-t-^dnega možica izginili in tako se radovedni turisti s
^ Pač ne bodo ukvarjali. — Foto: L. M.
rt01* d
^»Vj.     i* "stalo od poslikave na spodnjem delu južnemu /i-- Foto: L. M.
menda bo kot del zbirke,. ki predstavlja pregled naše kulture, še letos predstavljena na razstavi v New Yorku, je med ostalimi predmeti neopazna, prav nič izpostavljena. Med bronasto bižuterijo, najdeno v grobiščih pod gradom, (tam, kjer je zdaj parkirni prostor) ali na drugih blejskih najdiščih — v Zasipu, Mlinu, na Otoku, na Pristavi, skromno leži tudi kak zlat predmet, pod katerim prav tako nič ne piše niti kje je najden niti kaj predstavlja, kar je sicer v muzejih običajno. Skratka, vsa kulturna preteklost, ki se da razbrati iz izkopanin na blejskih tleh, je praktično anonimna. Obiskovalec bi moral imeti s seboj strokovno podkovanega vodiča, da bi kaj zvedel o naši karantanski zgodovini.
Tudi tisto, kar je razstavljeno v steklenih vitrinah, je pravzaprav zelo slabo vidno, saj sobane niso dovolj razsvetljene, vitrine pa še sploh ne. Morda je to za običajnega, ne preveč radovednega turista, čisto dovolj. Za takega, ki pa želi izvedeti vsaj nekaj o kulturi naroda, pa nikakor ne. Razstavljene izkopanine se nekako anonimno zlivajo z orodjem, orožjem in drugimi, za grajsko opremo značilnimi predmeti iz muzejskih skladišč. Helebarde, orožje, oklepi in drugo, kar je razstavljeno na blejskem gradu, vsekakor
niso ostanki blejskih grašča-kov. Pravzaprav je še sreča, da so vse te zbirke ppd skrbnim nadzorom dolgoletnih oskrbnikov gradu, zakoncev Jerman.
V Narodnem muzeju Ljubljana, ki je skrbnik blejskih zbirk, se sicer zavedajo revščine takšne predstavitve naše kulturne preteklosti. »Dobro vemo, da je muzejska zbirka na blejskem gradu zastarela in neurejena,« je povedala umetnostna zgodovinarka Vesna Bučič. »Že nekajkrat smo pri Kulturni skupnosti Slovenije prosili za denar, da bi to zbirko posodobili, vendar pa se je vedno končalo z zavrnitvijo in napotkom, naj za to poskrbijo na Bledu. Upravljalec blejskega gradu je Hotelsko turistično podjetje Bled, ki pa žal za to še ni našlo denarja. Zbirko bo treba povsem prenoviti, urediti osvetljavo, pobeliti stene in podobno. Ni nam vseeno, da so najlepši primerki starega pohištva, kar jih imamo v Narodnem muzeju, na blejskem gradu v sobanah z .vlažnimi in lisastimi stenami.«
Tako je to: grajski zidovi, imeniten reprezentančni kulturnozgodovinski spomenik, se žal že desetletja predstavlja z vsebino, ki je že zdavnaj izgubila ves blišč, zabrisala pa se je tudi vsa sporočilnost o kulturi ljudstev, katerih na-
sledniki smo.
L. M.
LIKOVNA RAZSTAVA
Kranj — V Srednji šoli Iskra so ob 11. delovnem srečanju kovinarjev Slovenije v Kranju odprli razstavo likovnih del delavcev, ki so zaposleni v kovinarski stroki. Na razstavi srečujemo številne znane likovnike s področja Gorenjske, Dolenjske, Štajerske in Slovenske Koroške, pa tudi nekatere goste iz Kranja, katerih likovna dela dopolnjujejo razstavo. Med slikarji — krajinarji naj omenimo Pavla Lužnika in Toneta Tomazina z Jesenic, Franca Urbančiča, Stanka Petroviča, Ljuba Skupeka iz Novega mesta in Veroniko Rakuš iz Maribora. S tihožitjem se predstavlja Stanko Petrovič iz Novega mesta, medtem ko poskuša dati svojim kompozicijam vsebinski poudarek Ivo Flis iz Maribora. Slikarstvo s primesjo naivnega upodabljanja zastopata na razstavi Stane Verbič iz Novega mesta in Zlata Volarič iz Kranja, ki nas seznanjata z nekaterimi primerki iz svoje najnovejše mape serigrafiranih risb.
Bogato je na razstavi predstavljena plastika, ki je deloma lesena (Janez Vovk s Police pri Naklem), deloma kovinska, vendar v celoti figuralna: Jože Volarič iz Kranja, Ivan Kremžar iz Slovenj Gradca in Sašo Stevovič iz Kopra.
Z izborom ekspresivno občutenih grafik (Nevidne niti itd.) se razstavljalcem pridružuje Vida Štemberger iz Kranja. q a
Med samoupravljanjem in kulturo
POTEMKINOV
DENAR
Pred časom so se v Kranju sestali delegati obeh zborov skupščine Kulturne skupnosti Kranj. Med drugim so obravnavali in (soglasno) tudi sprejeli popravo finančnih načrtov za leto 1987, čeprav nihče ne more zagotoviti, da bodo samoupravno izglasovana finančna sredstva tudi res dosegljiva.
Dobro je poznana situacija, ki vlada v Kranju na področju zagotavljanja ustreznih finančnih sredstev za izvedbo že sprejetih programov posameznih izvajalcev s področja kulture. Denarja preprosto ni, na kar so poleg ostalih še posebno opozorili tudi mladi, ki so nezmožnost izvedbe svoje tradicionalne prireditve označili s plakatnim sporočilom »Tedna mladih Kranja ne bo«.
Finance so bile poleg poročila o delu posameznih izvajalcev s področja kulture za preteklo leto (na kar, mimogrede rečeno, ni bilo niti ene samcate pripombe) glavna točka 4. seje skupščine kranjske kulturne skupnosti. Množica je, tako kot ponavadi, modro molčala, spregovorila je le peščica delegatov. In o čem vse se je govorilo? O tem, da je treba enkrat dokončno urediti in zagotoviti ustrezna sredstva izvajalcem t. i. posebnih programov znotraj ZKO, o nemogoči situaciji (beri kronično pomanjkanje denarja), ki vladu znotraj Slovenije samo v Kranju, o tem, da denar sicer
je, a njegovo uporabo onemogoča zvezni interventni zakon. Posebno je bil izpostavljen dvom, kako bo s kulturo po prvem juliju (nov način obračunavanja »kulturnega dinarja« ), če pa sodimo po slikovitih besedah Andreja Bitenca, predsednika skupščine KIS Kranj, tega verjetno niti predsednik ZIS ne ve.
Tu pa kmalu pridemo do paradoksalne situacije. Delegati so na koncu soglasno, na samoupraven način, sprejeli rebalans finančnih načrtov za leto 1987, prav nihče pa ne more zagotoviti, da bo izglasovani denar tudi na razpolago! Kaj lahko se namreč zgodi, da bo ostal samo lepo zamišljen sen, zapisan na papirju...
Ce bi se tu, mimogrede seveda, vprašali, kje je tu samoupravljanje in kje kultura, bi si nakopali na glavo vse preveč nesmiselnega dela. Delegati so v bistvu glasovali za sklep, katerega realizacije ne more jamčiti nihče ali rečeno drugače, glasovali so o že izglasovanem...
Vine Bešter
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ — V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Kropa y starih fotografijah, ki jo je pripravil Kovaški muzej iz Krope. V Mali galeriji je na ogled razstava Urbanistične rešitve mestnega centra Kranja. V galeriji Mestne hiše se predstavlja sodobna makedonska karikatura. JESENICE— V razstavnem salonu Dolik razstavlja fotografije Edo Marušič iz Ljubljane.
V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava fotografij Oskarja Dolenca. V galerijskih prostorih pa je na ogled razstava Čebelnjaki na Slovenskem.
RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše so na ogled umetniška dela družine Zelenko.
BLED — V Festivalni dvorani razstavlja akad. slikar Zmago Puhar.
ŠKOFJA LOKA — V galeriji Loškega gradu razstavlja slikar
Boris Yuri-Božič. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte
vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure.
ŽIRI — V galeriji Svobode je odprta razstava slik Konrada
Peternelja-SIovenca.
KRANJSKA GORA — Liznjekova hiša (etnografski muzej) je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
VRBA — Prešernova hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka od 9. do 16. ure.
DOSLOVCE — Finžgarjeva domačija je odprta vsak dan razen sobote od 9.30 do 13. ure, ob nedeljah od 12.30 do 16. ure. DOBRLA VAS — V četrtek, 16. julija, ob 20.30 bo ob Klopin-skem jezeru — 15 km od Železne Kaple dvojezični koncert pevskih zborov z naslovom Dežela ob Dravi. Prireditev organizira Slovensko prosvetno društvo Srce iz Doberle vasi.
NASE FESTIVALSKE LUTKE
Junija in julija je bilo Lutkovno gledališče čez cesto kar na dveh festivalih. Svojega večmedijskega Galeba so odigrali najprej v Beogradu na BRAMS-u (BRAMS — beograjska revija amaterskih malih odrov), ki ga prireja Zvezdara teater. Iz Slovenije je bilo še Gledališče Lepljenka iz Postojne s predstavo Projekt Kosovel. Obe gledališči sta bili tam izbrani za festival MAK v Sisku (MAK — mednarodno alternativno gledališče), ki je letos potekal prvič pri mladinskem Centru za kulturo.
Z MAK-om nastaja razlika, ki jo v amaterizem vnaša pojem alternativa. Če se vrh amaterizma po kakovosti lahko enači s profesionalizmom, se pri alternativnem gledališču dogaja to, da ga ustvarjajo tudi profesionalci (v Slovenji E. G. Glej), ki s tem pristajajo na določene amaterske pogoje dela. Amaterizem v tem primeru pomeni predvsem odnos do dela, pri alternativi pa gre za spremenjen odnos do gledališča v celoti.
Andrej Sadovvski, vodja amaterskega gledališča Teatr Mandala iz Krakovva, je v pogovoru na MAK-u celo dejal: »Profesionalci mislijo, da so boljši od amaterjev, jaz pa jim poskušam dopovedati, da so oni amaterji v svojem poklicu. Zmeraj sem si želel, da bi bili amaterji in ne profesionalci* »Gre za različne odnose do dela, po rezultatih pa za raznovrstnost predstav, h kateri je svoje dodalo tudi naše lutkovno gledališče.
Njegovo sodelovanje pri tem pomeni, razen primernosti njegovega dela, tudi svojevrstno vzgojo in vpogled v delo drugih gledališč. "Zdi se, da so ravno najrazličnejši gledališki postopki tisti, ki najbolj vplivajo in kar najbolj prispevajo k večjemu ozaveščanju in samozavesti ansambla, na njegove poglede, na že doseženo in na načrte. V sedanjih pogojih kulturnega delovanja je zelo pomembno, da je kranjska ZKO lahko omogočila njegovo udeležbo na obeh festivalih.
Franci Zagoričnik
Boris Y. Božič, slikar
SLIKE IZ NOVEGA SVETA
Škofja Loka — Do 23. julija v galeriji Loškega gradu razstavlja akad. slikar Boris Y. Božič, izseljenec povratnik. Razstava na gradu sodi med prireditve ob letošnjem srečanju slovenskih izseljencev minuli konec tedna v Škofji Loki.
Zanimiva osebnost je slikar Boris Yuri Božič, ki je bil rojen leta 1952 v mednarodnem kampu pri Rieti v Italiji. Komaj tri leta je bil star, ko so se starši priselili v Toronto v Kanadi. V Torontu je diplomiral na likovni akademiji pri York Universitv, in sicer iz eksperimentalne fotografije in grafike. Zraven je študiral še sociologijo in umetnostno zgodovino. Po diplomi se je priključil skupini godbenikov in z njimi prepotoval Kanado po dolgem in počez. Nato je bil kar tri leta taksist v Torontu in tako spoznaval deželo in ljudi. Spoznal je svet in življenje in si ga vtisnil v spomin, kar je za vsakega slikarja zelo pomembno. Po osemdesetem letu smo srečevali njegova dela na raznih razstavah po Sloveniji, kar potrjuje obiskovanje domovine, kamor se je za stalno preselil leta 1985, ko se je naselil v Mostu na Soči.
Nekaj zapiskov ob razstavah Birisa Y. Božiča smo lahko prebrali in iz njih lah,.o izluščimo zanimivo trditev, da bi slikarski svet tega slikarja težko uvrstili v stroge okvire kateregakoli stila. Ta ugotovitev drži, ker v Božiče-vih slikah ni niti ene premočrtne usmeritve; različne tehnike od fotokolaža do akrilnih slik, od različnih vsebin do različnosti tematike in barve ter risbe tvorijo zelo zapleteno materijo, iz katere so sestavljene njegove podobe. Namesto enega se tako v Božičevih slikah oziroma liko/nih delih stili med seboj prepletajo tako, da lahko kolaže v fo-totehniki primerjamo s hiperrealistično usmeritvijo (n. pr. fotokolaž Daljina iz leta 1986) in da v isto vrsto lahko postavimo sliko iz leta 1981 Pod sodbo svetlobe in tej podobne slike. Zopet druge Božičeve slike imajo močan naboj nadrealističnega gledanja (primerjaj slike Sanje, 1985 in Uvertura, 1981 in tem podobne).
Posebno zvrst predstavljajo podobe s tematiko iz indijanske mitologije (n. pr. Voodoo, 1977-86 in Manitou ca-noe, 1984-1986), ki bi se lahko uvrstile v sklop fantastičnega slikarstva. Toda te slednje so še drugače polne prisotnosti sveta znanstvene fantastike. Slika Voodoo bi lahko predstavljala po eni strani obredni prostor in po drugi notranjost vesoljske ladje zunajzemeljskih bitij. Tako se vse med seboj prepleta in vsak od teh vplivov se v sliki znajde v medsebojnih likovnih odnosih s posebnim pomenom, kjer zaenkrat še ni prostora za dokončno opredelitev. Zato Božičevo slikarstvo zrcali odraz dogajanja v sodobni likovni umetnosti severnoameriške celine. In na to sadiko še ni cepil cepiča, ki bi izhajal iz naših tal.
Andrej Pavlovec
GLAS 6. STRAN
ZANIMIVOSTI
TOREK, 14. JULIJA 1!
Iznajdljivost ne pozna meja
Gospodinjska pomočnica pri svojem možu
Kranj, julij — Gospodinjska pomočnica pri svojem možu! Ne, to ni naslov zabavnega filma ali lahkega branja za vroče poletne dni ob morju. V Kranju, in morda še kje, je to res. Šest mož je svoje najdražje zaposlilo kot gospodinjske pomočnice in da ne bo ogrožena enakopravnost, je to storila tudi ena žena, ki je moža prijavila kot gospodinjskega pomočnika.
Hahljate se, kako je šest mož vendarle priznalo, da jim žene kuhajo, perejo, pospravljajo, kako je ena jasno in glasno povedala, da to pri njih doma počne mož. Toda zgodbe še ni konec, kajti osem očetov oziroma mater je svoje hčere zaposlilo kot gospodinjske pomočnice. Službo imajo torej kar doma, kjer gospodinjijo svojim staršem.
Nikar ne vzdihujte, kaj vse si lahko nekateri, ki imajo dovolj denarja, privoščijo, kako peščica mož ženam vendarle plačuje domače delo, kako starši celo svojim otrokom plačujejo pomoč v gospodinjstvu.
Kajti vsi ti primeri so tako osupljivi, da jim je težko verjeti. Kako velik vprašaj se zastavlja ob njih, najbolje pojasnjuje zadnji primer. Tri sosede so se namreč zaposlile kot gospodinjske pomočnice, druga pri drugi: Francka pri Micki, Micka pri Špeli in Spela pri Francki. Imena so seveda izmišljena, primer pa ne.
Primerov si nismo izmislili, zastavlja pa se veliko vprašanje, zakaj mož svojo ženo zaposli kot gospodinjsko pomočnico?
Res si jih nismo izmislili, naj so še tako šaljivi, povedal nam jih je Primož Strniša, namestnik družbenega pravobranilca samoupravljanja v Kranju. Pravi, da se je z njimi začel ukvarjati povsem naključno, ko je ena od gospodinjskih pomočnic pri njem iskala pravno pomoč. Primer je bil tako neverjeten, da ga je stvar začela zanimati in zbral je podatke za obdobje od leta 1985 naprej. Da bi bila slika jasna, je v analizo vključil le gospodinjske pomočnice, ki so delovno razmerje sklenile s fizičnimi osebami, izpustil je torej obrtnike, pri katerih bi bržkone tudi zlahka našli takšne primere.
Ugotovil je, da je bilo v register pri občinskem upravnem organu v Kranju, v zadnjih dveh letih in pol, vpisanih 31 takšnih pogodb. Sklenjene so bile na obrazcu, ki ga sicer uporabljajo samostojni obrtniki za svoje delavce. Leta 1985 je bilo sklenjenih 18 takšnih pogodb, lani 10 in v letošnjem prvem polletju tri.Čas trajanja delovnega razmerja je zelo različen od dveh(!) dni do dveh let. Pri nadaljni obravnavi je uporabil še podatke medobčinske zdravstvene skupnosti in tako izločil dve pogodbi, ki sta bili sicer v občinski register vpisani, ni pa prišlo do prijave za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje.
Preostalo jih je torej 29, le v enem primeru je pogodbo kot delavec sklenil moški. Med pogodbami je 15 takšnih, ki so bile sklenjene med ožjimi družinskimi člani v istem gospodinjstvu, od tega sedem med zakoncema, osem pa med drugimi ožjimi družinskimi člani (mati — hči, oče — hči).
Preračunano na letošnje leto, je bila povprečna starost gospodinjskih pomočnic 27 let. Torej gre za mlajše ženske, v glavnem s srednješolsko izobrazbo, štiri so navedle, da so študentke oziroma absolventke, nekatere tega podatka sploh niso navedle. Kar deset gospodinjskih pomočnic je po enem ali treh mesecih sklenitve delovnega razmerja nastopilo porodniški dopust in s tem seveda uveljavilo plačilo porodniškega dopusta in dopusta za r.ego in varstvo otroka. Med desetimi gospodinjskimi pomočnicami, ki so po nekaj mesecih rodile, je bilo kar sedem primerov delovnega razmerja med družinskimi člani, od tega pet med zakonci. V treh primerih je delovno razmerje prenehalo, ko se je porodniški dopust iztekel, v enem je bilo celo sklenjeno le za ta čas.
Jasno je, da gre za zlorabe, ki pa so težko dokazljive
Upravičeno torej lahko sklepamo, da je veliko teh pogodb   navideznih,  da je
pravih gospodinjskih pomočnic v Kranju malo ali jih morda sploh ni. Očitno je namreč, da gre za iskanje koristi in da iznajdljivost pri tem ne pozna meja.
Najbolj očitni so vsekakor primeri iskanja plačanega porodniškega dopusta, ki zdaj traja leto dni. Možje oziroma matere ali očetje zaposlijo svojo nosečo ženo oziroma hčerko, ki še ni končala študija, za mesec ali dva kot gospodinjsko pomočnico, ji »dajo« dokajšen osebni dohodek in dobro je preskrbljena leto dni. Teče ji delovna doba, zdravstveno je zavarovana in vsak mesec ji poštar prinese dobro plačo, saj je bila kot gospodinjska pomočnica odlično »plačana«.
Razlika pa ni le denarna. Če bi porodniški dopust uveljavljala kot študentka, bi bila denarna pomoč bistveno nižja od »plače«, bistveno hitreje bi tudi prenehala. Delavkam (kar gospodinjske pomočnice so, saj imajo sklenjeno delovno razmerje) namreč pripada nadomestilo v višini dejanskega osebnega dohodka za 365 dni. Upravičenkam do družbene pomoči (kar so študentke, dijakinje, iskalke zaposlitve) pa pripada denarna pomoč v višini polovice povprečnega čistega
osebnega dohodka v Sloveniji v preteklem letu za čas 84 dni. Tu je torej skrit motiv za navidezne gospodinjske pomočnice.
Tudi pri drugih primerih bi lahko odkrili motive. Zakaj je bila ena pogodba sklenjena le za dva dni? Zakaj so tri sosede druga pri drugi zaposlene kot gospodinjske pomočnice? In tako naprej.
Te zlorabe pa so težko dokazljive, saj stvari na tem področju niso urejene tako, kot bi bilo potrebno in kot bi glede na zakonodajo lahko bile.
Da nas ne boste razumeli narobe, nič nimamo proti gospodinjskim pomočnicam, če to res so.
Nikakor ne gre za to, da bi preganjali gospodinjske pomočnice kot nezaželen ostanek nekdanjih časov. Motijo nas tovrstne zlorabe, ki so se že kar razširile; Kranj bržkone ni izjema.
Zanimivo je, da je bil položaj gospodinjskih pomočnic v povojnih letih dobro urejen, znana je zvezna uredba o njihovih plačah iz leta 1974, republiška iz leta 1952, tovrstna delovna razmerja je urejala tudi kasnejša zakonodaja. Kaže, da je bilo tedaj gospodinjskih pomočnic več in so jim posvečali več pozornosti.
Vendar pa jih tudi veljavni zakon o delovnih razmerjih
omenja, naprej pa stvari niso urejene. Primož Strniša sodi, da bi jih morali urediti s posebno kolektivno pogodbo, da splošna ne zadošča. Kolektivno pogodbo, ki ureja razmerja med obrtniki in njihovimi delavci, imata sklenjeno Zveza obrtnih združenj in sindikat delavcev, ki so zaposleni pri njih, imajo jo tudi odvetniki in njihovi delavci. Edini primer posebne kolektivne pogodbe pa je znan iz občine Ljubljana — Center.
Posebno kolektivno pogodbo naj bi torej za ureditev delovnega razmerja gospodinjskih pomočnic sklenili na območju kranjske občine, saj takšna razmerja so in potrebno jih je urediti, da ne bi prihajalo do zlorab. Sklenila naj bi jo sindikat in občinska skupščina. Primož Strniša jima je že posredoval takšen predlog. Analizo pa je posredoval tudi skupnosti otroškega varstva in drugim skupnostim, ki se jih takšna razmerja dotikajo, da bi jih pozorneje obravnavali.
Zlorabe bi seveda lahko sodno preganjali, toda pot bi bila dolga, stvari so težko dokazljive, zato je seveda res bolje, da jih primerno uredijo in tako se zlorabe preprečijo.
M. Volčjak
Kmečki turizem — Pri Betelovih v Planini pod Golico
Domača hrana in prijazna postrežba
Planina pod Golico, 13. julija — Že osem let ponujajo sobe in hrano svojim gostom Betelovi v jeseniških Rovtih. Zemlja se pogreza, zato je hitra pomoč nujna.
Lepa domača Betelova hiša v Planini pod Golico
Med redkimi, ki so se v jeseniški občini odločili za kmečki turizem sta Francka in Jože Kli-nar s Planine pod Golico, ki že od leta 1979 oddajata sobe in nudita turistom ter gostom odlično domačo hrano. Pri Betelu v jeseniških Rovtih oddajajo danes pet sob, lepo pa so uredili tudi dva apartmaja, v katera bodo že letos poleti sprejeli prve goste.
»Prihajajo predvsem iz Zagreba, Dubrovnika, Maribora, Reke,« pravita Jože in Francka na lepo urejeni visokogorski kmetiji, »ostanejo pa sedem ali štirinajst dni. Večinoma jim je všeč gorski zrak in radi hodijo po planinah ali na krajše sprehode v okolico, v bližnji Bled ali Bohinj.
Ker v Planini pod Golico žal nimamo primerne restavracije, kjer bi se hranili, jim kuhamo
mi. A veliko raje bi videli, ko' jim v hotelu nudili hrano, šjj imamo poleti na kmetiji tolig dela, da ga komaj zmoremo. *j kako pa je tudi res, da z aen*n iem, ki ga gostje plačujejo I penzion, nikakor ne bi zrnofl pakupa živil v trgovini — spMj se nam le zato, ker imamo z<*| njavo in hrano doma.
V hlevu imamo danes d«?j krav in dva konja, poiovjjl manj, kot si želimo. Precej "H ie namreč prizadelo tor daj nam pogreza zemlja, ker še t&\ uredili struge Črnega potojn Obljubljajo in obljubljajo, da *\ do potok zajezili, vendar se U**1 ditev odmika. Njiva se je že^ meter in pol pogreznila, nagn se hlev, oba silosa sta poško^ vana. Travnik je tak, da ga * »na roke« ne moremo več po^ siti, ampak ga živina popas*1' pravita Betelova.
A gostje za tegobe in težko^ lo na kmetiji ne vedo in moroj niti ne slutijo, kajti gostitelja^ vedno ustrežljiva, prijazna JI nasmejana. Pri njiju, v tej W gorski vasici visoko nad JeSf^ cami, je okolica prelepa in prl^ blja številne obiskovalce v nan vo, tako poleti kot pozimi. P0'*] je polno gozdnih sadežev, p°j mi pa za rekreacijo poskrbU0^ sankaško progo in tudi do & 1 Španovega in Črnega vrha ^ daleč. Zdaj, ko so opremil1 dva apartmaja z osmimi p°*j ljami, bo pri Betelovih še ^ ljudi, ki bodo uživali v gorsk^i zraku in domači hrani. Prija^j
2V#
pa so postreženi tudi šte1 planinci, ki se ob lepem vre nu ustavljajo pri Betelovih.
Francka Klinar skrbi za k.netijo in goste, ki prihajajo
poti na Golico ali drugje pO ravankah.
D. Sede]
Skozi Spodnje Laj še že po finem asfaltu
Kjer so »moda« štirje otroci
Selške Lajše, 10. julija — Ozka, precej vijugasta cesta vodi iz Selc desno navkreber proti Selškim Lajšam. K sreči je asfaltirana. Nobene žive duše ne srečam v spokojnem zelenju dreves, skozi katerega se prebijajo sončni žarki, vse dokler se gozd ne odpre in se zajede-ne v travnato strmino pod Lij-ško goro ne pokažejo prve hiše. Stare, nizke, z majhnimi okni, med njimi pa že tudi nove, visoke.
Počakam pod ogrlico hiš, ki oklepajo gručasto naselje, se oziram okrog, po bolj oddaljenih, osamljenih domačijah. Se vedno nikjer nikogar. Potem iz hiše na levi zaslišim govorico. Kar tja jo mahnem.
Štefka in Andrej Rovtar sta sprva rahlo nezaupljiva. »Dva dni nazaj je po vasi hodil kro-šnjar in se zlepa nismo otresli njegove vsiljivosti. Zato nič radi ne odpiramo tujcem, posebno če mladih ni doma,« je povedal Andrej Rovtar. Zakonca sta se priselila v Spodnje Lajše pred dvema desetletjema iz Tržiča, potem ko je bil on že upokojen in so šli otroci po svoje. Doma iz bližnjih Kališ je tu gori, v kupljeni hišici, našel kraj in ljudi, ki mu lepšajo starost. Žena je ostala trdna Tržičanka in pogreša utrip rojstnega mesteca.
Lepa asfaltna pot, ki se je ravno prejšnji teden podaljšala še za 680 metrov od krajevne table pod vasjo do gostilne pri Štihlnu, je mladim olajšala vožnjo na delo v dolino. Pol dneva v tovarnah, druge pol doma skrbijo za zaplate zemlje, obnavljajo hiše, gradijo nove. V Spodnjih Lajšah je prav živo, v Zgornjih, nad katerimi se pot priključi na cesto, ki pe lje iz Krope proti Dražgošam, se zdi, da življenje ugaša. Samo štiri hiše so naseljene, iz drugih so otroci odšli in se poredko vračajo.
Janja Berce s hčerko Tino
Lajše nimajo več cerkve, nimajo trgovine, ne šole, le gostilna pri Štihlnu je in slovi daleč v dolino, medtem ko vaški možje zaidejo vanjo predvsem ob nedeljskih popoldnevih. Cesta in telefon sta glavna stika s svetom. Telefone ima večina hiš.
»Vsak petek grem v Selca v trgovino,« pravi Andrej Rovtar. »Ker mi z mopedom ne gre več prav dobro, se peljem s kombijem, s katerim Tomaž I<avtar iz Selc prevaža delavce in šolarje.«
Gostilno pri Štihlnu imata »čez« Miha Berce in žena, medtem ko se sin Mirko ukvarja s kmetovanjem. Pred štirimi leti se je v hišo primoži-la Janka, doma i/. Stirpnika, ki je po drugem otroku nehala delat v Iskri v Železnikih.
»Doma je dovolj dela z otrokoma, kmetijo, gostilno. Večinoma sem za štedilnikom. Naši gostje so predvsem svat je in druge družbe. Ob nedeljah se
radi ustavijo tudi pohod"1''' namenjeni na Mohor, in iz\, tniki z avtomobili prav ■ Škofje Ix)ke, Kranja, IjubU* ne in drugod.« .
Mirko Berce je pozimi zad° žen za pluženje ceste v SeK* »Ker je asfalt tudi skozi v*' smo se otresli nadležnega Pr bu, mož pa pozimi lažje P j, ži,« je povedala Janka. *^e^o zamah bo potreben, da b° f, asfaltirali še del poti do W njih I ajs
Kavno to soboto so
imeli v
vasi ohcet. Možila se je še f? osemnajstletna Kristina m (i taršič. Pojedino so priprflV pri Štihlnu.
Naraščaja je v vasi vse^ dovolj. Zadnje šolsko let0gti' jih je v osnovno šolo vozilo rinajst, nekaj v srednje š^. Povprečno so v vsaki hiši je otroci. Za tiste, ki h°cJ)j ostati doma, je v vasi še do ^ zazidljive zemlj e. Veliko P*^ jih priženi drugam, kot to boto Kristina. Mladih, nih dela in hribovskega 7A nja, so povsod veseli. .<, V Selških Lajšah je 20 ^ njh številk, vaščanov Par^e Radi imajo svoj kraj, s V travnike in temne gozdov1^ katerih se že ponujajo b<>r ce in gobe. _ ^
II .JeloV
TOREK, 14 JULIJA 1987
ZANIMIVOSTI
IEHGLAS
3EPCHulZA
Jože Novak       Foto: G. Šinik
Konjski turizem
Poletje v sedlu
Brezdelje in dolgčas poletnih dni lahko preženete na konjskem hrbtu. Od prejšnje sobote si lahko vsak dan sposodite konja za 2000 din'na uro v Bobovku v nekdanji opekarni. Prizadevni člani Konjeniškega kluba Kranj so v delu opekarne uredili konjušnico, v kateri imajo štiri klubske konje — haflingerje in konje zasebnih lastnikov. Enoletno uspešno urejanje konjušnice so prejšnjo soboto proslavili s prvim turističnim jahanjem. RTV napovedovalec Janez Dolinar in igralca Jože Vunšek in Rasto Tepina so preskusili haflingerje »Bliska«, »Krpana« in »Dečka«. Skupino novopečenih jezdecev je vodil izkušen jezdec Peter Regovec. Po napornem jahanju se je skupina osvežila pri »Jeršinu«, kjer bo popularni gostilničar Mare uredil privez za konje. Jože Vunšek je rekel, da je rajši na konju kot na odrskih deskah, Janez Dolinar pa je pripomnil, da mu napovedovalske izkušnje ne koristijo pri konjih, toda kljub temu bo kmalu spet prišel.
Jože Novak
Peter Regovec: »Hladno pivo, prosim!
Rasto Tepina:
Samo, da konj ne bi zdivjal!
RTV — zvezda Janez Dolinar: »Blisk, saj si čisto priden!«
Hafli ngerji čakajo strumne jezdece
Igralec Jože Vunšek se tudi na konju dobro počuti
^tenko Dežman, starosta gorenjskih markacistov:
S planinami se življenje podaljša
v0aOsnega zanimivega možakarja sem srečal v Krmi,« mi ves navdušen oni dan pripoveduje no-tniL ^en' raaovIjiški markacist Srečo Polanc, »ta pa je pravi hribovec. A veš kaj je imel v nahrb-*0v        )v Pr'šel nas na tečaj učit? Samo sekiro, liter domačega terana in pol litra svojega "ro-Ca". Nič drugega. Svojo sekirico je pa vihtel, da smo mladi samo gledali. Bo jih pa 83...«
W °'s^an smo oru dan te8a ži-tnae^a možakarja Stanka Dež-tovlf 'Z Spodnjih Gorij, enega t,)^ registriranih slovenskih ki [ acistov. Na njegovi znač-j ' jo vedno s ponosom nosi, šunu zadnji strani urezana ^lka 4.
^!evilko 1 Je imel Prof-
^irr iz Maribora,« se spo-in "J* Stanko, »2 Stanko Kos h Andrej Stegnar, oba iz ^• ne- Vsi so že pokojni, r?*1 so bili mlajši od mene.« v^0d leta 1922 že Stanko hodi gor/0 2e prej je bil v odboru ŠtVanjs^(1Ka planinskega dru-^L'°d 1946 pa že ves čas ^ot markacist. Bil je pri h si'ns^' zvezi Slovenije vod-HjCe uPm<> /.a markiranje Ju-^ri^h 'n Karavnak. Najvi:";ja
Ho MJa ' kur Jih luhko dobi f>je 's'°vanski planinec, vise v
^ j dvi veži, med drugimi zlt.-ske^ Srebrna značka Planinah Veze Jugoslavije, zlati in *Ve? n\ častni znak Planinske ^Poj? ^kivenije ter posebnega Al0j^°vanja vredna diploma ^ rrf Knafelca, pionirja na-
»j^kacistov. ^c»st ^'ov°k s''ši besedo mar-l°Pic POIriisli le na kangljico, in belo piko ter rdeč Jo! na skali, da planinci velo ; 4kub>ri poti morajo. Kak-Sm>° Pravzaprav poslanstvo j?*cista?«
HVQlikU' ''Ucil(' "'s tako mislijo.
?. Pa je markacistovega L' U * 8ti lJudJe sploh ne vidi J bi ^ bi bilo kje kaj narobe. %. inuJ manjkalo, bi zagnali v Srp 'k. Markacist je prvi, idi i sPomladi v planino, da
NVlaak,r,a '" pot' kJL' se je * skala, ruša. Vse ovire
!fcl
odstrani. Njegovo orodje so tudi grablje, sekira, lopata, kramp. Vsaj včasih je bilo. Danes pa nosijo š seboj že agregate, vrtalke, električna rušilna kladiva, cele kolute kablov, motorne žage, vedra goriva, da o klinih, monterskih torbah, žebljih, svedrih in drugem sploh ne govorimo. In če si planinec in markacist s srcem, prežet z gorništvom, ne boš nikoli mirno hodil po planinah. Vsako napako boš videl, jo takoj hotel popraviti.
Ni dovolj le zabijati kline. S strojem zavrta v skale, samo zažvižga, pa je luknja za klin gotova. Kaj pa včasih?! Najbolj spreten je naredil v grunt-no skalo luknjo v eni uri. Poseben dlet je za to, klina je spodaj širša kot zgoraj, za vsak udarec je treba klino zasukati. Cel Triglav so tako oblekli, vsak klin, ki je bil zabit še pred dobrimi petimi leti, je bil zubit na roke.«
Koliko je dela markacistcv, za katerega ljudje nikoli ne zvedo. Kot na primer Stanko
va skrb za jekleno vrv na To-minškovi poti proti Kredarici, kjer se dvigaš proti Begunjskemu vrhu. Tam je 300 m dolg žleb in vsako pomlad je plaz utrgal 24 m dolgo jekleno vrv. Že dolga leta jo vsako jesen s prijateljem snameta, spomladi pa znova pritrdita. Pa koliko je še drugega! Za Stanka pravijo, da je bil povsod v Julijcih zraven, kjer se je kaj večjega delalo, zidalo. Sploh pa pri markiranju novih poti.
»Ampak, za tri poti pa res lahko rečem, da so moje: od Prehodavcev na Lepo špičje, ki sva jo leta 1972 trasirala z VVebrom. Druga je od Vodnikove koče proti Doliču. Prej si se moral spustiti čisto do Planine, potem pa spet v breg, zdaj greš naravnost od Vodnikove koče in prideš na Dolič. Šest let je tega, kar je urejena. Tretja je pa pot iz Zapotoka na Bovški Grintovec. Tam smo morali s čeladami delati, tako krušljivo je bilo.«
Tudi drugam so ga klicali. On in Repe sta bila tista dva, ki sta Ljubljančanom markirala plezalno pot po Grmadi pri Šmarni gori.
S planinami se življenje podaljša, je prepričan Stanko in sam je najbolj zgovoren dokaz za to. Ko pride s še tako težke poti, bi se lahko takoj obrnil in šel nazaj. Še danes. Nikoli ni utrujen, nikoli ga noge ne bolijo. Nadelal se pa je. Koliko krošenj s hrano je znosil na Planiko, na Doliča. Najtežjo krošnjo, kar se spomni, je nesel s 36 kg konzerv na Planiko.
Slovenija ima danes 192 markacistov. Zadnje značke so bile pred kratkim podeljene sedemnajstim novim markaci-stom, ki so opravili izpit v Krmi.
»Dobri fantje so, pridni. Res jih je treba pohvaliti. Se pa hitro vidi, če kdo ni s srcem planinec. Hitro se ogne delu, že dobi izgovor. Mladi gredo raje med alpiniste, se jim bolj imenitno zdi, kajti markacist mora biti garač. Je pa spoštovan človek, čeprav morda pri mladih ne toliko, pri starejših pa zagotovo.*
Vsekakor pa mladi markaci-sti vedno znova potrebujejo nasvete starejših. Zato vedno povabijo meUse tudi stare markaciste. Ko je videl zadnjič tiste stopnice, ki so jih na-redilii čez gladke skale na poti iz Krme proti Lipanskim vrat-cem, jih je moral popraviti. Svež mecesnov les so položili, kar okrogel. Macesen je smolnat, vsaj tri leta je sam po sebi ves gladek in zjutraj, ko je rosa, ti mimogrede zdrsne. Malo nasekati bodo morali tiste stopnice, da bo res va/no.
In kje v Julijcih se mu zdi najlepše?
»Najlepša je pot zgoraj po robu nad Sedmerimi jezeri do Hribarc. Na levi je Lepo špičje, na desni Zelnarica. Trava je mehka, hodiš kot po preprogi. In v Zelnarjci je rož...!«
Te dni bo šel najprej v Voje, kajti zaradi Krme je zamudil srečanje Bohincev v Vojah. Svoj kotiček ima tam, vse polno prijateljev. Potem bo pa prva pot do Planike, pogledat, kako zidajo. Prizidek bodo Gorjanci naredili h koči. Zadnji čas je, da bo Planika dobila nekaj novega.
D. Dolenc
Zaradi velikega števila pisem in odmevov prosimo, naj prispevki ne bodo daljši od tipkane strani in pol (40 vrstic). Za razumevanje se zahvaljujemo.
Uredništvo
Gorenjski glas. 26. junija 198i*
MOJ ODGOVOR VSEM TISTIM »ODGOVORNIM« IN OSTALIM JESENIČANOM, KI TAKO ZELO NASPROTUJEJO PRESELITVI PRIZADETIH OTROK V OSNOVNO ŠOLO NA KOROŠKO BELO!
LJUDJE BOŽJI, BODITE LJUDJE
ne glejte le obraz njegov,
poglejte ga v srce
in bodite mu dobri!
To prosim vas jaz, mati sina,
ki moti vas njegov
zunanji »posebni« izraz...
On moj je otrok, čeprav je že fant, krepak in zdrav a ni vam enak...
Bed in nad njim ie trideset let. Sivini te zanj - on je moj svet' A d ^ k rat kot no jočem, trpim ifi živa srm mrtva m mrtva živim,
ker morani, ker mora m živeti. .
da bo on znal. ko jaz odidem s a m živeti...
IN ZDAJ MOJA PROŠNJA: dobri ljudje, sprejmite ga medse, čeprav je revše,
vzemite ga takega kakršen je
o t r o k j e , ki rabi-
toplino, srce!
On vračati ume ljubezen in ve
da sreča je biti med vami
da sam je zgubljen, da je
kamen, ki vsak ga odnne s
poti
ker moti — in vsem se mudi...
ZATO VAS ROTIM ŠE ENKRAT:
ne dajte, ne dajte, ko mater ne bo več, da bi bil tak otrok čisto sam..
Saj vaše dejanje bo
navsezadnje ogrelo vas same,
saj boste spoznali
da srečen je tisti bolj, ki
daje!
napisala mati prizadetega sina Mara Ravnikar, Kranj
CENE STANOVANJ V OBČINI KRANJ
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj je v delegatskem glasilu občine Kranj — »Kranjčan« št. 7 od 4. maja 1987, objavila gradivo za 5. sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, ki je bila 20. maja tega leta.
Družbeni dogovor o skupnih osnovah za ugotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno — ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva, podpisan v SR Sloveniji, določa, da je lastna udeležba za pridobitev najemnega stanovanja, ki jo plača upravičenec do stanovanja, odvisna od razmerja med povprečnim osebnim dohodkom in vrednostjo 1 m2 stanovanja. Tudi druge primerjave
0 ceni stanovanj in njihovi realnosti upoštevajo navedena razmerja.
V letu 1986 je bilo v občini Kranj zgrajenih za vselitev 432 stanovanj, 24.447,88 m2 površine (povprečno 56,59 m2 na stanovanje), katerih vrednost je znašala 4.443.570.546 din. Preračunano na 1 m2 je bila cena 181.757 din/m2.
Ob navedeni povprečni ceni je treba omeniti, da je bila najnižja cena na Planini III. - 140.552 din, (na Zlatem polju 129.347 din), za 207 stanovanj izpod povprečja in za 225 stanovanj iznad povprečja, s tem da je bila najvišja 296.359 din/m2.
Od 432 stanovanj je bilo dano uporabnikom v 1986. letu 346 stanovanj, ostalih 86 pa v začetku leta 1987. Če odštejemo vrednost 86 stanovanj, ki znaša 1.230.596.891 din za 4.718,51 m2, se povprečna cena v letu 1986 naseljenih stanovanj zniža na 163.860 din/m2.
Kakšna pa so razmerja med ceno 1 m2 stanovanja in povprečnimi osebnimi dohodki v občini Kranj?
Glede na podatke, ki sem jih navedel, ter ob ugotovljenem povprečnem mesečnem osebnem dohodku, doseženem v letu 1986 v občini Kranj — 127.219 din, smo v letu 1986 za
1 m2 stanovanja plačali 1,43 povprečnega mesečnega osebnega dohodka: če pa odštejemo 82 stanovanj, naseljenih v letu /977, pa samo 1,29 povprečnega osebnega dohodka, kar pomeni v obdobju 1968 do 1986 najugodnejše razmerje in relativno najnižjo ceno.
Ker smo v občini Kranj v letu 1978/79 zaključevali gradnjo stanovanj v soseski Planina I., smo porabili 1,32 oziroma 1,36 povprečnega mesečnega dohodka na 1 m2 stanovanja, v letu 1986 pa 0,11 oziroma 0,07 več; če pa upoštevamo v letu 1986 naseljena stanova-
nja, pa celo 0,( 3 povprečenega osebnega dohodka manj od najugodnejšega razmerja v preteklih osemnajstih letih. Ko smo v obdobju 1968- 1972 gradili stanovanja v soseski Vodovodni stolp II., je bilo razmerje 1,48 do 1,64 povprečnega mesečnega osebnega dohodka. Na Planini in še nekateri vzporedni gradnji: na Golniku, v Cerkljah, v Predvom, v Stražišču in na Zlatem polju, pa je bilo to razmerje v obdobju 1972 do 1986 od 1,32 do 2,24 (v letu 1985), koje zaradi nagle rasti inflacije in zaosta*- nja osebnih dohodkov bilo -a .er-je najmanj ugodno.
V strukturi cene stanovanj ugotavljamo, da je največji porast cene končanih obrtniško inštalacijskih del, skupnih stroškov gradbenih, obrtniško inštalacijskih del; stroški komunalne opreme in drugi stroški pa so znašali v strukturi cene največ do 23,98 %, kar ima ugoden vpliv na končno ceno stanovanja.
Samoupravna stanovanjska skupnost je investitor stanovanjske gradnje, kar pomeni, da so morali investitorji tekoče zagotavljati sredstva za financiranje gradnje, kasneje vključeni soinvestitorji so igrali pokrivati ceno denarja — obresti.
Ugoden vpliv na ceno stanovanj ima dolgoročno angažiranje izvajalcev pri gradnji stanovanj. Že v letu 1971 je bila podpisana pogodba z izvajalcema SGP Gradbincem Kranj in GIP Gradisom, TOZD Jesenice, za izgradnjo stanovanj na Planini. Stanovanjska gradnja pa je usmerjena z izvajanjem družbenih dogovorov in samoupravnimi sporazumi, podpisanimi v občini Kranj.
Večkrav smo že brali in govorili o najdražjih stanovanjih v Kranju, posebno takrat, koje investitor na podlagi izhodiščne cene ob začetku gradnje ocenil končno ceno po zaključku gradnje, čez približno 12 do 16 mesecev. Tak je bil primer tudi za stanovanja, zgrajena v letu 1986. V Gorenjskem glasu smo 12.7.1985 prebrali članek z naslovom »Več kot 121 tisočakov za meter stanovanja«, pa vendar je bila končna cena primerna.
V Kranju je za leto 1987 za soinvestitorje, ki zagotovijo vplačilo 80 % vrednosti stanovanj, zagotovljena fiksna cena v petih objektih, v znesku 366.900 din oziroma 369.470 din/m2, kar je v primerjavi s cenami, o katerih beremo v sredstvih obveščanja, ugodno, saj bi ob enaki rasti osebnih dohodkov, kakor v letu 1986, porabili za 1 m2 stanovanja 1,33 povprečnega mesečnega osebnega dohodka
Ivo Miklavčič Kranj
*IMlKJoJJ©IS(GLAS 8. STRAN.
SPORT IN REKREACIJA
TOREK, 14. JULIJA 1987
Darjan Petrič priplaval srebrno kolajno
Pol sekunde do zlata
Zagreb, 11. julija — Plavalci so nas doslej še najbolj od vseh jugoslovanskih športnikov razveselili na Univerziadi v Zagrebu. Posebno dobro so v prvih dneh tekmovanja plavali Rezmanj, Novak in Majcen ter seveda Darjan Petrič, ki je malce nepričakovano osvojil srebro na 400 metrov kravi. Do zlata ga je ločilo le 45 stotink sekunde.
»Sedaj je Darjan utrujen, ker pač   intenzivno treniramo, vendar bomo popustili in for MHHMflHMMMHM Ana bo prišla,« je dejal na
kranjskem mednarodnem plavalnem mitingu dr. Drago Petrič, trener sina Darjana, ko sem ga vprašal, kako ocenjuje formo svojega sina. Tu di Darjan se je že v Kranju čutil sposobnega za pomembnejše dosežke na zagrebški Univerz: adi in seveda na bližnjem evropskem plavalnem prvenstvu v Stasbourgu, ki bo avgusta.
Da je forma resnično prišla, je Darjan Petrič dokazal na petkovem tekmovanju v disciplini 400 metrov kravi. V finale se je uvrstil brez posebnega naprezanja, prav tako pa smo bili Jugoslovani v petek v tej disciplini nasploh zelo ispešni. Z izjemnim plavanjem se je v finale med 8 najboljših uvrstil tudi ljubljanski plavalec Nace Majcen, ki je v predtek-movanju kot tretji Jugoslovan, za Borutom in Darjanom Petri-čem, plaval 400 metrov kravi pod magičnimi štirimi minutami. Dva naša v plavalnem finalu na tako velikem tekmovanju je res redkost in vprašanje je, kdaj se bo to spet ponovilo, je komentiral jugoslovanski uspeh Darjan Petrič.
Tudi samo finale na 400 metrov kravi je bilo za nas uspešno. Darjan je bil drugi za sovjetskim plavalcem Petrakovom, Nace Majcen pa osmi. Darjan je plaval 3:50,57, kar je dober čas, občutek pa imamo, da bi lahko celo zmagal, saj je bil Petrakov le za 45 stotink hitrejši, Darjan pa je bil med plavanjem pozoren predvsem na Angleža Boyda, ki je bil na koncu tretji, Petrakov pa mu je zato ušel iz kontrole. Darjanova kolajna je tako težko pričakovana prva kolajna na Univerziadi in prva plavalna, kjer na prav veliko bero kolajn ne računamo.
Darjan je pred naslednjimi tekmovanji optimist. »Zadovoljen sem z drugim mestom. Tekma je bila predvsem taktična in nismo toliko plavali na rezultat,« je dejal Darjan Petrič. »Upam, da mi bo tudi na 1500 metrov kravi uspelo osvojiti kolajno. Za Jugoslavijo je današnji finale, v katerem sva bila kar dva plavalca, eden največjih uspehov nasploh.« j K0šnjek
Druga zvezna vaterpolska liga
Kranjčani še v igri za prvaka
Kranj, 11. julija — Kljub dvema zaporednima porazoma na zadnjem gostovanju na Reki in v Opatiji so kranjski vaterpolisti še vedno v igri za prvaka druge zvezne vaterpolske lige, saj so v soboto doma premagali Medveščaka iz Zagreba.
Darjan Petrič, naša prva kolajna na letošnji Univerzijadi v Zagrebu. — Foto: G. Šinik
Šola na kolesih
S tekme Triglav : Medveščak iz Zagreba, ki so jo dobili Kranjčani s 17 : 16. - Foto: G. Šinik
Pred dobrim tednom so odšli kranjski vaterpolisti na pomembno gostovanje, za katerega so že naprej vedeli, da ne bo lahko. Igrali so z Burinom na Reki in Opatijo, obe moštvi pa razen Triglava in Medveščaka računata na uvrstitev v prvo zvezno ligo v vaterpolu. Strah je bil upravičen, saj je Triglav obe tekmi izgubil — z Burinom 12 : 9 in to predvsem po zaslugi sodnikov, z Opatijo pa 11 : 5, predvsem zaradi slabe in neučinkovite igre.
V soboto zvečer je Triglav doma igral z Medveščakom iz Zagreba, bivšim prvoligašem. Srečanje je bilo napeto do konca. Triglav je uspel z izredno borbeno igro m namenom, da zanesljiv poraz spremeni v zmago kljub napakam in slabostim, predvsem v obrambi, kjer vratar Plavc ni imel najboljšega dne. Prvo četrtino je dobil Medveščak s 4 : 2, potem je vodil Triglav, izenačil na 5 : 5, vodil s 6 : 5, pa spet popustil, tako da se je druga četrtina končala s 13 : 11 za Zagrebčane. Medveščak je nato Kranjčanom spet ušel, vendar so se ti borili, izenačili na 16 : 16 in 35 sekund pred koncem zadeli 17., zmagoviti gol. Zdržali so zadnje, sicer zelo dolge sekunde, in zasluženo zmagali.
Škoda je, da se na tribunah letnega bazena ni zbralo več gledalcev, saj je tudi v II. zvezni ligi vaterpolo kakovosten in zanimiv, polnejše tribune pa so tudi pomoč vaterpolistom Triglava.
»Dogovorjeno taktiko igre smo uresničili,« je dejal po tekmi trener Triglava Mladen Kuštrak. »Vratar je naša slaba točka, zato smo zaigrali izredno borbeno in praktično zgubljeno tekmo spremenili v zmagovito. Do konca prvenstev je še veliko tekem in tudi novih možnosti za zmage. Danes sem bil še posebno zadovoljen z Družeičem in Jambrovičem. Dala sta odločilne gole in dokazala, da sta za Triglav resnična okrepitev.«
Vaterpolisti Triglava so odšli že v nedeljo na tradicionalni turnir na Madžarsko, kjer so Kranjčani reden gost. Konec tedna pa jih čakata dve tekmi na tujem: igrajo v Betini in v Biogradu na moru. Potem pa imajo do konca prvenstva večino tekem doma. J. Košnjek
Talent ne pride sam od sebe, treba ga je odkriti
Kranj, 10. julija — Tudi po 90 šolarjev se vpiše v kolesarsko šolo Kolesarskega kluba Sava Kranj, vendar vsi ne zdržijo. Ostanejo le najbolj vztrajni, najbolj nadarjeni, šolarji, ki jim je kolesarjenje resnično veselje. Iz teh se razvijejo dobri tekmovalci, vsi ostali, ki pa odnehajo, pa v šoli tudi niso bili zaman: vsaj spoznali so, kaj kolo in kolesarjenje sploh sta.
Vsako leto, letos se je to zgodilo že tretjič, kolesarski klub Sava iz Kranja pošlje predvsem na osnovne šole kranjske in škofjeloške občine vabilo šolarjem, da se vključijo v kolesarsko šolo Kolesarskega kluba Sava iz Kranja. Na šolah se oglasi tudi vodja šole, naš nekdanji odlični kolesar, eden naših najboljših vseh časov, Bojan Ropret, ter njegovi sodelavci Matevž Ličan, Bruno Pirih in Brane Pečjak.
»Šolanje kolesarjev, kandidatov za bodoče tekmovalce, vzgoja lastnih tekmovalcev in strokovnega kadra je ena temeljnih usmeritev Kolesarskega kluba Sava,« pripoveduje Bojan Ropret. »Šola je že tretje leto in doslej se je zanjo navdušilo že nad 200 učencev. Vsi ne zdržijo. Odstop je ogromen, vendar tudi tisti, ki odneha, spozna osnovne značilnosti in veščine kolesarjenja. Šola ima tekmovalni in vzgojni pomen. Fantje so veliko skupaj. Ko pridejo, jih seznanimo s kolesom in kolesarjenjem, pogovorimo se, potem pa se s kolesom tudi že zapeljemo. Spočetka ima vsak svoje kolo, saj klub ne zmore vseh stroškov. Stanje se izboljšuje, za zaledje nas ne skrbi, vendar prevelike množičnosti ne zmoremo. Za pomoč se zahvaljujemo našemu klubu Sava, hotelu Creina in Elanu ter vsem, ki pomagajo pri razvoju kolesarstva. Dobre tekmovalce pa lahko gradimo samo, če začnemo pri najmlajših. Naša šola ima bogat delovni program. Poldrugo uro ali več kolesarimo, potem se pogovarjamo. Ce ima kdo težave v šoli, mu pomagamo, skratka, ubrali smo pot, ki lahko združi dobrega šolarja in obetavnega športnika. Šport in pamet pa gresta tako in tako vedno bolj z roko v roki.
Člani pionirskih selekcij Save z vodjo šole Bojanom Ropretom in vodjem selekcij Francijem Plestenjakom.
Janez Krišelj, pet zmag med pionirji A.
Šola traja vse leto. V lepem vremenu smo zunaj, v slabem in pozimi pa je naše zbirališče telovadnica, vendar se morajo mladi navaditi tudi na kolesarjenje v težjih pogojih. Šola torej da vsakemu obiskovalcu osnovo
Bojan Ropret, prej odlični tekmovalec, zdaj vzgojitelj najmlajših.
kolesarjenja ter možnost, da se začne tekmovalno ukvarjati s kolesarstvom. Takšne pa potem vključimo v pionirske selekcije.«
Kranjska Sava je na račun takšnega dela dobila dve odlični
Državno mladinsko prvenstvo na Reki
Polona Rob v državni reprezentanci
Reka, 13. julija — Na Reki je bilo konec preteklega tedna državno mladinsko plavalno prvenstvo (starost do 16 let). Gorenjci so osvojili dve prvi mesti: Polona Rob iz Radovljice na 200 metrov hrbtno in Zala Kalan iz Kranja na 200 metrov delfin. Omeniti je treba še pionirja Triglava Kresa Božikova, ki je na tekmovanju postavil nov državni rekord za mlajše pionirje na 400 metrov mešano. Radovljičanka Polona Rob je bila izbrana v državno reprezentanco za bližnjo balkaniado. Najboljše gorenjske uvrstitve na Reki so bile: Saša Robič 7. na 100 hrbtno, Staša Melink 4. mesto na 200 metrov prsno. Polona Rob 3. mesto na 400 mešano, radovljiška štafeta 4 x 100 4 mesto, Mojca Jamnik 5 mesto na 800 kravel, Dušan Križnik 6 mesto na 1500 kravi, Tadej Peranovič 9. mesto na 100 kravi, , Marko Štancar 10. mesto na 200 delfin, Neža Rebolj 7. mesto na 800 kravi in Alenka Pire 7. mesto na 400 mešano. j. K.
Balinarji Primskovega Fende, Križaj in Roos so bili peti In so sr ujeli vlak za državno'prvenstvo.
Republiško prvenstvo balinarskih dvojic
Dvojica Primskovega na državno prvenstvo
Primskovo, 12. julija — Organizacija odlična, prav tako tekmovalni pogoji. Ni bilo niti enega ugovora, ene pritožbe. Vse je potekalo v najlepšem redu. To so glavne značilnosti v nedelj'o končanega republiškega prvenstva dvo jic v balinanju na Primsko-vem. Sodelovalo je 24 dvojic. Zmagala je Radna iz Ljublja-' ne, za katero sta igrala Slavko Mezgec in Mitja Berdnik. Sledijo Polje Ljubljana, Planina II Ilirska Bistrica, SGP Nova Gorica, na petem mestu pa je najboljša gorenjska
ekipa Primskovo I v postavi Fende, Križaj in Roos. Sledijo Šiška, Planina I, Loka 1000 je na osmem mestu, Me talna Maribor in Hrast Kob-jeglava. Primskovo II je enajsto, Jeseničani pa so bili štiriindvajseti, zadnji. Prva dvojica Primskovega se je uvrstila na državno prvenstvo, ki bo 25. in 26. julija v Sežani.
Na primskovškem tekmo vanju so razočarali nekateri ligaši kot Sloga, Jadran Izola in Skala.
J. Košnjek
Tržičani oživljajo nogomet
Tržič, 7. julija — Iniciativni odbor, ki je pred časom ponovno oživil dejavnost Nogometnega kluba Tržič, je uspešno izpeljal občinsko rekreacijsko ligo v malem nogometu. Tekmovalo je 12 moštev, kar je dobro znamenje, da je za nogomet še zanimanje. Tekmovanje je potekalo brez zapletov, za tekme pa je bilo precej zanimanja tudi med gledalci.
Zmagala je ekipa SGP, ki je zbrala 18 točk. Blue racers iz Pristave je drugi s 15 točkami, kolikor jih ima tudi moštvo Tempa, ki je na tretjem mestu.
Sledijo: Sloga 14, Cimper 13, Kamele 12, Mokrov hram 11, Gasa 9, PeUol 9, Peko Obutev 6, Zlit 6 in Cokla te-am 4 točke.
Ljubitelji nogometa so pripravili tudi občni zbor kluba, na katerem so sklenili, da se bodo jeseni ponovno vključili v tekmovanje gorenjske nogometne zveze.     j. Kikel
Tomaž Polanc, štiri zmage tntl starejšimi pionirji.
Franci Plestenjak, vodja selekcij'
pionirski selekciji. V A selekcij1 so pionirji med 12 in 14 let starosti, v B pa mlajši, od 10 do 12 let Vodi jih kolesarski zanesenjak in eden naših najuspešnejših rc kreativcev Franci Plestenjak Pretekli teden, ko smo selekcije obiskali, so se na vadbo odpra' vljali Janez Krišelj, Tomaž P0" ljanec, Jure Studen, Mitja HudO' klin, Aldo Komar, Uroš PaVCi Bojan Ziherl, Uroš Kosmač in š* nekateri člani kolesarske šole' primeru pionirskih selekcij gre že za resno delo, celo vrhunsko* Na treningih prevozi vsak piomr tudi po 3000 kilometrov letno, k1' lometrov, ki jih premaga & vsak zase, pa ne štejejo. Prizna]' mo, da je to za 12, 13 ali 14-letne-ga fanta izreden zalogaj, vend»r ■ nujen, če hoče kdo v kolesarstvu | kaj pomeniti.
Mladi kranjski pionirji zmage že dosegajo. Letos je bi»" 24 P'°' nirskih cestnih dirk In 12 zma| je prišlo v Kranj. Za pionirje I
pa je bilo 13 dirk, devet zmag
'O ^ '
70 odstotkov pa sta pobral« kranjska kolesarja Janez Kr1' šelj (5 zmag) in Tomaž Polanc (* zmage).
Ce bo ta generacija zdržala »? se stalno dopolnjevala z mlaj^' mi iz šole, potem bodo kolesari' Save najmanj toliko uspešni k<Jl so bili doslej.
J. Košnjek Foto: G. Šinik
Miting bo v soboto
Radovljica, 13. julija - Okrog
sto plavalcev bo sodelovalo n8 mednarodnem plavalnem initinh gu, ki bo v soboto, 18. julija, °D 18. uri na radovljiškem kopa1'_ ču. Razen naših plavalcev (ude' ležbo je obljubil tudi Darjan Pe' trie) bodo tekmovali še plaval Italije, Madžarske in Češkosl0' vaške.
Polet z alpskimi padali
Jalovnik nad Ba&ko grupo '
Iztok Pogačnik, Matjaž štuO* Jože Štucin in Janez Knific *® 5. julija, v lepem nedeljskem & poldnevu opravili polete z a'F skimi padali / gore Jalovnik P'* ko vasi Sela nad Masko g>ap. Ob ugodnem vzhodnem, jili'n^!,j ali zahodnem vetru so tu mo* čudoviti poleti  Zahodni grd* Jalovnika in soseda Kobilje P : ve je Kolombrat, ki je zna'1, vzletna točka zmajarjev. U^jj teljem letenja z alpskimi p«d, t priporočamo tudi družinski >7' v te kraje Z vlakom na progi senice — Nova Gorica se je J' ha peljati do postaje Podme'^ od koder je čudovit pogled v Jalovnik. Lahko se odločite , taborjenje, streho nad glavo vam dajo tudi gostoljubni don1 čini. S Sela sta mogoča pr'J0 vjj pohoda na planino Razor al' v Vogel. Hoje-fc za približno 6 u
I Poga
čnik
Dejan Jekovec zmaguje
Tržič, 8. julija — Tržiški smučarski skakalci so se udeležili tekmovanja na plastični skakalnici v Titovem Velenju. V final no serijo sta se kot edina pionirja uvrstila mlada trži.ška skakalca  Franci  in  Dejan Jekove.
Med finalisti sta zasedla •*»
mi
43. mestu. Hobi Kaštrun, - ^ po padcu pred dvema se/on* jj, spet vrača v formo, pa je hi . Pred tem je bila tudi P^^giJ1 tekma pionirjev, kjer je /X^.e\ 1 )ejan .lekovec. J. K''
TOREK, 14. JULIJA 1987
OGLASI, OBVESTILA
9. STRAN <m)mmm3mEGLA&
LESNINA Ljubljana, Parmova 53 Ljubljana
»LESNINA«, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n.sub.o., Ljubljana, Parmova 53
Komisija za delovna razmerja TOZD NT PRODAJNA MREŽA, n.sub.o., Ljubljana, Parmova 53
objavlja prosta dela in naloge
SNAŽILKE
za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) za prodajni center v Kranju, Primskovo, Mirka Vadnova 7
Pogoji:
— osemletka ali nedokončana osemletka
— do 1 mesec delovnih izkušenj ~~ 2 meseca poskusnega dela
Kandidate vabimo, naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: »LESNINA« Ljubljana, kadrovsko pravni sektor, Ljubljana, Parmova 53 v 8 dneh od dneva objave.
9 izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh od sklepa komisije za delovna razmerja.
rf
LESNO GALANTERIJSKI
OBRAT
JESENICE
Delavski svet DO Lesno galanterijski obrat Jesenice, razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za
DIREKTORJA DO
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom spolnjevati še naslednje pogoje:
- višješolska ali srednješolska izobrazba lesne, organizacijske, ekonomske ali pravne smeri "* 5 let delovnih izkušenj
Delavci za opravljanje razpisanih del in nalog bodo imenovani za dobo štirih let.
VODENJE KNJIGOVODSTVA
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
~~ višješolska ali srednješolska izobrazba ekonomske smeri z ustrezno najmanj 3 letno prakso na vodilnem delovnem mestu
~" ustrezne moralnopolitične in družbenopolitične kvalitete
Delavci bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema razpisna komisija DO Lesno galanterijski obrat Jesenice, 15 dni od dneva objave. Kandidate bomo o imenovanju obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa DS DO.
SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA KRANJ
Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu razpisuje za solsko leto 1987/88 za nedoločen čas s polnim delovnim časom Naslednja dela in naloge:
£ouCevanje matematike - i učitelj
POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA V OBUTVENEM PROGRAMU - 1 učitelj
Nastop dela 1.9.1987.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih je predpisal strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje oziroma so določe-
z vzgojno izobraževalnimi programi. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poš-Jejo v 15 dneh na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33.
SREDNJA LESARSKA ŠOIA {4220 ŠKOFJA LOKA Kidričeva 59
Romisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA
Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polovičnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece. Prijave bomo sprejemali 10 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po preteku prijavnega roka.
SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA, n.sol.o. TOZD ELEKTRARNA MOSTE ŽIROVNICA
°°javlja prosta dela in naloge
1 PRIPRAVNIK
Pn
"goji: IV. ali V. stopnja srednjega usmerjenega izobraževala nJa
elo se združuje za določen čas - 6 mesecev. Prednost pri iz-imajo pripravniki IV. ali V. stopnje - kovinarske usmeri-
1 OBRATOVNI KIJUCAVNICAR II     STROJNIK ZAME-
NJKvALi:t
uKOji: KV kovinarske smeri in tri leta delovnih izkušenj, preskus strokovnih in delovnih zmožnosti, ustrezna psi-
2 hofizična sposobnost delavca a*elen je izpit za strojnika vodnih turbin.
^^OMOŽNI DELAVEC
°goji: NK delavec brez delovnih izkušenj, najmanj štiri razredi osnovne šole, trimesečno poskusno delo, utrezna psihofizična sposobnost delavca
de/° S^ zcJružuje (pod točko 2 in 3) za nedoločen čas s polnim l[\ °Vrum časom. Stanovanja ni na razpolago. Prošnje z doka 5i °. izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na na-ffigj Suvske elektranu' Ljubljana, TOZD Elektrarna Moste, ^ Žirovnica, komisija /a delovna razmerja, fj ndidati bedo obveščeni v b dneh po sprejemu sklepa o izbi-
POSREDNIK
FTkTTCll Kokrica
sprejem in prodaja rabljenega blaga (kolesa, športna oprema...) tel.21 -462
KVALITETNO
Kranj
UGODNO
spalnice, sedežne garniture, vzmetnice jogi, jogi postelje program FORMA
NA KREDIT BREZ POLOGA
12 mesecev
MEBLO
v veleblagovnici KOKRA Globus Kranj, prodajalna Slon Žiri, Dekor Metlika in
Kokra Radlje.
mira
MIRA RADOVLJICA
MIRA stavbno in pohištveno mizarstvo Radovljica objavlja prosta dela in naloge
KNJIGOVODJA OD IN FAKTURIRANJE
Pogoji:
— končana višja šola ekonomske, organizacijske ali druge ustrezne smeri in
— 3 mesece delovnih izkušenj.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 3 mesece. Višja šola se zahteva zaradi prehoda na dela in naloge računovodje v roku enega leta.
Pisne vloge z dokazili o izobrazbi vložite v 30 dneh po objavi na naslov: MIRA stavbno in pohištveno mizarstvo Radovljica, Šercerjeva 22.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu.
RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH GORENJA VAS
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom:
1. SALDAKONTIST 1 delavec za nedoločen čas
Pogoja:
—- ekonomski tehnik
— 18 mesecev delovnih izkušenj
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Za delo se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na gornji naslov. Po potrebi bomo kandidate vabili na razgovor.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh.
TOZD PRODAJA NA DEBELO KOMERCIALA n.sol.o. TRZlC
objavlja v prodajnem sektorju dela in naloge
VODENJE ODDELKA ZA PRODAJO PUR, GUME IN PLASTIKE
Pogoji: diplomirani ekonomist, komercialist in dve leti delovnih izkušenj v prodajnem sektorju, ekonomist, komercialist in pet let delovnih izkušenj v prodajnem sektorju, aktivno znanje enega tujega jezika, poznavanje specifičnosti tržišča za PUR in gumoplast v Jugoslaviji in svetu, poznavanje tehničnih lastnosti izdelkov PUR in Gumoplast, poznavanje mode v podplatnih izdelavah obutve, poznavanje možnosti uporabe PUR Posebne zahteve:
sposobnost vodenja in organiziranja , samostojnost pri delu, sposobnost sodelovanja, sposobnost logičnega mišljenja, iniciativnost, poskusno delo tri mesece
Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Marie aux Mineš 5.
AVTO MOTO DRUŠTVO ZlRI
objavlja
' javno licitacijo:
ZASTAVA 750, letnik 1985, izklicna cena
KOMBI IMV DIZEL FURGON, letnik 1972.
izklicna cena
850.000 din
500.000 din
Licitacija bo v nedeljo 12. julija 1987 ob 11. uri pred Zadružnim domom v Zireh. Ogled je možen eno uro prej. " Interesenti morajo vplačati 10% kavcijo od izklicne cene.
Združena lesna industrija Tržič p.o.
Razpisna komisija razpisuje prosta dela in opravila
VODENJE RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
Pogoji, ki jih mora izpolnjevati delavec s posebnimi pooblastili so:
— visoka izobrazba ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj, oziroma ustrezna praksa
— višješolska izobrazba ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj, oziroma ustrezna praksa
— organizacijske sposobnosti zavođenje
Delavec za opravljenje del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi mora izpolnjevati tudi splošne pogoje za sklenitev delovnega razmerja in zadovoljevati kriterijem dogovora o kadrovski politiki v občini Tržič.
Delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi imenujemo ža štiri leta.
Pisne prijave o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati poš'jejo v 8 dneh po objavi na naslov: Združena lesna industrija Tržič, Ste Marie aux mineš 9, Tržič, 64290 Tržič z oznako »za razpisno komisijo« delovne organizacije.
KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA
objavlja prosta dela in naloge
1. AVTOMEHANIKA
2. AVTOELEKTRICARJA
Pogoji:
pod L: poklicna šola za avtomehanike, zaželene so delovne izkušnje, OD približno 190.00 din
pod 2.: poklicna šola za avtoelektričarje, zaželene so delovne izkušnje, OD približno 190.000 din
Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema sekretariat Kmetijske zadruge Škofja Loka, Jegorovo predmestje 21, 15 dni po objavi oglasa. Informacije dobite osebno ali po telefonu 60-465 ali 60-552.
OSNOVNA ŠOLA LUCIJANA SELJAKA KRANJ
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za določen čas
DELAVKE
v kuhinji in centralni šoli od 1. septembra do 6. junija 1988 KUHARICE
v kuhinji v DE Orehek, od 1. septembra 1987 do 31. avgusta
1988 s polovičnim delovnim časom
SNAŽILKE
v DE Orehek, od 1. septembra 1987 do 31. avgusta 1988, s polovičnim delovnim časom
Razpis velja do zasedbe del in nalog.
DOMPLAN KRANJ Cesta JLA 14
Komisija za delovna razmerja TOZD Stanovanjska dejavnost objavlja prosta dela oziroma naloge:
VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA ODDELKA
Za uspešno opravljanje razpisnih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje: — ekonomska fakulteta II. stopnja, štiri leta delovnih izkušenj na področju finančno —računovodskih del, organizacijsko vodstvene sposobnosti in družbeno - politične ter moralno - etične kvalitete
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidate vabimo, da oddajo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi na naslov: Domplan Kranj, Cesta JLA 14.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po opravljeni izbi-
cmimmsmGiAS m stran
OGLASI, OBVESTILA
TOREK, 14. JULIJA 1981
Na oddelku obutve
v veleblagovnici Globus v prvem nadstropju
/0 s|oBus
★ *
■   i ■
SALON POHIŠTVA
Slovenijales, Lesna industrija n sol. o Idrija 65280 Idrija tel.. 065/71 855
Kranj
od 13. 7. do 15. 8.
NOVO - NOVO - NOVO -
KMEČKI TURIZEM PRI FRANTARjU - APNO 3, ŠENTURŠKA GORA izbrane pijače domača hram VABLJENI
tel.: 064/42-864
Kranj
ZCP, CESTNO PODJETJE KRANJ
2 delavca 1 delavec
Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest objavljamo prosta dela in naloge:
VzdrŽevanje cest
za enoto Škofja Loka
— na relaciji Podrošt — Petrovo brdo
— na relaciji Sorica — Planina — Vresje
Pogoji:
priučen delavec — cestar z internim izpitom oz. strokovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let, 3 mesečno poskusno delo.
Po sklepu odbora za delovna razmerja DSSS objavljamo prosta dela in naloge:
MANJ ZAHTEVNA DELA V SKLADIŠČU 1 delavec
Pogoji:
priučen delavec, 1 leto delovnih izkušenj, 3 mesečno poskusno delo.
Za objavljena dela in naloge bodo delavci združili delo za nedoločen čas š polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. v
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa.
ROŽNA DOLINA 8
LESCE
ŽITO LJUBLJANA
TOZD Triglav - Gorenjka Lesce
Rožna dolina 8
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
VZDRŽEVALEC II - ključavničar - 1 delavec
Pogoja: poklicna šola za ključavničarje, eno leto delovnih iz-kušnej
Za objavljena dela in naloge zahtevamo trimesečno poskusno delo. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi ŽITO Ljubljana, TOZD Triglav - Gorenjka Lesce.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ
DS SKUPNE SLUŽBE Mirka Vadnova 1
Delavski svet razpisuje prosta dela oziroma naloge
L VODJA DELOVNE SKUPNOSTI 2. VODJA FINANČNE SLUŽBE za mandatno dobo štirih let.
Pogoji:
pod L: da ima visoko oziroma višjo izobrazbo ekonomske, pravne ali organizacijske smeri pod 2".da ima visoko ah višjo izobrazbo ekonomske smeri pod 1 in 2.: da ima 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih, da ima organizacijske sposobnosti, da izpolnjuje splošne pogoje, ki jih določata zakon in družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike občine Kranj, da je državljan SFRJ
Pisne prijave o izpolnjevanju zahtevanih pogojev s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema Kadrovska služba KOGP Kranj, Mirka Vadnova 1, 15 dni po objavi razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo na objavljeni razpis.
ŠPORT IN REKREACIJA ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1/c
objavlja prosta dela in naloge za opravljenje:
KNJIGOVODSKIH, ADMINISTRATIVNIH IN BLAGAJNIŠKIH OPRAVIL
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoji: končana srednja ekonomska šola, znanje strojepisja, dve leti delovnih izkušenj
Rok za prijave je 8 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh od dneva sprejetega sklepa o izbiri.
TRIGLAV KONFEKCIJA tr.g'.v KRANJ
Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge UREJANJE IN EVIDENCA DELOVNIH RAZMERIJ
Poleg splošnih pogojev so za objavljena dela in naloge določeni še naslednji pogoji:
— višja šola organizacijske, kadrovske, upravne ali pravne smeri (VI/L zaht. stopnja), dve leti delovnih izkušenj na področju kadrovskih evidenc in delovnih razmerij
Rok za oddajo prošenj s pisnimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev je osem dni po objavi.
O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri. Prijave pošljite na naslov: Triglav konfekcija Kranj, Savska c. 34, 64000 Kranj. Natančnejše informacije lahko dobite v kadrovski službi, tel.:25-371, int. 14.
ČASOPISNO PODJETJE
GLAS KRANJ
objavlja prosta dela in naloge KNJIGOVODJE
Pogoji:
— srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri,
— dve leti delovnih izkušenj,
— zaželeno znanje na računalniku in strojepisje
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: ČP Glas, M. Pijade 1, Kranj.
Kandidate bomo obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri.
OSNOVNA ŠOLA A. T. LINHARTA RADOVLJICA
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
2 UClTEIJA razrednega pouka za določen čas - za šolsko leto 1987/88
1 UČITELJ za podaljšano bivanje za določen čas - za šolsko leto 1987/88 — predmetni učitelj ali razredni učitelj
1 I ( NT IJ za podaljšano bivanje za določen delovni čas (za obdobje od 9. novembra 1987 do 30. junija 1988) -predmetni ali razredni učitelj 1 PREDMETNI UClTELJ
za nedoločen čas - smer zgodovina, likovna vzgoja 1 PREDMETNI UClTELJ
za določen čas - (od 1. septembra 1987 do 19. maja
1988) - smer angleški jezik 1 PREDMETNI UClTEU
za nedoločen čas - smer gospodinjstvo 1 PREDMETNI UClTELJ
za določen čas s polovičnim delovnim časom smer
likovnu ali tehnična vzgoja 1 PREDMETNI UClTEU
za določen čas s skrajšanim delovnim časom - smer
telesna vzgoja
Nastop dela s pričetkom šolskega leta 1987/88, razen v primerih, kjer je to že določeno.
Kandidati morajo vložiti vloge z ustreznimi dokumenti najkasneje v osmih dneh po objavi in morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli.
kovinarsko podjetje Železniki
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
POMOČNIKA DIREKTORJA     ZA RAZVOJ
(delovne nalog« s posebnimi pooblastili in odgovornostjo)
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki so določeni z druž benim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima najmanj višjo izobrazbo strojne ali druge ustrezne smeri s 5 leti delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih nalogah v kovinsko predelovalni industriji,
— da ima ustvarjalne sposobnosti,
— da je osebnost z lastnostmi, ki jih predpisuje družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike
Kandidati morajo k prijavi priložiti življenjepis in dokazila o izobrazbi in praksi.
Manda't delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo traja 4 leta.
Prijavo je treba vložiti v 8 dneh po razpisu na naslov: Niko, kovinarsko podjetje Železniki, komisija za delovna razmerja, Železniki.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po objavi.
MURKA LESCE, n.sol.o. Delovna skupnost skupnih služb
objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge
SAMOSTOJNEGA REFERENTA za opravljanje izvozno-u-voznih zadev
Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, pravne ali komercialne smeri, dve oz. tri leta delovnih izkušenj pri poslih ekonomskih odnosov s tujino, zunanjetrgovinska registracija, aktivno znanje nemščine
TOZD Maloprodaja Lesce, n.sol.o.
objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge
PRODAJALKE v prodajalni Samopostrežba v Lescah
Pogoji: šola za prodajalce, eno leto delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 60 dni. Kandidati naj svoje prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh (DSSS) oz. 8 dneh (zs TOZD MP) po objavi na naslov: MURKA Lesce, Alpska 62.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI
PODRUŽNICA 51500 KRANJ
objavlja prosta dela in naloge
1. KONTROLIRANJE ZAHTEVNIH UDS v ekspozituri Škofja Loka
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
Pogoji: VI. stopnja — ekonomist, pravnik ali višji upravni delavec, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, aktivno znanje slovenskega jezika, poskusno delo 2 meseca
2. KOMISIJSKO ŠTETJE GOTOVINE v ekspozituri Jesenice
za določen čas s polnim delovnim časom
Pogoji: III. stopnja - poslovni ali administrativni manipulant, eno leto delovnih izkušenj, zdravstveni pregled vida (razlikovanje barv), nekaznovanost za kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje, preizkus ročne spretnosti, poskusno delo en mesec
K sodelovanju vabimo več PRIPRAVNIKOV, vse za določen čas do opravljenega pripravniškega izpita:
a) 1 PRIPRAVNIK za upravljanje z računalnikom v podružnici Kranj
Pogoji: V. stopnja — računalniški tehnik ali V. stopnja strokovne izobrazbe, znanje angleškega jezika, sistematski zdravstveni pregled
b) 2 PRIPRAVNIKA za področje likvidature, blagajne in tre-zorja (enega v podružnici Kranj in enega v ekspozituri Tržič)-
Pogoji: V. stopnja — ekonomski ali upravni tehnik, aktivno znanje slovenskega jezika, zdravstveni pregled vida
c) 2 PRIPRAVNIKA za področje interne kontrole (enega v ekspozituri Tržič in enega v ekspozituri Škofja Loka)
Pogoji: VI. stopnja — ekonomist, pravnik ali višji upravni delavec, aktivno znanje slovenskega jezika
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati naslovijo na kadrovsko službo SDK, podružnica 51500 Kranj, Trg revolucije 2, v osmih dneh po objavi. Kandidate, ki se bodo prijavili na objavo, bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. »
GORENJKE! GORENJCI!
Z VAMI NA DOPUSTU
Letos vas bo Gorenjski glas spremljal tudi na dopust. Po vsej slovenski obali, v Istri, na Cresu, Lošinju, Rabu in še marsikje drugje vas bo dvakrat na teden čakal pri prodajalcih časopisov v počitniških naseljih in kampih.
če ga kje ne boste mogli dobiti, nam sporočite in povejte, kam naj ga pošljemo.
Gorenjke! Gorenjci!
Sodelujte z nami in Gorenjski glas vas bo tudi na dopustu seznanjal z dogodki na Gorenjskem in vam vsak teden prinesel vsaj urico ali dve zanimivega branja.
ŽELIMO VAM PRIJETNE POČITNICE!
TOREK, 14. JULIJA 1987
MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE
11. stran (mmmmmGiJis
MAU OGLASI ^27 960
apawrtl.iiroll
Vodarn univerzum STQLP Roman Po ggrelc^Trg svobode 21, Tržič 11289 U9odno prodam filmsko KAMERO, canon 514 XL, super 8 m zvočni PRO ,|KJOR presenta  Čarman, Sv Duh
jjISkofia Loka _11290
Singer šivalni STROJ prodam za 20 in f° SM Tel 061/223-838, dopoldan m igV/266-951, popoldan_11291
oceni prodam nerabljeno hrbtno mo 0rno ŠKROPILNICO panomja. Jež, ^*29, Križe 11292
u9odno prodam ŠIVALNI STROJ sla-^!£g_555. Tel 80 165_11293
GRAMOFON ficher, deklariran, pro-"tenv Tel 38 816. popoldan od 14 do !°_we__11294
Prodam KOSILNICO za traktor fergu-Franc Sodnik, Klanec 15. Komen _11295
Pfodam nerabljen HLADILNIK gorenje '"temational. 215 litrov. Tel 23-143 _____11296
Prodam barvni TELEVIZOR gorenje Selectomatik, nov ekran. Mlinar, Tuga 11297
MARIJA PRIMC
vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini Blažuna)
Od 16.7. do 15.8. zaradi dopusta zaprto
marja 4, Planina II, Kranj
°cenj .prodam ohranjen barvni TV 90renje, star sedem let. Tel .37-945 _________________11341
Prodam dva meseca rabljeno termoa-KOrTiulacijsko PEČ, 3.5 kW. Tel. 47-673 ______11342
l^o^am dve termoakomulacijski PEČI j!.kVv, za 12,5 SM, dva GOBELINA. Ko-g1'v galopu, za 9 SM in Zimska noč za 5n B°jan Komac, Cankarjeva cesta SJJVžjč (4. nadstropje) 11343
&Illa
^odarn BMW 320/6, letnik 1979 z do atno opremo. Tel : 60-406.
Rastavo 101, december 83, prodam rffe   Tanja.    Alpska    13, Bled.
Qj)64/77-505_
rodam R 18 — karamboliran. Letence ili^olnik_
jgOdam R 18, letnik 1984, prevoženih 000    km,    cena    po dogovoru. 650, dopoldan
Prodam FIAT 1100-veteran, letnik 1956, cena 15 SM Vodopivčeva 10, Kranj_ 11272
FIAT Z 1300, dobro ohranjen, registriran do decembra 1987, prodam za 120 SM.Tel 23-855 11273
MOPED tomos 15 SL, prodam. Janko, Cesta na Brdo 10, Korkica. Tel.:24-421
__11274
Poceni prodam nov tomos AVTOMA-TIK s števcem. Tel. 26-683 11275
Prodam TRAKTOR 35 konjskih moči. Jože Langerholc, Pevno 7, Škofja Loka
_11278
Prodam MOTOR APN 6, letnik 1984 in MOTOR kolibri T 12, registriran do 26.junija 1988 Bertoncljeva 37, Kranj. Tel.:22-035 11280
Prodam VVARTBURG karavan, letnik 82. Vinko Oblak, Tenetiše 22, tel.:46-210_11281
Novo JETO prodam. Tenetiše 46 11282
Prodam TRAKTOR TV 750 ali zame-njam za imeter 35 konjskih moči ali za univerzal 45 konjskih moči. Marija Buh Tel 68 636_11283
Prodam AUDI 60. Tel.:66-248 11348 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 74, regi-strirano do junija 1988. Tel 50-259, Jože Mlinaric, Križe 7, Križe 11351
R 4 TLS, letnik 78, prodam Benediko-va 19, Stražišče pri Kranju 11325
Z 750 LE, letnik 84, prodam. Likozarje-va 14, tel 24 598 11324
11187
"*uino prodam GOLF, letnik 1978. Do na*et, Staneta Rozmana 5, Kranj
_11007
Prodam OPEL ASCONO 1.6 CSR, prva
j^g^racija 84 Tel 81 -608_1168
p_odam z 1Q1  ,etnjk 78 Zdravko Ak
^!!g_lBlejska 113_ 1169
P/odam Z 750. letnik 80, registracija do 'na|a 1988. cena 80 SM. ogled od 16
°° 20 ure Černe. Lipce 53. jjjUH-646, dopoldan_11270
*750, letnik 1976, prodam Tel 34 420 _ 11271
l
a r
NARAVNO! PREIZKUŠENO!
KAKAV0V0 OLJE IN
mleko za sončenje
DROGESAN
KRANJ
60 let tradicije
VARČEVALCI!
Od 11. julija dalje je zaradi adaptacije ekspozitura Ljubljanske banke na Cesti JLA 4 (pri nebotičniku) v Kranju zaprta.
V tem času boste posle v zvezi s potrošniškim kreditiranjem lahko opravili v ekspozituri pri Globusu, pokojnine pa se bodo vpisovale v osrednji enoti na Cesti JLA 1.
/O   ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
prodam   GOLF,   letnik 85 u-^- -05 11254
«0 P ^U05_
?5^am karambolirano in nevozno Z "ob * uporabnim zadnjim delom in kt^o ohranjenim motorjem (82000
DOBERMANA. starega sedem tednov in dobermana starega osem mesecev, z rodovnikom poceni prodam Bido-
vec, Huje 29, Kranj_11287
Prodam KRAVO simentalko Razgledno 14, Bled 11288
Prodam rjave JARKICE, stare 10 tednov Zgoša 47/e, Begunje 11144
gradbeni mal.
Prodam rabljeno strešno OPEKO špi-čak Tel 35 944 11298 Prodam LEG po L.„
64, tel..46-187, v večerni
'ajbes. Križe 37. tel 57 087
11255
Z 101, letnik 1974 UMI/a, Tržič
Kokalj, 11356
<JQ"' comfort. letnik 1980, registracija .iVJ'ia 1988, garažirano, prodam 11257
><L5 310
Pr»u  45 A, star eno leto, bele barve, °*en,h    14000    km, prodam 11258
ž>^602, od 18 do 20 ure
V8r*i Z 101, letnik 78, po delih SS51052, po 14 uri 11259
r0d»----—-
1ic« Z 101 • Ie,nik 78- P° zel° u9od r><^Tel 21 716 11260
%dT---——-
% 47   2 750 SC. letnik 79, prevoze iira   "00 km, dobro ohranjeno, gara \u° Luka Bilbija, Delavska 8, Jese _____11261
C*«!11 »noosno kiper PRIKOLICO, 5 ^6r>i>,e,an Kociper, Podboršt 5, Ko
(S^_____11262
%°^"o~prodam obnovljen Z KOMBI ^•<Igl.:39 629 _11263
M0T0M tom" >H '■U'U
8 *8, ogled vsak dan po 15 uri
hj._______11264
'»tnik 73, prodam. Tel 70 353 fc-^ 11265
^ln0 T' dobro ohranjeno otroško dir Mil 5l  KOLO    na    pet prestav
JCsJ^0.__11266
Vi',''''1' prodam MOTOR tomos, 14 ,f1"k 83 Tel 74 801, popoldan
11267
Ugodno prodam citroen GS-club, le tnik 1972, vozen, neregistriran Novi svet 10, stanovanje št 3, Škofja Loka _11325
Prodam Z 750 za 75 SM, dobro ohranjeno  Hafnerjevo naselje 46, Škofja
Loka_11326
R 4, letnik 1983, prodam. Krajnik, Fran-kovo naselje 73, škofja Loka 11327
Prodam dobro ohranjen avto LADO 1500 Marolt, Alpska 17, Bled 11328
VESPO 200 E malo rabljeno, 9000 km, z vetrobranom in prtljažnikom, pro-dam za 1,2 M Tel 62 401_11329
Prodam Z 101 L, letnik 77, garažirano, 65000 km, registrirano do 1o julija 1988 Tel 46 072_11330
Prodam Z 750, letnik 72/73, registrira no do aprila 1988, z vlečno kljuko Ce na 30 SM, t el 79 803_11331
Prodam obnovljen NSU prmsa 100 ali menjam za obnovljeno Z 750. Ludvik Bevk, Davča, Železniki__11332
Prodam 2! 750 LE, letn.k 81. 28300 km Podjed, Jezerska cesta 6/a. tel 23 897
11333
Hvali
Zamenjam dvosobno družbeno stano vanje za eno večje (najmanj 'rosobno) družbeno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici Tel 38-593. po 18. uri 11315
Opremljeno sobo z uporabo kopalnice oddam ženski za enoletno predplačilo Šifr3: KRANJ 11340
potešil
150 kosov PUNT in 20 kosov izredno ugodni ceni. Tenetiše 6-187, v večernih urah 11299
Ugodno prodam zelo dobro ohranjena OKNA in VRATA, zastekljena in z roletami Janez Kemperl, Županja njiva 5/b, Strahovica 11300
Prodam staro HIŠO v Zg. Pirničah. Tel 24 788, od 16. do 21 ure 11316
Oprem'jeno staro HIŠO (pohištvo, kopalnica, WC) z vrtom v Zgornji Sorici 8 na Gorenjskem, nujno prodam. Ogled do 19. julija 1987 11317
Prodam GARAŽO Tel.:33-800
Laborah. 11347
Prodam VIKEND v Zg Besnici, poleg stare šole Sušnik, tel 27-919 11553
Prodam
mer ::am
MODELARC, 300 kosov ali za za cement Tel. 74-806 11301
Prodam 2400 kosov folc cementne strešne  OPEKE. Ogris,  Kutinova 9,
Kranj, tel.:27-939_11302
Prodam cca 150 m^ OPAŽA m2 LADIJ SKEGA poda Tel. 45-159, od 15. ure dalje - 11303
kupim
Prodam 66
DESKE 25 in 50 mm. Visoko 11335
TRAKTORSKI priključek viličar, kupim. Ivan Srakar, Špitalič 23, Motnik pri Kamniku, tel .061/847-188 11318 Kupim dve KOLESI za fiat 126 P. Tel:70-073_11319
Kupim enosobno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Plačam takoj, delno s kreditom. Šifra: STANOVANJE 11338
rasno prodam zapoilltve
Prodam 2x15 m^ novega toplega PO-DA, 10 odstotkov ceneje in GRAMOFON stereo. Tel.:34-108, popoldan _11304
Prodam SRF BURJA, odlično ohranjen. Tel.:51-977, od 18. do 20. ure v torek _11305
Prodam družinski gumijasti ČOLN na vesla, znamke lahor za 7 SM. Tel.:82-612_11306
Prodam novo TROBENTO za 15 SM. Vodopivčeva 10, Kranj 11307
Prodam klavirsko HARMONIKO roval standard in dirkalno KOLO na pet prestav. Tel.:50-118_11308
Prodam italijanski otroški VOZIČEK, STAJICO in KOLO s pomožnimi kolesi. Tel .24-321 11334
Prodam ŠOTOR za štiri osebe. Tel.: 50-183_11336
Prodam tri GOBELINE: Ciganka, Dekle in Srne za 40 SM. Boris Rakovič, Cesta 1. maja 69, Kranj 11337
Prodam OBRAČALNIK za BCS — maraton in traktorsko letno prikolico. Gorice 22. Tel.:46-063
lian.oprema
Prodam dve OKNI, dimenzije 140x140 in 140x90. Nace Murko, Šenčur, tel.:41 -079_11309
Prodam KAD 170 cm in novo SEDE ŽNO garnituro. Tel.:70-300 11310 Ugodno prodam komplet SPALNICO, staro eno leto. Drago Frelih, Frankovo naselje 69, Škofja Loka 11311
Prodam OMARE s policami, temnorja-ve, visoke 120 cm, širina 24 cm.
Tel.:45-066_11312
Prodam sedežno GARNITURO, zibelko ter globok otroški VOZIČEK Boris Kotnik, C. 1. maja 64, Kranj 11313
Prodam kompletno rabljeno KUHINJO s štedilnikom in hladilnikom. Tel. :78-257, Rečiška 13, Bled      11339
Prodam jedilni KOT z mizo in stoli. Tel 28 563 _11352
Poceni prodam KAVČ, dva FOTELJA in MIZO. Tel.:74 709 11345
ilanoianla
Prodam GARAŽO v naselju Planina, blizu banke Tel. 21 679_11313
Zamenjam novo neopremljeno druž beno GARSONJERO 36 m2 v Kranju s soglasjem za enako ali podobno v Škof ji Loki. Demšar, tel.:61-261, popoldan 11314
Takoj zaposlim kvalificiranega ELEK-TROINŠTALATERJA. Praksa zaželna. Elektro Mulej, Bled, tel.:77-133 11320
Nujno iščem varstvo v Kranju ali bližnji okolici za dveletno deklico. Tel.:27-784 11344
Če ste vajeni rednega dela in bi radi dobro zaslužili, pokličite na tel.:46-072 _11346
Zaposlimo kvalificiranega ali priučenega vodovodnega INSTALATERJA, Vodovodna inštalacija Kaps, Bled, Jamova 7. Tel.77-456 11233
OBVE1I11A
Zaradi preureditve prostora razproda jam eno leto stare KOKOŠI nesnice, za zakol ali nadaljnjo rejo. Dobite jih vsak dan v Strahinju 38, Naklo    11252
Instruiram matematiko za osnovno šolo, prvi, drugi in tretji letnik srednje šole. Tel. 40-240, popoldan 11321 Ne čakajte jeseni — streho popravite sedaj! Tel. 35-224 11322
Prodam 4 Tel.:26-395
KAMINE
PEČI. .11349
Prodam barvni TV iskra azur, cena 20 SM. Tel.:21 104_11350
RIBEZ, črn in rdeč, prodajamao vsak dan od 8 do 12. in od 15. do 20. ure. Kranj, Cesta 1. maja 4. Tel.:21 -582 _11250
Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna NA SEDLU v Čepuljah zaprta zaradi letnega dopusta, od 18. julija do 13. avgusta 1987 11251
izgubljeno
Izgubila se je PAPIGA. Planina 2. Tel.:38-945, popoldan
opflaviČTlcT"""
Pri zahvali z dne 3. julij 1987 za
PETRA KERNA
je prišlo do neljube pomote Pravilno se glasi: Posebna zahvala Križajevim in Kaminovim za lepo spremstvo na njegovi poti.
Za neljubo pomoto se opravičujemo!
Kernovi, Lahovče
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda Vzdrževanje
BOŽEGLAV ANTON
roj. 1909
Od njega smo se poslovili v petek, 10. julija 1987 na kranjskem pokopališču.
SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ
Prodam <1 !r<lnr st.iro Uli Zor, Musc 9, Smlednik _11284
Prodam PSIČKE, stare sedem tednov, križanec nemški ovčar Anton Jerič,
Zabreznica 31, Žirovnica_11286
Prodam sodom mesecev bre|o Tfll CO Letence 18, Golnik, tel 46 300
11286
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi moža, očeta, brata, strica
ZDRAVKA SPORNA
upokojenec jeseniške Železarne, borec Kokrškega odreda
Iskreno se zahvaljujemo tov. Bohincu iz Žirov, Koniče-vima, Tomanu ter zdravnici tukajšnje ambulante za hitro pomoč. Hvala humanim uslužbencem Komunale za pomoč in nasvete, sosedom za nesebično pomoč, vašča-nom Brega za venec, pašni skupnosti, organizaciji ZB, društvu upokojencev iz Žirovnice. Hvala njegovim sodelavcem H. V. Ž. cvetličarni Zvonček, g. župniku za obred, pevcem okteta Svoboda Breznica, praporom, Li-povšku za govor. Prijateljem in znancem hvala za kakršnokoli pomoč, izrečena ustna in pisna sožalja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, sina, brata, strica in svaka
FRANCA KERNA
se vsem, ki ste nam v času hude bolezni in smrti kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali, skreno zahvaljujemo.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
FERDINANDA KEMPERLA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, krajanom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala kolektivoma GKZ Srednja vas in Alpetour-Mehanične delavnice Bled, ZB NOV Srednja vas za besede slovesa, njegovim tovarišem in soborcem. Hvala dr. Hribarju, zdravstvenim delavcem Bohinj, Jesenice in Golnik ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem, ki ste nam pomagali in stali ob strani v teh težkih trenutkih še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Bohinj, Vrsnik, Bled, Gorje, Češnjica, Železniki
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta ■
JOŽETA k SOKLIČA
f JH     z Bleda, Razgledna c. 11
se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjene vence in cvetje in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Lubeju za dolgotrajno zdravljenje, zdravstvenemu osebju ZD Bled in bolnice Jesenice. Hvala pevcem za žalostinke in župniku za opravljen obred. Vsem, ki ste sočustvovali z nami, še enkrat iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
Bled, 6. julija 1987
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mamice, hčerke, sestre in tete
MARTE PEČELIN
iz Žirov
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebna zahvala medicinskemu osebju Onkološkega inštituta — pritličja C v Ljubljani, govornikom za lepe poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: mož Matevž, hčerki Vesna in Katjuša, mama, ata, brat Silvo in Irma z družino.
ZAHVALA
Kdor išče cilj,
bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.
(N. Zaplotnik)
Ob odhodu našega dragega sina, brata, strica, nečaka in bratranca
IGORJA REHBERGERJA
se iskreno zahvaljujemo botrom, sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v bolečih trenutkih bili blizu in nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala Simonu, gorskim reševalcem iz Mojstrane, sodelavcem iz Iskre Telematike — KK TOZD ATC in KTO TOZD ZTS, delavcem Tekstilindusa — obrat II in Iskre Kibernetike — TOZD Stikala, uslužbencem Ljubljanske banke Globus, prijateljem iz AO Kranj, vsem pevcem in duhovnikoma. Hvala vsem, ki ste njegovo gomilo spremenili v en sam bel cvet.
VSI NJEGOVI
Zg. Bela, 7. julij 1987
NOVICE IN DOGODKI
Kam v vročem poletnem dnevu?
Po obrobnih bohinjskih poteh
Nomenj — Na Koritih tik ob Savi Bohinjki so bolj skriti kot pa vsem na očeh ostanki nekdanjega plavža, enega od mnogih v nekdaj železarsko razvitem Bohinju. Zal ga hitro prerašča grmovje, tako da je tudi tabla, na kateri je označeno, da gre za zgodovinski tehnični spomenik, kaj malo vidna. Le nekaj minut višje od reke pa buči s pobočja planine slap Grmeč-ca.
Grmečca — Skrita za ovinkom, se s pobočja Nomenjske planine zliva Grmečca proti Savi. — Foto: L. M.
Kadar se namenimo v Bohinj, nas skoraj nič ne more odvrniti od domala premočrtnega potovanja do jezera ali kamor smo se pač namenili. Toda potovati proti Bohinju, pomeni potovati tudi mimo 78 najdišč, iz katerih se kaže bohinjska preteklost. Pustimo ob strani tako znana najdišča kot je na primer Ajdovski gradeč. Nedaleč od tu je blizu Nomnja ob vznožju Nomenjske planine najdišče, odkrito že pred časom. Celo tabla je ob njem, toda slučajni popotnik bi ga zaradi grmovja, ki ga bujno prerašča, kaj[ težko odkril. Še najlažje bi ga našli ribiči; lani razšnjena gozdarska pot, ki s Soteske v Mokrem logu zavije na desno stran
Save, še namreč v senci tik ob reki S ije proti \nmnju.
Henun plavž je komaj dva koraka ->d obnovljene poti. Dolga leta ga je vzdrževal Tehniški muzej Jesenice, pred časom so tudi šolarji kdaj pa kdaj porezali visoko rastlinje in vejevje, ki zarašča najdišče Plavž na Koritih je bil odkrit pred drugo svetovno vojno in je priča izjemno starega železarstva v Bohinju. Arheologi so prepričani, da so tu pridobivali železo od 11. do 16. stoletja, morda celo vlivali železne predmete. Rudo so sem tovorih iz Nomnja pa tudi z Nomenjske planine. Plavž je lepo ohranjen, bati pa se je, da ne bo voda sčasoma načela sicer na zgornji strani s cementno ploščo zavarovanih ostankov objekta. Imenitna šolska ura iz zgodovine Bohinja za radovljiške šolarje. Vendar pa prav gotovo tudi skrita zanimivost, ki pa je v Bohinju ne znajo pokazati.
To tem bolj, ker je blizu plavža, le nekaj rriinut navzgor ob Savi prelep, sicer le kakih osem metrov visok, a zato nič manj bučen slap (irmečca. Do slapa pripelje stara srednjeveška nadelana pot, po kateri so nekdaj tovorili rudo, zdaj pa po njej navadno stopajo ribiči z ribami bogatih zelenih tolmunov Save Bohinjke. Pradavna pot se pred slapom dvigne v planino, dokaj široka steza tik ob vodi pa vodi do slapa in se nato izgublja naprej v šibju. Pršenje čiste hladne vode se z bučanjem steka v tolmun smaragdne barve. Grmečca pa se iz temnega tolmuna preko bleščeče belega peska krotko prelije v savske vode. , m
Prevoz na otok dražji
Bled, 10. julija — Iz blejskega Turističnega društva so nam sporočili, da so povišali ceno za prevoz na otok. Tako bodo sedaj morali odrasli odšteti /a ogled otoka dva tisoč, otroci pa tisoč dinarjev.
V. S.
Proslava ob dnevu prešernove brigade
Muzej
bogatejši za novo zbirko
Kranj, 11. julija — V vojašnici Stane Žagar v Kranju so proslavili dan VII SNOUB »France Prešeren«,, obenem pa je nova, »junijska« generacija mladih vojakov dala svečano zaobljubo. Proslave so se udeležili tudi preživeli borci Prešernove brigade, v imenu katerih je spregovoril njihov prvi komandant Ivan Javor—Igor. Slavnostni govornik generalpolkovnik Sveto-zar Višnjić je borcem čestital za visok jubilej, mladim vojakom pa je zaželel čimveč uspeha pri njihovem usposabljanju.
Odbor Prešernove brigade je podelil priznanja najprizadevnejšim pri organizaciji prvega pohoda borcev na Triglav, plakete in priznanja za uspešno sodelovanje z vojašnico pa je kranj-
Mirno!
skim delovnim organizacijam in posamP7ni-kom podelil komandant garnizona podpolkovnik Živko Juroš.
V vojašnici so tudi razširili muzejsko zbirko, saj so odprli novo spominsko sobo, ki so jo opremili in uredili s pomočjo Gorenjskega muzeja. Po svečani otvoritvi je bil tudi ogled muzeja, ki obsega štiri spominske sobe (Titovo, Prešernovo, Zagarjevo in Planinsko), likovno galerijo in dvorano za filmske projekcije.
Proslavi je sledil pester kulturni program, iz vojaške kuhinje pa je »dišalo« po pravem vojaškem golažu.
Igor Kavčič
Foto: Gorazd Šinik
Tudi jaz bom vojak, ko bom velik
Razstavo si je ogledal tudi generalpolkovnik Svetozar Višnjić    Nekateri borci so na razstavljenih slikah našli tudi sebe
Kdo skruni spomenike vojnih žrtev?
To ni navadna fantovska objestnost!
Škofja Loka, 10. julija — Čeprav se je zelo verjetno dogajalo v iztekajočem dnevu borca, v noči s 4. in 5. julija, še glasno odmeva po Škof ji Loki; kakšna zla sila je vodila človeka oziroma skupino, da se je čisto po nečloveško znesla nad spomenikom petdesetim loškim talcem, ki jih je nemški okupator postreljal 9. februarja 1944. leta za Kam-nitnikom?
Domnevno je bila druščina, ki je z betonskega podstavka spomenika razrahljala kovinska nosilca, odtrgala ploščo, veliko 50 krat 30 centimetrov, iz svetlega marmorja, s pisanim posvetilom padlim talcem, in jo vrgla na tlakovana tla ob spomeniku, da se je razbila na več kosov. Tudi vrhnji del vaze, vržene na kamniti podstavek, je odlomljen. Materialne škode je za 300.000 dinarjev...
V tem primeru je materialna škoda nepomembna. Gre za kulturni, politični vandali-zem, za vprašanje človečnosti, ^a neprecenljivo moralno škodo. Le koga moti spomin na padle Ločane, na povsem običajne ljudi, nad katerimi se je, še živimi, najprej znesel nemški okupator, zdaj pa tudi mrtvih ne puste več v miru počivati? Kje ima človeška hudobija meje?
Stane Pečar, predsednik zveze borcev NOV Škofja Loka: »V ponedeljek, 6. julija, zjutraj me je obvestil kamnosek Jože Furlan, ki je prejšnji dan po naklučju opazil razdejanje. Domnevamo, da je bil spomenik razbit v noči po dnevu borca, ko je bil na loškem gradu izseljenski piknik. Tako borci kot predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij v občini sodimo, da ni po sredi običajni vandalizem, ki ga je sicer vse več in napada razne komunalne naprave: prometne znake, cestne svetilke, cvetlična korita, košare za smeti, avtobusne postaje, ograje, klopi. Razbitje spomenika za Kamnitnikom ni slučajno. Bil je dan borca. Menimo, da je povzročila ista skupina, ki je nekaj pred tem pred domom zveze borcev spustila z drogov tri zastave; partijsko in jugoslovansko smo dobili prerezani, slovenska je bila cela. Spomenik je na samem, dovolj daleč od hiš, tako da so se divjaki lahko neo-paženi znesli nad njim. Bv .ci, pa tudi drugi pošteni ljudje, smo ogorčeni, zgražamo se in obstojamo storilce. Hkrati pa se tudi bojimo, da se politični vandalizem ne bi širil. Ni še tako dolgo, kar so bile oskrunjene zastave v Poljanah in Železnikih.«
Pokrovitelj spomenika za Kamnitnikom je SGP Tehnik, tozd Komunala, vendar bodo šli stroški obnove na račun odbcra podpisni-
kov družbenega dogovora za varstvo spomenikov NOV pri loški skupščini. Nova plošča in vaza sta že naročeni pri kamnoseku Jožetu Furlanu.
Za mnenje o neljubem dogodku smo vprašali tudi tri sogovornike.
Ludvik Furlan iz Pod-lubnika: »Za razbitje spomenika še nisem slišal, kolikor pa spremljam razmere po svetu, opažam, da fašizem spet dviga glave. Na tujem in tudi doma. Nad spomenikom so se lahko znesli samo nasprotniki naše družbe, politike, ne pa pijani fantje, ki za svojo objestnost najdejo kaj drugega. To je namenska sovražnost, tuja vsem moralnim načelom in jo globoko obsojam.«
Rosana Mirt, stara enajst let, iz Groharjevega naselja: »Šolarji smo bili že večkrat pri spomeniku Hlcem za Kamnitnikom, prinesli cvetje, prižgali sveče. Mislim, da se nad spomeniki nihče ne bi smel znašati, da tako dejanje nima opravičila.«
Dragica Alič s Partizanske ceste: »Ljudje govore o razrezanih zastavah in razbitem spomeniku. Po mojem mnenju je oboje delo istih divjakov, ki jih je vodila k početju namerna žleht-noba ali so se hoteli komu maščevati. Ugotavljam, da ni več spoštovanja med ljudmi, kulture, da ni več stvari, ki bi bila ljudem sveta, zato se bojim, da bo podobnih grdih početij vedno več.«
Skrunilci zaenkrat še niso znani.
H. Jelovčan
Kranjski borci so zgroženi nad oskrunitvijo spomenika padlim borcem v Pševem, ki ga je med prvomajskim slavjem nekdo polil s katranom. Samo zgroženost pa, žal, ne pomaga prida. Spomenik je bil 29. maja še vedno popackan (na sliki zgoraj), potem pa ga je nekdo vendarle poskusil očistiti. Poskusil, kajti to nedeljo so bile na spomeniku še vedno srage katrana (spodaj). — Foto: G. Sinik
Spomenik za Kamnitnikom - nova žrtev divjanja
Škofjeloška mladina pleše pred občino
Bolje tukaj, kot nikjer
Škofja Loka. 10. julija — V okviru letošnjih veselih počitnic organizira Zveza društev prijateljev mladine občine Škofja Loka tudi mladinske plese, ki so se začeli pretekli teden in bodo v juliju in avgustu vsak petek od 18. do 22. ure pred skupščino občine.
Društvo za glasbo in videotehniko pri občinski konferenci ZSMS Škofja Loka je med počitnicami zadolženo, da poskrbi za plese pred občinsko stavbo. »V naslednjih tednih bomo poskrbeli, da se na odru pojavi čimveč ansamblov, predvsem iz Škofje Loke in okolice. Danes igra ansambel Pop Designe in mislim, da je mladim všeč. Seveda bomo povabili tudi bolj znane ansamble, gledati pa bomo morali predvsem na stroške, saj danes stane najcenejši ansambel okrog dvajset starih milijonov. Sredstva za organizacijo plesa pa so minimalna. Kraj pred občino sm° izbrali zato, ker je to lokacija, ki ne moti veliko prebivalcev, saj je tu le nekaj stanovanj, drugače pa plesišče (parkirišče) obdajata občinska zgradba in gostilna Mihol, ki je prav zaradi tega plesa podaljšala obratovalni čas,« pravi Franc Teropšič, predsednik društva in član nekdanjega ansambla Pomaranča.
Mladim pa prizorišče pred občino ni preveč všeč, saj je preveč na odprtem prostoru, na prostoru, ki je nekako »preveč uraden«. »Ansambel mi je kar všeč, saj igrajo popularni pesmi, le lokacija bi bila lahko bolj; ša. Je pa bolje kot nič, saj do sedaj ni ■•"  IL      bilo v Loki nič podobnega in je praV jpt       gotovo vsaj majhna popestritev poči-*     ■? tnic. S prijatelji raje hodimo v disko
klube in pred Creino v Kranj,« pravi' Urša Maček, dijakinja ekonomske
šole iz Škofje Loke.
Bojan Pintar i/. Zminca pa je povedal: »V Škofji Loki je bolj malo zabave za mlade, zato smo danes prišli s prijatelji sem. Kljub temu da je gl"s' ba dohra, le redki zaplešejo, saj je še dan. Mislim, da pred občino ne bo m prida plesal — bolj plešem na občini pri sodniku za prekrške, kjer sva * motorjem večkrat v nemilosti. Sicer pa se raje zabavam v Disku Sora >n pa pri svojem dekletu« Mladi so se pritoževali, da je plesa prehitro konec, saj se ob desetih zvečer komaj,znoči. Vendar je ple* namenjen predvsem mladim v višjih letnikih osnovne šole, ki jih mnogi starši ne pustijo plesati v temi.
»O plesu pred občino bi povedal tole: premalo ljudi, predraga pijača, čudna lokacija. Ne vem, kje se skrivaj0 loške lepotice? Na plesišče ne grem še sedaj, saj je dan-Tudi sicer mislim, da se tukaj ne bo prida plesalo, bolj *e pleše na občini,« je povedal Franci Fujs.
_ V. Stanovnik .